GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
TRŽIČ
LETNIK XII	ŠTEVILKA 6-7
Občinska knjižnica
ruipqò ait. ic
JUNIJ-JULIJ 1972
aj
aopust
Samo še nekaj dni in že bo tu kolektivni dopust.
proizvodnje podplatov v novem obratu PUR in s tem pomanjkanje podplatov v osnovni dejavnosti. Ta izpad bo nujno potrebno nadoknaditi, kajti blago je namenjeno izvozu in bi ob neizpolnitvi obveznosti povzročili da-lekosežne posledice.
Za naše ostale obrate — gumarno, plastiko in usnjar-no, moramo ugotoviti, da proizvodnja v glavnem teče normalno in da krije naše potrebe in tudi potrebe naših kooperantov. Nastajajo pa v teh obratih zaradi novih vlaganj proste kapacitete, za katere bo potrebno v bodoče najti primerno tržišče in tako omogočiti polno izkoriščanje.
B.	Prodaja:
Tovarniška prodaja teče po predvidevanjih. Močno, kar za 52 % smo povišali izvoz na zapad, na vzhodu še nismo dosegli lanskoletne realizacije, prodaja na domačem trgu pa izkazuje vrednostni napredek ca. 43 %.
V prodajni politiki nadaljujemo s kooperantskimi akcijami v izvozu in na domačem trgu in se je udeležba kooperantov celo povečala. Prodaja lastnih proizvodov predstavlja letos 76 % celotnega dohodka, lansko leto pa je ta udeležba znašala 80 %.
Slabo vreme, pa tudi nekateri ponesrečeni modeli, nam povzročajo količinsko zaostajanje pri prodaji v naših poslovalnicah. Situacija se sicer v juniju popravlja in prodaja napreduje, vendar količinskega izpada ne bomo mogli v celoti nadoknaditi. Najtežje pri tem je, da so se nam dvi-
(nadaljevanje na 2. strani)
Kako gospodarimo
V zadnjih letih smo se navadili, da smo ugotavljali in tudi dejansko^ dosegli pretežno pozitivne rezultate pri našem delu, letos pa se, kar smo sicer tudi predvidevali, že kažejo tudi negativni pojavi predvsem zaradi splošnih ukrepanj v Jugoslaviji, pa tudi zaradi notranjih težav v naši delovni skupnosti.
Osnovne karakteristike poslovnih dogajanj v (letošnjem letu so, da proizvodnja zaradi pomanjkanja materialov ne teče po načrtu in da tudi v primerjavi z lanskim letom ne kaže količinskega povečanja v obutvi, da v prodaji povečujemo izvoz, nazadujemo pa količinsko v lastni prodajni mreži, da so v ob-
čutnem porastu vse zaloge, predvsem zaloge gotovih izdelkov doma in v poslovalnicah, kar negativno vpliva na kroženje obratnih sredstev in na likvidnost podjetja, da investicijska vlaganja, kljub nekaterim gradbenim kasni-tvam, tečejo v glavnem po načrtu in končno, da so za sedaj finančni rezultati še
vedno kljub vsemu ugodni, pričakujemo pa, da se bodo zaradi nujnega znižanja cen obstoječim zalogam v prodajni mreži občutno poslabšali.
A.	Proizvodnja
V proizvodnji obutve v primerjavi z lanskim letom ne izkazujemo nobenega napredka in smo količinsko celo za 1 % nazadovali, kar je v istem razmerju vplivalo tudi na osebno produktivnost zaposlenih, močan izpad pa nastopa v juniju zaradi ustavitve
Kmalu se bo pričel kolektivni dopust in takrat bo tovarniško dvorišče, podobno kot sama tovarna, ostalo za nekaj časa prazno.
Obvestilo bralcem
Vse bralce našega glasila obveščamo, da bo spremenjen datum izhajanja našega glasila. Do te spremembe je prišlo na predlog tiskarne, ki je na koncu meseca, takrat je doslej izhajal tudi »čevljar«, preveč obremenjena in je zaradi tega včasih prišlo do zamud pri izhajanju glasila. Novi datum za izhajanje »čevljarja« bo odslej vsak prvi petek v mesecu. S spremembo datuma izhajanja nam je tiskarna tudi nekoliko podaljšala rok za oddajo materiala v tiskarno. Odslej mora biti material v tiskarni do zadnjega četrtka v mesecu.
Naslednja številka »čevljarja« tako izide 4. avgusta.
Zaradi spremembe datuma izhajanja našega lista prosimo bralce za razumevanje.
Uredniški odbor
Za praznika 4. in 22. julij
ISKRENO ČESTITAJO SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TER UREDNIŠKI ODBOR
Il	Iz vsebine:
||| NOVOZGRAJENI OBJEKT TEHNIČNO PREGLEDAN ŠE DODATNA OPREMA ZA POLYURETAN PROIZVODNJA V MESECU MAJU ||n BLIŽA SE DOPUST Hf; IZLET NAŠIH KRVODAJALCEV
POSLOVALNICE V NASI METROPOLI iti MLADINSKI SEMINAR V BOHINJU Ul IV. SLOVENSKA USNJARIJADA ||ß ANDREJ PIVK IN MOTO-CROSS ||| SPLOŠNI SEKTOR V NOVIH PROSTORIH NAGRADNA KRIŽANKA
Ob tem se mora vsakdo zavedati, da je tudi od načina preživljanja dopusta odvisno kako človek dela, ko se vrne na delovno mesto.
Ker je tako interes delovne organizacije, kot vsakega posameznika usmerjen na to, da vsak pride na delovno mesto spočit in da kar največ ustvari. Velja naj načelo: »V ČASU KOLEKTIVNEGA DOPUSTA NAJ ČIMVEČ ZAPOSLENIH RES UŽIVA DOPUST«! In zakaj tako? Moči, ki jih trošimo skozi vse leto, je potrebno obnoviti — in prav obnavljanju fizičnih in psihičnih moči oziroma sposobnosti, je namenjen dopust.
Zato mnogi odidejo na daljša potovanja In letovanja ob naši obali, kjer se v slani vodi in pod vročim soncem odpočijejo: drugi pešačijo no hribih in se mogoče mimogrede osvežijo v jezerih, nekateri pa iz takih ali drugačnih razlogov ostanejo doma.
Prav tem bo namenjeno nekaj nadaljnjih besed. Ne smemo namreč misliti, da je dopust prijeten in koristen samo izven doma. Tudi doma se imamo lahko lepo, lahko se odpočijemo in si naberemo novih moči. Mnogim to celo bolj koristi, kot preživljanje dopusta drugod. Seveda pa morajo vedeti, da ne smejo izrabiti 14 dni dopusta doma za delo od zgodnjega jutra do poznega večera, kajti v takem primeru bodo potem prišli na delo utrujeni, ne pa polni novih moči.
Le v primeru, da se bomo .vsi zavedali kaj je dopust in ga bomo temu primerno izkoristili, bo dosežen njegov namen. Tako bomo lahko v avgustu pričeli z delom na svojih delovnih mestih z norim poletom, kar si vsakdo želi. In nazadnje še dopustniška želja vsem zaposlenim: LEP IN SONČEN DOPUST S SAMIMI PRIJETNIMI DOŽIVETJI!
Kako gospodarimo
(nadaljevanje s 1. strani)
gnile zaloge po vrednosti v povprečju za 50 %, kar bo imelo za posledico, da bomo morali koncem sezone močno znižati cene za kar bomo žrtvovali precejšen del že ugotovljenega dohodka in bodo finančni rezultati v prodajni mreži verjetno izpod lanskoletnih in zato nezadovoljivi.
C.	Finančni rezultati:
Doslej ugotavljamo za letošnje leto v vseh obračunsko samostojnih enotah podjetja zadovoljive finančne rezultate. V tovarni je stopnja dobička celo v porastu v primerjavi s preteklim letom, podobno pa tudi prodajna mreža in menza.
V tovarni nam boljše rezultate v finančnem oziru daje izvoz zaradi delno boljših cen in zaradi devalvacije, močno pa vplivajo na rezultate tudi stare zaloge surovin in polizdelkov, ki smo jih vodili še po nižjih cenah od današnjih in se ob preračunu pojavlja pozitivna razlika.
Zanimivo pri analizi finančnih rezultatov je, da zaradi zamrznitve cen v nobenem delu podjetja stroški niso v takem porastu kot lani. Medtem ko so lani stroški v glavnem rasli vzporedno z večanjem obsega poslovanja, je letos poslovna rast hitrejša od naraščanja stroškov.
Mesečni izplačani osebni dohodki so letos v tovarni
višji za 17 % in v prodajni mreži za 21% od lanskoletnih.
D.	Zaključek
Poslovna situacija podjetja kot celote je letos nedvomno težja od lanskoletne. Predvsem moramo vedeti, da še vedno prisotna inflacija, ki je v glavnem posledica regularnega in skritega naraščanja cen, povzroča slabitev v naših finančnih zmogljivosti.
To situacijo smo sicer rešili s povečanjem kratkoročnih kreditov, kar pa je bilo možno le zaradi povečanja izvoza in ne more predstavljati trajne rešitve, poleg tega pa draži tudi naše poslovanje.
Vsekakor bo v bodoče potrebno, da imamo tako stanje vedno pred očmi, ker edino to nam bo vsem omogočalo, da bomo v vseh organih lahko sprejemali pravilne poslovne odločitve.
Janez Kališnik
Ob dnevu vstaje
Veliko dogodkov iz naše slavne narodno-osvobodilne revolucije se najraje spominjamo le še ob obletnicah, medtem ko jim med njimi posvečamo kaj malo pozornosti. Eden teh mejnikov je tudi
22.	julij — dan vstaje slovenskega ljudstva. Nedvomno in nujno je, da se ob praznovanju teh dni vprašamo; »Ali smo doslej delali in ali smo ukrenili vse, da lahko mimo in zadovoljno praznujemo? Ali smo vso našo dejavnost in programe usmerili v duhu in cilju, ki so ga nam dali revolucionarni dogodki in za katere uresničitev so padle tako številne žrtve našega malega naroda? Ali je naše sedanje delo res nadaljevanje borbe za vsestranski razvoj,
napredek podjetja in za boljši ž iv 1 j e n j s k i standard članov naše delovne skupnosti, njihovih družinskih članov in sploh cele naše družbeno-politične skupnosti?«
V mesecu juniju sta praznovala 50- letnico:
JANEZ STEGNAR — poly-uretan
ANA KAJŽER — izd. zg. delov 516
60-letnico pa:
IVANA NEMANIČ — splošni sektor
Pozitivni odgovori na to morajo biti tudi osnova za sklepe in ukrepanje naših samoupravnih organov, brez dvoma kažipot doseči želje-no, doseženi rezultati pa tudi najboljša oblika praznovanja.
V mesecu juliju pa bosta praznovala 50-letnico:
CIRIL KOŠIR T— gumama
JAKOB MALI — splošni sektor
60-letnico pa
PETER FAJFAR — nabavni sektor
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
«Jubilanti
Veleposlanik ljudske republike Albanije Dimit .1 Lamani, je med obiskom v Sloveniji obiskal tudi našo tovarno — tretji z leve.
