111
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 1
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
KNJIŽNE NOVICE
Tomaž Podobnikar
Naslov
monografije: Semantična integracija zbirk
prostorskih podatkov
Avtor: dr. Marjan Čeh
Leto izdaje: 2003
Izdajatelj: Prostorskoinformacijska enota
ZRC SAZU
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
Strani: 151
ISBN 961-6500-03-1
Predstavljamo vam monografijo – knjigo z naslovom Semantična integracija zbirk prostorskih
podatkov, ki jo je napisal dr. Marjan Čeh in jo je jeseni leta 2003 izdala Založba ZRC. Na
začetku velja poudariti, da gre pri tem za obravnavo tematike, ki se naslanja na dejstvo, da se
komunikacije med prostorskimi zbirkami podatkov (medopravilnost) nepretrgoma povečujejo,
skupaj z naraščanjem količine digitalnih podatkov, kar povečuje njihovo nepreglednost. Delo
vsebuje 8 poglavij na 151 straneh in je dodatno oplemeniteno s 26 ilustracijami in 20
preglednicami. Poleg obsežnega spiska citirane literature je knjiga dopolnjena tudi z bogatim
besednjakom ter stvarnim kazalom.
Vsakodnevno se hote ali nehote srečujemo z najrazličnejšimi podatki. Pri tem uporabljamo
sposobnosti komuniciranja ali pa si pomagamo z najrazličnejšimi knjigami, učbeniki,
enciklopedijami, pravopisi, imeniki, slovarji ter drugimi »zbirkami podatkov«. Vse večjo korist
nam prinaša medmrežje, na katerem lahko z iskalniki najdemo informacije o (skorajda) vsem,
kar nas zanima. Vendar lahko za iskani izraz dobimo več pomenov, lahko pa se istemu pomenu
pripiše več izrazov. Omenjena zadrega nam sicer lahko v lingvističnem smislu popestri vsakdanje
112
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 1
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
življenje. Če pa se na primer nepredvidljivi rezultati iskanja pojavljajo med iskanjem informacij
v prostoru – po podatkovnih shemah – nam to lahko oteži delo. Za primer vzemimo iskanje
besede »baza«. V računalništvu si pod tem izrazom največkrat predstavljamo, da gre za »bazo
podatkov«. Vendar lahko ta izraz v drugačnih razmerah (na pomenski oz. semantični ravni)
razumemo tudi kot »osnovo« ali »podlago«, lahko gre za »vojaško bazo« ali pa morda za kemično
»bazično snov«. Če se vrnemo k računalništvu, lahko izraz »baza podatkov« brez spremembe
pomena zamenjamo z izrazom »zbirka podatkov«.
Avtor v svojem delu s celostnim pristopom obravnava medopravilnost zbirk prostorskih podatkov,
ki vključujejo geografski prostor in geoinformacijsko tehnologijo. Pomembno je vedeti, da že
obstajajo orodja – jeziki, kakršna sta GML in XML, ki omogočajo zapis pomenskih – semantičnih
koordinat zbirk podatkov. S tem se ustvari pogoje za analizo, prevajanje in kasnejšo integracijo
prostorskih podatkov. Eksplicitno je predložen koncept organizacije podatkov, pri katerem za
vsak podatek poznamo semantične značilnosti, kot je na primer globina. Omenjeni koncept
med drugim omogoča podporo pri odločanju pri samodejni generalizaciji, kar bi lahko s pridom
uporabili kartografi.
Pri semantičnem prevajanju in opredelitvi nekega predmeta, pojma ali aktivnosti si lahko
pomagamo z ontologijo kot filozofsko disciplino, ki obravnava vzroke in najsplošnejše lastnosti
stvarnosti. Ontologija omogoča semantično opredelitev zbirk prostorskih podatkov. Podoben
problem je pred štiristo leti rešil René Descartes za geometrične podatke, ki jih je umestil v
koordinatni sistem kot osnovo prostorskih referenčnih sistemov. Geometrični podatki, ki so
lahko predstavljeni kot karte, načrti, posnetki in podobno, omogočajo uporabnikom geografskih
informacijskih sistemov opredelitev prostorskih podatkov glede na njihov položaj in geometrijo,
ne pa tudi glede na pomen. Analogno bi bilo treba za semantično uvrstitev, opredelitev, prevajanje
in integracijo posameznih podatkov ter zbirk vzpostaviti t. i. semantični referenčni sistem v
domeni prostorskih podatkov. Omenjenega problema se je za izhodišče svoje raziskave na
filozofsko-logični in tehnično-organizacijski ravni lotil avtor pričujoče knjige.
