tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurt®spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ilaly št. 7 (1241) Čedad, Četrtek, 24. februarja 2005 naroči se na naš tednik '■ ^08» ‘Sfasai Zavod za slovensko izobraževanje Istituto per l’istruzione slovena Speter / S. PieSpìà Natisone nédelja / domenica Da sinistra Živa Gruden, Luisa Tomasetig, Beppino Crisetig e Graziano Podrecca I bambini liberi di creare, l’esperienza diventa libro “All’inizio l’idea era un’altra, una pubblicazione che presentasse il nostro mondo tradizionale attraverso la raffigurazione infantile, pensando di rivedere il materiale iconico realizzato a ‘Mlada brieza’, ‘Moja vas’ e altre occasioni” . Questa era l'idea di partenza, secondo le parole della direttrice della scuola bilingue 2iva Gruden, di un libro che è diventato un’altra cosa. “Il libro dei bambini - Otroška knjiga”, edito dal Centro studi Nedita presentato giovedì 17 febbraio nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, si è trasformato nel racconto di un’esperienza per certi aspetti ec- cezionale, a molti sfuggita o dimenticata, una sorta di barlume di luce in un mondo, quello dell’ educazione dei bambini, che per colpe non sempre riconducibili agli insegnanti stenta a proporre, presentare novità, diventare elastico e più attento alle reali esigenze di quegli attenti osservatori che sono i bambini. Quando Alvaro Petricig e Luisa Tomasetig hanno preso in mano il materiale conservato dal padre di Alvaro, Paolo, frutto dell’ impegno suo e dei suoi alunni a lpplis, hanno capito che quello doveva essere il libro, (mo) segue a pagina 3 Pogovor z deželnim svetnikom Spazzapanom Čedad, za Deželo so tu tudi Slovenci Prejšnji teden se je zvrstilo za Slovence v Italiji nekaj pomembnih dogodkov, naj omenimo dva. Slovenski državni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Franc PukšiC je prejšnji teden obiskal slovensko manjšino v Italiji. Uvodoma se je srečal z deželnim predsednikom Riccardom Illyjem, s slovanskimi deželnimi svetniki, z župani Trsta, Gorice in Rezije ter s predsednikom Gorske skupnosti za Brda, Nadiške in Terske doline Corsijem. Srečanja je unel s predstavniki krovnih organizacij SKGZ in SSO ter se v videmski pokrajini srečal s kulturnimi delavci v Reziji in v Benečiji. Priča smo bili tudi drugemu pomembnemu dejanju, saj je Dežela FJK poslala Občini Čedad volilno gradivo tudi v slovenskem jeziku. O teh dogodkih in o drugih vprsašanjih smo v intervjuju spregovorili z deželnim svetnikom stranke Slovenske skupnosti, ki se je na volitvah predstavila skupaj z Marjetico, Mirkom Špacapanom. Najprej, kako ocenjujete, da je deželna uprava Furlanije Julijske krajine pred volitvami posredovala Občini Čedad volilno gradivo v italijanščini, furlanščini in tudi v slovenščini? “Očitno je Dežela upoštevala dejstvo, da je tretjina če-dajskih občinskih svetovalcev prosila, naj se območje občine vključi v zakon 38, ki predvideva ukrepe v korist slovenske jezikovne manjšine. To je bilo pogumno dejanje čedajskih upraviteljev, ki so očitno razumeli širino in daljnosežnost svoje odločitve, saj so tako postavili občino v boljšo pozicijo kar se tiče nadaljnjih sodelovanj z vsemi obmejnimi kraji v Sloveniji, obenem pa zagotovili svojemu območju nemajhna finančna sredstva in turistično atraktivnost. Poleg tega je po moji oceni bila za mestece ob Nediži, ki se ponaša z Mittelfestom, vključitev v zaščitni zakon skoraj nujna poteza”, (am) beri na strani 4 Po kateri poti iti naprej? Kakšno je stanje slovenske manjšine v Kanalski dolini, Reziji, Terskih in Nadiških dolinah? Po kateri poti naj hodimo naprej, katere so naše prioritete, kakšen razvoj potrebujemo? To so bile glavne teme notranjega seminarja, ki je bil v soboto 19. in v nedeljo 20. februarja v Ziljski dolini na pobudo SKGZ in SSO videmske pokrajine. Srečanje je bilo potrebno, saj smo Slovenci na Videmskem razpršeni po zelo obsežnem teritorju in smo premalo koordinirani med seboj, delujemo pa tudi v različnih pogojih. V Kanalski dolini je izredno plodno in kvalitetno sodelovanje s trbiško občinsko upravo in njenim uradom za stike z občani v manjšinskih jezikih ter za stike s sosednjimi državami. V Reziji beležimo veliko vitalnost in ustvarjalnost, saj se je krog mladih, ki skrbijo za svoj jezik in svoje izročilo zelo razširil. beri na strani 4 ne, l'assemblea è stata chiamata prima ad approvare il programma triennale delle o-pere pubbliche. Si prevedono tra l'altro il recupero della palestra delle ex magistrali, la manutenzione delle scuole, la realizzazione di un centro giovanile a Ponteacco, la ristrutturazione della scalinata storica di Azzida, l'allargamento della strada di Sorzento, la riqualificazione dei centri minori, la realizzazione di un campo di calcetto adiacente alla scuola media. Simone Bordon ha lamentato la mancanza di interventi a Clenia (l'assessore Mariano Zufferli ha ammesso di trovarsi, per questa frazione, "in difficoltà"), a Tarpezzo e ad Azzida per quanto riguarda i parcheggi, (m.o.) segue a pagina 2 Dražvni sekretar Franc Pukšič s sodelavci v Čedadu občinska dvorana / sala consiliare 27.02.2005 ob / ore 18.00 PETER IN VOLK PIERINO E IL LUPO dvojezične šole v Spetru / Nel 208 della scuola bilingue di S. Pietro —■un " a-gST "« ~ Il bilancio di previsione approvato dalla sola maggioranza S. Pietro, aumenti per lei e Tarsu Manzini: “Colpa dei predecessori” La scelta di aumentare l'Ici sulla seconda casa e sui terreni edificabili, oltre che la Tarsu? L’impossibilità di trovare spazio per alcuna scelta politica? Per il sindaco di S. Pietro al Natisone Tiziano Manzini la colpa è degli errori delle passate amministrazioni. E quindi "è solo per il senso di responsabilità che andiamo a-vanti". E' un attacco duro quello che il primo cittadino di S. Pietro al Natisone ha diretto lunedì 21 febbraio, nel corso del consiglio comunale durante il quale si è discusso il bilancio di previsione per il 2005, alla minoranza consiliare sui cui banchi siedono i due precedenti sindaci. Alla stessa minoranza, però, è sembrata soprattutto una scusa per non essere riusciti a individuare progetti di sviluppo per il territorio comunale. "L’attuale maggioranza eredita una gestione corretta - ha rimarcato il capogruppo della "Lista civica" Fabrizio Dorbolò - mentre la scelta di aumentare le tariffe di lei e Tarsu denota incapacità politica e amministrativa". Andando con ordi- Pomemben obisk iz Slovenije Nova slovenska vada je d-vignila skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu s tem, da je pristojnosti prenesla iz zunanjega ministrstva na predsedstvo vlade. Državni sekretar Franc Pukšič, ki je zadolžen za to področje, se je prejšnji teden mudil na dvodnevnem obisku v naši deželi. beri na strani 4 (g)'Wólcr'' 2 novi mata j ur četrtek, 24. februaija 2005 Aktualno dalla prima pagina Bruna Dorbolò ha puntato il dito contro le opere già finanziate lo scorso anno "ma di cui questo consiglio comunale non ha avuto notizia". Zufferli ha risposto su alcune di queste, dalle fognature di Tiglio, per le quali mancherebbe il parere dell'Anas, alle pensiline per la sosta delle corriere, per cui si stanno rivedendo i progetti. Sul bilancio di previsione, che pareggia sulla cifra di 4 milioni 87 mila euro, l'affondo di Manzini. "Il capitolo delle spese non lascia spazio ad alcuna scelta politica, con i propri fondi non si sarebbe capaci nemmeno di chiudere una buca, resta solo da sperare in nuovi contributi. Strano che questo accada in sei mesi, è e-vidente che è il peso della gestione passata", così il sindaco, che si è lamentato anche per i mutui rinegoziati in passato dalle precedenti giunte, che andrebbero a pesare sulle casse comunali fino al 2015. L'atteggiamento ha fatto venire in mente, a Bordon, l'ex ministro Tremonti "che si lamentava dei buchi lasciati dal governo precedente ed è stato poi smentito". Per Giuseppe Marinig, capogruppo della lista "La nostra terra", la responsabilità per i pochi fondi comunali è principalmente del governo italiano, che taglia i finanziamenti alla Regione e quindi ai Comuni. Marinig ha criticato la scelta di aumentare Le scelte della giunta Manzini nel bilancio di previsione lei sulla seconda casa e Tarsu più costose le tariffe delfici e della Tarsu e si è detto preoccupato per la mancata previsione del completamento del parco urbano e dell'area antistante il centro studi, oltre al ritardo nel dare o confermare gli incarichi professionali ad opere già finanziate. Infine ha dichiarato di percepire "una difficile situazione del personale, manca la capacità di coinvolgimento e di riorganizzazione". Ma Manzini, a questo proposito, ha definito una boccata d'aria il trasferimento della responsabile dell'ufficio tecnico ad altro ente, perché permette un risparmio. Rispondendo ad alcune richieste di Bruna Dorbolò, (per l'ex sindaco "non si riesce a capire quali disastri a-vete ereditato, quando i finanziamenti sono gli stessi, le funzioni anche, ma i servizi sono diminuiti"), l'assessore Matteo Strazzolini ha chiarito che l'amministrazione ha pre- sentato la richiesta alla Camera di commercio di finanziamento per la rievocazione del-l'Arengo, mentre per i progetti che fanno riferimento alla legge 482, che tutela le minoranze linguistiche in Italia, c'è tempo fino ad aprile. I cinque consiglieri di opposizione, che si erano astenuti sul programma dei lavori pubblici, hanno alla fine dato voto contrario al bilancio. (m.o.) I