4. julij-Dan borca
Cas mineva in vse bolj in bolj se odmikamo od dogodkov, ki so in bodo ostali najsvetlejše obdobje v zgodovini naših narodov. Na enega Izmed teh pomembnih dogodkov se spominjamo vsako leto na dan 4. julija. Na ta dan 1941. leta je bil na razširjeni seji politbiroja CK KPJ v Beogradu sprejet sklep, da se začne z oboroženo vstajo proti fašističnim okupatorjem na področju cele Jugoslavije. Na osnovi tega sklepa se je razplamtela oborožena vstaja širom po Jugoslaviji, nekje prej, drugje nekoliko kasneje — odvisno od konkretnih razmer in prilik v posameznih pokrajinah. Ta oborožena vstaja se je kaj kmalu razvila v neizprosen oborožen boj za osvoboditev, ki je bil po štirih letih uspešno zaključen z osvoboditvijo domovine, s čimer pa so bili ustvarjeni tudi osnovni pogoji za naš nadaljnji razvoj, za Izgraditev vsega tistega, kar danes imamo in v čemer danes živimo.
In ko vsako leto na ta dan proslavljamo dan borca, se
vzporedno s tem vprašujemo, kako je danes poskrbljeno za borce, oziroma, ali so pravilno In zadovoljivo rešene vse borčevske zadeve? Na splošno lahko ugotavljamo, da so te zadeve v našem družbenem sistemu več ali manj ugodno urejene, čeprav obstojajo še določeni nerešeni problemi, ki smo jih dolžni skupno reševati.
V okviru naše delovne skupnosti lahko trdimo, da nimamo več nerešenih borčevskih problemov. Le-te imamo urejene in interno uzakonjene v naših splošnih aktih. In prav je tako, saj vsi borci NOB zaslužijo vso pozornost in priznanje nas vseh za njihovo požrtvovalnost v tistih težkih dneh naše zgodovine, ko se je odločalo o usodi naših narodov in v tej odločitvi so oni s svojo neposredno udeležbo v oboroženi borbi, s pripravljenostjo žrtvovanja svojih življenj prispevali znaten delež nam vsem svetlega cilja — svobodi.
Marjan Markič
Novozgrajeni objekt tehnično pregledan
Dne 5. junija se je sestala v podjetju komisija gradbenih in drugih inšpektorjev z namenom, da ugotovi, če je naš novi objekt zgrajen po odobrenih načrtih in če tehnično in fukcionalno odgovarja veljavnim tehničnim in sanitarnim normativom.
Kot vedno je tudi v tem primeru komisija ugotovila nekatere manjše pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec odpraviti in primemo urediti. Med take spadajo npr.:
—	v vtokih meteorne vode na strehi je poglobljene rešetke treba zamenjati z izbočenimi,
—	požarne stopnice je treba ob stebru opremiti z dodatnim ročajem,
—	počeno kupolo na strehi je treba zamenjati,
—	namestiti je treba opozorilne table o prepovedi kajenja,
—	prostori pred razdelilniki morajo biti vedno dostopni (ne smejo biti založeni s kartoni, razno embalažo in drugim materialom).
Vseh drobnih pomanjkljivosti ne bi kazalo naštevati, ker niso toliko pomembne, da bi jih morali na široko obravnavati.
Važno nalogo ima pri tehničnem pregledu sanitarni inšpektor, ki je med drugim ugotovil, da klimatske napra-
ve še oiso montirane v proizvodnih prostorih. Zanje je vse pripravljeno, vendar je potrebno, da se izvršijo meritve ozračja v ekstremnih klimatskih pogojih. Ena takih meritev je bila opravljena v maju. Pokazala je, da so delovni pogoji primerni in v mejah predpisanih toleranc. Naslednja meritev bo izvedena po dopustu ob najvišji zunanji temperaturi in tretja v zimskem času pri največjem mrazu. Na osnovi večih meritev bomo ugotovili, kakšna naprava je za dobro vzdrževanje klimatskih in delovnih pogojev najbolj primerna.
Znano je, da klimatske naprave veliko stanejo, največkrat pa slabo delujejo. Zato tudi povsod kjer je možno, priporočamo naravno zračenje, to je zračenje skozi okno. Zaradi prepiha, ki ga naravno zračenje večkrat povzroča, ga delavci odklanjajo. Brez nadaljnega pa so ob odmorih in delovnih izmenah vsa okna začasno lahko odprta, med delom pa tista, ki ne povzročajo prepiha.
Na splošno se je komisija pohvalno izražala o naši novi zgradbi in bila enotnega mnenja, da jo lahko uvrščamo v tehnološkem in estetskem pogledu med najboljše zgradbe v Sloveniji.
Janko Rozman
Zaključek šolskega leta v osnovnih šolah
Vsako leto nas ob zaključku šolskega leta zanima, kam se bo usmerila mladina iz vseh treh osnovnih šol tržiške občine. To ne zanima samo nas v našem podjetju, pač pa tudi ostala podjetja, kajti v tržiški občini je še vedno pomanjkanje delovne sile za kritje vseh potreb, ki jih ima tržiško gospodarstvo. Koliko mladine zaključuje v letošnjem letu obvezno osnovno šolanje, smo povprašali na zavodu za zaposlovanje in dobili naslednje podatke:
Skupno bo zaključilo osnovnošolsko obveznost 189 učencev,
—	z 8. razredom bo zaključilo osnovno šolo 142 učencev, z nižjimi razredi pa 47 učencev.
In kam se nameravajo usmeriti ti učenci po končani osnovni šoli?
—	95 učencev se ima namen vključiti v srednje šole,
—	47 učencev se namerava vključiti v poklicne šole,
—	27 učencev ima namen nadaljevati osnovno šolo oziroma zaključiti 8. razred,
—	20 učencev pa je zainteresiranih za takojšnjo zaposlitev.
Navedeni podatki so zbrani na osnovi ankete, ki jo je zavod za zaposlovanje izvedel po vseh treh osnovnih šolah v mesecu oktobru in novembru lanskega leta, zato jih moramo sprejeti z določeno rezervo, kajti med šolskim letom vedno pride še do nekaterih sprememb, zlati pa ob koncu šolskega leta, ko so vsem že znani njihovi šolski uspehi, ki pa so bistvenega pomena za nadaljnjo usmeritev.
Naša kadrovska služba je opravila že v mesecu aprilu razgovore z učenci, ki letos zaključujejo osnovno šolanje, na vseh treh osnovnih šolah z namenom, da seznanimo vse učence z možnostmi, ki jih nudi naše podjetje s štipendiranjem na srednjih šolah, vključevanjem v poklicne šole in vključitvijo v takojšnjo zaposlitev. Sodeč po dosedanjih prijavah ti razgovori niso bili zaman. Upamo, da bomo vsaj delno lahko zadostili potrebam in si s štipendiranjem na srednjih šolah pridobili vsaj nekaj strokovnega kadra, ki ga bomo perspektivno še potrebovali.
Naša kadrovska politika bo tudi v bodoče morala biti usmerjena v to, da si bomo potrebne strokovne kadre vzgajali sami.
Marjan Markič
Še dodatna oprema za polyuretan
Z rednim investicijskim programom za tekoče leto smo predvideli nabavo opreme za izdelavo polyuretan-skih podplatov. Oprema je prispela, je montirana in poskusno že obratuje.
Takoj na začetku smo se lahko prepričali, da bo potrebno dokupiti še opremo za pripravo poliolov, to je surovin za izdelavo podplatov, ker jih je treba prilagajati njenim specifičnim zahtevam, ker nekatere od njih ne prenesejo daljšega skladiščenja in ker jim tudi zimsko daljše transportiranje lahko škoduje. Dodatna oprema, katere nabavo je delavski svet na zadnjem zasedanju odobril, stane 3,5 milijonov N din. Ce bi jo uporabljali samo za nas, je slabo rentabilna, ker pa bo tudi drugim jugoslovanskim čevljarskim podjetjem bolj ustrezalo nabavljati surovine za podplate iz Tržiča namesto iz severne Nemčije, ne bo težko že v najbližji bodočnosti izkoriščati celotno kapaciteto naprave. V tem primeru je ren-tabilitetni račun ugoden in tudi s te strani ni ovir za nabavo omenjene dodatne opreme. Predno smo se odločili za dodatno investicijo, smo ugotovili, da bi za izdelavo
polyuretanskih podplatov že danes rabili 4 »Desme« ali njim odgovarjajoče druge tovrstne stroje.
Janko Rozman
Pisala sta
Oglasil se nam je že drugič Milan Pretnar, bi služi vojaški rok v Kumanovem v Makedoniji. Pravi, da prav prisrčno pozdravlja ves kolektiv. Želi si, da bi dobival naš list v daljno Makedonijo in se zanj že vnaprej lepo zahvaljuje.
In še njegov naslov:
Pretnar Milan,
91 300 KUMANOVO VP 6900/5 Makedonija
Milan, hvala za pozdrave, želimo, da bi ti čimprej minil vojaški rok in da se boš vrnil nazaj v kolektiv. »Čevljarja« pa ti bomo seveda pričeli pošiljati.
Uredništvo
Iz Lastova se nam je oglasil Andrej Hladnik. Pravi, da se ima dobro in da je tudi vreme lepo. Pozdravlja vse sodelavce.
Naša nova ambulanta
Proizvodnja v maju
V preteklem mesecu so bili izdelani že prvi pari obutve za novo sezono. Zastoji pri pripravi te proizvodnje, ter težave pri oskrbi z materiali pa so vplivali, da tudi v maju ni bil izpolnjen plan. Izdelanih je bilo sicer 10.570 parov več, kot maja 1971, vendar so se predvidevanja uresničila le 96 %. Kako so v posameznih delovnih enotah dosegali plan, pa je prikazano v tabeli:
Delovna enota i	% izpolnjevanja plana
510 — sekalnica	95
511 — izd. zg. delov	87
512 — izd. zg. delov	87
515 — izd. zg. delov	79
520 — montažni odd.	96
521 — montažni odd.	81
522 — montažni odd.	97
523 — montažni odd.	99
524 — montažni odd.	102
528 — vulkanizacija	99
530 — plastika	104
531 — gumama	103
540 — usnjarna	126
Najnižje izpolnjevanje plana je bilo v izdelavah zgornjih delov. Ker so trenutno proizvodne kapacitete teh že nekoliko večje, kot je potreba montažnih oddelkov, zgornjih delov še ne manjka, bojazen pa je, da jih bo, ob tako nizko izpolnjenem planu, ko bo stekla celotna proizvodnja za novo sezono.
Pravočasna priprava proizvodnje, nemoteno oskrbova-
nje z materialom, ter dobra organizacija dela, so pogoji za boljšo produktivnost dela. Kolikšna je bila produktivnost, oziroma koliko izdelanih parov na zaposlenega v proizvodnji je prišlo v posameznih mesecih bom prikazal v naslednji tabeli. Produktivnost je izračunana ločeno za proizvodnjo obutve, gumarno, plastiko in usnjarno, podatke za izračun te, pa sem dobil v obračunu proizvodnje.
Glej spodnjo tabelo
Iz podatkov je razvidno, da smo v prvih petih mesecih izdelali v proizvodnji obutve dnevno 7 parov čevljev na zaposlenega v proizvodnji, ter da je to 4 % več kot leto prej. Zaskrbljujoče je, da produktivnost od februarja dalje pada, ter je približno na nivoju lanskega leta. V obratu gumarne je bilo izdelanih 150 parov podplatov na zaposlenega, kar je 40 % več kot prvih pet mesecev lanskega leta. Ta rezultat je posledica boljše organizacije ter manjših zastojev, saj teh po nabavi novih stiskalnic praktič-
no ni, ker tudi kapacitete teh niso več ozko grlo v proizvodnji.
Tudi v obratu plastika je produktivnost v prvih petih mesecih za 22 % večja kot leto prej, na zaposlenega pa je bilo izdelanih 305 parov peta in napetnikov. Vzrok za boljšo produktivnost je izdelava manjših in manj zahtevnih peta.
