Poštnina plačana v gotovinl Izhaja vsak petek ob 17. Siane ?.--esečno po poštl 5 Dln, v Celju po raznašalclh dostavlje- na5'5ODin,sa [nozsmstyolODin ftafun pr! poštnem čekovnero zavodu št 10.666. Gena 1.50 Din Bedakdja in npravai Celj«, Strossmayerjeva uHca St 1 pritličje, desno. Telefon Interurban Stev. 65, Rokoplsi se ne vračajo. Oglasl po tarlfu. Štev. 67. Celje, petek 19. oktobra 1934. Leto XVI. Celje se poslavlja od nesmrtnega kralja Ccljo je v četrtek 18. t. m. šc en- krat v globoki tugi počastilo spomin nesmrtnega Viteškega kralja Ale- ksandra I. Zedinitelja, ki je legcl ta clan k večnemu počitku v božjem liramu na Oplencu. Siva jeson.ska megla je ves dan po- krivala nebo. Vsi obrazi so razodeva- li težko žalost, vse raisli so ta daa hitele k truplu Velikega kvalja. Na mesto je legel oni mir, ki ga povzro- ča veličanstvo smrti. Trgovski, obrt- ni in industrijski obrati so bili vcs dan /aprti, gostilne pa so zaprli cd 8. do 10. in od 14. do 15. Popoldne so se zasvetilc sveče in svetilke v ne- štetih oknih stanovanj in žalnih iz- lozbah. Od 14. do 15. je bil v mestu ukinjcn ves promet z vozili. Ob 8. zjutraj je bilo žalno opravilo v župni cerkvi sv. Daniela, nato sta bila parastos in liturgija v pravo- slavni cerkvi sv. Save in žalno opra- vilo v evangeljski cerkvi. Teh sve- eanoati so se udeležili zastopniki ci- vilnih in vojaških oblastev in ura- dov, mestne in okoliške obeine, dru- štev in korporacij ter zelo mnogo občinstva iz Celja in okolice. Za šolsko mladino so bila posebna cerk'vena opravila, nato pa so bile v šolah žalne svečanosti. Veličastna komeinoracija Ob 14. so se zbrali na trgu pred mestnim poglavarstvom zastopniki vojske, civilnih oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, društev in korporacij, Sokolstvo z narašCajskim praporom, gas i lei s praporoina celj- ske in gabrske čete, skavti s prapo- rom in večtisočglava množica, ki je napolnila ves obširni' prostor pred mestnim poglavarstvom. Na balkonn mestnega poglavarstva, ki je bil ves odet v črnino, je bil sredi zelenja, obdan s svetilkami, postavljen kip pokojnega vladarja z lovorovim ven- cem, za kipom je blestela v žarnicah velika črka »A I« s kraljevsko kro- no, vse pročelje pa je žarelo v žarni- cah, ovitih v flor. Ob kipu je bila po- stavljena častna straža dveh Soko- lov s sabljama in dveh gasilcev z bakljama, ob strani pa je gorela vo- lika plamenica. Ko je zatrobil gaailski rog z balko- na, so združeni mešani zbori Ccljske- ga pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega Zvona«, pod vodstvom g. Šegule ob spremljevanjn sansar mo- gočno zapeli »Nagrobnico« v Bera- novi harmonizaciji. Petje 200 pevcev in pevk se jc globoko dojmilo vse ne- pregledne muožice. Nato je stopil na balkon g. dr. Er- nest Kalan in spregovoril: »Zvonovi zvonijo, topovi grmijo po širni tužni domovini! Srea cele .Jmroslavije so V tej uri na Öplencu, kjer sprejema zemlja najdragocenejSo žrtev, katero ji moremo dali: naŠcga ljubljenega, dobrega Kralja! Devet strašnih dni je minilo, odkar je nehalo biti Njegovo plomenito sr- co! Devet ilni polnih žaiosti, joka in plakanja, in vendar 5e danes ne mo- renio izinisliti te strašne misli in pamet no more doumeti globoke ne- srcee, ki nas jo zadela. V nas prevla- dujejo sairio čustva in zavest, da se je zg-odilo nekaj «trahovitega. Nad naini leži strnšna življenska tragi- ka, ki nam je vzela Kralja, kateri nam ni bil saino kralj, ampak nam je bil vsem eloveško blizu, in kate- rega smo obdajali / ljubeznijo, ki jo futimo v vsej veličini šele v tern tre- notku, ko smo ga izgubili, kakor so tudi šele v tern trcnotku zavedamo vse one neizmcrue požrtvovalne !ju- j bezni, katero je On gojil do nas vse'n, I do vsakega izmed nas. Sestali smo se v poslednje slovo, da povemo, kako nam je tcžko in bridko, kako trpimo in žalujemo. Toda bc.sede so prenezadostne, da bi mogle razodeti, kako je v naših duSah, in telo, pretre.seno od žalosti, je prešibko, da bi jih moglo izgovo- riti. Zastajajo nam v grlu, in le to- pel bridek val bede, bolesti, solza in ihtenja se dviga v naših prsih. S ponosom in srečo smo ga sprcm- ljali pred. nekaj dnevi, ko se je po- dal na daljno pot preko Jadrana kot predstavitclj naäe od njega ustvar- jene in v l(j-letnem delu od njega >.amega urejene in konsolidirane (\r- žave, v Pai'iz, da jo pripelje v svet kot veliko, enakopravno, neodvisno, upoštevano in spoštovano, ko je šel po nove silne uspehe, ki pomenijo kronanje njegovega dolgoletnoga na- pornega dela za domovino. 