Sabato 19 febbraio si è tenuto a Stupizza il primo incontro tra le guide turistiche che lo scorso anno hanno contribuito al successo delle visite guidate sul Kolovrat organizzate dalla Pro loco Nediške doline. Si è trattato del primo di una serie di appuntamenti improntati alla conoscenza delle bellezze ambientali delle Valli del Natisone Pismo iz K Stojan SpetiC i Te dni sem na svoj mobitel prejel SMS: Pojdiva v posteljo. Dala ti bom nepozabne občutke, da se boš tresel od vznemirjenja. Ne bom ti pustila spati, zjutraj boš ves polomljen od najine noči. Tvoja Gripa. Tokrat niti prezgodnje cepivo ni pomagalo. Ne meni, niti tisočim drugim, ki so minule tedne preživeli z vročino, prehladom in kašljem. Pa kaj bi se čudili. Navsezadnje je še razlog, da so že stari Rimljani ta mesec poimenovali februar, torej mesec gripe in vročine. Spominjam se, kako sem pred 17 leti, na jesen, z delegacijo italijanskega senata obiskal Kitajsko. V Pekingu smo bili gostje kitajske ljudske skupščine in vlade. Imeli smo več srečanj. Med njimi mi je ostal nepozaben pogovor s tedanjim zunanjim ministrom Quiang Qui Che-nom in njegovimi pomočniki. Skušal nam je nazorno opisati, kaj pomeni vla- dati državi z milijardo in dvesto milijonov prebivalstva. Kakor vsako leto, je dejal, se prve dni jeseni pri nas, v mestih ob tihomorski obali prične epidemija gripe. Vsako leto drugačne. Naše zdravstvene oblasti morajo takoj izolirati njen virus in ga analizirati. Potem ga omrtvičimo in pripravimo bazo za cepivo, ki pa nam sploh ne služi več. Medtem je namreč pomrlo več milijonov bolnikov. Zanje moramo poskrbeti pokop. Mobilizirati moramo vojsko. Iz tujine uvozimo do 15 tisoč ton zdravil. Zanje potrebujemo prevoz, predvsem ladijski. Nato jih razvozimo po državi. Omrtvičeni virusi in cepivo medtem romajo na zahod, v Evropo in Ameriko, kamor bo gripa prispela v nekaj mesecih, sredi zime. Včasih gre hitreje in zajame Evropo že pred božičem, drugič pa po novem letu in pustu. Zdravniki vedo, da se gripa širi med prazniki, ko se množično objemamo in poljubljamo. Na veliko se družimo prav za novo leto in pust. Dva tedna pozneje pa nas gripa prisili v posteljo. Cepivo seveda koristi, predvsem starejšim in tistim, ki imajo veliko odnosov s publiko, pa naj bodo trgovski pomočniki ali policisti. Včasih nas kar dobro zaščiti, včasih tudi ne, pa moramo gripo preboleti, čeprav v lažji obliki. Razlog za to naj bi bilo v dejstvu, da se virus na svoji poti od ljudstva do ljudstva, iz daljnega vzhoda proti nam, marsikdaj spremeni in ko nas prizadene ni več isti. Zato tudi cepivo, nastalo iz prvobitnega virusa, ni tako učinkovito. Tako seveda pravijo. Jaz nisem zdravnik, da bi vedel, kako se stvari streže. Kvečjemu lahko povem, da od otroških let teden gripe pomeni tudi porisilno prekinitev sicer aktivnega življenja. Moraš pač ostati doma in ni je obveznosti, ki bi te spravila skozi vrata na ulico in med ljudi. To je teden pomarančnega soka, čajev, vročega mleka z medom in spanja. V tem smo najbrž podobni živalim, ki s spanjem in mirovanjem zmanjšajo trošenje energij in se tako zdravijo. Pred tisoč leti so jo primerjali kugi, saj je morila vsevprek, med ljudmi, ki so bili šibki, lačni, izčrpani od vojn in nezdravega okolja. Danes ni več tako. Vrača nas celo v družinsko okolje. Grda je predvsem, če si sam. Slovenije brez partizanstva danes ne bi bilo Cez dva meseca bo kongres Združene liste socialnih demokratov. O tem je pred d-nevi tekel pogovor na slovenski televiziji. Na kongresu bodo odločal tudi o skrajšanju imena ZLSD v Socialne demokrate. Ali sprememba imena simbolizira tudi novo vsebino oziroma zasuk? Predsednik Borut Pahor je dejal, da je to simbolen in stvaren prelom. Gre za to, da se dokončno poimenujejo s tisto politično oznako, ki ji s svojim programom pripadajo in v katero so tudi vključeni znotraj evropskih političnih tokov. V ZLSD prevladuje m-nenje, da Pahor zaradi svoje priljubljenosti v javnosti je v stranki nepremagljiv. Na to je odgovaril: “To postaja zame resen problem. Priljubljenost je kot milni mehurček: danes je, jutri je ni več in takrat odpade tudi razlog, zakaj ste vodja neke politične usmeritve”. Se strinjate, da vas za zdaj nihče ne more premagati? “Ne. Mislim, da so ljudje, ki bi lahko bili - če bi tvegali in želeli - s svojim programom resni protikandidati. To so ljudje, ki jih zelo cenim, čeprav imamo različna m-nenja. Na primer Breda Pečan, Vlado Dimovski..” Nekateri v vrhu ZLSD o-cenjujejo, da je - če pri aferi Juri res obstaja kakšno ozadje - bolj verjetno, da je kdo želel s tem škodovati strank. “Po moje ta interpretacija ne drži”. ZLSD je sposobna v naslednjih štirih letih postati najmočnejša stranka na levi sredini, torej močnejša od LDS? “Ne vem. Prizadeval si bom, da bi ji uspelo. Bolj kot kadar koli smo prepuščeni naši lastni sposobnosti. Prej je bila LDS na oblasti, imela je veliko podporo, ker je bila dejansko sila modernizacije in ker je še obstajal kulturni spopad glede polpretekle zgo-dovine. Zdelo se je, da je LDS levica, neobremenjena s preteklostjo in da ima zato mandat, da vlada. Te preteklosti ni več, tudi mi smo neo- bremenjeni z njo... Hkrati pa ostajamo zvesti tradiciji, da brez partizanstva Slovenije danes ne bi bilo, in tukaj se borci glede mojih napovedanih sprememb nimajo česa bati. Partizanstvo bomo ohranili v svoji biti kot uporniško nit, ne glede na vse spremembe. Prav gotovo pa bomo i-meli veliko bolj zadržan in odklonilen pogled do uzurpacije oblasti, povojnih dogodkov itd”. Kako pogosto se slišita z Janšo? “Nazadnje sva govorila v zvezi z njegovim predlogom za tretjinsko sestavo nadzornih svetov s strani opozicije, ko sem povedal, da ZLSD te ponudbe ne bo sprejela, ker i-ma vlada odgovornost, da poišče kompetentne ljudi, ki so tam dolžni zagovarjati v-ladno politiko. Lahko so tudi iz naše stranke, ampak naj jih vlada pokliče in jih postavi tja”. Sto dni vlade še ni mimo, pa vendar: je že naredila kakšno veliko napako? “Vprašanje je, ali vlada z-daj tematizira pomembne stvari ali se ukvarja z obrobnimi. Glavna stvar so finančna perspektiva 2007-2013, vstop v evro območje ter gospodarske in socialne reforme. Vsa druga vprašanja so obrobna. Morda bi bilo treba kaj reči -ne o filmu Srce v breznu, kajti ta je stvar umetnosti - o okoliščinah, ki ga spremljajo, in o tem, da naša prijateljska soseda še ni rekla zadnje besede o fašizmu. Vendar to niso ključne stvari. Niso pa nepomembne”. Kako bi torej vlada morala ukrepati? Primorska duša in tudi večina slovenske demokratične javnosti je občutljiva na dejstvo, da se Italijani nočejo spomniti, da so bili naši okupatorji in da so nas hoteli poi-talijaniti. In boli nas, da zdaj, ko govorijo o nekaterih njihovih tragedijah, ne povejo, kakšne so sami povzročali. Opozoriti bi bilo treba na politično valovanje, ki smo mu priče, ki se obrača v preteklost in ki ga je treba zajeziti. In to z resnico”, (r.p.) Una festa dell’unità nazionale Festa dell’unità nazionale Il governo sloveno sta predisponendo un disegno di legge con cui verrà introdotta una nuova festa nazionale, il giorno dell’unità slovena. Con tutta probabilità verrà celebrato nel mese di maggio e sarà l’occasione per festeggiare il ritorno del Litorale alla Slovenia e per ricordare le sofferenze patite tra le due guerre. Visita macedone Il presidente della Macedonia Branko Crvenkovski è stato nei giorni scorsi in visita a Lubiana dove è stato ricevuto dal presidente Janez Drnovšek. I due presidenti hanno valutato positivamente i rapporti tra i due paesi e si sono soffermati in particolare sul tema della normalizzazione nei Balcani. Drnovšek ha dichiarato che la Slovenia sostiene la Macedonia nel suo processo di avvicinamento aH’UE ed alla Nato. Il presid-nete macedone si è incontrato anche con il premier Janez Janša, il presidente del parlamento France Cukjati e l’arcivescovo di Lubiana Alojzij Uran. La Brezigar in Procura Barbara Brezigar, membro sloveno all’Eurojust de L’Aja e già candidata alla Presidenza della repubblica, ha pre- sentato la propria candidatura ad assumere la carica di Procuratore Generale della Repubblica. Il posto è vacante dopo che Zdenka Cerar l’aveva lasciato per assumere il ruolo di Ministro della giustizia nel governo Rop. Bassa natalità E’ un problema di cui si occupano e preoccupano politici e demografi. Secondo gli ultimi dati disponibili, che si riferiscono al 2003, i nati in Slovenia sono stati 17.321. Il dato è tanto più significativo se si considera che una generazione prima, quando so- no nati i genitori di questi bambini, in Slovenia si registravano circa 13 mila nascite in più. Se nel 1955 infatti e-rano 32.096 e nel 1985 erano 25.933, dieci anni più tardi e-rano scese a 18.980. Ancora sci sul Canin Entro due mesi dovrebbe essere concessa la licenza e-dilizia, entro il prossimo Natale invece sul Canin dovrebbe esserci una nuova pista da sci collegata con una seggiovia fino al passo Prevaia. Lo hanno annunciato nei giorni scorsi il sindaco di Bovec Danijel Krivec ed il rappresen- tante della società francese Transmontagne Alain Furlani, presentando al pubblico il progetto di sviluppo del Canin. Collegato anche con il polo sciistico di Sella Nevea sul versante italiano diventerà così la più importante stazione sciistica della Slovenia. Parlamentari in erba Rientra nel programma di educazione dei giovani alla democrazia ed allo stesso tempo apre spazi di partecipazione alle nuove generazioni. Coinvolge quasi tutte le scuole