Ker usnjarna v lanskem letu še ni obratovala, so prikazani podatki samo za letošnje leto, iz teh pa je razvidno, da se produktivnost dviga v okviru predvidevanj in povišanja plana proizvodnje.
Šef plana: Franc Grašič
Dopisuj
v
Čevljarja!
IZDELANA KOLIČINA NA ZAPOSLENEGA V NEPOSREDNI PROIZVODNJI
Mesec	Obrati obutve Parov čevljev 1971 1972		Index	Gumama Parov podpllatov 1971 1972 Index			Plastika Parov peta 1971 1972		Index	Usnjarna Kom. kož 1972
Januar	6.37	7.09	111	96	170	177	249	280	112	54
Februar	6.75	7.61	113	101	164	162	279	303	108	74
Marec	7.03	7.03	100	120	152	127	260	349	134	74
April	7.06	6.79	96	102	143	140	245	298	121	79
Maj	6.36	6.47	102	113	122	108	224	300	134	83
Januar-Maj	6.72	7.01	104	107	150	140	250	305	122	74
Naše poslovalnice v
Oddelek za moško obutev v poslovalnici Beograd II.
1938. Na dan vdora okupatorja v Jugoslavijo je bila zgradba, v kateri je bila prodajalna, popolnoma porušena. Tretjič je bila odprta leta 1953 v najprometnejši in najbolj trgovski ulici Knez Mihajlova 17. Do preselitve v novi lokal predlansko leto je poslovala v zelo majhnem prostoru in zelo težkih delovnih pogojih, saj je bil promet v primerjavi s prodajnim prostorom iz-izredno dober. Take rezultate je bilo moč doseči samo z izjemnim prizadevanjem celotnega kolektiva.
S preselitvijo v sosednjo zgradbo, v kateri je pred vojno prodajala čevlje svetovno poznana firma Salamander,
kacije do leta 1960, ko je bila prodajalna ponovno odprta.
če upoštevamo zelo močno konkurenco vseh jugoslovanskih podjetij, ki v svojih prodajalnah ali pa preko zelo velikih trgovskih organizacij nudijo zelo pester asortiman obutve, moramo biti z rezultati naših prodajaln zelo zadovoljni, saj v svojih okolicah delajo največje promete.
Da smo na zelo zahtevnem beograjskem tržišču med vodilnimi podjetji, je več vzrokov. Med njimi sta vsekakor najvažnejša: bogati asortiman obutve, ki je na tem tržišču iskana, in zelo veliko prizadevanje in delavnost kolektivov v naših prodajalnah.
Beograd I
tem, kako je prišel v Peko in sploh kako je zadovoljen z delom.
MILUTIN MILANOVIĆ
V mesecu maju je obiskal urednik Čevljarja kolektive naših prodajaln v glavnem mestu države. Predno prisluhnemo njegovemu pogovoru z našimi prodajalci o poslovanju in njihovih težavah pri svojem delu, se ozrimo malo nazaj in se seznanimo s kratko zgodovino teh prodajaln in njihovem uspešnem uveljavljanjem na beograjskem tržišču.
Poslovalnica Beograd I ima letošnji plan prodaje 9.50 milijona dinarjev. Zaposlenih je 12 ljudi, vršilec dolžnosti poslovodje pa je Damjan Škerlj, ki dela pri Peku že od leta 1936 dalje.
Poslovalnica Beograd I je znotraj lepo urejena, pa tudi zunaj je dobro opazna. Prostor sam pa ni najbolj funkcionalen, saj nastaja ozko grlo pri oddelku za žensko obutev.
Promet je v zadnjem času precej hitro naraščal. Če pogledamo nekaj let nazaj kakšna je bila realizacija prodaje, opazimo hiter napredek. Leta 1969 so imeli prometa za 3.70 milijona dinarjev, 1970 za 5,78, leta 1971 za 8,01, letošnji plan prodaje pa je že 9,50 milijona dinarjev.
Upajo, da bodo dosegli plan, čeprav letos nimajo čevljev iz uvoza in otroških čevljev. Največ prodajajo ženske čevlje, več ali manj vse modele, še najmanj pa gredo v promet čevlji barve KORINT. Od moških čevljev prodajo največ modele MARIO in PROTEST.
V	trgovini imajo naj več ji promet ob petkih, sobotah in ponedeljkih, trgovina pa je odprta non-stop od 8.00 do
20.00	ure.
V	trgovini jih najbolj moti to, ker pošiljke dobivajo preveč naenkrat, tako, da nimajo dovolj prostora, da bi jih uskladiščili. Od nekaterih kooperantov dobivajo pošiljke prepozno. Težave pa imajo tudi zaradi precej pogostih bolezni prodajnega osebja.
S kupci so v trgovini kar zadovoljni, saj imajo veliko stalnih strank. Razveseljivo pa je tudi to, da pridejo kupci večkrat v pisarno pohvaliti dobro postrežbo.
Peko izdeluje zelo moderno obutev, to priznavajo tudi v konkurenčnih poslovalnicah, zato so med kupce pridobili večji del mladine. Naša tovarna je uspela, da se je prilagodila evropski modi (barva, modeli), zato lahko najdejo kupci čevlje za vsak okus.
Poslovalnica Beograd I, ki je v ulici Maršala Tita, je četrta prodajalna, ki jo je odprl pred drugo svetovno vojno lastnik Peter Kozina. Pred njo so bile odprte prodajalne le v Ljubljani in Zagrebu. Odprta je bila leta 1925. V svoji zgodovini se je trikrat selila iz lokala v lokal, da bi končno ostala v zelo prometni ulici Maršala Tita 17. Uspešnost te prodajalne se kaže prav gotovo že v njenem dolgoletnem obstoju in težnjah po najboljši lokaciji, ki naj bi ji zagotovila čim boljši promet.
Največji uspeh prav gotovo ta prodajalna dosega v zadnjih letih, posebno pa po poslednji preureditvi in s sedanjo ekipo zaposlenih.
Prav gotovo pa ima poslovalnica Beograd II, ki je sedaj v Knez Mihajlovi ulici, zelo zanimivo zgodovino, saj je bila kar trikrat odprta. Najprej v letu 1928; v njej so prodajali obutev samo štiri leta, nato pa izgubili lokal. Ponovno je bila odprta leta
Beograd II
je prodajalna na novo zaživela, saj so bile z novo ureditvijo in večjimi prodajnimi in skladiščnimi površinami dane vse možnosti za večji napredek prodajalne, prav tako pa omogočeni veliko boljši delovni pogoji za prodajno osebje. To potrjujejo tudi rezultati prodaje, saj je že v prvem letu v novih prostorih presegla milijardo prometa.
Poslovalnica Beograd III na Bulevarju revolucije je bila odprta leta 1958. Do modernejše ureditve v letu 1970 nikakor ni mogla zaživeti, zato pa je vzpon zadnjih let zelo lep.
Zaradi preureditve vpadnice V Beograd smo morali ukiniti prodajalno Beograd IV, ki je bila odprta let. Ker je naša lastnina, jo sedaj uporablja prodajalna Beograd II za skladišče in prodajo defektne obutve.
V Zemunu smo imeli že pred vojno komisijsko prodajalno, ki se je potem osamosvojila. Po vojni dolgo časa nismo dobili primerne lo-
V oddelku za žensko obutev v beograjski enojki včasih nastaja ozko grlo.
ma ne drži lepilo, pri nekaterih ženskih modelih pa se odlepi podloga. Stranke se pritožujejo, ker se to zgodi že po nekaj dnevih.
V trgovini je bilo vseskozi polno kupcev, zato se nisem mogel pogovarjati z vsakim prodajalcem posebej, temveč sem prosil za pogovor tovariša Milutina Milanoviča. Prosil sem ga, naj mi pove nekaj o
kupcev in vsakdo lahko kaj naj do zase.
Tudi osebno se dobro poču-
tim.	Moram se zahvaliti tovarni, saj sem dobil kredit za stanovanje, tako, da sem res brez skrbi. Lahko povem, da sem v vseh 26 letih, odkar sem pri Peku, bil bolan le 25 dni. Upam, da bo tudi vnaprej šlo tako dobro kot doslej, tako na delovnem mestu kot tudi privatno.
Edino kar moti tako prodajalce, kot kupce, je preveliko število reklamacij. Vičino-
V Peko sem prišel takoj po demobilizaciji iz JLA, to je bilo leta 1946. Prav tov. Škerlu se moram zahvaliti, da sem prišel v Peko. Takrat sem se zaposlil kot pomožni delavec. Sicer pa sem v službi vseskozi napredoval. Pri Peku sem se šolal, da sem postal kvalificiran prodajalec, kasneje pa še poslovodja, saj sem deset let vodil poslovalnico Peko IV v Beogradu, sedaj sem pa spet tu kot namestnik poslovodja. Z delom sem zelo zadovoljen in upam, da so tudi drugi z mano. Glede tovarne pa mislim, da je to res tovarna na visokem nivoju zaradi dobre kvalitete izdelkov, saj imamo veliko
jugoslovanski metropoli
Čeprav je to naša druga največja poslovalnica v mreži po prometu, na zunaj sploh ne daje videza, da je velika. Na obeh straneh poleg vrat je le po ena izložba, v katerih so razstavljeni naši modeli. Izložbo urejujejo sami. Poslovalnica je prenovljena, oziroma je sploh v novih prostorih, v katere so jo preselili pred dvema letoma iz sosednje stavbe. Naj kot zanimivost povem, da takrat ko so se selili, poslovalnica le en dan ni obratovala. Poslovalnica je odprta non-stop od 8.00 do 20.00 ure. Urejena je zelo funkcionalno, obutev pa prodajajo po oddelkih. Zaposlenih je 16, poslovodja pa je Namovič Tasa, ki je pri Peku zaposlen že preko 40 let.
Poslovalnico sem obiskal v soboto, in takrat je bilo v trgovini precej polno ljudi, zlasti v oddelku za žensko obu-
mreži, ker zna vse blago pravočasno naročiti in modele, ki gredo najbolje v promet.
Pogovarjal sem se tudi z administratorko Stanišič Jeleno, ki mi je med drugim povedala:
»Tu delam že dvajset let in sem z delom zelo zadovoljna, čeprav ga je res kar veliko. Veseli me, da se tako dobro razumemo. »Problema nema«, le osebni dohodki bi bili lahko malo višji, glede na to, da so se življenjski stroški dvignili nekoliko bolj kot osebni dohodki.«
Poslovalnico sem v ponedeljek ponovno obiskal, ker so mi prodajalci rekli, da bom takrat našel tudi poslovodjo.
Res, ko sem prišel v trgovino, sem ga našel za blagajno. Ko sem ga prosil, naj mi še on kaj pove, mi je dejal, da so verjetno že ostali člani kolektiva dovolj pove-
V naših beograjskih poslovalnicah je vedno dovolj kupcev.
tev. Poslovodje nisem našel ker je bil takrat ravno na službenem potovanju, zato sem se pogovarjal z njegovim namestnikom Budimirjem Jovičem, ki je tam zaposlen že 10 let.
Povedal mi je, da je zadovo-Ijen s prodajo čevljev, čeprav imajo veliko konkurenco, saj je v bližini več prodajaln čevljev. Tako so tam Kraš, Solid, Astra, Obuča, Moda in dve Robni kuči. Kot je dejal tov. Jovič imajo mogoče le v Modi več prometa kot pri njih. Povedal pa je še, da ima Peko obutev za vsak žep in pa take modele ko jih drugi nimajo, ker mi izdelujemo moderno obutev. Prodajajo pa dobro tako ženske čevlje, kot moške. Glede osebnih dohodkov je tov. Jovič dejal, da niso najvišji, nekako srednji, in da bi bili, glede na delo, ki ga je vedno veliko, lahko nekoliko višji.