'Nas ponos in naša sreča sta se sprenienila v žalost in bedo. Ali v kolikor se more v teh trenatkih trp- ljenja in obupa uveljaviti raz.um, si moramo reči, da nc bi bilo v pokoj- nikovem srnislu, ako bi klonili v svo- ji prerazumljivi boli, temveč da se moramo tolažiti z mislijo, da je bil in da ostane Kralj Aleksander naš, saino naš in da tako, kakor se je vr- nilo v domovino njegovo sveto telo, ostane pri nas tudi njegov duh, osta- nejo pri nas sadovi njegovega. požrt- vovalnega življenskega dela, ki je bi- lo vse posvečeno saino domači zem- lji, njeni veličini in njeni bodoč- nosti. V tern nadčlovcškem nesebir- nem delu, v njegovi neiznierni ])o- žrtvovalnosti je ono, kar nam ga jo napravilo tako dragega. Kralj Aleksander ni podedoval pi'e- stola, nastalcga v mnogostoletnem razvoju in obdanega s tradicijarai. On sain je prestol šele ustvaril s svo- jo trdno voljo, s silo svojega značaja in s svojo odločnostjo. Že od nežne mladosti ga je vzgajal njegov blagopokojni očc Kralj Peter Veliki Osvoboditelj kot bodočega pr- vega delavca in prvega vojaka dr- ^ave. S 15 leti je vstopil kot priprost redov v Sesti pešadijski polk in po šestih lotih trde službe je šele postal podporočnik in obenem prestolona- slednik. Od tedaj dalje so vsa imena in vsi datumi, ki so pomembni v zgodovini našega osvobojenja in uedinjenja, zvezani z njegovim de- lom, / njegovim imenom. V balkan- ski vojni ga najdemo kot armadnega poveljnika, kot zmagovalca pri Ku- manovem. Šele 25-1 eten je prevzel kot regent vlado svojc domovine, ki je od onega i\n^ dalje ostala v njegovih rokah. Že po nekaj todnih njegovega vla- danja se je pojavil Mtrahovit požar svetovno vojne. Kot vrhovni pogla- var si'bskc vojske se je udeležil vseli nadČToveških bojev proti velikanski preinoči, jc po sijajnih zmagah, pri- dobljenih / Jicštevilnimi, v človeški zgodovini do tedaj neznanimi juna- Stvi, delil s svojo vojsko albansko katastrofo. Delil je z vojsko bedo in prerojenje na Krfu, prestal z njo vse napore solunske fronte in izvojeval /, njo slavno odločilno zmago na Kaj- makčalanu ter se na njenem čelu vrnil kot junagovalec v Beograd. Našel je Srbijo opustošeno iti raz- dejano. Našel je pa tudi izmuCene jugoslovenske brate, ki so, ravnokar osvobojeni po junaštvu od njega po- veljevane srbske vojske, hrepeneli po zdnrXitvi s Svbijo. Prvega decembra 1918 proklamira On uedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno edino, nedeljivo državo. V tej mladi neurejeni državi so se pojavile kinalu velike notranje težkoče, tern opasnejše, ker je bila še obdana ocl osvete željnih zunanjih sovražnikov. V teh letih je bila Kra- ljeva oseba ona točka, h kateri smo vsi dvigali svoje oči, od katere edino smo pričakovali ureditve ' in spasa. On edini je znal sredi političnih sti'asti in sredi težkih bojev, polnih negativizma, najti pravo pot, ko je (i. januarja 1929 tako, kakor poprej na čelu vojske, prevzel sain nase vso odgovornost tudi za politično vod- stvo. In tako Ga vidimo na nadaljni poti ustvarjati mejnike, kakor so 3. okto- ber 1929, ko da naši državi tudi de- jansko ime, ki izraža od njega ustvarjeno ediustvo naroda, G. Sep- tember 1Ö30, jesenska ustava iz leta 1931., s katero pritegnc po izvršenem pomirjenju narod zopet k sodelova- uju na državnih poslih. V zunanji politiki Ga vidimo ustvariti sredi po vihai-ju svetovne vojne še tako razburkauega evrop- skega moi'ja Malo antanto, potem bal- kanski pakt, doživljamo njegoe .-i- jajne uspehe v zbližanju s sosednimi draavruni; uspelie, katere je znal in mogel closed le O-'.i, ki je že kot po- vcljnik v bitki pri Kumanovem za- povedal svojim vojakom, da naj mis- lijo vselej na osvobojenje svojih bra- tov, da naj pa bodo napram prema- ganeinu sovražniku človeški in nu- lostljivi. Le On je znal s svojo mirnostjo in [juboziijivostjo pretvoriti nekdanje sovi-ažnikc v prijatelje, da, zavezni- ke, le On je znal premostiti sovraštvo mod bratskima jugoslovenskim in bolgarskim narodom, ustvariti po- niirjenje in spravo, katei-o je kronal '/, obiskom v Sofiji. On, ki je iz lastne izkušnje nadčio- veških naporov poznal vso grozoto vojne, je bil prvi poklicani delavec za evropski mir, in On je s same njemu lastno voljo in predanostjo, sposobnostjo in požrtvovalnostjo sprejel nase tudi to nalogo in jo iz- vedel. V trenotku, ko se je kot predstavi- telj spravljenega in združenega Bal- kana podal v Pariz, da tarn nadalju- je in poglobi delo za evropski mil1, ga je zadela zavratna morilčeva krogla. Vsa veličina Njegovega duha hi znaöaja je izražena v dejstvu, da je razumel iz vladarja, ovenčanega s slavo enega najznamenitejših vojsko- vodij postati vladar mini, ki je s svo- jo krepko, zmage vajeno roko visoko (Ivignil pred vso Evropo zastavo spo- razuma in sprave. Zato pa za njim ne žaluje samo naša domovina, ampak.vsa Evropa, ki se globoko zaveda, da je izgubila encga svojih najboljših, najveöjih, najzasluženejših sinov in eno svojih največjih nad. On je tisti, ki jo prcokrenil javno mnenje sveta o Balkanu in o naäi državi. On je storil iz male balkanske Sr- bije veliko, evropsko, moderno, kul- turno, pravno državo, upoštevano in ugledno v vsem svetu kot faktor mi- i'u iu reda. On je kot pravi ženij hitiejo \>vq- hodil prostor in Cas, kakor drugi. On je z.nal najti pravo pot in pravo odločitev in On je imel prav tedaj, kadar smo ga razumeli, in tudi te- daj, kadar ga nismo razumeli, ker nismo znali slediti Njegovemu širo- kemu pogledu in v svojih malih dnevnih skrbeh in prepirih ne poj- miti, da jc imel v očeh vedno le ve- liko sveto stvar Jugoslavije in hotel le veličino in sigurnost države, sre- öo državljanov in mir s sosedi. Zato se zavedamo šele sedaj, ko smo ga izgubili, kaj nam je bil, ne samo nam vsem kot celoti, ampak vsakemu izmed nas, in kako zelo so naša srea z njim zrasla. Zato se trgajo naša srea v brez- mejni žalosti in težkem obupu. Svet je postal revnejši in mrzlejši, odkar Njega ni več. Ali ob Njegovem grobu nam kipijo srea poleg neizmerne žalosti tudi ne- izmerne ljubezni do Njega in do te- ga, kar nam je