medie della Slovenia e si realizza dal livello più basso a quello più alto. C’è così il parlamento della scuola, del comune, intercomunale, regionale ed infine nazionale. Nelle settimane scorse si è riunito a Lubiana il parlamento dei ragazzi a cui hanno partecipato 100 giovani, espressione di 17 parlamenti regionali. Tema dell’incontro i giovani e l’Europa. Tra le richieste presentate quella di abbassare l’età del voto a 16 anni almeno per le questioni che riguardano direttamente i giovani ed il loro futuro, la richiesta di formazione dei genitori come e-ducatori e di più scambi intemazionali per gli insegnanti. Četrtek, 24. februarja 2005 ‘Matineja” z Ivanom Trinkom Zveza slovenskih kultur-ih društev, kulturno društvo /an Trinko, Narodna in štu-ijska knjižnica v Trstu in oriška knižnica France ievk so organizatorji “mati-eje”, ki bo danes, Četrtek, 4. februarja ob 10. uri ob izstavi o monsinjorju Ivanu 'rinku v Kulturnem domu v rstu, Ulica Petronio 4. Na “matineji” bo nastopil bor osnovne šole Ivana 'rinka iz Ricmanj ob priso- tnosti uCencev Didaktičnega ravnateljstva iz Doline. Na sporedu bodo skladbe “Oj, božime” (beneška ljudska), “Soldaška suknjiča” (narodna) ter “V dolinci prijetni” (narodna). Za uCence vseh šol bo organiziran voden ogled razstave in kviz. Vabljeni so otroci, starši in vsi, ki bi radi kaj vec izvedeli o prvem oCetu Beneških Slovencev. Razstava bo odprta do 1. marca 2005 z naslednjim urnikom: ponedeljek-petek od 9. do 14. ure ter uro pred predstavami. Na ogled je izbor del, rokopisov in neobjavljene korespondence Ivana Trinka, ki jih hranijo Goriška knjižnica France Bevk iz Nove Gorice, Narodna in študijska knjižnica v Trstu ter Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada. “Peter in volk” v nedeljo vSpetru Ob 20-letnici dvojezične šole v Spetru vabi Zavod za slovensko izobraževanje otroke vseh starosti in seveda njihove starše na pravljični glasbeni popoldan, ki bo v nedeljo, 27. februarja 2005, ob 18. uri v občinski dvorani v Spetru. Popoldan bo potekal v sodelovanju z glasbenim združenjem “Sergio Gaggia” iz Čedada. Koncert z naslovom Peter in volk bo razdeljen v dva dela, ki ju bo združevala pravljična atmosfera. Znamenita pravljica, ki je Časovne spremembe niso zameglile, je pritegnila pozornost številnih otrok a tudi odraslih in umetnikov, ki so po duši otroci (od kod naj bi drugače Črpali toliko domišlije?). Pravljica je zrastla iz ustnega sporočila, zapisuje pa se nam s Črkami in notami. Prvi del koncerta bo splet skladb Roberta Schumana. Naj navedemo nekatere skladbe: romance, odlomek iz skladbe, Marchenerzachlun-gen, Sanje iz Kindersze-nen in odlomke iz Phan-tasiestucke. Gre torej za dela, ki poudarjajo fantazijo, sanje in otroški svet. Drugi del koncerta predvideva izvedbo znamenite uglasbitve pravljice Peter in volk Sergeja Prokofieva. Skladba je postala nekakšen manifest klasične glasbe za otroke. Tudi tu prevladujejo domišljiski in pravljični elementi. Zanimivo zastavljen koncert bodo oblikovali naslednji glasbeniki:Vla-dimir Mendelssohn (viola), Perluigi Maestri (flavta), Elena Marcigot (klarinet), Federico Ma-gris (Celo), Andrea Rudi (klavir) in Eva Mauri (recitatorka). Sola v Spetru bo torej praznovala svoj jubilej z glasbo in besedo in to s koncertom, ki bo vabljiv za vse, ki jim je všeC klasična glasba in ki obenem ohranjajo v tehnološkem svetu smisel za fantastiCnost in pravljičnost. “Il libro dei bambini”, così gli alunni hanno visto il mondo ad occhi chiusi Presentata la pubblicazione su una straordinaria esperienza educativa dalla prima pagina Graziano Podrecca ha vissuto quell’esperienza, assieme a Paolo Petricig, sulle orma delle tecniche fatte conoscere da Celestin Freinet per il quale, ha raccontato Podrecca, “il punto di partenza era che il mondo dei bambini dovesse essere espresso da loro stessi”. Per Freinet, fautore della pedagogia del buon senso, “educare vuol dire vivere”. Tre erano le fasi di questa tecnica: la scelta di un testo libero scritto dagli alunni, non necessariamente il migliore, la stampa, che poteva avvenire attraverso un giornalino, la corrispondenza in-terscolastica, classe con classe ma anche bambino con bambino. Luisa Tomasetig, autrice nel libro di un saggio che accompagna quello di Petricig, ha raccontato come l’esperienza sia nata negli anni Sessanta in un’epoca di speciale fermento nella scuola. Le straordinarie immagini contenute nel catalogo del libro, i disegni dei bambini della scuola di Ipplis, nascono da un esercizio semplice, la chiusura degli occhi e l’immaginazione di ciò che non si vede. “Le pitture dei ragazzi di Ipplis - ha scritto nel suo intervento Luisa, che pure nel suo lavoro di educatrice ha provato queste esperienze -sono più complesse e articolate dei pochi disegni che io ho potuto raccogliere e sembrano confermare l’ipotesi di un arricchimento nella gamma di figurazioni, diverse da quelle della gran parte di altri bambini”. Quello dei bambini pare, scorrendo le immagini della pubblicazioni, un mondo per certi versi sconosciuto ai grandi, ma che i grandi devono sforzarsi di conoscere, e di far emergere le varie personalità, le differenze. La pubblicazione è anche uno stimolo per riprendere e proseguire su questa strada, (mo) In maggio la seconda edizione del concorso “Calla in poesia” Le opere in italiano, sloveno e francese Si terrà domenica 29 maggio la cerimonia di premiazione del concorso “Calla in poesia - Arte senza confini” indetto dal Comune di Pulfe-ro. La prima edizione aveva visto la partecipazione di una sessantina di poeti che avevano inviato complessivamente 140 componimenti. Quest’anno il concorso introduce la novità della lingua francese (ogni anno l’amministrazione sceglie una lingua diversa con l’intento di coinvolgere anche persone che sono emigrate all’estero dal territorio comunale), che chi intende partecipare può usare in alternativa a quella italiana. Verranno comunque esaminate, anche se fuori concorso, opere in lingua slovena, anche nelle sue varianti dialettali. Quest’anno il tema proposto è unico ( “La memoria non ha confini”) per le due sezioni, la prima comprendente gli alunni delle scuole elementari e medie inferiori, la seconda gli studenti di istituto superiori e gli adulti. La partecipazione è gratuita per i minori di 18 anni, con versamento di una quota di iscrizione di 15 euro per i maggiorenni. I concorrenti possono partecipare con un massimo di due lavori. Le poesie, redatte ciascuna in due copie di cui una sola sottoscritta e completa di dati anagrafici, indirizzo e recapito telefonico, assieme alla scheda di partecipazione ed alla ricevuta di versamento della quota di i- scrizione (si effettua attraverso il conto corrente postale n. 15197338 intestato al Comune di Pulfero o il c/c bancario n. 100834229, ABI 08631, CAB 64230, CIN Y, IT 68, SWIFT CODE: RUAM IT 22) dovranno pervenire al municipio del Comune di Pulfero, via Nazionale 92, 33046 Pulfero (Udine) o tramite collegamento internet al sito ufficiale del Comune www.comune.pulfero.ud.it entro le 12 del 30 aprile. Vista l’eterogenea composizione linguistica della giuria, che sarà nominata dalla giunta comunale entro il 15 a-prile, per le opere scritte in lingua francese e slovena è gradita la traduzione delle poesie in italiano. Ai vincitori di ognuna delle due sezioni saranno assegnati premi consistenti in soggiorni gratuiti in strutture ricettive nelle Valli del Nati-sone o nella regione. SLOVENSKI GLAS ph. Beneških Slovenju u Belgji Peuci s Koroškega (Avstrija) bodo pjeli lepe slovjenske pesmi na Radio Wallonie (radio Hainaut) 13. febrarja ob 14. (dveh popudan), onde medie 267m. PODBONJESEC - Mersin - Zvjedeli smo, de vlada (governo) je obljubila 46 mi-ljonov lir za cjesto iz Loga do Gorenjega Mersina. Buoh nam daj učakat, de objuba postane resnica, saj smo vsi Mersinci že gobasti zavojo težkih brjeman, ki muormo nosit iz doline. ST. PET AR SLOVENJU Barnas - Tudi ljetos je naš gaspuod izdau kolendar našega svetišča Marije Tolažnice žalostnih. Razprodali so jih 3000, po vsi Furlaniji. OD PODUTANE DO TARBJA Iz Topolovega - Velika in liepa novica, ki bo vse razveselila: v Rime tistih 28 mi-ljonu, ki so bli obečial, so jih dal za našo cjesto. Takuo naši Belgjani bojo mogli prit domou z automobilam in se ne bojo bal vič prinest malo tabaka. KAJ BEREŠ? Krava in druge živali imajo tu naturi, de ne jedo use od kraja. Izbirajo dobro travo, slabih ruož ne marajo. Človek pa ima pamet za razločit, kaj je dobro in kaj je slabo. Zavojo tegà u današnjih časih puob an čeča ne bosta brala ukak žornal, ki jima pride pod roke. Ni usak boletin ali usaka revija dobra. Puno ljudi se je pokvarilo, kier so brali slabe ilustracjone! Pregovor pravi, de človek je tak, kakršen je njega parjateu. Kedor ima slabo kompanijo, bo težkuo ostu dober, pošten an vjeren! Med kompanijo pa spada tudi tvoj boletin, tvoj list, ki ga bereš. Zatuo, dragi mož, Zena, dragi puob, čeča: proč s slabimi ilustracjoni, slabimi bolehni, slabimi žomali. Bere in naroči nas se samo dober boletin! Od taljanskih publikacjonu naj povemo tole. Med “consigliabili” spadajo le-ti: La Missione, Sintesi, Sole d’Italia, Osservatore della Domenica, Orizzonti, Alba, Gioia, La madre, Primavera, Sogno, Rivista del Cinematografo, Corriere dei piccoli. “Pubblicazioni passabili”: La domenica del corriere, Oggi, Settimana enigmistica, Drugi publikacjoni so punokrat interesantni, a za dobro uzgojo mladega človeka vičkrat