Marjan Čeh se v delu ukvarja z že znanimi teorijami, ki so izhodišče za semantično analizo
prostorskih podatkov. V prvem delu knjige na teoretični ravni podrobno opisuje obstoječe metode
semantične integracije podatkov. Nato obravnava metode integracije konceptualnih shem,
semantične bogatitve shem, reševanje problemov spajanja shem ter ocenjevanja kakovosti
integracije podatkov. Kot orodje mu služijo principi konceptualnega modeliranja. V ta namen
podrobno opredeli klasifikacijo in abstrakcijo v konceptualnem modeliranju, formalno
modeliranje konceptov ter konceptualno modeliranje z vidika informacijskih sistemov. Uporaba
ontologij je v geoinformatiki predmet živahnih raziskav, zato obravnava nekatere filozofske
teorije prostora, kot so ontologija, merologija, semiotika ter kognitivno kartiranje.
Drugi del knjige je v teoretskem smislu najpomembnejši. Avtor je razvil neodvisno metodologijo
za izvedbo semantičnega referenčnega sistema, ki jo imenuje »ontologija prostora geografskih
razsežnosti«, skrajšano OPGR. Njegova univerzalna ontologija predstavitve znanja o prostoru
geografskih razsežnosti je zasnovana kot sistem človeških aktivnosti in prostorskih pojavov. Pri
tem uvaja temeljne mere za ocenjevanje semantičnih značilnosti zbirk podatkov, kot so semantična
113
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 1
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
razdalja, globina in razpršenost (horizontalna, vertikalna) zbirke podatkov. Na ta način poda
osnove za semantično integracijo zbirk prostorskih podatkov. Ob koncu knjige se ukvarja s
praktičnimi vidiki pri medopravilni integraciji zbirk prostorskih podatkov.
Pri vsakdanjih praktičnih opravilih z zbirkami prostorskih podatkov je treba izpostaviti vlogo
skrbnika podatkov. Ta mora najprej sprejeti t. i. ontološko obveznost glede uporabe OPGR. S
tem se naveže na semantični referenčni sistem, v katerega uvrsti svojo zbirko podatkov. Sledi t. i.
semantično kartiranje, pri katerem dobi vsak podatek semantično koordinato, ki se v obliki
oznake vodi kot metapodatek. Enak postopek se izračuna za vse podatke v zbirki. Za zbirko kot
celoto se nato izračuna mere semantičnih značilnosti (semantična razdalja, globina, razpršenost
ipd.), ki se shranijo kot metapodatek zbirke. Sledi objava omenjenih metapodatkov v
porazdeljenem prostorskem informacijskem sistemu. Objava je pomembna za morebitno nadaljnjo
integracijo zbirk, skrbništvo ali pa trženje. Po opisanem postopku se poveča organiziranost
podatkov in s tem zmanjša entropija, uporabniki pa se lahko glede na objavljene mere semantičnih
značilnosti lažje odločajo o morebitni uporabi zbirke podatkov.
Z obravnavano tematiko bi se morali seznaniti skrbniki (načrtovalci) in tudi uporabniki zbirk
prostorskih podatkov ter jo poznati vsi, ki se ukvarjajo s prostorsko informatiko in odločajo o
uporabi posameznih zbirk podatkov. K dodelavi enotnega koncepta standarda semantične
opredelitve prostorskih podatkov na državni, evropski in svetovni ravni pa bi nenazadnje
pripomogla tudi politična podpora. Semantična opredelitev podatkov je skupaj z neprimerno
bolj raziskano in standardizirano geometrično opredelitvijo pomembna in koristna, saj omogoča
lažjo in učinkovitejšo uporabo prostorskih podatkov.
dr. Tomaž Podobnikar
Inštitut za antropološke in prostorske študije
Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana
E-pošta: tomaz@zrc-sazu.si