Letošnji plan prodaje imajo 13,5 milijona dinarjev. Verjetno bodo plan dosegli, vsaj do sedaj dobro kaže. Menijo, da so po zaslugi poslovodje drugi po prometu v
dali. Tudi to mi ni pustil, da bi ga slikal.
Poslovodja Namovič Tasa mi je potem pokazal še skladišče, ki je res veliko. Dejal mi je, da včasih še v sami tovarni niso imeli tako velikega skladišča, kot je v beograjski poslovalnici Peko II.
Poslovalnica Beograd III spada v tretjo kategori-
Kolektiv beograjske trojke.
Beograd III
jo in ima letošnji plan prodaje 1,9 milijona dinarjev. Ta poslovalnica je že bolj v predmestju Beograda, na Bulevarju revolucije 204. Kljub temu, da je naša poslovalnica oddaljena kake tri ali štiri kilometre iz centra mesta, sem se tja napotil kar peš, saj je na Bulevarju revolucije toliko različnih in zanimivih trgovin. Kot sem opazil, je v tej dolgi vrsti trgovin zelo veliko takih s čevlji, malo pred našo poslovalnico, pa je tudi kranjska Planika.
Našo poslovalnico sem ravno dobil še odprto, saj je delovni čas le od 8.00 do 12.00 ure in od 17.00 do 20.00 ure. Zaposleni so trije; poleg poslovodje — to je Radko Hađi-Mihailovič, še prodajalki To-mislavka Todorovič in Zlati-ja Tomič, imajo pa še vajenca Zorana Rističa.
Trgovina je precej majhna, takrat, ko sem bil tam, pa so imeli v njej še kartone nove pošiljke, ki jo zaradi pomanjkanja prostora za skladiščenje še niso mogli razporediti.
S prodajo so kar zadovoljni, čeprav jim vreme ni najbolj naklonjeno. Promet se jim je, v primerjavi z lanskim letom, precej dvignil, saj so lani v prvih štirih mesecih prodali za 362 tisoč dinarjev, letos pa v enakem času za 518 tisoč.
Največji problem pri njih je podobno kot tudi v drugih poslovalnicah, da dobijo naročeno blago preveč naenkrat, saj nimajo dovolj skladiščne-
ga prostora za tako velike pošiljke — dobijo tudi po 500 parov naenkrat. Se največ težav imajo s kooperanti. Pravijo tudi, da imajo preveč reklamacij.
Poslovodja mi je povedal, da so premalo seznanjeni z novo proizvodnjo, saj ne znajo kupcu pojasniti npr. iz česa je podplat in kako to izdelajo. Rekel je, da bi bilo nujno, da bi ob kakšni novi proizvodnji v tovarni izdelali brošuro za prodajalce, da bi bili tako seznanjeni in bi zna. li svetovati kupcu.
Tako sem se moral od prh jaznega osebja v tej poslovalnici posloviti, s tem pa tudi od beograjskih poslovalnic nasploh, saj za obisk poslovalnice v Zemunu, ki je blizu Beograda oziroma je del njega, nisem imel časa.
Milan Jazbec
Niko Ahačič
Razpis
Komisija za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni obutve »PEKO« Tržič razpisuje
za šolsko leto 1972/73 naslednje
štipendije
2 na ekonomski fakulteti 1 na fakulteti za strojništvo
1 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za kemijsko tehnologijo,
1 na višji šoli za organizacijo dela
1	na višji tehniški varnostni šoli
10 na srednji tehniški čevljarski šoli
2	na srednji tehniški šoli — kemijski oddelek 2 na ekonomski srednji šoli
2 na upravno administrativni šoli 2 na dvoletni administrativni šoli
Kandidati morajo poleg prošnje predložiti: overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije in potrdilo o premoženjskem stanju.
Prednost pri podeljevanju štipendij imajo kandidati z boljšimi šolskimi uspehi in študentje višjih letnikov.
Obenem objavljamo PROSTA UČNA MESTA ZA:
—	prešivalko zgornjih delov obutve	10 mest
—	prirezovalca zgornjih delov obutve	5 mest
—	strojnega ključavničarja	4	mesta
—	orodjarja	2 mesti
—	kovinostrugarja	1	mesto
—	obratnega električarja	1	mesto
—	mizarja	1	mesto
—	učenca v grafični šoli za ofset tisk	1	mesto
Učencem nudimo v času šolanja mesečno nagrado in povračilo prevoznih stroškov. Kandidati naj prošnji priložijo: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja v roku 15 dni po objavi.
Bliža se dopust
Stanko Zupan
bodo pa doživeli kaj posebno zanimivega, pa prosimo pišite nam, mi pa bomo vaše prispevke objavili in seveda tudi honorirali.
AKO
?
■
Nekaj o sončenju
Kam na dopust
na ljudi ga v poletju uporablja le za prvo. Med njimi je tudi nekaj predstavnikov obeh spolov, ki jim tudi utrjevanje ni glavni cilj, ampak samo sredstvo, s katerim lahko poudarijo kontrast bele srajce na zagoreli koži.
Torej sončenje da, samo kako? Za začetek poletja naj bi veljali dve pravili: nikoli na sonce predolgo in za začetek nikoli opoldne med 12. in 15. uro, ko je sonce najmočnejše. Svoj čas smo govorili o 5 in 10 minutah prvega sonca; tako stroga ta stvar ni, pretiravanje pa lahko škoduje. To velja predvsem za otroke po prvem letu starosti (do takrat smejo biti izpostavljeni direktnim sončnim žarkom po celem telesu res samo kratek čas, minuto, dve in še to tako, da nikdar direktno ne gledajo v bleščeče sonce).
Takoj k tema dvema praviloma povem še neko zmotno ukrepanje, ki je pri nas v navadi že vrsto let. Ko gredo ljudje prvič na sonce z jogurtu podobno kožo, se povprek in povprek namažejo na debelo z mastno kremo, oljem ali podobno, misleč, sedaj mi pa sonce ne more škodovati. Popolnoma napačno. Tisti, ki mislijo tako, si bodo prav gotovo nakopali sončarico, zakaj sončni žarki se prav malo menijo za plast maščobe, ki jo nanesemo na kožo. Druga stvar je seveda, če si namažemo kožo s kakšno naravno maščobo, kot je, para-finovo olje, maslo ali podobno, potem ko smo zvečer opazili, da nas je sonce malo preveč opeklo. V tem primeru se res malo bolje počutimo, ker preprečimo neprijetno ščemenje po koži in bolečine se deloma ublažijo. Torej maščobo po sončenju, pred sončenjem sicer tudi lahko, samo pazite, opeklo vas bo prav enako na suhi, kot na mastni koži.
Za nekatere bolezni je sonce pravo zdravilo, v mislih imam luskavico in podobne bolezni, posredno zdravi tudi rahitis. Z utrjevanjem splošne telesne odporosti pa pomaga vedno in povsod.
Še opozorilo vsem tistim, ki ne smejo na sonce. To so ljudje, ki imajo visok pritisk, ljudje s kroničnim glavobolom, se pravi, pravo migreno, in pa tisti, ki so že kdaj preboleli kako hujšo poškodbo glave. Na splošno pa naj velja morda še to, da je pri sončenju vsake vrste še vedno najbolje imeti glavo v senci, pa čeprav samo pod širokimi krajci slamnika.
(po TT-ju)
Regres za letni dopust
Tako imenovane tretje delitve osebnih dohodkov smo že kar nekako navajeni in jo pričakujemo vsako leto pred letnim dopustom in Pred novim letom. Lahko trdimo, da je bila ta delitev zadovoljiva že nekaj let nazaj, ker so to omogočali dobri poslovni rezultati, Istočasno pa lahko ugotavljamo, da po vseh podjetjih ni tako. Prav spričo tega pa so v pripravah za podpis samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov zlasti sindikati zastopali stališča, da se že v samoupravnih sporazumih določi izplačilo regresa za letni dopust in regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih. Z zastopanjem takega stališča so sindikati stremeli za tem, da omogočijo vsakemu delavcu ali mu vsaj pomagajo, da si lahko privošči primemo koriščenje svojega letnega dopusta, ki ga je brez dvoma vsak potreben po celoletnem delu.
V samoupravnem sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov usnjarsko predelovalne industrije SRS je določen minimalni in maksimalni znesek regresa (najmanj 300,00 din oziroma največ 600,00 din).
Naš delavski svet je na osnovi tega sporazuma sprejel v lanskem letu, dne 7. oktobra, odlok o regresu, v katerem je rečeno, da višino regresa za vsako koledarsko leto s sklepom določi delavski svet. Za letošnje leto je delavski svet določil regres v višini 600,00 din na zaposlenega.
Ponovno je potrebno poudariti, da je namen regesa predvsem omogočiti slehernemu delavcu, da primemo izkoristi svoj dopust, se odpočije in razvedri ter osveži svojo delovno sposobnost za bodoče delo.
Marjan Markič
Izreki
Svojeglavih množic je vse več in več, ker je vse preveč glav na nepravih vratovih.
•
Najbolj nesmiselne so jezične vojne. Vedno znova stegujemo jezik in to vedno ponavljamo.
•
Sonce sije na vse. V izjemnih primerih tudi koga oslepi.
JOŽICA MEŽEK
— šivalnica 512
Vsako leto grem drugam na dopust, tako grem letos za štirinajst dni v Split. Potem bom pa šla še s prijateljico za nekaj dni v planine. Tako me ves kolektivni dopust ne bo v tovarno, čeprav imam le 12 dni dopusta, saj sem štiri dni morala nadomestiti z delom izven 8-urnega delavnika.
Jožica Mežek
STANKO ZUPAN
— vratar
Na dopust grem že prej, pred kolektivnim dopustom. Z družino gremo v Novi grad. Tja hodimo vedno, ker ima tam počitniško naselje zveza borcev Gorenjske. Dopusta imam 30 dni, na morje pa grem za 10 dni. Med kolektivnim dopustom pa me čaka služba.
Tako, večina bo preživela prijeten dopust, nekateri pa verjetno malo manj, večina ob morju, nekateri v gorah, nekaj pa tudi doma. Vsem pa želimo, da svoje dopustniške dneve dobro izkoristijo in se spočiti ter zadovoljni vrnejo nazaj v tovarno. Vse tiste, ki
Smo tik pred kolektivnim dopustom, ki ga bomo verjetno preživeli več ali manj na soncu. Zato je prav, da vemo nekoliko več o sonče. nju, ki zna biti hitro tudi škodljivo.
Nekaj milijonov let nam že sveti in prav toliko nam verjetno še bo svetilo to naše sonce — kolikor se seveda ne odločimo, da v prihodnosti obesimo na nebo neko umetno leščerbo — pa vendar ga še vedno ne poznamo popolnoma in ne vemo za vse njegove lastnosti. Sedaj smo sredi poletja in si včasih že kar želimo, da bi se vsaj opoldne malo skrilo za oblake.
Zdravljenje s sončenjem je verjetno prav tako staro kot človeštvo, saj so že stari Egipčani, Grki in Rimljani poznali vrednost tovrstne terapije. Od samega utrjevanja kože na sončnih žarkih pa do pravega zdravljenja nekaterih bolezni je precej vmesnih stopenj. No, velika veči-
Le še nekaj dni nas loči od dopusta. Večinoma imate dopust že splaniran, saj so zlasti za na morje potrebne predhodne rezervacije, včasih kar nekaj mesecev pred dopustom. Zanimalo nas je kam bodo odšli na dopust naši sodelavci, zato smo napravili kratko anketo po tovarni in takole so nam odgovorili.