škuodljivi! Kdor jih nimar bere, sigurno bo njega poštenje an vera trpjela škuodo. “Leggibili con cautela” so: Bella, Eva, Grazia, Bellezza. Grand Hotel: non adatta alle giovinette di seria educazione! “Sconsigliabili” so: Annabella, Confessioni (narrazioni spesso vuote e pericolose, qualche illustrazione provocante), Intimità, Lei, Luna Park (abitua a stati d’animo poco morali), Novella, Europeo, Sett. Incom, Settimo giorno (la moralità è offesa nel testo e nelle figure), Settimanale Tempo, Cinema, Hollywood. “Pubblicazioni escluse” za vernega člo-vieka so: Follie, Cineromanzo, Intrepido, Bolero-film, Avventura in še puno takih umazanih listov. Umazanij ne bom brau! Kedor umazanije požira, bo kmalu po umazanijah smardu! iz prve številke (jan,-feb. 1953) novi matajur četrtek, 24. februarja 2005 Aktualno Pogovor o problemih Benečije in o vlogi slovenske stranke Čedad, za Deželo so tu tudi Slovenci Deželni svetnik Mirko Spazzapan m m O dilemah mirovnikov s prve strani Problemov v videmski pokrajini ne manjka. Naj omenim nekatere: nepopolno dvojezično šolsko mrežo, pomanjkanje polivalen-tnega slovenskega središča, nedefiniranost samega goratega področja. V Tipani nimajo učiteljic, občina pa je 100 metrov prenizka, da bi učiteljem dodeljevali dodatne točke, kot npr. Trbižu, čeprav je dostop do Ti-pane in tamkajšnje bivanje bolj problematično. V Benečiji trenutno doživljajo slovenski ali če hočemo “domačinski” preporod. Vedno več mladih se odloča za študij slovenskega jezika, starejši pa so spoznali, da je njihovo narečje nekaj posebnega in zanimivega, ne pa nekaj takega, česar bi se morali sramovati. Vsekakor nisem v skrbeh, če marsikdo v dolinah pod Matajurjem ne smatra slovenskega knjižnega jezika za svojega in se raje oklepa narečja in neke svoje posebne značilnosti. Po mojem mnenju je to samo vmesni korak v odločnem narodnem prebujanju, ki smo mu danes priča in ko bo še nekaj časa prepajalo rojake v Benečiji. Seveda bo temu preporodu treba nuditi vso potrebno pomoč in podporo, ob upoštevanju, da so Slovenci v Benečiji nekaj posebnega in potrebnega posebne pozornosti in nege. Predvsem pa si moramo biti edini v tem, da si bodo Benečani, ob primernih ukrepih, kar sami pomagali, kot so si pač do sedaj. V Primorskem dnevniku sem bral vaše sporočilo ob Pukšičevem obisku, kjer med drugim omenjate potrebo po “smotrnejši organiziranosti slovenske narodne skupnosti.” Na kaj točneje mislite? Krovni organizaciji sta izvedli programsko konferenco in predlagali skupno omizje med civilno družbo in politično. Težave so bile na politični strani. Kako torej? Gospod Pukšič je naredil lepo gesto, da je obisk med našo manjšino začel pri predsedniku deželne vlade Illyju in pri deželnih svetnikih, to- rej tam, kjer se sprejemajo konkretni ukrepi v korist ali v škodo naše narodne skupnosti. Po oceni Slovenske skupnosti sta za našo manjšino potrebni večja politična prisotnost in teža v administrativnih telesih, da ne bodo pozivi krovnih organizacij naleteli na gluha ušesa upraviteljev, kot včasih doslej. Manjšinska stranka Slovenske skupnosti si seveda pričakuje novega zagona in posebno mesto v odnosih med krovnima organizacijama in upravnimi telesi, saj ji ta vloga pripada po naravni danosti. S tem seveda ne nameravamo komurkoli oporekati predstavništva manjšine, saj vemo, kako je naša narodna skupnost raznolika in sestavljena iz raznih interesnih in idejnih skupnosti. Kot edina narodna politična formacija manjšine si nadejamo, da bo naš glas, ki bi naj bil obenem glas vseh, primemo upoštevan tudi v sklopu skupnih predstavništev. Kot predstavnik Slovenske skupnosti ste skupaj s koroško Enotno listo pogostokrat v Ljubljani. Lahko to razumemo v smislu “smotrnejše organiziranosti slovenske narodnostne skupnosti”, ali gre za druge probleme? Ne šibijo morda vsi ti premiki vlogo in enotnost krovnih organizacij? Z Enotno listo imamo enak narodno-političen program, ki temelji na samostojnem političnem nastopanju zato, da si ne pustimo krojiti usode od večinskih strank. Osebno to pojmujem kot dej- stvo, da imamo slovensko šolo, svoj dnevnik, svoje gledališče, svoje sindakalne organizacije, svoje bančne ustanove itd., iz enostavnega razloga, ker hočemo biti so-krojitelji lastne usode. Poleg tega pa nam avtonomno nastopanje na volitvah edinim nalaga dolžost, da se preštevamo, kar ostalim bolj malo diši. Zakaj bi vloga politične stranke šibila enotnost in važnost krovnih organizacij? Saj imamo vendar iste cilje in se torej lahko samo dopolnjujemo in si pomagamo. Ace Mermolja s prve strani V Reziji pa se morajo tudi soočati z močno protikampa-nijo tistih krogov, ki bi najraje Rezijane izolirali od ostalih Slovencev in jih dodatno oši-bili. V Terskih dolinah je slovenska manjšina najbolj v senci, najšibkejša in brez organiziranega jedra, ki bi bil v oporo krajevnim kulturnim delavcem. Slovenci v Nadiških dolinah razvijajo bogato delovanje na kulturnem, družbenem in gospodarskem področju, so pa premalo med seboj povezani in usklajeni. Nevarnost atomizacije pa je zelo velika, kar vpliva na politično, pogajalsko moč manjšinskih organizacij, ki delujejo kot etnični sindikat. Seminar je bil uspešen, saj S srcem sem bil z množico, ki je manifestirala za izpustitev Giuliane Sgrena. S srcem sem z mirovniki. Zal pa je v mirovniškem gibanju vprašanje, ki najde zelo medle odgovore. Ameriški neokonservativci so z realističnim cinizmom predstavili podobo sveta, s katero se strinja tudi levica. Ne obstaja en svet, svetov je več. Imamo bogati Zahod, sledijo mu države v bolj ali manj strmem razvoju, nato sta tu še tretji in, najrevnejši, četrti svet. Gospodarske razlike so velike. Zahod družijo civilizacijske vezi, ki gredo od gospodarskih, do kulturnih, političnih in verskih. Zahod je svet inovacije in tehnologije. Druga svetovna polobla kaže več razlik. Vsekakor je gospodarsko šibkejša, čeprav razpolaga z večino naravnih energetskih in drugih virov. Ima največ prebivalstva, je v marsičem po kulturi in.veri različna od Zahoda. Druži jo želja, da bi se izkopala iz revščine in zaostalosti. V tej bitki gredo svojo pot Kitajska in Indija, še drugače pa se obnašajo države, ki imajo musliman- ke. gaje udeležilo skoraj 40 ljudi iz vsega obmejnega terito-rja, predvsem mladih, ki so se bolje med seboj spoznali in povezali ter začeli razmišljati o razvojnem projektu za prihodnje obdobje. Delo je bilo nastavljeno tako, da smo najprej pregledali sedanje stanje slovenske manjšine. V tem prvem s ko večino. V svetu v razvoju ter v tretjem in četrtem ima muslimanska vera, ki je najbližja krščanski, ne le mistični ampak izrazit politični vpliv. Jasno je, da prihaja v tem kontekstu do napetosti, ki terjajo rešitev. Tu se stališči desnice in levice ločujeta. Ameriški konservativci in za njimi evropski zagovarjajo tezo, da je naloga reševati globalni red tistega, ki ima največ orožja, gospodarstva, skratka, moči. Če bogati Zahod ne uporabi pri urejevanju zadev svoje prednosti, mu preti zaton. V tem smislu gre brati tako uniteralizem kot izvoz demokracije. Levica je bolj nagnjena k iskanju političnih rešitev, k uravnovešanju razlik, k dajanju avtoritete in moči mednarodnim forumom. Za ameriške konservativce so to iluzije.Vzhod želi zajetnejši del pogače od humanitarne miloščine, kar je dokazal z atentatoma 11. septembra. Terorizem je sin konfrontacije in ne pogajanj in humanitarnih akcij, v katere naj bi še verjela “stara Evropa”. Mirovniško gibanje, in ne samo, odklanja temne vizije delu sta sodelovala tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor. Popoldne se je razprava nadaljevala po skupinah, ki so poglobile problematiko gospodarstva, medijev, kulture in šolstva. Nato so se vsi udeleženci spet zbrali na skupnem zasedanju. Rezultat dvodnevnega se- oziroma odgovor na probleme sveta, ki bi temeljili na razmerju moči, močnejšega in šibkejšega. Meglena pa je alternativa, ki jo mirovniki1 in levičarji ponujamo. Dialog, diplomacija, konec uni-teralizma, reševanje žgočih vprašanj na mednarodnih forumih so pomembne stvari. Manjka pa odgovor na jedro problema: kako bomo delili neuravnovešeno materialno imetje? Komunistične alternative v bistvu ni več (kitajska sledi skrajnemu liberi- j zrnu), socialistični reformi-zem se v evropi marsikje (na primer v Nemčiji) spreminja v desno politiko. Tretja pot je pozabljena in meglena formula. Svet v razvoju ter revna območja zahtevajo zase boljše življenje: takšno, ki bi se vsaj približno približevalo našemu. Kako doseči ta cilj? Bo Zahod izpustil iz rok moč in bogastvo? Ga bodo v to prepričala mirovniška in druga gibanja? V sedanji konjunkturi poslušam več desnih kot levih vetrov. Nenazadnje: smo sami res pripravljeni na alternativno življenje, ki ga predpostavlja danes še utopična preporazde-litev sredstev? Dvomim. Ta pa so vprašanja med vojno in mirom. Dejstvo je, da želi politično osveščeni in revnejši svet dohitevati bogati. Bogati pa se bori, da ohrani, kar je pridobil. Kdo si danes na Zahodu upa na volitve z geslom: manj kruha, nižje plače, manj ogrevanja, manj oblek in avtomobilov, vendar za vse? minarja bomo v prihodnjih dneh strnili v poseben dokument in v ta namen je bila oblikovana posebna delovna komisija, ki se bo najprveje sestala v Tipani. Tudi na ta način je bila podarjena skrb za Terske doline, ki so bile evien-tirane kot ena od prioritet. Bilo je dogovorjeno, da bo potrebno posamezne problematike, kot so šolstvo in gospodarstvo, še poglobiti. Bil je tudi sprejet operativen