Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 1 Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 2 Oglasi Tretja stran Iz vsebine: Gospodarstvo: Družba Golte z novim večinskim lastnikom ............................ 5 Mozirje: Začeli z deli na gradnji krožišča ....................... 5 Občinski svet Občine Nazarje: Dva tožbena zahtevka Energetike Nazarje do občine, napovedan še tretji ......... 6 Podjetniški inkubator SAŠA regije: V podjetništvo vse več mladih iz Savinjske doline .................................. 7 PGD Mozirje: Cisterna GVC 20/60 že v garaži ...................... 9 Rečica ob Savinji: Devetdesetletna Neža Faganel še vedno nasmejana in hudomušna ........... 13 Olimpijca Timi Zajc in Lovro Vodušek: Medalje plod trdega dela skakalcev in pravega trenerskega pristopa .................... 20 Zanimivosti narave: Vidra ponovno v Lučnici ................................... 27 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 10, 10. marec 2017. Izha- ja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa- vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (JM) (BK) Poroke se selijo na prosto, poročni pari vse starejši Predlani, za lansko leto uradnih podatkov še ni, je bilo v Sloveniji sklenjenih 6.449 zakonskih zvez. Povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakon- ske zveze je bila 32 let, povprečna starost neves- te ob sklenitvi prve zakonske zveze pa malo manj kot 30 let. Za primerjavo: leta 1956 je bila povpreč- na starost ženina malo manj kot 29 let, povprečna starost neveste pa 25 let in pol. Pari se očitno po- ročajo vse starejši. Slovenija je sicer ena izmed držav z najnižjim številom porok na tisoč prebivalcev. Sedaj ta in- deks znaša le tri poroke na tisoč prebivalcev. Dob- rih petdeset let nazaj, leta 1965, se je v Sloveniji po- ročilo 15.121 parov, rekord v obdobju po drugi sve- tovni vojni pa predstavlja leto 1972, ko je bilo skle- njenih 15.792 zakonskih zvez. V lanskem letu se je nadaljeval trend iz leta 2015, kar pomeni, da je bilo še več porok opravlje- nih na prostem, v naravi in na vrtovih. Prevladova- le so poroke v rustikalnem stilu. Trend je usmerjen tudi v uporabo naravnih materialov, predvsem le- sa, zato ni nič več nenavadno, če ima ženin lesen metuljček. Na drugi strani sodobna tehnologija vse bolj prodira tudi v poročni svet, kar se odraža skozi 3D-tiskanje poročnih artiklov, lasersko graviranje, uporabo robotskih letalnikov ipd. Organizatorji porok – to je tudi v Sloveniji vse bolj iskan poklic – opažajo, da slovenski pari v zadnjem času dajejo več poudarka na kakovost in manj na kvantiteto, poroke so vedno bolj dovrše- ne, pozorni so tudi na drobne detajle, čeprav veči- na porok, ta delež presega dve tretjini, še vedno po- teka po enem in istem kopitu. Pri organizaciji poroke igra zelo pomembno vlo- go denar. V Sloveniji se stroški porok običajno gib- ljejo od osem do 15 tisoč evrov, organizatorji po- rok pa pravijo, da mnogi pari nimajo realnega ob- čutka, kolikšen bo končen strošek. Vsak par ima nek okviren finančni proračun in v okviru tega pro- računa je treba razporediti stroške, pri čemer je po- membno, da so upoštevane prioritetne želje para. Najpogosteje se zatakne pri lokaciji, saj za želeno marsikdaj ni primerne alternative. V tujini bo v letošnji poročni sezoni prevladova- la zelena barva, lani sta bili aktualni nežno roza in modra. Kar je v tujini v