SALKO PUŠKAREVIC	FRANKA PEHARC
— trgovina v Peku	— šivalnica 512
Salko Puškarevič
JOŽE BENEDIČIČ
— referent za varnost
pri delu
Dopust bom preživel nekje ob morju in sicer pod šotorom. Ko bo prišel dopust, se bomo odpeljali z ženo in sinom nekam proti obali, kje se bomo ustavili, bomo pa videli šele na kraju samem, saj to je pa prednost šotora, kjer nam bo všeč, tam ga bomo pa postavili. Ravno zato mi je všeč bivanje v šotoru, ker nisem od ničesar odvisen.
Jože Benedičič
Letos bom šel spet v Zvor-nik v Bosni, kjer sem doma. Tja grem na obisk k mami. Ponavadi gremo tja z vso družino, letos pa grem verjetno z enim ali dvema sinovoma. Tam mi je ugodno zato, ker živim praktično brezplačno, obenem pa obiščem še svoje domače.
Med dopustom grem s prijateljico za nekaj dni na morje, potem pa še za nekaj dni v planine. Dopusta imam 12 dni, štiri dni pa sem morala »štukati«, tako da bom imela ves kolektivni dopust kot ostali. Med dopustom pa samo, da nekje bom, samo da ne bom doma.
Novi vhod in razširjeni parkirni prostor bosta kmalu gotova.
Za dobro voljo do dopusta
Pepe na plaži sreča znanko:
»Dober dan, Renata, tako malo te vidim!«
»Mož ne dovoli, da bi nosila bikini.«
»Tovarišica natakarica, kaj pomeni ta smet v juhi?« se je pritožil gost.
»Kako pa naj to vem! Mene so tu najeli za postrežbo, ne pa za prerokovanje!«
Gost je v neki restavraciji dobil neužitno ribo in se seveda zelo pritožuje. Reče natakarju, naj poklice upravnika. »čemu,« mu odvrne natakar. »Če je riba neužitna, je tudi upravnik ne bo mogel pojesti!«
Vsa okna v razredu so odprt a> Tedaj reče (tovarišica učiteljica:
»Janezek, če te zebe, lahko okno pri sebi zapreš.«
Janezek: »O, ne, tovarišica, saj tudi doma spim pri odprtem oknu.«
Sin: »Saj si mi obljubil kolo, če izdelam razred, kajne?«
»Oče: »Seveda sem ti obljubil! In?«
Sin: »Lahko si vesel, prihranil sem ti izdatek!«
Andrejček stoka in vzdihuje pri nalogi: »Nobene pravice tli več na svetu!«
»Zakaj ne?« vpraša mama.
»Ker moramo mi otroci delati, učitelji pa dobijo plačo!«
»Popolnoma drugačno sem si vas predstavljal...«
»Kakšno? Majhno, debelo, grdo?«
»O, ne! Veliko, vitko in lepo ...!«
»Ne razumem, kako so mo-
gli naši predniki živeti brez radia, telefona ...«
Saj niso mogli — vsi so umrli!«
»Ali je kaj novega v današnjem časopisu?«
»Da, datum.«
»Kadar se zjutraj obrijem Z novo britvico, se počutim ves dan svežega in prerojenega in najmanj za deset let mlajšega,« pravi mož ženi.
»Oh, Jože, ali se ne bi poskusil obriti včasih zvečer?«
»Prosim, tovariš doktor, koliko vročine imam?«
»40 stopinj Celzija.«
»In koilko je svetovni rekord?«
Šef: »Nerad dosti govorim. Kadar vam bo pomignil s prstom, pridite k meni.«
Ugodnosti članov AMZJ
Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Ker smo ravno pred dopustom, in mnogi boste potovali na dopust z lastnimi avtomobili, naj vas seznanimo z njimi.
Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve:
—	letni tehnični pregled vozila,
—	službo pomoč in informacije na poziv,
—	pregled in nastavitev žarometov,
—	pregled zavor,
—	pregled podvozja avtomobila,
—	službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in
—	pravno pomoč in zaščito v tujini.
Vsak član dobi:
—	mesečno člansko glasilo Moto revija,
—	knjižico auto hiring pomoč s kuponi za brezplačne storitve,
—	informativni priročnik Kompas AMSJ,
—	nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe.
članom je lahko na voljo:
—	kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji,
—	kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino,
—	mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in tujini.
Vseh teh ugodnosti je lahko deležen 'le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča.
V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu.
Novi uslužbenec: »Tudi jaz nisem ravno zgovoren. Kadar vam bom odkimal z glavo, me ne bo.«
»Koncert se je pričel že pred četrt ure. Prosim, pojdite prav tiho noter.«
»Kako, ali že vse spi?«
»Fantek, kaj boš, ko boš velik?«
»Nič!«
»Kako, nič?«
»Zato, ker sem punčka.«
Neka dama vsa zasopla priteče na koncert.
»Kaj pa igrajo sedaj?« še-petaje vpraša soseda.
»Deveto simfonijo«.
»Kaj, že deveto? Sem mislila, da še nisem tako pozna.«
Tetka je pritekla na obisk. Po kosilu prineso na mizo slaščice. Mali Boris jih ima na vso moč rad. Hudo mu je, ko vidi, da tudi tetki teknejo in da bo zanj ostalo zelo malo teh sladkih dobrot.
Nenadoma pa vpraša:
»Tetka Silva, ti je torta všeč?«
»Seveda mi je, Boris, in to zelo, zelo!«
»Čudno, mamica pa zmeraj pripoveduje, da sploh nimaš okusa.«
ZVOČNA KULISA MED ZASEDANJEM PROGRAMSKE KOMISIJE
KJE SO NAŠI VZDRŽEVALCI?
Mladinski seminar v Bohinju
Občinska konferenca ZMS Tržič je koncem maja organizirala dvodnevni seminar za predsedstva mladinskih aktivov. Seminar je bil v Mladinskem domu v Bohinju. Značilno za ta seminar je bila velika udeležba, tako s strani mladincev, kot tudi predavateljev, saj je bilo prvi dan prisotnih kar 94 mladincev, drugi dan pa 70, ker so predstavniki osnovnih šol prisostvovali seminarju le prvi dan. Največ mladincev je bilo iz našega aktiva ZM, saj nas je bilo 16.
Na seminarju je predavalo šest predavateljev iz republiške konference ZMS, med njimi tudi njen predsednik Živko Pregelj. Prisotni pa so bili tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij iz naše občine: predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak, sekretar ZK ing. Kristjan Perko, predsednik SZDL Ivo Gorjanc, predsednik občinskega sindikalnega
sveta Ivko Bergant ter seveda predsednik OK ZMS Jože Klofutar, ki je seminar vodil.
Program predavanj oziroma diskusij je bil precej natrpan, tako, da se včasih diskusija niti ni mogla povsem razviti zaradi časovne stiske.
Prvi dan je Živko Pregel predaval o zvezi mladine Jugoslavije in o zvezi mladine Slovenije ter njunem razvoju, vlogi, delu in organiziranosti. To predavanje je bilo, kot so na koncu seminarja povedali mladinci še najbolj zanimivo.
Potem je bil na vrsti razgovor s predstavniki družbe-no-političnih organizacij. Ta razgovor ni tako uspel, kot so mladinci pričakovali, in ni dosegel svojega namena. Delno je bilo mogoče temu krivo pomanjkanje časa in se zato pogovor ni mogel razviti v zaželjeno smer.
Mladinska članarina
Da bi poživili dejavnost mladinske organizacije v našem podjetju, smo lani uvedli plačevanje mladinske članarine, in to na prostovoljni osnovi. Mladinec, ki je želel plačevati mladinsko članarino, je izpolnil prijavnico, potem pa so mu vsak mesec pri osebnem dohodku obra cimali 5 dinarjev članarine. Podobno plačevanje mladinske članarine imajo organizirano tudi v nekaterih drugih podjetjih, zato to ni nič novega.
In zakaj mladinska članarina? Dotacija za dejavnost naše organizacije s strani podjetja ni velika, in ker so ta sredstva namenjena predvsem za družbeno-politično dejavnost, je jasno, da se v okviru teh sredstev ne da organizirati akcij na področju športa, rekreacije, zabave ki kulture. Ravno za te akcije pa je namenjena mladinska članarina.
Tisti, ki plačujejo mladinsko članarino, so že imeli nekaj ugodnosti, kot: ogled svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici, obisk javne mladinske oddaje na
Bledu, obisk Saturn 72 v Ljubljani in še nekaj drugih. Ravno ob teh ugodnostih pa se je pokazalo, da bi še nekateri mladinci radi plačevali mladinsko članarino, da bi imeli podobne ugodnosti. S povečanjem števila plačeval-cev mladinske članarine, pa bi lahko organizirali še več podobnih izletov in akcij ter obiskov dramskih predstav in opere, lahko bi organizirali plese in podobno. Naj povem, da je v kratkem predviden obisk tovarne Tomos v Kopru, povezan s prijetnim izletom.
Zato smo se odločili, da ponovno organiziramo akcijo za povečanje števila plačevalcev mladinske članarine. V današnji številki »Čevljarja« objavljamo prijavnico. Izpolnjeno čimprej oddajte svoji ob-računovaiki. S podpisom potrjujete, da vam od mesečnega osebnega dohodka obračunamo po 5 dinarjev. Obenem pa vas pozivamo, da dajete svoje predloge, kako naj se čimbolj koristno porabi denar, ki ga imamo in ga bomo dobili z mladinsko članarino.
Popoldne so udeleženci seminarja delali v skupinah oziroma v komisijah. Komisijo za aktive ZM v delovnih organizacijah je vodil Jože Klofutar, predaval pa je Zlatko Pečnik, potem pa sta bili še: komisija za aktive ZM v krajevnih skupnostih in specializirane organizacije ter komisija za aktive v osnovnih šolah.
Za nas je bila seveda najbolj zanimiva komisija za aktive ZM v delovnih organizacijah. Naš aktiv je bil v tej komisiji najmočneje zastopan, saj nas je bilo 16 od tridesetih.
Predavatelj Zlatko Pavčnik, predsednik komisije za druž-beno-ekonomske odnose pri republiški konferenci ZMS, je najprej podal nekaj uvodnih misli o delovanju mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, o povezovanju s sorodnimi aktivi, o akciji 75. Pozitivne strani akcije 75 so bile predvsem v veliki pridobitvi na dejavnosti mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. Slabe strani pa so bile predvsem v tem, ker v tej akciji občinske konference niso bile vključene in so mladinski aktivi opravljali tako rekoč dvojno vlogo: vlogo OK in mladinskega aktiva samega. Pri nadaljevanju te akcije bo poudarek na OK, ki naj bi vršile podobno vlogo, kot jo je v prejšnji akciji republiška konferenca.
V nadaljevanju so razprave potekale predvsem na naslednjih področjih:
—■ rešitev večizmenskega dela,
—	možnosti formiranja mladinskega aktiva v temeljni organizaciji združenega dela v naši občini.
—	Dopolnilno izobraževanje mladincev z nedokončano osnovno šolo. Ta problem je ugodno rešen v tovarni Peko.
—	Vloga mladih v samoupravljanju, če je sodelovanje mladih aktivno.