zapustil, ljubezni do domovine, katero nam je ustvaril On, ljubezni do Njegovega naslednika rnladega Kralja Petra II., ki se je učil od svojega blagopokojnega očeta že v nežnih otroških letih vestnosti in na njem imel najlepši vzgled stro- gega, požrtvovalnega pojmovanja vladarskih dolžnosti, o katerem smo prepričani, da je podedoval vrline in odlike, ki so napravile Njegovega blagopokojnega očeta tako Velikega Ljubczen do pokojnega Kralja in do Njegovega naslednika nam nare- Stran 2. »Nova Doba« 19. X. 1934. Štev. 67. Ves narod je spremil svojega velikega kralja k večnemu počitku Truplo blagopokojnega kralja AJe- ksandra I. se je v noči na necleljo vrnilo s križarko »Dubrovnikom« na jugoslovenski Tadran. V Splitu Ladja jo prispcla v nedeljo zjutraj v Split, ki je veličastno sprejel mrt- vega kralja. Sprejema trupla se jo lideležilo okrog 100.000 ljudi. Ljud- stvo se je začelo zbirati že ob 4. zju- traj. Ob 5. so zavzele prostor vojaš- ke čete, do 6. pa so prispeli h kata- falku Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora general Dimitrijevie in ostali flani suite, številni ministri, sena- torji, poslanci in drugi. Kmalu po 0. so zadoneli prvi topovski streli v po- zdrav vračajočemu se mrtvemu vla- darju. Z zvonikov vseh cerkva se jo pa oglasilo turobno zvonenje. Vse vojno brodovje naše, angleško, fran- cosko in drugo je oddajalo ves čas prihoda častne strele. »Dubrovnik« je pristal v pristanišču točno ob 0.10. Na krov so sc podali Nj. Vis. knez Arzen in drugi dostojanstveniki, na- kar so opravili uradne formalnosti. Krsto so prenesli na pomol naši mor- nariški častniki in so jo ob 7. položi- li na katafalk v pristanišču. Cerkve- ne obrede je opravil najprej dalma- tinski episkop Irinej. Med tem so Je- tali nad pristaniščem aeroplani in metali na katafalk cvetje. Ob 7.20 je opravil blagoslovitev splitsko-ma- karski škof dr. Bonefačič. Nato so polagali vence in izrekali sožalja Nj. .Vis: knezu Arzdnu. Sledil je mimo- hod ogromnih Ijudskih množic. Mi- mohod je bil končan šele ob 10. Zbra- ni Sok&li Jin dostojaiistveniki so po- tem dvignili krsto na ramena in jo prenesli. na kolodvor, kjer je četa naših in"francoskih mornarjev od- dala zadnjo častno salvo. Episkop Irinej je opravil še poseben obred. Nato je zapustil vlak postajo in so odpeljal proti Zagrebu. Ž njim so potovali tudi Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora, vojni odposlanci, mi- nistri in drugi dostojanstveniki. Na vsej progi od Splita do Zagreba so se zbirale velike množice naroda, da izkažejo poslednjo cast nad vse ljub- ljenemu vladarju. j V Zagrebu Dvorni vlak, ki je vozil zemske ostanke blagopokojnega kralja Ale- ksandra I. Zedinitelja, je prispel v nedeljo s poldrugourno zamudo v Zagreb, in sicer šele ob 23.10. Pred kolodvorom se je zbrala večtisočgla- ] va množica vse do Ilice in napolnila vse dohode h kolodvoru. Računajo, da je bilo zbranth nad 50.000 ljudi. No peronu državnega kolodvora so se med tem zbrali odličniki, generalilo- ta, doputacijo itd. Ves kolodvor na peronski sIrani in dvorna čakalnica sta bil a odeta v črnino. Ob progi so tvorili lirvatski kmetje in vojaki Spalir v.. goreeimi plamenicami. Ko se je prikazal vlak na savskem mo- slu, so ga pozdravilo sokolsKe..fan- fare, iz vsoh cerkvenih stolpov so za- doneli zvonovi in zamolklo so grmoli topovi. Vlak je privozil v največji ti- šini na postajo. Ob sviranju državne himne so odprli vagon, krsto je dvig- nilo deset generalov in odličnih meš- čanov ter jo preneslo v dvorsko ča- kalnico. V popolni tišini se je slišalo samo ih ten jo prisotnih. Po slovesni blagoslovitvi, ki sta jo opravila mc- tropolit Dositej za pravoslavno in nadškof okojncmu kralju. Prod krsto je de- filiralo nad 150.000 ljudi. Dvorni vlak s krsto pokojnega kralja je krenil v ponedeljok ob l;i. ob ihtenju vse ogroinno množico iz Zagreba ])roti Beogradu. Pot'""niTtvega kralja -Alek&a.ndra I. Zodinitelja iz Zagreba v Beograd je bila jirav tako veličastna, ka- kor iz Splita v Zagreb. Na vseh po- stajah so so zbrale volike množice ljudstva, da so so onkrat poklonijo velikenm pokojniku. Na postaji v Sisku je bilo nad 20.000 ljudi. Na postaji v »Slavonskem Brodu je bilo zbranih več kot 10.000 ljudi z djakov- skini škofom Aksainovičem na coin. Pi'av lako veličasten je bil sprojoin pokojuikove krsto v Clapragu in v Sunji. V Beogradu Žalni vlak je bil v ponedeljek še daleč od Beograda, ko so se začele zbirati v Beogradu množice, da zadnjič pozdravijo naSega kralja. Vedno bolj se je večala množica in narasla končno na približno stopetdeset tisoč ljudi. Peron in dvorna čakalnica sta bila vsa v črnini. Okrog'23. je bila zbrana že vsa vlada, generaliteta z vojvodo Bo- jovičem na čelu, dalje so bili tu ko- mandant garde Peter Živkovic, po- rrtočnik vojnega ministra general Nedic, beograjski župan, poslaniki in konzuli ter cela vrsta drugih odiienikov. Ob 2325 je zadonelo povelje »Mirno!