sklep, da bomo ustanovili posebno informacijsko središče slovenske manjšine videmske pokrajine, ki bo skrbelo za prmocijo slovenskega jezika in slovenske kulture. V ta namen bo izdelan tudi poseben projekt, ki ga bomo prijavili na Deželo Furlanijo Julijsko Krajino. Po kateri poti iti naprej? Dvodnevni seminar v Avstriji Na srečanju s krovnimi najavil nov razpis za financiranje Državni sekretar Pukšič obiskal Benečijo in Rezijo s prve strani Državnega sekretarja Franca Pukšiča so spremljali njegov namestnik Rudi Merljak, generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj in konzul Zorko Pelikan. V sredo 16. februarja popoldne v Čedadu se je Pukšič s sodelavci srečal s predstavniki slovenskih organizacij videmske pokrajine. V središče pozornosti je slovenska delegacija postavila vprašanje šolstva in medijev oz. vidljivosti slovenskih televizijskih programov. Glede prvega je bilo rečeno, da je potrebno dopolniti ponudbo slovenskega izobraževanja z dvojezično srednjo šolo v Spetru, obenem pa so predstavniki iz Benečije poudarili, da je treba izvajati zaščitni zakon tudi glede šolstva, ki ima poseben člen za videmsko pokrajino. Glede vidljivosti slovenskih televizijskih programov pa je bil sprejet sklep, da se bo pripravilo posebno poročilo. Nato so gostje iz Slovenije nadaljevali svoj obisk v Spetru, kjer so se srečali s predsednikom gorske skupnosti Corsijem. Naslednji dan so obiskali rezijansko dolino, tu so srečali župana Sergia Barbarina, s katerim so se pogovarjali o ekonomskem sodelovanju ter kasneje z Luigio Negro in drugimi rezijanskimi kulturnimi delavci. Krog obiskov v naši deželi, kjer je med drugimi srečal tudi predsednika deželne vlade Riccarda 111 yja, je Franc Pukšič s sodelavci sklenil v Gorici s pogovorom s člani tajništvev Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Na srečanju je bil najavljen nov razpis za financiranje manjšine za leto 2005, ki predvideva financiranje po projektih, z neposrednim stikom s prejemniki, ne da bi upošteval posebne posredniške in usklajevalne vloge krovnih organizacij glede predlaganja delitev sredstev kot je bilo doslej. Za tako rešitev pa naj bi se odločili po zahtevi računskega sodišča. O projektih bo odločala posebna komisija pri uradu. Seveda so bili s strani krovnih organiazacij izraženi vsi pomisleki. Zelo resna je namreč nevarnost, da se poruši nelahko ravnotežje do katerega je prišlo v dogovoru z vsemi subjekti v slovenski manjšini v Furlaniji Julijski Krajini in ki upošteva dotacije tudi iz drugih virov. Z umazanim perilom je torej nevarno, da se vrže tudi otroka. Pubblicato un nuovo libro di Nazzi četrtek, 24. februarja 2005 Autonomie e Religion È f -j LA LUNGJE GNOT DE SLAVIE FURLANE IRÒ] colo Vati navi lassi duri Antoni Biìlin cure dal fcrit e lu puartc tc locande par ch'ai sedi medeàt. No savarcs cjatà une figure analoghe, un bon samaritan, inte odissee dai nestris fradis slovens. Ma ce che mi sta in cur di meti in lus al è il computrtameni dal predi, o dai predis, o de curie, o dal Vatican. Che no si contcntin di passa drets. ccnce dà un cuc o un conluart al disgraci.it. di tj prci tcnd ftonts dai predis e de int. E la di ama puest a la comicità! des motivazions | conte la vuere patetiche cu in tri la mcj levin visruts *in curtibus" e no si pici romane de tonie; i suspiets su la perj: constatazion che ai predis tir plascvcj Racconta il Vangelo di "un uomo che veniva giù da Gerusalemme verso Gerico, quando s'imbatté nei briganti che lo derubarono di tutti i suoi averi, lo malmenarono e poi lo abbandonarono in fin di vita. Per caso passò di lì un prete, vide il ferito e tirò dritto dall'altra parte della strada..." Si apre con questa citazione l'editoriale di pre Antoni Belline, sull'ultimo numero di febbraio del mensile La Patrie dal Friul dal titolo "La lungje not de Slavie Furlane" dedicato alla "situazione dolorosa" in cui si è trovata a vivere la Slavia. E' stata "ridotta in fin di vita da scelte politiche vergognose a partire dall'unificazione d’Italia in qua, dall'osti-lità viscerale per ogni diver-S|ta ed originalità culturale e linguistica, dall'emarginazione sistematica". Si è trattato di un vero e proprio genocidio, continua pre Antoni Belline, aggiungendo che "la mitologia e l'idolatria nazionalistica hanno segnato in maniera irreversibile il destino di queste terre martiri". Ma il vangelo narra di un buon samaritano che si prese cura del ferito. "Non saprei trovare una figura analoga nell’odissea dei fratelli sloveni", scrive Bellina che affronta il tema del ruolo giocato dai sacerdoti, dalla Curia o dal Vaticano. Non si limitarono a passar oltre senza confortare il ferito, ma soprattutto le gerarchie, si misero senza vergogna dalla parte del potere. Questo è il tema di una ricerca storica condotta da Faustino Nazzi ed ora pubblicata in un libro dal titolo "Chiesa e Fascismo nella Slavia friulana. Anni venti". Il libro fresco di stampa è stato pubblicato dalle edizioni di Glesie furlane. Nazzi con la pazienza e la cura dello storico, attraverso i documenti, ricostruisce la situazione sociale e religiosa degli anni venti in cui furono vescovi prima Anastasio Rossi (1910-1927) e poi Giuseppe Nogara (1928-1955). Questo è il primo volume di una collana "Trois"( sentieri) che intende ripercorrere le tappe più significative della nostra storia. Il fatto che il primo lavoro sia dedicato alla Slava friulana è espressione della solidarietà sempre dimostrata nei confronti della sua gente, sottolinea il direttore di Patrie. Il mensile, scritto interamente in friulano e fondato da Felix Marchi e Giuseppe Marchetti, compie proprio oggi 59 anni. Il primo numero infatti uscì il 24 febbraio 1946. Auguri! V trbiški občinski sejni dvorani je Videnška pokrajinska uprava predstavila študijo, ki obravnava gorata območja nase pokrajine. Kot je povedal predsednik prof. Marzio Strassoldo je pokrajinska uprava želela imeti pregled stanja v goratem predelu svojega teritorja in je zato naročila raziskavo. Sestavljata jo dve publikaciji in dajeta vpogled v mikroekonomijo in pomanjkljivosti infrastrukture na goratem območju naše pokrajine. Raziskavi ponujata podlago za razvoj zaostalih območji, bodisi glede servisnih služb kot prevozov ter za vstanovitev malih proizvodnih obratov. Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev referata o kritosti in slišnosti telefonskih signalov za prenosne telefone. Raziskavi naj bi dali tudi Predstavitev študije videmske Pokrajine Na Trbižu strmi padec prebivalstva iztoCnice za zajezitev odhoda prebivalcev malih naselji iz goratih vasi proti furlanski nižini. SreCanje je bilo tudi priložnost, da so javni upravitelji podali obraCun opravljenega dela ter prikazali smernice in prizadevanja za nadaljini razvoj. Trbiška občina se v primerjavi z drugimi v naši pokrajini nahaja v boljši situaciji toda vznermiljiv podatek je, da je v zadnjih letih izgubila približno štirideset procentov rezidenčnega prebivalstva. Treba je predvsem omiliti vsakdanje življenje v goratih področjih, je povedal podpredsednik pokrajine Renato Carlantoni, da se ne bi zgodilo, da bi njeno prebivalstvo ob prvem snegu in tudi potem ostalo tudi po nekaj dni brez elektrike; sodelovanje ob meji bi moralo preprečiti take nevseCnosti. V razpravo sta posegla tudi župan Baritussio in odbornik za turizem občine Trbiž Maurizio Dunhofer, ki je prosil Pokrajino za podporo pri projektu razvoja smučarskega centra Kanin in Ne-vejsko sedlo. Rudi Bartaloth Težko stanje Slovencev v Avstriji Beneški dnevnik II Gazzettino je objavil daljšo reportažo o odnosih med Slovenijo in Avstrijo izpod peresa Marca di Blas. Vprašanju je posvečena skoraj celotna stran Alpe Adria s ponedeljka, 21.februarja letos. Di Blas je dober poznavalec razmer na južnem Koroškem, kjer živi slovenska manjšina. Njegov Članek pa se nanaša na obisk delegacije slovenskih parlamentarcev pri predsedniku avstrijskega parlamenta Andreasu Kholu (Avstrijska ljudska stranka). Slovenski poslanci so se pritožili, da Avstrija ne izvaja 7. člena avstrijske državne pogodbe. Slednja nadomešča ustavo. Avstrija je bila namreC v drugi svetovni vojni poraženka. Zato so ji zavezniške države priznale pravico do samostojnosti šele leta 1955 (kaj bi čakalo Italijo brez partizanskega gibanja?). Državno pogodbo pa so podpisale države zmagovalke, med katerimi je bila Jugoslavija. No, Kohl je slovenskim poslancem odgovoril, da Slovenija ni pravni dediC Jugoslavije Avstrija in Slovenija sta v EU itd. Manjšina živi torej med ustavnimi naCeli in pragmatično koristjo. Sama pa ima bolj skromne možnosti za uveljavljanje lastnih pravic. Na Koroškem ima namreC dodaten problem. V lepi deželici vlada Jorg Haider, ki je postavil na Celo svojega političnega programa omejevanje manjšinskih pravic. Njegova volilna baza so izrazito protislovensko usmerjeni ljudje, da ne zapišemo nostalgiki Časov, ki so minili (povsem?) pred 60 leti. No svet se je stresel, ko je leta 2000 Izrael prav zaradi Haiderja odpoklical svojega ambasadorja z Dunaja. Židje pa imajo na Zahodu posebno moC. Gre torej za znane zadeve in probleme. Pomembno pa je, da o njih piše dnevnik, kot je II Gazzettino. Pomembno je, da se manjšinska vprašanja v naših krajih Cimvečkrat pojavljajo kot vprašanje pravic, ki zadeva Evropo in njeno ustavo. Majhne je namreč najlažje pospraviti pod preprogo: kakega buldoga ne moreš, miško pa že... Pogled na Celovški trg pri pogodbi in da torej nima legitmnosti za protest. Di Blas