trendu letos, bo pri nas čez približno dve leti. Tako so bile pri nas v minu- li sezoni aktualne pastelne barve, kar je v tujini že iz mode. Aktualni so tudi različni geometrijski li- ki in bakreni vzorci. Pari pri tem ne bi smeli sle- po slediti trendom, ampak naj bi izbrali tisto, kar jim je res všeč. Organizatorka porok Petra Starbek napovedu- je, do bodo letošnji najbolj »vroči« datumi za poro- ke 24. junij, 1. julij in 9. september, zato svetuje pa- rom, da se teh datumov izogibajo. V Zgornji Savinj- ski dolini se zgodi le dober odstotek vseh porok v Sloveniji, kakšno pa je aktualno stanje na tem po- dročju, lahko preberete v tokratni temi tedna. Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 4 Tema tedna V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SO SE POROČILI PARI IZ DRŽAV BIVŠE JUGOSLAVIJE, ANGLIJE, NIZOZEMSKE, AMERIKE, NEMČIJE, FRANCIJE … Okrog 60 odstotkov zakonskih zvez sklenjenih v dolini predstavljajo pari od drugod V zadnjih letih so bile v porastu želje za sklenitev zakonske zveze izven uradnega prostora. (Foto: Jože Miklavc) Čeprav je sožitje v paru in z otroci v družini nekaj najlepšega, ta čas in raz- mere v družbi delujejo na ustvarjanje družinskih skupnosti zaviralno. Na srečo in v veselje se mladi ter tudi starejši pari še poročajo in s tem tvorijo boljše pogo- je za ustvarjanje družin ter nadaljevanje družbene skupnosti. O sklepanju zakon- skih zvez v naši dolini smo od načelnice Upravne enote Mozirje Milene Cigale pri- dobili zanimive podatke. V lanskem letu se je poročilo 86 parov, kar je celo nekaj pod desetletnim povprečjem. SE BO TREND POROK SPET OBRNIL NAVZGOR? V lanskem letu se je na območju naših sed- mih občin poročilo 86 parov, največ v obdobju od začetka maja do konca avgusta (67 sklenje- nih zakonskih zvez). V desetih letih se je pri nas poročilo 902 parov, v povprečju 92 letno. Naj- več v letu 2007 (105), najmanj tri leta kasneje, 2010, (65). Od leta 201 1 do lani se je število sklenitev ci- vilnih zakonskih zvez gibalo precej uravnoteže- no, med 80 in 90, leta 2014 okroglih 100. Zna- čilno v tem času je bilo, da izkoristijo zakonsko možnost pari, ki iščejo lepo naravno okolje ter zanimive, vabljive objekte ter konkurenčne in ce- novno dostopne gostinske možnosti. NAŠE OKOLJE VSE BOLJ VABLJIVO ZA PARE OD DRUGOD Načelnica Milena Cigale nam je ob tem po- vedala še naslednje: »Okrog 60 odstotkov za- konskih zvez, ki se sklenejo na območju Uprav- ne enote Mozirje, predstavljajo pari od drugod, od teh jih polovica sklene zakonsko zvezo izven uradnega prostora. Pari prihajajo od vsepov- sod, opažamo porast tujcev, ki želijo skleniti za- konsko zvezo pri nas. To so po izkušnjah in na- ših podatkih v glavnem pari, pri katerih je eden od bodočih zakoncev tuj državljan. Tako so se doslej pogostokrat poročili pari iz držav bivše Jugoslavije, Anglije, Nizozemske, Amerike, Nem- čije, Francije in še od kod.