« in vlak je zavozil pred dvorno čakal- nico, iz katere so izstopili: namestnik knez Pavle, težko preizkušena kraljica Marija, prvi adjutant pok. kralja general Ječmenič in drugi. Iz vlaka pa je iz- stopil knez Arsen s svojim spremstvom. Qenerali so odnesli krsto v čakalnico. Vse je zaihtelo in stari borci niso mogli zadržati solz. Iz čakalnice so odnesli krsto na gala- mrtvaški voz in v počasnem sprevodu mimo ogromnih, klečečih in plakajočih množic odpeljali v stari dvor, kjer je bila slavnostna dvorana izpremenjena v kapelo. Tu so postavili krsto na katafalk. Patriarh Varnava je ob asistenci Stevilne duhovSčine opravil molitve ter na koncu vzkliknil blagopokojnemu kralju Slava! Vsi so ponovili ta vzklik. Tedaj je pristopila h krsti vsa potrta od žalosti kraljica Marija. Padla je na kolena in objela ter poljubila krsto. Vse je tedaj zaihtelo. S solzami v očeh je nato pristopil h krsti knez Arsen. Tudi on je pokleknil in poljubil krsto in za njim vsi drugi: rumunska kra- ljica -mati, knez namestnik Pavle in drugi člani kraljeve rodbine, namestniki, ministri, generali in vsi drugi odličniki. Bolest je zapela svojo nepremagljivo pesem v nekdanji slavnostni dvorani. Vsa naSa prestolnica se je od tre- nutka dalje, ko je mrtvaški vlak pri- peljal van jo truplo velikega pokojnega vladarja, spremenila v žalno svetišče. Vse ulice, ceste in trgi, vse hiše, trgo- vine, gostilne, kavarne itd. so pričale s svojo črnino, svečami in slikami, da je ležal na mrtvaSkem odru On, ki je pripeljal naS narod preko Kalvarije trpljenja v novo življenje. V torek in sredo so se zgrinjale od vseh strani ogromne množice državljanov in tujcev, da se poklonijo mrtvemu kralju ter ga spremijo na njegovi zadnji poti. Kdor pozna Beograd ob drugih časih, ga sedaj sploh ne bi mogel spoznati. Po- vsod nepopisno vrvenje in silna gneča ljudi, toda povsod tudi nenavadna ti- Šina. Z obrazov vseh ogromnih sto- tisočev Beograjčanov in od drugod došlih množic se odraža resnost tre- nutka in globoka žalost. V torek so ves dan in vso noč dalje defilirale množice ob krsti velikega pokojnika. Vrstili so se prizori za prizori, drugi bolj ganljivi od drugih, Med tem časom so pa prihajale v žalujočo prestolnico tudi neStete visoke pogrebne delegacije iz vseh prestolnic Evrope in drugod. Prihajali so visoki in najvigji gostje, od vladarjev in pred- sednikov do svetovno znanih državni- kov, generalov, diplomatov, politikov, znanstvenikov in novinarjev. Beograd vseh teh množic ni mogel sprejeti v svoje okrilje in jim ni mogel nuditi ne zadosti prenočišč ne hrane, dasi so bili tudi v sredo ponoči vsi javni lokali ves čas odprti. Toliko gostov Beograd še nikoli ni imel in jih zlepa tudi ne bo. Veliki kralj na zadnji poti Turoben je bil v četrtek Beograd že v ranih urah, ko §e ni posijala nanj svetloba dneva, turoben, ali tudi že poln premikajočih se množic, ki so se zbirale v formacije za udeležbo pri pogrebu, ali pa v špalir, ki se je razvrstil ob vsej poti žalostnega spre- voda. Stotisoči so kljub dežju in mrazu vztrajali vso noč na ulicah. Pred sa- borno cerkvijo, preko ulice Kneza Mi- hajla in Nemanje do Wilsonovega trga kuje, da hočemo vse svoje dejanje iirediti v Njegovem duhu, da hofe- mo tako, kakor je On postavil vse svoje delo v službo domovine, tudi mi zapostaviti vse drugo in združiti vse svoje moči, da izpolnimo Njegovo sveto sporočjlo, katero nam je za- pustil /.. zadnjim vzdihom umirajoče- pa Sivljenja: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Ko se v neizrecni tugi klanjamo globoko pred Velikim blagim pokoj- nikom in se zavedamo z neuteäno bo- lestjo, da so belemu orlu, ki nam je prinesel osvobojenje in uedinjenje, omahnila strta krila, nam je v tolaž- bo edino zavest, da nam je ostavil sadove svojega dela, in da se pojav- Ija na obzorju drug, mlad orlič. Sprejemamo ga z ono ljubeznijo, ki bo naših sreih planiitela večno za JSIjegovega blagega prednika, in ute- ho hočemo iskati v tern, da se zdru- žimo okoli njegovega prestola in so trudimo vselcj ravnati po blagopo- kojnikovili vzvišenih načelih. V svoji protrosoni ili niogao svojim rečima oceniti veličinu ISJje- govu, ali napominjem Vam, da u na- šom velikoin bolu i žalostt saučestvu- ju svi j)rema naina pnjatelj:»ki ras- položeni kulturni narodi i sa gnuša- njem osudjuju svircpi zločin krvni- ka, koji jc prekinuo Njegov život, a naglašavam Vam, da prema nama. noprijateljski raspoloženi narodi i neprijatelji Njegovi i naši danas ja- če ilrhte i stfepe od Njegovo senke, nego kad jo bio medju živima. Da završimo našu molitvu sa: »Vo blaženom uspeniji večni pokoj podažd Gospodi blaženopočivšoinu Vito.škom Kralju našomu Alcksan- dru 1. Ujedinitelju i stvori Jemu voč- nuju pamjat!« Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Ti mučenik, miru nositelj, Ti oče, svoje dece zediniteljl Telo je Tvoje zmučeno zaspalo, a Duh Tvoj, Duh največjega junaka bo vodil narod svoj, ki tužen plaka. Tvojemu nesmrtnemu Duhu se klanja Kolo juQosl. sester v Celju Slovo najmlajših Preljubi, dobri naš vladar, zakaj, zaknj si Sel od nas? Jugoslovenov poglavar, mrtvaŠko bled je Tvoj obraz. Solze pretaknmo grenkö v neiznierni, sllni boli, pred krsto Tvojo zdaj ihte ves narod glave kloni. OtlSel si v tihi, nemi dom, kjer ni sovraštva, ne laži. Otožno, bridko poje zvon: Veliki kralj nevzdramno spi. 0, sprejmi, Ijubljeni vladar, v svoj hladni grob, prerani ljubezen našo, v večni dar jo v zemlji rodni hranil Anica K. — S. Louis Barthou na zadnji poti Krsto s truplom zunanjega mini- stra Barthouja so v soboto prenesli iz palate zunanjega ministrstva v In- validski dom. Katafalk je bil ves po- krat z venci. Poleg velikanskib