v Članku opisuje najrazličnejše reakcije, ki so sledile izjavi. Pretilo je celo, da bo Slovenija odpoklicala svojega ambasadorja. Kot nam je znano, pa so tudi v Sloveniji gasili požar. Res je, da so na Koroškem dvojezične table, ki jih predvideva državna pogodba, v bistvu neobstojne. Turist ne bo vedel, da na Koroškem živijo Slovenci. Dod aj a-mo, da so bile velike težave s šolskim vprašanjem in da so Slovenci v Avstriji pod hudim pritiskom. Bene-Cani, ki so se prejšnjo soboto in nedeljo udeležili seminarja v Zilski Bistrici, so lahko opazili, da je slovenščina vedno manj uporabljen jezik. Res pa je tudi, da je Avstrija moCna gospodarska partnerica Slovenije, v Sloveniji je odprla banke in podjetja in to takoj po osamosvojitvi. La nostra attività didattica Per il 2005 inizia nel mese di marzo con il "15° Corso di speleologia", organizzato dalla "Scuola di speleologia di dividale del Friuli", formata dal nostro gruppo speleogico 'Valli del Natisone” insieme al "Forum Julii Speleo" di Ci-vidale, con il quale collabo-r>amo proficuamente da anni ® con il patrocinio della Commissione Nazionale Scuole di Speleologia della S-S.I." (Società Speleologica Italiana). L' attività formativa di accompagnamento e di in-Segnamento continuerà come °gni anno anche dopo il corto, aiutando i nuovi allievi a superare per gradi, e soprattutto in sicurezza, ambienti c°n difficoltà crescente, fino a farli diventare speleologi e-sPerti. Non a caso molti allie-J'1 di un tempo sono oggi dei °ravi istruttori. Degna di menzione anche ' attività, sia di gruppo che lr|dividuale, nelle specialità che riguardano la parte alpinistica. Quasi tutti i nostri so- Dal 2 marzo il via all’attività formativa Gruppo speleologico, parte il nuovo corso I — I 15- Corso di Speleologia 1- livello - Programma Mercoledì 2 marzo - Benvenuto agli allievi, verifica domande d’iscrizione, materiali e abbigliamento Domenica 6 marzo - Prima esercitazione Grotta cacciatori VG97 o palestra di Stupizza Mercoledì 9 marzo - Storia ed evoluzione della speleologia, proiezione di diapositive Domenica 13 marzo - Seconda esercitazione pratica grotta Temovizza VG22 o grotta Nemez VG89 Mercoledì 16 marzo - Carsismo e idrologia, caratteristiche ed impiego dei materiali Domenica 20 marzo - Terza esercitazione pratica grotta Torri di Sii via o Padriciano VG12 Mercoledì 30 marzo - Tecniche di progressione, sicurezza in grotta, proiezione diapositive Domenica 3 aprile - Quarta esercitazione pratica grotta Noe VG90 o Moelis Mercoledì 6 aprile - Cartografia e rilievo di cavità, rispetto delFambiente Domenica 10 aprile - Quinta esercitazione pratica grotta Vi-gant FR66 o grotta Doviza Le lezioni teoriche .si terranno presso la .sede Cai di Ciridale in via Canaria 9V. ci attivi sono tesserati anche nelle locali sedi del C.A.I. e oltre ai corsi di speleologia hanno partecipato, in periodi diversi, a corsi di alpinismo, scialpinismo, roccia e ghiaccio, per io più con la “Scuola di alpinismo e scialpinismo” della sezione C.A.I. di Civi-dale. Molti nostri soci attivi praticano abitualmente queste discipline anche a buoni livelli, qualcuno di essi é anche nell’organico istruttori della suddetta scuola e inoltre cinque componenti del nostro gruppo fanno parte del “Corpo nazionale soccorso alpino e speleologico”, in tutte le sue specialità, speleologiche e alpinistiche. Nel 2004 due nostri soci hanno conseguito la qualifica di "Guida maestro di speleologia", che li eleva al ruolo di professionisti, entrando a far parte dell' omonimo "Colle- gio regionale", con grande lustro per la nostra associazione. Questo ha sicuramente contribuito ad innalzare il livello tecnico ed ha senz' altro avuto delle ricadute molto positive, soprattutto per ciò che riguarda la parte tecnica-addestrativa nonché il movimento e la progressione in sicurezza sui terreni impervi su cui molto spesso lo Speleologo si deve cimentare. Il Corso di speleologia si svolgerà nei mesi di marzo-aprile e ne diamo qui di seguito il programma, mentre i corsi della "Scuola di alpinismo del C.A.I. Cividale" iniziano con il Corso roccia, che si svolgerà nei mesi di aprile-maggio. Li raccomandiamo vivamente a tutti, dal momento che nelle nostre Valli sono molti coloro che abitano in zone impervie o le frequentano per vari motivi. Le iscrizioni sono già a-perte e chi fosse interessato può contattarmi al numero tel. 0432.730771. Bruno Pocovaz 6 novi mata]ur Četrtek, 24. februarja 2005 Risultati Promozione Valnatisone - Gallery 3. CATEGORIA Paviese - Audace JUNIORES Sevegliano - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Gaglianese Amatori Valli Natisone Warriors Filpa - Ba. Col. (ree.) Dimensione Giardino - Filpa Progettoideazione - Sos Putiferio Osteria al Colovrat - Friulclean 0-0 3-3 2-1 1-1 3-1 0-2 3-0 0-1 Mar/Ter - Polisportiva Valnatisone rinv. Calcetto Sedia Elite - Merenderos rinv. The Black Stufi - A.B.S. 10-6 Parajso A. A. - Solerissimi rinv. P. Cantina fredda - Paradiso dei golosi 3-4 Bar al Ponte - New Welding rinv. 5 Eglio - Carrozzeria Guion n.p. P.P.G. Azzida - Pittibull n.p. Pol. S. Marco - V. Power 6-13 Prossimo turno Promozione Juventina - Valnatisone 3. CATEGORIA Serenissima - Audace JUNIORES Valnatisone - Pagnacco Giovanissimi Moimacco - Valnatisone Amatori Filpa - S. Daniele Bar S. Giacomo - Valli Natisone Sos Putiferio - Moimacco Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat Calcetto Merenderos - Longobarda The Black Stuff - Manzignel ABS - Parajso A.A. Pizz. Cantina fredda - Bar al Ponte Carrozzeria Guion Pol. S. Marco Reai Max team - P.P.G. Azzida Classifiche Promozione Pro Cervignano 39; Sangiorgina 37; S. Ser- Šport gio 36; Mariano 34; Juventina, Muggia 33; Ruda 32; Costalunga, Ronchi, Santamaria 30; Buttrio 26; S. Giovanni 24; Fincantieri 20; Cividalese 16; Valnatisone 14; Gallery Duino 12. 3. Categoria Azzurra 37; Paviese 32; Serenissima 31; Sa-vorgnanese 30; Rangers 27; Cormor 24; S. Gottardo, Moimacco 21 ; Ciseriis 18; Audace 13; Fortissimi 10; Donatello 2. JUNIORES Ancona 44; Centro Sedia 36; Palmanova, Pro Fagagna 35; Rivignano 34; Manzane-se 25; Sevegliano 24; Union '91 22; Trice-simo 20; Pozzuolo 18; Gonars 15; Buttrio 13; Pagnacco 12; Valnatisone 10. Giovanissimi Esperia 35; Moimacco 31 ; Serenissima 28; Gaglianese 26; Fortissimi 21; Valnatisone 19; Cussignacco 12; Buttrio, Azzurra 11; U-nion, Chiavris 6. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo, Birreria da Marco 22; Valli del Natisone 21; Ziracco 20; Warriors, 19; Filpa 18; Termokey, Bar S. Giacomo, Dimensione Giardino 17; Ba Col, Gp Piccini, S. Daniele 16; BcTorean15; Bagnarla Arsa 14. Amatori (3. categoria) Versa 28; Orzano, Polisportiva Valnatisone 26; Osteria al Colovrat 24; Carioca, Sos Putiferio 21; Piaino 15; Progettoideazione 13; Friulclean 12; Mar/Ter, Maxi Discount 11 ; Moimacco 8. Le classifiche di Giovanissimi e Amatori sono aggiornate alla settimana precedente. La squadra amatoriale di Pulfero inanella due successi e ritorna tra le grandi del proprio girone Filpa, due botti per la rimonta Alcuni giovani atleti del Judo Cividale Judo Cividale, impegni continui Il 2 febbraio si è svolta a Cividale, presso la Palestra di via Carraria, una serie di incontri a squadre nell’ambito della Terza coppa dell’amicizia di judo. Alla competizione cividalese si sono presentati atleti in rappresentanza delle società Kuroki di Tarcento e di Buia, dello Sporteam di Udine e dell’associazione Judo di Cividale. Il tatami di casa ha portato molta fortuna ai nostri judoka. Rilevante è stata infatti la prestazione sportiva della squadra composta da Michele De Toni, Ivan Chiuch, Tania Marmai, Giulia Nuzzolo e Alessandro Velusceck, che si è piazzata al primo posto. Quella composta da Maria Caterina Tubaro, Luca Tru-sgnich, Cristiano Zampa-rutti, Mirko Chiuch e Francesco Chiabai ha invece ottenuto la terza piazza. La tipologia dell’incontro prevedeva gare a squadre con confronti diretti tra atleti. La preparazione degli avversari non è stata sottovalutata dai nostri a-tleti, che si sono preparati bene a questo evento. Il tifo dei genitori non è mancato e anzi il fatto di gareggiare in casa ha permesso a molti di assistere alla competizione. L’organizzazione della manifestazione è stata impeccabile e così si è potuto offrire agli ospiti e ai loro accompagnatori i prodotti preparati dai genitori dei nostri atleti. Un ringrazia- mento va dunque agli organizzatori e a tutte le mamme che hanno permesso con il loro lavoro e la loro presenza la riuscita della gara. Sabato 19 febbraio presso il palazzetto dello sport di Tarcento si sono svolte quattro competizioni che hanno visto impegnati numerosi atleti del Judo Cividale. Alla 15® Coppa dei tre Comuni, gara valevole per il circuito propaganda, hanno partecipato Leonardo Cantarutti, Daniele Benati, Luca Furlan, Moreno Quercioli, Michele De Toni, Giulia Nuzzolo e Luca Spaziani. Per la qualificazione Ju-niores ai campionati italiani che si svolgeranno a O-stia erano presenti Marco Pustetto, Umberto Bastian-cig e Andrea Causerò. Per la 12® Coppa del Friuli gli atleti in gara erano Sonia Benati, Luca Trusgnich, Marco Cantarutti, Cristiano Zamparutti e Gabriele Ladini. Infine al 21a Trofeo delle Valli del Torre hanno partecipato Kaja Canalaz, Gloria Vecchiutti, Antonio Bortolotti, Ettore Cantarutti, Nicola Muratore, Umberto Bastiancig e Cinzia Fachin. Alcuni dei nostri judoka si sono piazzati al primo e secondo posto nelle rispettive competizioni, ma