« KAJ PRIVABLJA NA ŽENITEV V DOLINO? Po besedah Cigaletove se za ta lep dogodek odloča veliko takšnih poročnih parov, ko je vsaj eden od njih imel dobre izkušnje ob prejšnjih poročnih dogodkih. Vsekakor privlači ambient sklepanja porok ter korektnost in dobro počutje ob obredu. Pri upravni enoti se vsakič zelo potru- dijo tako glede kadrovskih možnosti in želja kan- didatov ter možnosti sklepanja porok na želenih lokacijah (če so za to dani z zakonom zahtevani pogoji). V zadnjih letih so bile v porastu želje za sklenitev zakonske zveze izven uradnega pros- tora (v Lačji vasi, Logarski dolini, do nedavnega so večino obredov opravili na lokaciji z uradnim prostorom v gradu Vrbovec). Jože Miklavc V lanskem letu so na območju Upravne enote Mozirje opravili največ, 45 porok v Nazarjah in na Venišah, 18 porok v Mozirju (sku- paj z lokacijo v Mozirskem gaju), dvanajst v Logarski dolini (na šti- rih lokacijah), šest na Golteh, šti- ri v Lučah ter eno na Ljubnem ob Savinji. Leto Število porok 2007 105 2008 89 2009 99 2010 65 2 011 81 2012 94 2013 89 2014 100 2015 94 2016 86 Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 5 Aktualno 30. REDNA SEJA SKUPŠČINE DRUŽBE GOLTE Golte z novim večinskim lastnikom V ponedeljek, 27. februarja, so na 30. redni seji skupščine družbe Golte družbeniki izglasovali doka- pitalizacijo družbe v višini 450.000 evrov. Novi večinski lastnik je pos- tala ljubljanska družba Sicom In- vest, svetovanje in inženiring d. o. o. z vplačilom novega deleža 76,6 odstotka. Na seji so bili prisotni družbeniki, katerih delež predsta- vlja 85,15 odstotka osnovnega ka- pitala. Imenovali so tudi nove člane nadzornega sveta družbe. POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA DRUŽBE Sprejet je bil tudi sklep o pove- čanju osnovnega kapitala druž- be (137.000 evrov). Le-ta se pove- ča v skupni višini 450.000 evrov z ga vložka s strani obstoječih druž- benikov. NADZORNI SVET Z NOVIMI PREDSTAVNIKI Sprejet je bil tudi sklep o spremem- bi družbene pogodbe in dano poob- lastilo direktorju družbe za podpis čistopisa družbene pogodbe in pri- glasitev sprememb v sodnem regi- stru. Za štiriletno mandatno obdobje so imenovali nove člane nadzornega sveta, ki so predstavniki družbenikov (kapitala): Sandija Brezovnika, Sa- ma Krivica, Julio Dudetsko in Petra Goltnika. V svetu pa še naprej ostaja predstavnica zaposlenih Lidija Gre- gorn. Vsem drugim dosedanjim čla- nom je tega dne prenehal mandat. Jože Miklavc ZAČELI Z DELI NA GRADNJI KROŽIŠČA PRI GLAVNI AVTOBUSNI POSTAJI V MOZIRJU Dela naj bi bila zaključena do poletja Krožišče, ki bo v prihodnje bistveno razbremenilo promet na tem delu in ga varneje uredilo, naj bi bilo zgrajeno do srede junija. Delavci podjetja VOC Celje so v preteklem tednu pričeli izvajati gradbena dela pri Avtobusni posta- ji Mozirje. Krožišče, ki bo v prihod- nje bistveno razbremenilo promet na tem delu in ga varneje uredilo, naj bi bilo zgrajeno do srede junija. Po pridobitvi vseh soglasij in do- voljenj ter podpisanih pogodbah o odkupu zemljišč z lastniki slednjih so gradbena dela v preteklem tednu končno stekla. Končno zavoljo dej- stva, da je bil začetek del predviden že dva meseca prej. Ker pa stvari tudi na papirjih niso bile dokončno urejene, je prišlo do dvomesečnega zamika. S tem se je za toliko časa zamaknil tudi predviden konec, saj naj bi bilo sodobno krožišče, za ure- jenost katerega bodo poskrbeli čla- ni Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, predano svojemu na- menu ob občinskem prazniku v dru- gi polovici aprila. V času gradnje bo na tem de- lu potrebna večja previdnost. Pro- met bo večkrat tudi začasno one- mogočen, zato se pričakuje večja frekvenca vozil skozi trško jedro. Strpnost udeležencev v prometu zato ne bo odveč. Ker pa gre zgolj za slabe štiri mesece, večjih pro- blemov ne gre pričakovati. Tekst in foto: Benjamin Kanjir DEŽELNA BANKA SLOVENIJE V MOZIRJU