—	V delovnih organizacijah je potrebno poiskati načine za povezavo z ostalimi druž-beno-političnimi organizacijami in predvsem z ZK. Mladi družbeno-politični delavci na terenu in v tovarnah večinoma niso člani ZK, same člane ZK pa je zelo težko angažirati. Najti je potrebno tudi ustrezne načine za akti-
PRI JAVIM ICA
Podpisani............................ rojen...........v....................
stanujoč.............................zaposlen v odd. ......................
matična številka ........... se prostovoljno javljam za plačevanje mladin-
ske članarine. S podpisom dovoljujem, da se mi od mojega dohodka obračuna 5,00 din za potrebe mladinske organizacije.
vizacijo mladih komunistov.
—	V občini je potrebno urediti status predsednika in predsedstva ZM v delovnih organizacijah, ker so pri delu ZM določene težave (odsotnost predsednika, bodisi zaradi seminarja, posveta, seje v dopoldanskem času itd.). Začeli bi v tovarni Peko, vendar ne bi zapostavljali pri tem drugih.
—	Financiranje mladinskih aktivov v delovnih organizacijah je zelo problematično. V statutih so finančna sredstva MO zagotovljena na podlagi njihovega upravičenega programa.
—	V nekaterih mladinskih aktivih v delovnih organizacijah se bodo morale izvesti kadrovske spremembe. Sposobne kadre, ki bi uspešno vodili delo mladinskega aktiva v delovni organizaciji, bi lahko predlagale družbenopolitične organizacije v podjetjih samih.
—	Potrebno bo navezati tesnejše stike ž družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s SZDL in ZK. Mladi so v teh organizacijah premalo zastopani.
—	Pri nadaljevanju akcije 75, bo vodilno vlogo imela OK ZMS, in sicer komisija za družbeno-ekonomske odnose. Skupaj z mladinskimi aktivi v delovnih organizacijah naj bi popestrili sodelovanje na športnem področju in v organizaciji seminarjev. Akcija bi stekla v jeseni, v času t. i. »mrtve sezone« pa bi se pripravil program z mladinskimi aktivi v delovnih organizacijah. Potrebno bo tudi
proučiti možnosti za ustanovitev novih aktivov in za vključevanje le-teh v akcijo.
— Organizirati bo potrebno razgovore z učenci v gospodarstvu in štipendisti ter navezati še tesnejše sodelovanje z njimi.
Naslednji dan seminarja, je bil zjutraj najprej pogovor o delu ZM v Tržiču, potem pa je najprej predaval Zdenko Mali o splošnem ljudskem odporu, potem pa še France Hočevar o problematiki dejavnosti v okviru mladinskega kluba.
S seminarjem so bili mladinci v glavnem zadovoljni in so sklenili, da bodo v prihodnje še organizirali podobne seminarje, le da bodo v bodoče seminarji bolj specializirani na posamezna področja.	AKO
Eni si v velikem zanosu gradijo hišice, drugi vikendi-ce, tretji pa se samo vselijo. •
Razgovor je zares poseben dar, ki ga najčešče uporabljajo — pijanci.
•
Velike misli malih ljudi lahko prezrejo samo veliki ljudje brez misli.
•
Zavidam tistim, ki svoje možgane tiskajo na papir, Samo kdo ve, 6e jih tiskajo sami!
•
Ni zdravila proti komerci-alizmu, tildi ne proti materializmu, pa je kljub temu komunizem.
IN MEMORIAM
Francu Bertoncelju
izgubili smo vestnega in dobrega tovariša!
V	sredo, 31. maja, smo na zadnjo pot pospremili Franca Bertonclja, našega dolgoletnega sodelavca. Dolgotrajna in huda bolezen ga je iztrgala od odgovornega in obsežnega dela, ki ga je Franc opravljal uspešno, in od nas, ki nam je bil izkušen sodelavec in dober prijatelj.
V	življenju mu nikdar ni bilo postlano z rožicami. Ker doma na kmetiji, kjer se je rodil, ni bilo kruha za vse, se je izučil za trgovca. Več let je bil poslovodja Batove trgovine v Logatcu, kjer ga je zatekla tudi vojna. Med vojno so ga preganjali najprej Italijani, nato pa še Nemci. Tako je konec vojne dočakal kot taboriščnik v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Po vrnitvi v domovino je nadaljeval s svojim neutrudnim delom, postal član ZK, zaupane so mu bile odgovorne naloge, sai je užival popolno zaupanje ljudi, s katerimi je delal.
V	»Peko« je prišel 1.1949. Bil je najprej poslovodja v Kranju, leta 1963 pa je prevzel mesto šefa odkupa. To odgovorno delo je opravljal ves čas izredno vestno in požrtvovalno.
Pri dobaviteljih je užival Izjemen ugled, saj ga je odlikovala poštenost in neposrednost, pa seveda tudi strokovnost in delavnost. Zato ni fraza, če rečemo, da je dajal ugled firmi »Peko« in je zato njegova smrt za nas res velika izguba.
Njegov lik bomo ohranili v trajnem spominu, še najbolj pa, če bomo delali tako, kot je delal on.
Podpis
Spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sprejete
Delavski svet je na svojem 3. zasedanju, dne 30. maja 1972 potrdil predlog sprememb In dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je bil v javni razpravi od 3. maja 1972.
Predlog je bil obravnavan na zborih ljudi delovnih enot in nanj ni bilo bistvenih pripomb. Posamezne delovne enote so imele pripombe na postavljene norme, na izplačilo regresa in podobno, kar pa ne zadeva predloga samega in bo potrebno ostale probleme reševati v odgovornih službah.
Poslovalnicam je bil predlog poslan z okrožnico št. 14, dne 5. maja 1972. O pripombah in skupnih predlogih je razpravljal svet enote prodajne mreže na seji dne 30. maja 1972 in sprejel sklep, da se vzporedno s povišanjem obračunskih osnov poviša za 10 % tudi odstotek od prometa.
Te spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, bodo v veljavi od 1. junija 1972 dalje.	Marija Merhar
Sklepi 3. zasedanja delavskega sveta
1. Delavski svet je soglasnošča odgovorne strokovne sluz
potrdil poročilo o poslovanju podjetja v obdobju januar-april 1972.
2.	Na predlog odbora za zadeve združenega dela in odbora za gospodarjenje je delavski svet soglasno potrdil:
— spremembe in dopolnitve POD, ki so bile v javni razpravi.
Potrjene spremembe stopijo v veljavo s 1. 6.1972.
Dodatno k povišanju obračunskih osnov za prodajno mrežo je delavski svet potrdil predlog sveta enote prodajne mreže, da se vzporedno s tem za 10 % poviša tudi odstotek od prometa.
3.	Na predlog obeh odborov je delavski svet soglasno sklenil, da se potrdi dodatna investicija za opremo PU baze v oddelku 532 — poliure-tan, v vrednosti DM 545.000 (skupaj s carino 3.500 tisoč din).
Sklene se pogodba s firmo Toledo Köln za 3-letno kreditiranje opreme, ki se naroči z dobavnim rokom oktober 1972.
Za izvedbo celotnega programa delavski svet poobla-
be.
4.	V zvezi z zahtevo Ljubljanske banke je delavski svet sklenil, da se iz dohodka po ZR za leto 1971 nameni za stalna obratna sredstva
6,377.000,00 din, kar je izvršeno že s potrditvijo zaključnega računa za leto 1971.
5.	Glede prošnje SO Tržič za oročitev sredstev za gradnjo nove šole v Bistrici, v vi šini 1,000.000,00 din, je delavski svet sprejel sklep, da pristanemo na oročitev sredstev v primeru, če nam banka za višino oročenih sredstev odobri kratkoročni kredit in da se razlika v obrestni meri poračunava z vsakoletnim prispevkom za negospodarske investicije občini.
6.	V zvezi z 2. členom od loka o regresu je delavski svet sklenil, da se za leto 1972 izplača regres v višini
600,00	din na zaposlenega, če ima pravico do dopusta.
Izplačilo se izvrši okoli 20. junija 1972.
7.	Delavski svet je potrdil predlog odbora za zadeve združenega dela, da se imenuje komisija za vskladitev
4. zasedanje delavskega sveta v Trbovljah
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta, ki je bilo 30. maja, so se člani DS domenili, da bodo imeli naslednje zasedanje v našem obratu v Trbovljah. Pobudo za to je dal glavni direktor Jože Dolenc.
4. zasedanje DS je bilo tako v Trbovljah 23. junija. Člani delavskega sveta so si ogledali naš tamkajšnji obrat, ki ga večina še ni poznala, poleg tega pa so pokazali pozornost kolektivu v trboveljskem obratu, ki je prav tako del naše delovne skupnosti.
internih aktov (organizacije) podjetja z 21. in 22. ustavnim amandmajem v naslednjem sestavu:
ROZMAN JANKO
—	za organizacijsko smer
SIMONIČ ANTON
—	za tehnično smer
BEDINA JANEZ
—	za gospodarsko smer
HVALICA SLAVKO
—	za pravno smer
MARKIČ MARJAN
—	za družbeno-politično smer
JAZBEC MILAN
—	predsednik odbora za gospodarjenje
MLADIC JANKO
—	predsednik odbora za zadeve združenega dela.
8.	Na predlog komisij za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni in prodajni mreži je delavski svet razpravljal o prošnjah posameznikov za stanovanjska posojila, ki ne izpolnjujejo pogojev in je potreben izreden postopek odobritve. Prošnje je odobril kot sledi:
—	za prodajno mrežo:
LAKNER ALENKI, poslovalnica Prevalje — posojilo
10.000.	00 din
PEVEC MARINKI, poslovalnica Kranj I. — posojilo
15.000.	00 din
URŠEJ MILENI, poslovalnica Sl. Gradec — posojilo
10.000.	00 din,
—	za tovarno:
Zaradi rešitve stanovanjskega problema družine Bodlaj Valentina se tov. Bekš Kati odobri posojilo za nakup 3-sobnega stanovanja v bloku, v višini 85 % predračunske vrednosti; odgovorne službe naj vprašanje kupoprodaje sedanjega stanovanja tov. Bekšove rešijo na najustreznejši način.
Iz sredstev namenjenih za nakup stanovanj za strokovne kadre, se pri Stanovanj-
skem podjetju Tržič odkupi 3-sobno stanovanje v vrednosti 148.896,00 din, nad katerim bo imelo razpolagalno pravico naše podjetje. Stanovanje se dodeli v najem našemu zdravniku dr. Otu Kiklu.
9.	Delavski svet je sklenil, da se potrdi otvoritev novih poslovalnic v:
—	SKOPJU, ul. »206 A« št. 12 in
ČACKU, Trg ustanka.
10.	Na predlog komisije za kadrovska in socialna vprašanja tovarne je delavski svet imenoval »iniciativni odbor za proslavo ob 70-letnici podjetja« v naslednji sestavi:
ROZMAN JANKO
—	pomočnik glavnega direktorja
Nesreče
BEDINA JANEZ
—	direktor prodajnega sektorja
GROS JOŽE
—	direktor tehničnega sektorja
HVALICA SLAVKO
—	direktor splošnega sektorja
JAZBEC MILAN
—	šef prodajne mreže BENEDIČIČ JOŽE
—	predsednik DS GREGORC IVAN
—	sekretar aktiva ZK MARKIČ MARJAN
—	predsednik IO OOS PERKO LUDVIK
—	predsednik MA
11.	Soglasno je bil sprejet sklep, da bo naslednje zasedanje delavskega sveta združeno z ogledom našega obrata v Trbovljah.
pri delu
NESREČE V PRVIH PETIH MESECIH
V	januarju so se ponesrečili: Mesarek Duro na delovnem mestu — gumama, Rezar Marija na poti domov — odd. 523, in Žugič Jože na poti na delo — modelirnica.