šop kov in vencev so bili skromni šopki, dokaz ljubezni, ki jo je pokojnik u/i- val pri priprostib ljudeb. Na čelu žalnega sprevoda so kora- kali predsednik i'epublike Lebrun, zastopniki državnih poglavai-jov tu- jib držav, pi'odsodnika zbornice in sonata, člani vlade, diplomatski zboiy /aslopniki zunanjih vlad ter DruStva nai'odov in mnogo raznih doputacij. Za krsto na laseti, v katero je bilo vpreženih šest konj, so korakali so rodni ki pokojnika. Na R:',planado dos Invalides jo ii)iol predsednik vlado Doumorgue žaliii govor, v katerem jc j»o Kiatkem opi- :-u pokojnikovega življonja dojal mod (It'ugim: Vsa dojanja pokojnika je vodiia slrasina domovinska ljubezen, ki mo- ia sodanji generaciji služiti za vzor. llartlioujeva politika je bila T-ista ]k)- litika zbliževanja, h kateri vabi Francija vso nai'odo dobre voljo. Ti-a- gični dogodok v Marseillcu l>o .šo bo!j ojaril vezi mod jugoslovonskim in iranfoskim naroilom. Bai't!»ou jo hi I umoi'jon skupno s plomonitim, mo- diiii! in Vitoškim ki-aljom Aloksan- (lro]ii v (renutku, ko je z njegovo po- močjo dolal za. konsolidacijo miru na Jadranu in v srednji Evropi. ^' krat- kem bi bil moral oditi v sosedno i.\v- /avo, ki nam je ]>o krvi najbližja, da l)i tamkaj odstranil prehodne nespo- razume. Pred truplom svojega zuna- njega ministra, ki je padel, ko so jo zavzema! /a varnost miru, zagotavlja Kramiija .lugoslaviji svojo zvestobo. I'o govoi'u ministiskoga predsedni- ka defilirale četo, nakai' mo prenes'i krsto v Invaliodal ostav- ko. lJo sklepu vlado je prevzel vod- stvo franeosUe z;unanje j>olitike mi- nister za kolonije Laval, notranje ministrstvo Marchandeau, ministr- stvo za kolonije Louis Rollan, pra- vosodno i)a llom-y Leinery. Domače vesti d Nove kokarde naše vojske. Mini- i.trstvo za vojsko in mornarico je i/.- dalo narodbo, po kateri inora vse vo- jastvo v najkrajšem času zamenjaü sedanjo kokarde, ki nosijo monograni pokojnega kralja Aleksandra, z no- vimi kokai'daini z monogramom Nj. Vel. Petra 11. Prcdpisana jo točna oblika. nove kokarde. Kokarda ima crko »P«, krasno in umetniško izde- lano, nad njo kraljevsko krono, v sredi črke pa rimsko II. d Nove poštne znamke. Med äest- mosečno državno žaloatjo bodo v pro- metu poStne znamke z likom blägo- pokojnega Viteškega kralja Aleksan- dra I. Zedinitelja v črnem okviru. Dne 17. t. m. so prišle te znamke v promet v Beogradu, Zemunu in Pan- čovu, kasneje pa jib bo državna tis- karna dobavila še vsem drugim po- štam v državi. d Važna novost. Kakor znano, pre- ti vsakeinu človeku nevarnost, da sh niu /.ačno zobje majati in da sčaso- nia izpadejo. Vzrok tega zelo razšir- jonoga pojava je treba skoro brez iz- jemc iskati v zobnem kamiiu. Na- vadno se odstranjuje zobni kaniöti na mehanični način, vendar se s tern ne more preprečiti tvoritev novih plasti. Po doJgolotnih znanstvenih raziskavab in poizkusili se je dr. Bräunlicbu posreCilo v sultoricino- leatu najti u.Mpošno sredstvo proii tvo)'itvi zobneg-a kamna. To ros odfn- stveno si-edstvo vsebuje sedaj davno preizkušeui in priljubljeni Sargov Kalodont. Z njegovo ponioCjo so zob- ni kamen polagoma odsti'ani in pro- preči nova tvoritev na povsem ne- škodljiv način. Tako izpolnjuje Sar- gov Kalodont scdaj tudi zadnjo za- htovo modernega negovanja zob: od- stranjuje škodljivi zobni kamen. d Blaznikova »Velika pratika« zn leto 1935. je izšla letos že devetdose- «lev. ü7. »Nova Doba« 19. X. 1934. Stran 5. tič. Za ta jubilej je prav lepo in pri- merno opremljena. Znano je, da ho- čejo imeti Slovenci sarao to prati- ko, lift sarno pri nas doma, temvof- tudi v inozemstvu, v Ameriki, JNV čiji, Italiji, Avstriji itd. Ta edim> prava in res domaea pratika se na- roča pri tiskarni I. Blasnika-nasl. v Ljubljani. d Poziv. Mirko Rihard, trgovski pomocnik, ki je prej stanoval v Ptu- ju, Vseh svetnikov ulica 8t. 18, so poziva, da se nemudoma javi pri sreskem sodišču v Celju zaradi za- slišanja. v zadevi tatvine, izvršene v njegovo škodo. d Dunajska vremcnska napoved za soboto 20. okiobra: Južne Alpe: Poveeini jasno, v mnogili krajih rae- gle v dolinah, zjntraj morda še mraz, 'JD.O.t§.ni. počasen porast temperature. Celje in okolica c Komemoracija celjskega Sokol- stva. V petek 12. t. in. ob 18. se jo zbrald clanstvo ccljwkega Sokola v krojih in civilu v mestni telovadnici in odkorakalo v dolgem žalnem spre- vodu '/. župnim, družtveniin in naras"- čajskim praporom, ovitimi v črnino, po Krai ja Petra ill id, Cankarjevi ce- sti, Krekovem trgu ter skozi Aleksan- drovo in Prešernovo ulico v Narodni dom k sokolski komcmoraciji za po- kojnim kraljem Aleksandrom. Na odru velike dvorane, ki je bila vsa v črnem, je bil postavljen kip Nj. Vel. kralja, pred odrom pa so se razvrsti- ]i zastavonoše, članstvo v krojih, za- stopniki oblastev, uradov, &ol, korpo- racij in narodnih drušlev. Zbralo so je okrog 1.500 ljudi, tako da so mo- rali mnogi ostati pred vrati, ker v dvorani ni bilo več prostora. S.taro- sta br. dr. Milko HraSovec je v kras- nem govoru orisal grozni zločin v Marseilles življenje in neumorno uspefino dj&lo ter ogromne zasluge pokojnega. kralja za narod in državo. Po njegovem govoru so vsi navzoči počastili spomin velikega pokojnika ¦/ enominutnim molkom in trikrat- »lim vzklikoin: »SlaVa!