Poslovalnica v novih prostorih odprta Mozirska poslovalnica Deželne banke Slovenije je sedaj v prostorih Poslovnega objekta Petrin na Šolski ulici 2. (Foto: Benjamin Kanjir) Ob koncu lanskega leta je mo- zirska poslovalnica Deželne banke Slovenije v objektu bivše zadružne trgovine zaprla svoja vrata. Slednja so v preteklem tednu znova odprli, le da sedaj v prostorih Poslovnega objekta Petrin na Šolski ulici 2. Deželna banka Slovenije je sre- dnje velika univerzalna banka v ve- činski lasti slovenskega zadružne- ga sistema. Kot taka je blizu vsem prebivalcem, prav posebno široko ponudbo storitev pa nudi kmeto- valcem. Slednjih je v Zgornji Savinj- ski dolini veliko, zato je tudi mesto te banke na tem prostoru trdno. Uporabniki so po novem letu po- grešali mozirsko poslovalnico, saj novi prostori na Šolski ulici 2 še niso bili pripravljeni. Od preteklega tedna pa poslovalnica, tudi z zadostnim številom parkirnih mest, obratuje normalno po ustaljenem odpiral- nem času, dopoldan med 8. in 12 uro in popoldan med 13. in 16. uro. Benjamin Kanjir novim denarnim vložkom v višini 200.000 evrov in s stvarnim vlož- kom v višini 250.000 evrov (sku- paj 587.000 evrov). S tem deja- njem je bila izključena predno- stna pravica do prevzema nove- Velik investicijski zalogaj je bila gradnja novih depandans na Golteh, zdaj pa so lastniško breme. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 6 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE SEZNANJEN S TOŽBENIMI ZAHTEVKI Dva tožbena zahtevka Energetike Nazarje do občine, napovedan še tretji Energetika Nazarje d. o. o. je proti Obči- ni Nazarje v letih 2015 in 2016 vložila tož- bi, napoveduje pa možnost vložitve še tret- je. S temi dejstvi so se svetniki občine sez- nanili na zadnji seji občinskega sveta. vajo graditi objektov in zemljišča uporabljajo za skladiščenje in parkirišča. To ne bi bilo mo- goče, če občina po podpisu koncesijske pogod- be ne bi spremenila občinski podrobni prostor- ski načrt (OPPN) za IOC Prihova. Pri tem se kon- cesionar sklicuje na člen pogodbe, ki govori o pravicah koncesionarja v primeru zmanjšanja prihodkov. Na osnovi omenjenega Energetika od občine zahteva denarno nadomestilo v višini 45.290 evrov, kar ustreza razliki med priključno močjo v razpisni dokumentaciji in dejansko priključno močjo od 1. 1 1. 2012 do 30. 6. 2016. Podredno zahteva še plačilo 1 13.371 evrov kot nastalo škodo zaradi zmanjšanja dobička za poslovni leti 2014 in 2015. Občina je novembra 2016 posredovala sodi- šču odgovor z obrazložitvijo. Po koncesijski po- godbi gospodarsko javno službo opravlja kon- cesionar na lastni poslovni riziko, zmanjšanje priključne moči pa je bilo pričakovati, ko je so- glašal, da se namesto sanacije enotne toplo- tne postaje v blokih v Nazarjah ta nadomesti s sedmimi novimi, ki imajo možnost regulacije priključne moči. Energetika je decembra 2016 poslala sodi- šču odgovor na navedbe občine, predvideva pa se, da bo sodišče postopek nadaljevalo. ZAHTEVEK ZA ZNIŽANJE NAJEMNINE TOPLOVODNEGA OMREŽJA Energetika je 15. 12. 2016 na občino na- slovila zahtevek za znižanje najemnine za to- plovodno omrežje. V razpisnih pogojih za po- delitev koncesije je občina navedla znesek le- tne najemnine, s čimer je koncesionar ob prija- vi soglašal in upošteval pri oblikovanju fiksne- ga dela cene. Energetika meni, da občina omrežje vredno- ti previsoko in na podlagi ocen zahteva, da se najemnina iz prej nekaj več kot 33.000 zniža na nekaj več kot 12.000 evrov letno ter da se skle- ne aneks k najemni pogodbi. Pričakuje tudi, da bo občina na podlagi sklenjenega aneksa za preveč zaračunano najemnino Energetiki izda- la dobropis za obdobje od 1. 