non bisogna dormire sugli allori: da qui a giugno dovranno affrontare altri impegnativi incontri. Antonio De Toni Solo un pari per la Valnatisone nello scontro diretto per non retrocedere Bel pari dell’Audace - Passi falsi per Sos Putiferio e Osteria al Colovrat Nel campionato di Promozione la Valnatisone, impegnata nella sfida diretta di fondo classifica, non è riuscita a superare la Gallery Duino. In Terza categoria da segnalare la buona prestazione dell'Audace di S. Leonardo òhe in trasferta ha costretto al pareggio la seconda della classe, la Paviese. Le tre reti dei biancazzurri sono state realizzate da Matteo Braidot-ti, Eric Dorgnach ed Ivan Du-riavig. Sconfitta di misura per gli Juniores della Valnatisone a Sevegliano, dove Alex Farac-chio ha firmato la rete della bandiera sanpietrina. E' stata rinviata a causa della epidemia d'influenza che ha colpito i ragazzi di Gagliano la partita dei Giovanissimi della Valnatisone. Buon “galoppo” degli E-sordienti della Valnatisone che hanno giocato a Cormons perdendo per 5-4. Per i ragazzini di Gianni Drecogna doppietta realizzata da Federico Cedarmas e gol di Enrico Bi-sceglia e Selmir Tiro. Due successi nel campionato di Eccellenza amatoriale per la Filpa di Pulfero. Nel recupero con la Ba. Col. decisiva la doppietta di Luca Isola. Nel successivo impegno a Lavariano il successo è stato firmato da Roberto Clarig, Michele Osgnach e Luca Isola. Selmir Tiro (Esordienti) La Valli del Natisone ha pareggiato con gli udinesi della Warriors andando per prima in gol grazie a David Specogna e venendo poi raggiunta dagli avversari. Nel campionato di Terza categoria amatoriale capitombolo della Sos Putiferio che a Povoletto si è fatta sorprendere per tre volte dagli avversari. La Polisportiva Valnatisone di Cividale non ha giocato la gara con la Mar/Ter a causa del campo innevato. OSTERIA AL COLOVRAT - FRIULCLEAN 0 -1 L’Osteria al Colovrat parte subito in attacco, impensierisce gli avversari ma non resce a concretizzare. Così al 20’, quando Graziano Iuretig si trova solo davanti al portiere ma non riesce a centrare la porta. Più tardi anche Tullio lari fallisce una grande occasione: con il portiere di fronte tenta il pallonetto ma centra in pieno la traversa. Nel secondo tempo è sempre la formazione di mister Clignon ad attaccare ma gli avversari si rendono pericolosi in due occasioni, nella prima centrano il palo e nella seconda, al 30’, riescono ad andare in vantaggio con un bel tiro da fuori area che coglie l’incrocio. Il Colovrat si riversa in attacco ma gli avversari si chiudono bene. Al 36’ un bel tiro di Iuretig viene deviato in angolo dal portiere. E’ l’ultima chance per riacciuffare il risultato. 1 Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque è stata rinviata la partita dei Merenderos. In Seconda categoria la The Black Stuff di Pulfero ha superato la A.B.S. grazie alle doppiette realizzate da Marco Carlig, Luca Scacco, Roberto Clarig, la tripletta di Emanuele Lodolo e la rete di Roberto Meneghin. La Parajso Amsterdam Arena è stato costretta allo stop a causa della neve. Nello stesso girone il Pa- Per domenica 6 marzo la Pro Loco Grmak organizza una gita sulla neve a Bad KleinKirchheim, costo del viaggio 15 euro, partenza da Clodig ore 6 - Scrutto 6.15 - Cividale 6.30. Per le prenotazioni chiamare: Angelini Emanuele 333-2608082, Marinig Marco 389-0747129. radiso dei golosi ha ottenuto un bel successo tra le mura e-steme contro la Pizzeria Cantina fredda. A determinare il risultato sono state le segnature di Corrado Predan, Patrik Birtig, Emanuele Bertolutti e Dennis Cecconi. In Terza categoria continua il predominio della V-Power di S. Leonardo che, dopo avere conquistato la promozione in Seconda categoria, si è confermata maramaldeggiando in casa della seconda in classifica la Poli-sportiva S. Marco. Il bottino valligiano è stato firmato da Luca Bledig, autore di sei reti, Claudio Bledig e Bruno Paluzzano, entrambi con una doppietta, mentre Cristian Trusgnach, Terry Dugaro, E-do Drecogna hanno chiuso il conto. (Paolo Caffi) Le freccette... appuntite di Savogna Anche le freccette elettroniche entrano a far parte del novero degli sport, più o meno atletici, che vedono impegnati gli appassionati delle Valli del Natisone. Il team “The dark dart” di Savogna ha partecipato il 29 e 30 gennaio scorsi alle finali nazionali organizzate a Salsomaggiore Terme dalla Federazione Italiana Compact Sport. L’associazione sportiva Open Dart di Udine ha portato nella località emiliana le dieci squadre finaliste e tutti i giocatori regionali qualificati per il Dart Master Italia. Tra queste squadre, nella serie C sul podio è salita proprio la squadra di Savogna che, dopo a- ver vinto il girone regionale, si è aggiudicata con merito, sconfiggendo in un’agguerri- ta finale i “Devii Darts” di Ip-plis di Premariacco, il titolo nazionale della FICS. La "The dark dart" di Savogna è una squadra giovane, nata su iniziativa di alcuni ragazzi del posto. A Salsomaggiore Terme hanno gareggiato (da destro nella foto) Flavio Petricig di Tercimonte di Savogna, Patrick Floreancig di S. Leonardo, Valter Podrecca di Pulfero e Gabriele Terlicher di S. Leonardo. Assieme a loro si cimentano con le freccette anche Massimiliano Chiabai di Correda, Valter Massera di Mas-seris e Lorenzo Cernoia, che visti i suoi impegni di ammi-nistratore è più che altro ufl accesissimo fan della squadra. Četrtek, 24. februarja 2005 Poroka naših parjatelju Al so lepi teli noviči? So Maruša in Saš iz Ljubljane, oženila sta se 18. setemberja v cierkvi svetega Marka nad Tolminom. Kuo je tuo, de pišemo telo veselo novico tudi na Novim Màtajurje? Zak Maruša in Saš so naši parjatelji, parjatelji naših dolin, an posebno Rečanske. Puno krat so paršli tle h nam kot skauti, puno krat so še godli na Sejmu beneških piesmi. Puno krat so naši šli h njim. Pru lepo parjateljstvo. Maruša in Saš sta miediha an seda sta v Indiji kot volontari. Zaries pridni, uriedni so vse sreče na telim svietu. An tuole je kar jim vsi želmo: puno sreče, zdravja an vese ja s troštam, de jih bomo vidli še puno krat tle par nas tode V Sauodnji se je rodiu samuo an otrok Kakuo je šlo demografsko ete? Nič dobro. Parvi dan lieta gibanje (movimento demogra- 2004 je kamun šteu 638 ljudi fico) v Sauodnji v preteklim li- (351 moških an 287 žensk). “Dovete organizzare una festa e non sapete come fare? Mamme e papà, volete regalare ai vostri bimbi una festa di compleanno indimenticabile? Avete trovato quello che fa al caso vostro...” Così sta scritto su un volantino diffuso dai ragazzi che fanno parte della Società Enjoy - Progetto Imprenderò ‘Officina Studenti”, che ha sede presso l’Istituto tecnico commerciale di Cividale. La società opera in collaborazione con l’Associazione Cividale Futura. Una bella idea, non vi pare? Volete altre informazioni? Telefonate al numero 0432/733980 dalle 8 alle 13. Rodiu se je samuo an otrok, an puobic. Untarlo je pa 21 ljudi: osam moških an trinajst žensk. Tle v kamun je paršlo živet 24 ljudi: petnajst moških an devet žensk, proC je šlo pa dvajst mo-ži an štiemajst Zen, vsieh kupe 34. Zadnji dan lieta 2004 je v sauonjskem kamunu živielo 608 ljudi, 339 moških an 269 žensk. Ce nardimo an par rating bomo vidli, de v liete 2004 je Sauodnja zgubila 30 prebivalcu, abitanti. Žalostno, posebno za tiste mlade dmžine, ki še živijo tle an se troštajo, de njih vasi bojo še živiele. Vas čeplešišče ČEDAD Dobrojutro Vittoria Ce gresta v Čedad, kjer ima svoj sedež urad, uficih Servis (al pa Slovensko deželno gospodarsko združenje) bota vidli velike floke an Ci-konjo, ki oznanjajo rojstvo adne čičice. Tela CiCica je Vittoria. Rodila se je v nedie-J° 20. februarja. Puno veseli So nje tata Roberto Cedron -Tonove družine iz Gorenjega Parnasa, mama je pa Emma Notarstefano iz Skrutovega. Žive v Cedade. Puno naših j udi pozna Roberta, sa’ že puno liet diela na Združenju v Cedade an vsi se veselijo z njim an z Emo, ku uoni Ivo, Loretta, Eugenio an Francesca an vsi v družini, Pru takuo njega kolegi an parjatelji. CiCici želmo veselo an srečno življenje. SOVODNJE Mašera Obhajilo Nedieja 20. februarja je Fiu poseban dan za malo Gre-to Massera iz Mašere: tisti dan se je v cierkvi v vasi obdajala. Ze lieta an lieta nie “'no obhajila v teli cierkvi, za Fj° pa se je paršlo do tega. ,reta se parpravja z nje dru-žlno na potovanje, ki jo pope-Je tle iz duoma deleč, zlo de-ec> v Avstralijo. Varne jo se Cez kako lieto, Vs' jim želmo, de kamar gre-0 se ušafajo dobro, pa le ^ede, se troštamo, de se hitro varnejo tle damu, kjer jih bo Cllkala njih hiša, vasnjani an Stelji. Za obhajilo od Grete se je cierkvi an potlè v vasi zbra-a vsa vas, pa tudi parjatelji iz ugih kraju, p -"e biu pravi senjam za reto an za vse, ki so se tiel selit z njo, jo pozdravit an eJet nji, tatu Carlu, mami Annemarie an sestri Marini puno sreče za novo življenje. Starmica Zapustu nas je Giuseppe Franz V Cedajskem Spitale nas je zapustu Giuseppe Franz, Be-po Orsul po domaCe. Buog mu je dau učakat zaries veso-ko starost, 94 liet. Na telim svietu je zapustu hCere, zeta, navuode, prana-vuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Star-mici v saboto 19. februarja popudan. Mašera Žalostna iz naSe vasi Na naglim je v Cedajskem Spitale zapustu tel sviet Giuseppe Velicaz - Bepo Velika-cu po domače. Imeu je 82 liet. Bepo je biu du Spitale, vse je kazalo, de Cez kak dan ga bojo pošjal damu, pa takuo nie šlo. V žalost je pustu ženo