V	februarju so se ponesrečili: Meglič Franc na delovnem mestu — sekalnica, Jekovec Valentin na delovnem mestu — izdelava zgornjih delov 512, Meglič Marija na delovnem mestu — izd. zg. delov 511 in Ahačič Marija — izd. zg. delov 512.
V	mesecu marcu so se ponesrečili: Hvalica Ivanka na delovnem mestu — prodajni sektor, Dovžan Ana na delovnem mestu — odd. 523, Ficko Agata na delovnem mestu — izd. zg. delov 511, Grmek Ana na poti domov — izd. zg delov 516, Kersnik Ciril na delovnem mestu — montažni odd. 520, Gregorc Franc na delovnem mestu — mont. odd. 521 in Rupar Marija na delovnem mestu — izd. zg. delov 512.
V	aprilu so se ponesrečili: Borič Ivan na delovnem mestu — mont. odd. 522, Gaberc Franc na delovnem mestu — mehanična delavnica, Oman Darko na delovnem mestu — sekalnica 510, Šnobel Zinaka na poti na delo — gumama, Kolenc Marija na delovnem mestu — izd. zg. delov 511 in Ovsenek Dominik na delovnem mestu — mizarska delavnica.
V	maju so se ponesrečili: Jazbec Pavla na delovnem mestu — splošni sektor, Studen Vinko na delovnem mestu — nabavni sektor, Jekovec Tilka na poti domov in Šorli Cvetka na poti domov iz Trbovelj — avtomobilska nesreča, Češka Martin na delovnem mestu — gumama.
Izlet naših krvodajalcev
27. maja ob 7. uri zjutraj sta z avtobusne postaje v Tržiču odpeljala dva avtobusa krvodajalcev, članov naše delovne skupnosti. Kot vsako leto, je tudi letos sindikalna organizacija organizirala — financirala izlet za njene najbolj humane člane. Tokrat v Logarsko dolino.
Izleta se je udeležilo 73 krvodajalcev, medtem ko je kri lani darovalo 159 zaposlenih v naši tovarni.
Peljali smo se skozi Kamnik, dalje proti Mozirju v Logarsko dolino. Seveda je bilo vmes nekaj krajših postankov. Kljub temu smo se okoli pol enajstih ustavili pred penzionom sester Logar ob vhodu v Logarsko dolino, kjer smo imeli rezervirano kosilo.
Še prej smo se odpravili po Logarski dolini in se povzpeli na razgledni stolp ob slapu Rinka. Ker nam je megla zastrla pogled in ker je pričelo rositi, smo se odpeljali na kosilo. Po kosilu je sledil najbolj slovesen trenu-
tek izleta. Predsednik 10 OO sindikata Marjan Markič je podaril skromno darilo s čestitkami 20-kratnemu krvodajalcu Alojzu Žagarju, našemu sodelavcu iz montaže.
Popoldne smo se odpeljali proti Velenju. Novi del mesta smo si ogledali kar iz avtobusa, ustavili pa smo se pri Velenjskem jezeru. Tam smo se sprehodili in posedeli v bližnji restavraciji.
Domov smo se vračali preko Trojan, in ker nismo pozabili na trojanske krofe, smo v veliki gneči čakali in čaka-
li... Manj potrpežljivi so odšli praznih rok v avtobus, ki nas je potem odpeljal do zadnje postaje pred Tržičem — do Hotemož, kjer smo po dobri večerji ob svečah (elektrike je zmanjkalo) zaplesali.
Pozno zvečer smo se utrujeni, vendar dobro razpoloženi in polni lepih doživetij vrnili v Tržič.
Postranski zaslužek
KENNEDYJEV NEČAK PRODAJA V PARIZU ČEVLJE
PARIZ — Pristni Kennedy streže bogatim Parižanom v neki trgovini s čevlji. Robert Shriver, 18, nečak umorjenega ameriškega predsednika (njegova mati je Eunice Kennedy, njegov oče pa je bil ameriški poslanik v Parizu) zasluži okoli 400.000 starih dinarjev mesečno v elegantni prodajalni čevljev Berluti. V tej trgovini kupujeta čevlje tudi Onassis in Robertova nekdanja »teta« Jackie. Kennedyjev nečak, ki popoldne na Sorbonni študira francosko literaturo, namerava s svojim postranskim delom zaslužiti denar za potovanje na Kitajsko: »Seveda bi mi moj oče tudi dal denar, toda Kennedy si mora vedno znati pomagati sam.« (iz Dnevnika)
Andrej Pivk, lanski zmagovalec Ljubelja v kategoriji mopedov sprejema pokal.
Andrej
moto
Skoraj vsi poznate Andreja Pivka, 24-letnega obratnega mehanika, nekateri veste tudi to, da tekmuje v mo-to-crossu, v kategoriji do 50 ccm, to je z mopedom. Nekateri pa ga verjetno ne poznate dobro, ali pa ne veste, da se ukvarja s tako zanimivim športom kot je dirkanje z motorji. Povrhu vsega pa je še precej uspešen tekmovalec. Zato sem se odločil, da vam ga nekoliko bolj predstavim z njegove športne plati.
Kdaj si se navdušil za tekmovanje v moto-crossu?
Gledal sem dirke na Ljubelju in takoj sem se navdušil za ta šport. Prvi motor pa sem si nabavil z očetovo pomočjo. To je bilo leta 1966 in od takrat dalje tudi tekmujem, le vmes sem prekinil za dve sezoni, ker sem bil pri vojakih.
In kje si prvič nastopil kot tekmovalec?
To je bilo v Stražišču pri Kranju, ko je bilo meddruštveno tekmovanje v spee.l-wayu za pokal Kranja.
Torej voziš tudi speedway?
Ja, vozim speedway z mopedom, kot tudi moto-cross
Pivk in ■cross
z mopedom, saj za obe vrsti tekmovanja lahko uporabljam isti stroj. Sicer pa sem v začetku več tekmoval v speedwayu,. sedaj pa več vozim moto-cross.
Kakšne uspehe pa si doslej že dosegel v tvoji tekmovalni karieri?
Dvakrat sem bil društveni prvak v moto-crossu, to je bilo leta 1970 in 1971, lani sem bil prvi v meddruštve nem tekmovanju v Orehovi vasi in v Podljubelju, letos pa sem bil v Podljubelju na prvi dirki za državno prvenstvo tretji. V speedwayu pa sem bil lani na meddruštvenem tekmovanju v Kranju za pokal Kranja četrti.
Katera tekmovanja pa te še čakajo v letošnji sezoni?
Udeležil se bom še vseh treh dirk za državno prvenstvo moto-crossu za mopede v Orehovi vasi, Zaboku in Skopju, potem pa se bom udeležil še dveh tekmovanj za društveno prvenstvo. Tekmoval pa bom tudi v speedwayu in sicer na treh dirkah za odprto prvenstvo Gorenjske.
Na kakšno mesto pa upaš v državnem prvenstvu?
Upam, da se bom uvrstil na 2. ali 3. mesto, če le stroj ne bo zatajil. Največji konkurenti za prvo mesto so Tr-žičani in tekmovalci iz Orehove vasi.
Kako pa je s treningi?
Med prvomajskimi prazniki smo imeli tridnevni skupni trening v Podljubelju, kjer smo imeli trenerja iz Orehove vasi. Sicer pa mopedisti treniramo bolj sami zase.
Ta šport je precej drag, ti kdo kaj finančno pomaga?
Do sedaj sploh še nisem dobil niti dinarja, niti od
društva. Na tekmovanjih sicer dobim štartnino, ki pa je "tako majhna, da sploh ne more pokriti vseh stroškov, odvisna pa je seveda tudi od plasmaja. Letos pa mi je dala finančno pomoč tovarna Peko in sicer v reklamne namene, saj nosim na dresu napis Peko.
Imajo v tovarni razumevanje za tvoja tekmovanja?
Tu res nimam nobenih problemov. Perko Edi, ki je moj mojster ima dovolj razumevanja, če moram na treninge ali na tekme med te dnom.
Pa misliš ostati kar pri mopedu?
Da, vsaj zaenkrat, saj so večji motorji predragi.
Splošni sektor v novih prostorih
Končno je prišla vrsta selitve tudi za delavce splošnega sektorja. Nove prostore smo dobili v bivši »mreži«, kjer bodo poslovale vse službe razen ambulante, ki je na »frči« in biroja za projektiranje in vzdrževanje, ki bo v podstrešnih prostorih bivšega postajnega poslopja. Tako bo ostal naš sektor skupaj z ERC še vedno lokacijsko ločen od ostalih delov upravne enote (nabavni, finančni in prodaji sektor), ki so se v začetku leta preselili v nove in sodobno opremljene prostore V. etaže nove skladiščne zgradbe in tehničnega sektorja, kateri ima že dolga leta na razpolago V. etažo stare tovarniške stavbe.
Preselitev in ponovna združitev delavcev splošnega sektorja bo nedvomno lahko precej pripomogla k zboljšanju dela, poslovanja z ljudmi in sploh komuniciranja z zunanjimi in notranjimi službami. Seveda ni bilo mogoče ustreči, da bi tudi ta sektor, tako kot ostale, opremili z novo pisarniško opremo in bomo morali z razumevanjem in najboljšo voljo porabiti še uporabno, kar so zamenjali drugi in počakati naslednjih let za nabavo nove. Z dobro voljo im potrpežljivostjo, ki smo jo pokazali v več kot enoletni »prehodni« dobi, sem prepričan, da bomo tudi v tem vmesnem obdobju delali 7 naj večjimi napori, da izvršimo vse v splošno zadovoljstvo cele naše delovne skupnosti.
Slavko Hvalica
ZANIMIVOSTI
79.600 ZAPOSLENIH
V	čevljarski industriji Zahodne Nemčije je bilo koncem januarja 1.1. zaposlenih 79.600 delavcev. To je sicer 700 več kot pred koncem decembra, vendar pa 6,9 % manj kot leto poprej. V marcu so bila vsa podjetja polno zaposlena, četudi narašča uvoz iz držav z nizkimi cenami, kot so Jugoslavija, Italija in Španija.
MODERNA SOVJETSKA TOVARNA
V	sovjetskem mestu Tiflis je začela obratovati nova čevljarska tovarna za izdelavo modne obutve. TASS poroča, da je obrat opremljen z najmodernejšimi stroji, ki omogočajo popolno mehanizacijo tehnološkega procesa in visoko kvaliteto izdelkov. Letna proizvodnja naj bi znašala 1,240.000 parov.
TEDEN USNJA V PIRMASENSU
V	dneh od 3. do 5. maja je bil v nemški čevljarski prestolnici, to je v Pirmasensu, teden usnja, na katerem so bili razstavljeni vzorci za prihodnjo pomladansko-poletno sezono. V središču razprav je bilo vprašanje cen. V okviru tega je bilo poudarjeno, da svetovna usnjarska industrija zahteva povišanje cen usnja do 40°/o. Upravičenost povečanja narekuje izredno visoko povečanje cen surovim kožam (poprečno 80—82 %), poleg tega pa tudi dejstvo, da se je od leta 1962 do letošnjega januarja podražilo usnje le za 5 %. Pričakujejo sicer delni padec cen kožam, vendar smatrajo, da se bodo kože ustalile na 70 % in usnje na 35 % povišanju.
Janko Rozman
Modeli za vlivanje polyuretanskih podplatov v bivših prostorih tovarne Runo.
IV. slovenska usnjarijada — Peko zmagal
»7. maja je bila v Slovenskih Konjicah IV. usnjarijada. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila tovarna Konus. Sodelovalo je deset podjetij usnjarsko-čevljarske industrije, pomerili pa so se v Štirih športnih disciplinah: v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Ženske so tekmovale le v dveh disciplinah, to je v namiznem tenisu in streljanju, pa še to le izven konkurence.