« S tern je bi- la veličastna komempracija zaklju- ifena. c Žalni seji JNS in celjskih dru- fctev. V Nobolo 13. t. m. ob 17.30 je bi- la v žalno okrašeni sejni dvorani na .mestnem poglavarstvu v Celju žalna seja eksekutive sreske organizacije ter občinskih organizacij .TNS za me- ¦sto Celje in Celje okolico. Sejna dvo- •rana je bila nabito polna. Predsednik sreske in mestne organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan je v globoko za- snovanein govoru orisal izredno plo- donosno delo pokojnega vladarja kot izrednega človeka ter sijajnega vo- jaka in državnika in njegove ogrom- ne zasluge za narod, državo in po- mirjenje sveta. Predsednik je izra- zil jiepopisno bolest, ki je navdala ves narod ob izgubi blagopokojnega vladarja. Ob zaključku so vsi navzo- či s solzami v oCeli počastili spomin velikega pokojnika 3 klici: »»SlavaT« V isti dvorani je bila ob 18.30 žalna seja vseb nacionalnib, kulturnih, hu- manitarnih in strokovnih organiza- cij iz Celja in okolice. Zastopniki .-o napolnili dvorano do zadnjega kotiP- ka, mnogi pa so morali stati pred vrati. Predsednik mestne občine g. dr. GoriCan je opisal življenje, ne- umorno delo in ogromne zasluge po- kojnega vladarja za jugoslovenski narod in za svetovni mir. Navzoči so počastili spomin pokojnega kralja s trikratnim klicem »Slava!«, noveimi kralju Nj. Vel. Petru II. pa so vzklik- nili trikrat: »Živel!« ( Cerkvene žalne sveöanosü. V so- boto ob 10.30 je bil v pravoslavnl ¦ t'.erkvi sv. Save parastos za blagopo- kojnim kraljem. Parastosa so se ude- ležili predstavniki vojaških in civil- nih oblastev, uradov in Sol, mestne in okoliške občine, sokolska deputa- cija v krojih, zastopniki korporacij in društev ter veliko število prebi- valstva iz Celja in okolice. Po žal- iiem cerkvenem obredu je prota g. Manojlo Cudič v globoko zasnovanem nagovoru slavil izredne vrline, za- sluge in veličino blagopokojnega vladarja. Govor g. Cudiea objavlja- mo na drugem mestu. V petek 12. trn jsi bila žalna svečanost v evangeljski cerkvi ob prisotnosli zastopnikov vo- jaskih in civilnih oblastev, mestno občine, društev in drugega obCinstva. Po cerkvenem obredu je imel pastor May lop nagovor o tragiCno uinr- ijiu velikem vladarju. c Trgovsko društvo v Celju je ime- lo v nedeljo ob 10. dopoldne žalno sfcjo. Po govoru predsednika g. Fa- zarinea je bila poslana sožalna brzo- javka banski upravi. c Društvo za dekoracijo in rekla- nio v Celju je imelo žalno sejo v po- nedeljek ob 16. v ix>svetovanici Zdru- z'enja trgovcev za me.sto Celje. Po go- voru g. Blechingerja in recitaciji g. Višnarja so navzoči počastili spomin blagopokojnega vladarja z enominut- nim molkom in klici »Slava!«, nove- niit kratjii Nj. Vel. Petru II. pa so za- kl'cali »Živel!« (- Upravni in nadzorni odbor SK Celja je imcl žalno sejo v ponedeljek ob '^0. v sejni dvorani' na mestnem poglavarstvu. Po lepem nagovoi'u podpredsednika g. di1. Vi'ecka so se navzoči oddolžili spominu pokojnega velikega kralja s klici »Slava!«, Nj. Vel. kralju Petru II. pa so vzkliknili »Živoll« c Celjski denaini zavodi in njili uradništvo so imeli /alno sejo v to- rek ob 17. v sejni dvorani na mesi- nem poglavarstvu. Po globoko zasno- vanem govoru g. dr. Jura Hrašovca, predsednika Celjske posojilnice, so navzoči pcčastili spomiji Viteškega kralja Aleksandi'a T. Zedinitelja s klici »Slava!« e Savinjska podružnica TK Skale v Celju je iinela v torek ob 18. žalno sejo, na kateri je govoril predsednik g. Smigovc. c Osobje železniške postaje in pro- govne sekcije v Celju ter članstvo Godbenega društva železničarjev v Ceiju je imelo v torek ob 20. kome- moracijo v Godbenem dornn v Ga- berju. Po nagovoru šefa postaje gosi). Vranjeka je železničarska godba za- igrala žalostinko. c Sresko učiteljsko društvo v Celju je priredilo žalno sejo za Nj. Veličan- stvom kraljem Aleksandrom 1. dne 11. t. in. ob polnoätevilni prisotnosti upravnega in nadzornega odborn. Do.sedanji predsednik društva šolski upravitelj g. Josip Gosak je v globoko zasnovanem, občutenem govoru orisal delo velikega kralja, mučenika za ustvaritev edine, moCne in prosvet- Ijene Jugoslavije ter pomirjonje Ev- rope. Učiteljstvo bo v izvrševanju kraljevo poslednje volje zvesto öuva- lo Jugoslavijo, verno Nj. Vel. kralju Petru II. Po enominutnem molku so navz.oči zaklicali »Slava velikemu kralju!« Žalna brzojavka je bila po- slana maršalatu dvora. Na pogrebu je društvo zastopal učitelj g. Franjo Ilajnšek. c Celjski pododbor Društva absol- ventov drž. trgovskih šol je imel v ponedeljek ob 20. v klubovem lokaln žalno sejo. Predsednik g. Vučei1 je orisal veliko delo blagopokojnega kralja za dobrobit države in za sve- tovni mir ter zaključil komemoracijo s trikratnim vzklikom »Slava!« v fast blagopokojnega kralja. V }>o- zdrav novcmu kralju Nj. VeL Petru II.. pa je zaklical trikratni »Zivio!« Pri pogrebnih svečanostih v Beogra- du je iastopal društvo njega član g. Jožo Kramer. c Gasilska župa sreza celjskega je iinela v torek ob 11. v Celjskem do- inu zalno sejo, na kateri je govoii] župni stareäina g. Gologranc. Na žal- ni seji prostovoljne gasilske četc v Celju, ki ,|ö bila v soboto ob 20.30 v Gasilskem domu v Celju, je govoii! načelnik g. Jellenz. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju je imelo 13. t. m. ob 20. v društvenem lokalu žalno sejo, na kateri je govo- ril predsednik g. Lečnik. Društvo je poslalo 5-ožalno br'zojavko predsed- niku vla.de in udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. c Smučarski klub v Celju je inu! 11. t m. žalno sejo, na kateri je pred- sednik g. Franc Zangger slavil delo- vanje biagopokojnega viteškega kra- lja Alcksandra I. S seje je bila posla- na sožalna brzojavka ministru dvo- ra. c Zdruzenje pekovskih mojstrov za Celje in okolico je imelo v sredo 17. L in. dopoldne v zadružnem lokaiu žalno sejo, na kateri je govoril načel- nik g. Kirbiš. Navzoči so počastili spomin blagopokojnega vladarja z enominutnim molkom in klici »Sla- va!«, novomu kralju Nj. Vel. kralju Petru II. pa so vzkliknili trikrat »Ž1- vel!« c Društvo »Sofia« v Celju je imelo 11. t. m. žalno sejo v počastitev spo- mina blagopokojnega vladarja. Bre/. posebnih vabil se je zbralo v društve- nih prostorih izredno mnogo član- stva. Društveni prostori so žal]\o okrašeni. Po nagovoru podpredsed- nika in primernih drugih nagovorih je vse članstvo vstalo, zaklicalo več- no slavo pokojniku in se po vzklikih »Živel kralj Peter II.!« in »Zivela Jugoslav!ja!« globoko ginjeno raz- šlo. c Ribarsko društvo v Celju je po- slalo 13. t. lYi. maršalatu dvora v Beogradu naslednje brzojavno soža- Ije: »Prosimo Vas; gospod dvorni maršal, da izvolite tolmačiti Nj. Vel. kraljici Mariji in vsej kraljevski hi- Ši naše iskreno sožalje ob izgubi Nj. Vel. našega viteškega ki'alja Ale- ksandra 1. tor sporočiti obenem ne- omejeno vdanost in zvestobo.« c Društvo jugoslovenskih akade- mikov v Celju je imelo 13. t. in. ob pol 11. dopoldne žalno sejo v spomin blagopokojnega vladarja. Predsednik je opozoril navzoče odborn ike na naklonjcnost velikega pokojnika na- ši mladi slovenski univerzi, ki ji je podelil svoje visoko ime. — Društvo je oclposlalo naslednjo sožalno brzo- javko niaršalatu dvora: »Prosimo Vas, da blagovolite izrofiti članom Visoke kraljevske hiše naše najglob- lje sožaljc ob smrti našega velikega in viteiskega vladarja.« ( Pri poarebu Nj. Vel. kralja Ale- ksandra I. v Beogradu so zastopal i mestno občino celjsko obč. odborni- ki dii-el'toi. Aji-avljak, Voglar, Borlak in Marcič, obCino Celje-okolico pa obč. odb. l;r. Wltavsky in Četina. c Občinska organizacija JNS za mesto Geljc obvešča svoje članstvo, ila so pvispele s t r a n k i n e i z k a '/,- nice. Dobijo se proti plačiJu 1 Din pri pisai-niSkein tajnikn v Zvezni tiskarni. c Vihar, sweg in poplava. V pono deljek 15. jkLi. med 21. in 22. je cliv- jal v Celju in okolici med močnini grmenjem hud vihar, ki je lomil veje in manjSa drovesa ter povzročil veli- ko škodo. V torek proti jutru je za- čolo niotrio snežiti. Kmalu sta bila mesto in okolica pokrita s pet centi- niotrov debelo snežno ode jo, vendai pa se Kneg v dolini ni mogel ustaiiti. Savinja s pritoki je dopoldne naras- la za 1 in pol metra, Voda je zalila cesio pod Starim gradom ob sport- nem igrišču pri Skalni kleti in pod drugim železjiiškim mostom tei' trav- nike ob Sušnici na »Otoku«. Opoldne ]>a je začela voda upadati in: se je po- poldne zopet \Tiiila v stritgo. Težki, niokri sneg je potrgal mnogo tele- fonskih in brzojavnih žic ter anten. Celje in okolica sta bila v torek sko- ro ves dar» brez elektvičuega toka.. kei* se je pretrgala žica na daljnovo.- du med Mariborom in Celjem. Sneg j je povzročil tudi v drugih delih ilvav- ske banovine veliko škodo. c Sresko učiteljsko društvo v Ce- lju je na občnem zboru 5. t. m. )>u- teni, ko se je dosedanji zaslužni pj-ed- sediiik ^šplski upravitelj g. Josij) (1o- suk -na Teharjn odpovedal ponovni. lzvolitvi, za novo poslovno dobo tveh let izvolilo novo vodstvo, ki se je konstituiralo takole: Upravni ödbor: predsednik g. Fran Hoš, uCitelj v Ce- lju, podpredsednica ga. Franja Wud- lerjeva, uCiteljica v Celju, tajnica gdc. Milena Zagarjeva, učit. v Lju- bečni, blagajnik g. Bogomir Zdolšek, sol ski upravitelj v Celju; odborniki: gg. Jos. Jarh, šolski upravitelj v Orli vasi, Fran Hajnšek, učit. v Št. Jurju in Janko Pogačnik, učitelj v Celju; namestniki: ga. Ljudinila Schreinei*- jeva, šolska upraviteljica v Št. Jurju, g. Ernest Tiran, Sol. upravitelj v Lju- bcCni in g. Ivan Dolinar, učitelj v. PetrovCah. Nadzorni odbor: predsed- nik g. Julij Sevnik, učit. na Vran- skem, podpreds. g. Vekoslav Gobec, učitelj v Celju, tajnica ga. Mira. Jan- kovičeva, uCit. v Vojniku; namestni- ka gg. Josip Valenčič, učit. v Celju in Anton Volavžek, učitelj na Tehar- ju. Društvo šteje 198 članov in čla- nic. c žetev snirti. V celjski bolnišnici je uinrla v nedeljo v starosti 52 let ga. Pavla Staničeva, soproga šefa davčne uprave v Ceju g. davčnega inspektorja Ivana Staniča in mati učitelja g. Janka Staniča. Pokojnici. ki je bila vzorna žena in izredno ple- menita mati, bodi ohi'anjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — V sredo je umrla v celjski bolnišnici 12-letna hčerka trgovca Vida Špesova v/, Vojnika, N. p. v m.! c Sokolski župi v Celju je daroval trgovec g. Karol Loibner v Celju 100 Diu. Iskrena hvala! öaja zopet začne z rednimi pevskimi vajami v ponedeljek 22. t. m. c CPD nujno sklicuje vajo vsega mešanega zbora za nocoj! — Pevo- vodja. c Esperanto! Le eno je solnce, ki zemljo ogreva, le eden je jezik, ki narode bratsko sporazumeva. Kdor to ceni, naj se esperanta uči. Zače- tek tečaja bo v torek 23. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Filipčič, Ce- lje, Gledališka ul. 7. c Uršulin sejem. V ponedeljek 22. t. m. bo v Celju letni kramarski in živinski sejem. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 20. do petka 26. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od nedelje 21. do sobote 27. t. m. III. vod, reševalno I. skupina, inspekcijsko poveljnik g. Koschiei". Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo bnvnico z Dečkovega trga v Prešernovo ulico 6t. II (poleg magistrata). Pri- poročam se, da mi ostanete naklonjeni, kakor ste mi bili doslej. Anton Čoh, brivec Cel j e, Prešernova 11 2 sobi, kuhinja in pritikline se odda s 1. no- vembrom. Naslov v upravi lista. Šolske potrebščine v veliki izbirl po nizkih cenah kupite pri tvrdki «Franc Leskovšek Celje, Olavnl trtf 16 Vabilo na 27. redni obcni zbor Kmetke hranilnice in posojilnice v Sv. Juriju pri Celju r. z. z n. z. ki se vrSi v nedeljo 21. oktobra 1934 ob 10. uri v zadružni pisarni S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Čitanje revizijskega poročila 3. Poročilo načelstva 4. Poročilo nadzorstva 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1933 6. Slučajnosti V slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu § 35. zadružnih pravil eno uro pozneje z določenim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Sv. Jurij pri Celju, 7. oktobra 1934. Naielstvo šolski vrt okoi. deš. nar. sole v (elju oddaja prvovrstna sadna drevesa lzbiro novega pohiStva in stolov v trpežni izdelavi, po ugodnih ce- nah dobite pri tvrdki Baumgartner Marija, Celje, Ccsta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Stran 6. »Nova Doba« 19. X. 1934. Štev. 67. Organizatorji I za socijalno zavarovanje se iščejo za vse sreze Slovenije proti primernemu mesečnemu honorarju. Lastnoročno pi- sane ponudbe z dosedanjim delovanjem se naj pošljejo pod »Organizatorji« na naslov »Aloma Company«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 Stanovanje 2 sobi s kuhinjo oz. 1 velika soba s kuhinjo išče zakonski par brez otrok, s 15. XI. all 15. XII. 1934. Plača tudi polletno naprej. Naslov v upravi lista. Podpisana obžalujem vse besede, ki sem jih izrekla o gospodu Rozmanu iz LaSke vasi pri Štorah. Rezi Smole 2 zeio lepi sod) z lepo okolico v centru mesta, poseben vhod z balkononi in elcktriko, meblovani ali prazni, se takoj oddata v najem. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LÄSTNI HIŠI NARODNI DOM Slavnica in rezerve nact Din 14,000000'— Kupuje Ira pro* d&f ai devize Irr valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter iradi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznid: Maribor, Šoštanj AT* TSBOVSKI'DQM , ffcrmdL *^^^1WWA- PEHlA • in • OBLEK Pred zimo si nabavite pravočasno in po nizkih cenah: šivane in druge odeje Trgovski dom Stermecki Vam nudi: Din 90'— Sivane odeje iz kotona in ru5a Din 125*— šivane odeje iz finega klota Din 30'— flanel odeje Din 150'— volnene odeje Din 47'— konjske odeje Din 206*— odeje za na voz in avto Oglejte si ogromno zalogo gornjih odej v trgovini. Nizke cene, a dobra kakovost! C E Ju «J E Zahvala Prav prisrčno se zahvaljujeva vsem, ki so najino nepo- zabno pokojnico, ženo oziroma mater, gospo Pavlo Stanič spremili na njeni zadnji poti in povili krsto s cvetjem. Enako se zahvaljujeva vsem, ki so se naju ob tej žalostm priliki spomnili ustmeno bodisi pismeno. Celje, 19. oktobra 1934. Žalujoča Ivan in Janko Stanič Priporoča se specijalna trgovina premoga koksa in drv Franjo Kalan Celje Vedno v zalogi vseh vrst premog, koks, bu- kova in mehka drva po najnižji ceni. VpraSajte pred nakupom za cenel Solnčno 4 sobno stanovanje z lepim vrtom se s 15. oktobrom po zmerni ceni odda. Vpraša se v Celju, Gregorčičeva 1 Učeneo se sprejme. Haselbach, avtodelavnica, Celje Najlepše staubišče ob cesti Cesta na grad se proda. Naslov v upravi lista. HI I q k a r n a moderno urejena, dobro upeljana, se zaradi selitve proda. Ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji prevzem«. OpremBjena) soba se poceni odda. Celje, Narodni dom I. nadstropje Meblovana soba popolnoma separirana, s hrano se odda takoj. Poizve se v upravi »Nove Dobe« Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prsvzema gsn « sgora] navodens stroka spada]oLa dela In popravtla — Cm« imsrn« — Postrtlba tolna in soUdita Za solo kupite knjige in vse druge potrebščine pri K.Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c, 7 Knjigarna in veletrgovina s papirjem Velika izbira! Nizke cene! C s S j i» Za kresljo Telefon 245 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILHKA DRAVSKE BANOVINE (E1II prej Južnožtajerska hrenilnica Sprejema hranilne v!o- ga na knjižice in tekoöi raöun*lzvrsuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovi z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Oglašujte v „NO VI DOBI!" Ustanovljena leta 1864. Pod stalnlm državnim nadiorttvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG O lastni palači pro kolosfivoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnim vlogam jetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Ürejuje Rado Peinlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezoo tlskarno Milan Cetina. — Obav Celju.