Gustino, hči Dino, sinuove Giuliana, Marcella an Adriana, neviesto, zeta, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali par Mašerah v pandiejak 21. februarja zjutra. Tarčmun/Kočebar Smart mlade žene V videmskem Spitale je umarla Lucia Cudrig, poročena Ferlizza. Bla je mlada, imiela je samuo 52 liet. Mama an tata od Lucie so bli iz Tarčmuna, družina je pa živiela v KoCebarje, njih hiši pravejo Du malne. Lucia je z možam Ginam, s hčeram Manuelo an Eldo živiela v Vallemontana, vas ka-muna Neme. Z nje smartjo je v žalost pustila mamo, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. VenCni mier bo počivala v vasi, kjer je živiela z nje družino. Pogreb je biu v torak 22. februarja popudan. SVET LENART a——— Ješičje / Kanada Umaru je Luciano Clinaz Taz Kanade je paršla novica, de je umaru naš vasnjan Luciano Clinaz. Luciano je biu Valentačjo-ve družine iz JešiCega an je imeu 76 liet. ValentaCjova družina je bla velika, bluo je puno otru-ok (Sergio, Tona, ki je dielu suoštar v Škratovem an nas je zapustu kako lieto od tega, Francesca, Bepic, Aldo, Anseimo an se Luciano) an vsi so muorli iti po sviete. Kajšan se je kako lieto potlè vamu tudi damu, Luciano ne. Z njega smartjo je v žalost pustu vso njega veliko družino, ženo an sinuove. Za ven-Cno bo počivu tam v Kanadi, kjer se je biu ustvara novo življenje. Zamier Žalostna novica tudi iz naše vasi V videmskem Spitale je v četartak 17. februarja zapustila tel sviet Caterina Crucil. Rodila se je lieta 1920 v Za-mierju, v hiši ki so ji pravli dol par Krucilne al pa dol par Liži. Družina je daržala butigo, oštarijo an tabakin. Caterina je imiela sreCo se šuolat, takuo je bla ratala profesorca. Puno liet je bla tudi preside v sriednji Suoli v Škratovem. Od vsieh otruok, ki so bli v nje družini, ona je bla ostala ta zadnja. V žalost je pustila kunjade Ado an Rosino, navuode an vso drugo žlahto. Živiela je v Cedade, nje pogreb pa je biu v Podutani, kjer počivajo vsi nje te dragi, v saboto 19. februarja. PODBONESEC Ruonac Zuogam Marco Na vemo, kaj študierajo naši te mladi. Mi mislemo, de so veseli, de jim na manjka niC, de so sreCni ker imajo vse življenje za prehodit... Kar rata kiek hudega, ostanemo brez besiede an na vemo, ki študierat, ki mislit. Takuo smo ostal brez besiede an kar smo zaviedli, de življenje je bluo ratalo pretežkuo za mladega puoba iz Ruonca, iz vasice Zejac. Marco Sittaro je imeu samuo 25 liet. Je biu zdrav, je dielu, je imeu puno parjatelju. Za nimar pa je zapustu tel sviet v nediejo 13. februarja. Za njim jočejo mama Gemma, tata Gino, brat Mik an sestra Giuli, noni, strici an tete, kužini, vasnjani an parjatelji. An pru njega parjatelji pravejo, de jim bo puno manjku saj je biu an puob nimar veseu, ki mu je bluo všeč bit v dražbi, v kompanji. Puno j udi se je zbralo v srie-do 16. februarja v Briščah, za ga pozdravit še ankrat. Njega parjatelji Moz, Tonino an Tinca so v telim težkim, žalostnim momentu blizu vsi družini. Naj jim Buog pomaga prenest telo veliko žalost. SPETER Spietar / Landar Pogreb V Cedajskem Spitale je umarla Jenny Giovanna Scu-or uduova Mottes. Imiela je 78 liet. V žalost je pustila hei Anno, sina Luciana, zeta Nevia an neviesto Loredano, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v saboto 19. februarja v Spietre, kjer je bla sveta maša, za venčno pa bo počivala v Landarje. DREKA Korno-Blišč Zbuogam Pepo S'• ms V pandielik 21. februarja je bluo žalostno v Kornu. Naši ljudje, tudi iz dreških an sosie-dnjih vasi, so se zbrali za dat zadnji pozdrav Pepu Bliščuo-vemu, Giuseppe Ruttar. Le malo dni mu je manjkalo za dopunt 70 liet. Njega življenje je bluo težkuo ku puno drugih naših ljudi. Rodiu se je v revni družini dol Par Blišč, na pu poti med Praponco an Pacu-ham. Dielu je po sviete ko emigrant, biu je v Zviceri. Ker se je vamu damu je kupu hišo du Laškem, kjer je živeu z ženo Marijo an hCero Valentino. Biu je dober Človek, ki je rad pomagu dragim, Ce je le mu an kuo je biu spoštovan se je videlo tudi na njega pogrebu. Sestra Alma iz Praponce an brat Mario, ki živi v Zviceri, se ga zmislejo z veliko ljubeznijo an se želijo zahvaliti vsem, ki so ga miei radi an so mu bili blizu tudi v zadnjih cajtih, kar je biu bolan. Lunedì 21 febbraio a Como di Rosazzo abbiamo dato l’estremo saluto a Giuseppe Ruttar, Bliščju di 69 anni. Molti i valligiani che si sono stretti attorno alla famiglia in ricordo di quest’uomo buono e mite. La sorella Alma ed il fratello Mario ringraziano quanto gli sono stati vicini. Kadar smo bli šli v Avstralijo, Franko an Ližo sta se usedinla blizu okna, sta gledala na muorje an se pogovarjala: - Ist - je jau Franko - je parvi krat, ki se usednem tu letalo, aereo, an za glih reč, sem nomalo zaskar-bjen mislit, de če telo letalo pade dol v muorje je zlo verjetno, de ga požgre, ku no mašico! - Ist - je jau Ližo -sem biu že vičkrat po luhtu, pa imam vse-glih nomalo strahu gledat tle odtuod dol na tla! - Pa mene - sem jim odguoriu - me na briga nič če pade, sa aereo nie migu muoj! An vojak v vojski je troštu parjatelja, ki je biu vas prestrašen kadar so bombe padale okuole njih: - Ce pade na bomba an čuješ žlag, pride reč, de nie za te, če je za te je zlo verjetno, de na boš ču zlaga, zatuo moreš v mi-eru živiet! Arkitet Mario iz Dreke ima njega delovno sobo, njega uficih tle v Mojmage, kjer se vidima vsaki dan. Te pretekli tiedan srna šla pit an kafè v bližnjo gostilno, kadar se j’ parbližu h nam parjatel Rene, ki je paršu za pust iz Svice an je venesu von z gajufe an koščic karte, kjer je biu narisu niek skic za njega novo hišo v Mojmage. Vprašu je arhitekta Marja, če mu ga more pravo izdelat, elaborat za ga predstavit imprežarju an začet zidat. Arhitekt je arzviu tiste risanje an zaue-ku: - A si znoreu, Rene! Kaj boš zidu obalasto hišo? Ist vi-em, de vsak fabrikat ponavadi je kvadrast al pa retangolar, al si šiguran, de čes zazidat hišo obalasto? - Ja, sem šiguran! -je odguoriu Rene. - Povejmi zaki? - je vprašu arhitekt. - Zatuo ki, kadar moja tašča je zaviede-la, de bom zidu novo hišo v Mojmage mi je parporočila: - Zmisni se na me, muoj dragi zet, kadar pridem v Mojmag pusti mi tudi mene an kanton hiše! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via «lande 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD OKTOBRA DO JUNIJA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*,12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*, 15.06,15.50,17.00,18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*,13.00*, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*,15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad ... 7081 Bolnica Videm ....5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad.... 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. 'izseljencev ...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all’USPI C.A.I. Sottosezione Val Natisone domenica 27 febbraio BAD KIMNKIRCHEIM Gita sciistica in pullman Per prenotazioni: Franca 0432 727277 - Nicoletta 0432 727432 -Franco 0432 727323 Vendo Ford Focus SW 16 valvole, full optional, grigio met., die '99, 100.000 km, sempre tagliandata Ford, prezzo interessante. Tel. 3387578281 C.A.I. Sottosezione Val Natisone venerdì 25 febbraio ore 20.30 sala parrocchiale di San Pietro Gualtiero S imonetti diapositive sul tema Paesaggio naturale delle ValR del Natisone Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 27. FEBRUARJA Klenje/Clenia Api Cedad (na desti iz Cedada pruoti Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. FEBRUARJA DO 4. MARCA Cedad (MinLsini) tel. 731175 Planinska družina Benečije sobota 26. februarja - ob 19.00 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 13. OBČNI pozdravi - poročilo o dejavnosti v letu 2004 program za sezono 2005 - finančno stanje prikaz filmov “Mečana” (Giacinto lussa) in “Sarce od hise” (Alvaro Petricig). Bo možno obnoviti članarino al pa se na novo vpisati v Planinsko! Pustje, anjul an zluodi so šli v Benetke 8 no vi matajur četrtek, 24. februarja 2005 Začelo se je mest v pandiejak - Medlo se je povserode, tudi na muorju Tudi naše doline Kronaka Naš pust v Benetkah. Lan so šli Blumarji, lietos pa iz Ruonca: pustje, anjul an zluodi. An vsi sojih gledal, vsi so jih fotografuval. So bli pru posebni miez vsieh tistih mask, ki ponavadi se dol po Benetkah sprehajajo: lepe ja, ma za nas, ki Pust pride reč se veselit, se smejat, znorevat... so tiste maškere v Benetkah “samuo” lepe. Mislemo, de takuo jo študierajo an vsi tisti, ki so bli v nediejo 30. ženarja v Benetkah, saj vsi so letal zad za našimi. Muormo zaries pohvalit tele naše mlade, ki se trudjo za daržat žive naše navade an jih storejo spoznat an drugim. Pru takuo muormo pohvalit tiste buj parlie-teh, ki so z njim dielam an trudom storli zastopit, kakuo je uriedno, kar se rodi na naši zemlji, kakuo je vse posebno, kar je “našega”, an tuole vaja tudi za naše pustne navade, za naše maškere. pod bielo koutro Tarkaj snega ga niesmo še vidli lietos. Takuo je šlo, de v pandiejak 21. se je zaCeu mest, ku kar so ble te prave zime. Sevieda, ne vsiem gre pru, saj snieg pamaša tudi težave, posebno tistim, ki muo-rejo iti dielat v dolino an se muorejo trudit s kietnami... Pa snieg pamaša puno veseja otrokam, ki, smo Sigurni, bi zvestuo zamenil vse igrače, ki jih imajo doma za imiet telo bielo koutro čez vso zimo! Tle videmo otroke iz dvojezične Suole v Spietre an malo Sereno, ki ga je parvikrat v nje življenju videla an gacala po njim. Paš ka’ se ji je parie-lo?