Tekmovanje je bilo za prehodni pokal usnjariade, dosegli pa so naslednje rezultate:
Namizni tenis:
1.	Konus, Slovenske Konjice
2.	Peko (Boncelj Janez, Er-lah Pavel, Valjavec Marjan)
3.	Vrhnika
Nogomet:
1.	Utok, Kamnik
2.	Peko (Majcen Janez, Valjavec Mato, Zupan Milan, Lapajna Miro, Perko Adel-bert, Dobrin Niko, Makarov Mladen, Sedaj Vlado, Kutin Janko in Klemenčič Riko)
3.	Usnjarska šola Kamnik
Pri nogometu je potrebno
povedati tudi to, da so naši igrali v finalu neodločeno in so izgubili šele po streljanju enajstmetrovk.
šah:
1.	Peko (Mali Peter, Valjavec Stane, Gašperlin Marjan, Kokalj Franc, Ahačič Dušan)
2.	Planika Kranj
3.	Konus, Slovenske Konjice
Streljanje:
1.	Konus
2.	Slovenj Gradec
3.	Peko (Bedina Vili, Bedi-na Edi, Janc Boris, Jekovec
Ekipa naše tovarne na IV. usnjarijadi v Slovenskih Konjicah, ki je bila v skupni uvrstitvi prva. Ker so naši zmagali že 3. zapored so prejeli pokal v trajno last.
Vodja naše »odprave« v Slovenj Gradcu, Anto i Zaletel, sprejema pokal za osvojeno prvo mesto v trajno last.
Lado, Kotar Marjan, Raztresen Anton).
Ženske so dosegle v namiznem tenisu drugo mesto v postavi:	Marinkovič Tina,
Benčina Olga in Boncelj Vilma, v streljanju pa so bile tretje (Brejc Marija, Pinoza Silva, Meglič Dora).
Ženske so nastopile izven konkurence, toda udeleženci IV. usnjariade so sklenili, da bodo od prihodnjič dalje tu-
di ženske nastopale v konkurenci. Prav tako pa so sklenili, da bodo odslej moški ponovno nastopili v vseh šestih disciplinah, to je, tudi v balinanju in kegljanju.
V skupni razvrstitvi je zasedel prvo mesto Peko, pred Konusom in Utokom. Ker je bil Peko prvi že tri leta zapored, le na prvi usnjariadi je zmagal Utok, je prejel prehodni pokal usnjariade v trajno last.
»čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Ahačič Niko, Eržen Mirjana, Gcdnov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton. — Glavni in odgovorni urednik Nike Ahačič. — Naslov uredništva: Peko Tržič 64 290. Telefon 70 260, int. 208 — Tisk: ČP Gorenjski tisk Kranj v 2600 izvodih — Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Peko : USM 1:2
10.	junija je bila v Tržiču na nogometnem igrišču zanimiva nogometna tekma med ekipama USM in Peko. USM je podružnica ameriške firme z Dunaja, ki montira čevljarske stroje. Ker je ta ■monterska ekipa že večkrat delala tudi v naši tovarni in ima največ stikov z našimi mehaniki, so se z njimi domenili za prijateljsko nogometno srečanje. Naša ekipa je bila sestavljena predvsem iz delavcev v naši mehanični delavnici, okrepljena pa je bila z nekaterimi drugimi igralci iz drugih oddelkov. Namen tega srečanja je bil predvsem medsebojno spoznavanje. Zato tudi poraz na-
ših ni jemati tako resno, saj moramo povedati, da gostje igrajo v ligi, kjer ' igrajo ekipe tovarn, naši pa so pred tekmo imeli le dva treninga v Podljubelju.
Za našo ekipo so igrali: Perko Edi, Meglič Milan, Roblek Miro, Klemenc Anton, Meglič Stanko, Mali Peter, Majcen Janez, Zaletel Anton, Pavšek Anton, Dobrin Niko, Rožič Jože, Špehar Vili, Lapajna Miro, Valjavec Mato, Zupan Milan in Bahun Jaka. Častni zadetek za naše je dosegel Valjavec Mato. Tekmo je sodil Janez Kališnik. Povratna tekma bo predvidoma jeseni na Dunaju.
Najboljši na igrišču je bil vratar gostov, ki je razen enkrat, vedno pravočasno posredoval
NAGRADNA KRIŽANKA
ttojenje,
(JMITJE
MORAVSKO
ME5T0
(OLOMUC)
DERJE PRI REPI
KIUEM-
TOCRAF
IVANKOVIČ
DRAGUTIH
MATI
VEDI URA3UA UOTRAH35W
DEL
KU31C.E
ENAKA
50GLASMIKA
AMERIŠKA
PEVKA
(BRENDA)
5TAUE
NOVAK
1EWRA BLAGA PO VRSTAH
DREISER
THEODOR
IGLASTO
DREVO
OBOKAN
HOD«
PETICA
ŠS»
MEUASITEtlLA)
Glh Človek
VZHOD/
JUTROVO
TLESK,
PLJUSK
POJSOft VASI /B1V5| ORBITI IVANKA NOVAK
VZKLIK
BIKOBORCEV
VEDA O
atomizmu
daljše
OBDOBJE
05TANM V TALILNICAH
TONE.
BOLE.
BOllCUlK
TINE
HC UA NERETVI
VNETJE
CREVE5A
MEDMET
VETER,Kiff RESE ODJUGO NEGATIVEN ION
STAREI TR; "FILMSKI IGRALEC ( HENRY)
El. CESTNA ŽELEZNICA
3TOKOB5EV.
SARDINIJI
STAREJ?! SL ZGODOVINAR
GOZD,
LEŠJE
A\
BEOGRAJSKA
KNJIŽNA
ZALOŽBA
NOVA ’ VRSTA, ODSTAVEK
DOPISUJ V „ČEVLJAR’
PRITOK MWAVE V ROMUNIJI
STAROGRŠKA
LEPOTICA
LIJAK
TOVARA
OBUTVE
PEKO
DOMAČE ŽENSKO IME
SVETOVALEC,
VZGOJITELJ
REKA V SEV. SIBIRIJI
VOJAK V SEV. AFRIKI
O
BRAZILSKA DR-ŽAVAG-OERAI?
DUNJA
ANTIČ
/A
LUKA V ČRHEMMOBU
ZADNJI IN PRVI SAMOGLASNIK
POSODA ZA ROŽE
SLOG
ALPINIZEM
BIVŠI SE-KRETAR ZN
HRVAT. TILO-LOStttOLCWU
VLADO
SEDEJ
STOLETJE
EMIL
ADAnii
MAH
ANTONIJA
TIBETANSKO
GOVEDO
PETRA
TE3IC
K
CANKAR
IVAN
CRN
PTIC
MESTO V ZALIVU BOM
IVAN
JERMAN
RUKAVINA
ANKICA
PRIMERJAVA
PRIMERJANJE
MALE V SEV./«)
BODEČ
PLEVEL
PRIPADNIK
ARIJSKE
RASE
PUŠČAVSKI
WS
Tokrat smo dobili v uredništvo 78 križank. Pri žrebanju je sodelovala Zdenka Maglica iz prodajnega sekorja. Nagrade prejmejo naslednji reševalci:
1.	nagrado 50 din Bobič Lado — sekalnica
2.	nagrado 30 din Rozman Silva — šivalnica
3.	nagrado 20 din Marica Perko — prodajni sektor
4.	nagrado 10 din Aljančič Marjan — modelimica
5.	nagrado 10 din Bobič Vida — prodajni sektor
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Na željo nekaterih reševalcev križank, bomo odslej objavljali rešitve križank iz pretekle številke.
Rešitev križanke št. 5 — samo vodoravno
OLEAT, KOALA, OSEMDESET LET, TOVARIŠA TITA, P, TUDOR, NEN, OTOR, RAJ, ERAR, LAS, AR, EVA, ANDA-MANI, ECARTE, RIK ZI, RA, MNOŽITELJ, ŠS, NOC, TOLOVAJ, ZA, SOCI, INA, ITALIJAN, STEČAJ, KISIK, DON, 10, OMARA ORA, OGENJ, ZAPIK, KAMA, DS, KLO, ERIN, AL, IREDENTA, AMBULANTA, PARANOIK, OKA, ORKAN.
Rešitev današnje križanke pošljite do 20. avgusta.
Prišli - odšli
VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO
v času od 18. 5. do 14.6. 1972 v splošni sektor: Mara Jelič; v sekalnico: Vinko Ahčin; v izdelavo zg. delov 515: Marta Hrovat, Silvo Andrejaš, Jožica Fraile, Rajko Vlaiše-vič, Francka Meserko, Vida
Stritar, Silva Flis, Jožica Slanšek, Slavi Cevka, Silva Kmetič, Dragi Ahac, Zdenka Trošt, Nada Hlade; v lepljeno izd. III: Avguštin Klemenčič; v lepljeno izdelavo II:	Marjan	Jekovec;
v gumamo: Karol Jurjevčič, Miran Vidmar; v polyuretan: Anton Ribnikar, Rajko Bukovnik, Stanislav Meglič, Andrej Potočnik, Amalija Fartek, Vladimir Pemuš, Sil-
vester Kodorovič, Peter Kovač, Anton Smolej; v usnjar-no: Katarina Markun.
VSTOPILI V PRODAJNO MREŽO V MESECU MAJU Bogunovič Mihajlo, Zenica Omer Small, Zagreb I Jusuf Nedjati, Skopje Rems Stanislava, Domžale IZSTOPILI
Rančigaj Marija, Celje II Omer Smail, Zagreb I Jankovič Predrag, Beograd
II.
Štefanič An tun, Varaždin
IZSTOPI DELAVCEV V TOVARNI
v času od 18.5. do 14. 6.1972 Davorina Škufca — odpoved delavke, Anton Primožič — odhod v JLA, Matko Leon-tič — odhod v JLA, Janez Tavželj — odhod v JLA, Bo-Mikulič — odhod v JLA, Vincenc Švab — odpoved delavca, Ida Košir — odpoved delavke, Srečko Haler — sporazumno prenehanje dela, Franc Bertoncelj — zaradi smrti, Stje-pan Mlinarič — samovoljna zapustitev dela, Marija Ba-hun — odpoved delavke, Mara Jelič — odpoved delavke v poskusnem roku.
ZAHVALA
Ob smrti moje mame Jožefe Klemenčič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz oddelka 512 za podarjeni venec, denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Najlepša hvala tudi vodstvu podjetja za pozornost in pismeno izraženo sožalje.
Žalujoča hčerka Mira Gabrič z družino
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
Franca BERTONCLJA se iskreno zahvaljujemo članom delovnega kolektiva »Peko« Tržič za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi Janezu Be-dini za poslovilni govor ob odprtem grobu.
Hvala sindikalni organizaciji delovnega kolektiva »Peko« Tržič in P. E. Gummacomerce, posl. Ljubljana za denarno pomoč. Žalujoča žena Hedva s sinom in hčerko
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta Janeza Lausegerja, se iskreno zahvaljujemo delovni skupnosti in sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvet je in ga pospremili na zadnji poti.
žalujoči: sinova Ivan in Rudi ter snahe Vika, Marica in Milka
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam za cvetje, ki so ga darovale ob izgubi mojega očeta.
Garantirli Jožica
Zahvala
Družina Benedik se zahvaljuje podjetju za pomoč pri rešitvi stanovanjskega problema, ko je družina ob požaru, ki je bil 23. marca na Proletarski cesti 26, ostala brez stanovanja. Osnovni organizaciji sindikata pa se zahvaljuje za denarno pomoč.