1 1. 2012 do 31. 12. 2016 v neto vrednosti 87.717 evrov. Navedeno je tudi, da bo v primeru, da aneks ne bo sklenjen do 30. 12. 2016, Energetika Na- zarje prisiljena iskati pravno varstvo. Občina je v predvidenem roku posredovala odgovor, v katerem izraža nestrinjanje z zniža- njem najemnine, saj ni v skladu z razpisom in sklenjeno koncesijsko pogodbo. Skladno s po- godbo je občina dolžna sredstva od najemnine vlagati v toplovodno omrežje in s tem ohranjati njegovo vrednost, kar tudi izvaja. Član občinskega sveta Janez Štiglic je podal dodatne tri predloge sklepov vezanih na poslo- vanje Energetike Nazarje, vendar so bili župan Matej Pečovnik in ostali svetniki mnenja, da vse- binsko ne spadajo k seznanitvi o tožbenih zah- tevkih in vsebujejo precej pravnih vprašanj. Po glasovanju predlagani sklepi niso bili sprejeti kot dodatne točke k obravnavani temi. Barbara Rozoničnik Na redni seji Občinskega sveta Občine Nazarje so bili člani seznanjeni z vloženimi tožbenimi zahtevki podjetja Energetika Nazarje d.o.o. (Foto: Barbara Rozoničnik) IZPODBIJANJE PRAVNEGA DEJANJA JP DOM NAZARJE Na predlog Energetike Nazarje se je marca 2015 pričel stečajni postopek za Javno podjetje Dom Nazarje. Septembra istega leta je Energeti- ka Nazarje na sodišče vložila tožbo, s katero že- li izpodbijati pravno dejanje stečajnega dolžnika Dom Nazarje, to je sklenitev in podpis sporazu- ma iz decembra 201 1, s katerim sta leasingoda- jalec NLB Leasing in leasingojemalec JP Dom Nazarje pogodbo o leasingu razvezala. Po navedbah Energetike Nazarje je s podpi- som tega sporazuma Dom Nazarje izgubil pra- vico do odkupa predmeta leasinga (poslov- ni prostori Občine in Doma Nazarje) ter leasin- godajalcu prepustil že plačane obroke v višini skoraj 190.000 evrov. Predmet leasinga je na- to odkupila občina za 104.000 evrov, kar je po navedbah tožnika bistveno odstopalo od tržne vrednosti nepremičnine. Po trditvah Energetike Nazarje se je tako premoženje Doma Nazarje zmanjšalo in ima škodne posledice, kar se ka- že v znižanju stečajne mase in posledično oško- dovanju upnikov. 12. januarja je bil na sodišču izveden porav- nalni narok in prvi narok za glavno obravna- vo z zaslišanjem prič. Sodišče naj bi odločitev sprejelo na predvidoma zadnji obravnavi. Gle- de na odločitev sodišča bodo sprejeti nadalj- nji postopki. ENERGETIKO ZMOTILE SPREMEMBE NA PRIHOVI Energetika in občina sta oktobra 2012 podpi- sali koncesijsko pogodbo za opravljanje lokal- ne gospodarske javne službe oskrbe s toplo- tno energijo na območju občine. Koncesionar je bil izbran na javnem razpisu, v katerem je ob- čina določila, da morajo prijavitelji pri oblikova- nju cen upoštevati dejstva veljavna v času pode- litve koncesije. Energetika v tožbi navaja, da je v teku izvrše- vanja koncesijske pogodbe prišlo do okoliščin, ki so bistveno zmanjšale priključno moč in po- sledično koncesionarju znižale prihodek. Pred- videvali so, da bo priključna moč v vsem obdob- ju enaka, če ne višja, morebitna zmanjšanja pa bi nadomestili z novimi priklopi, še posebej v In- dustrijsko obrtni coni (IOC) Prihova. Po navedbah koncesionarja je občina zem- ljišča v coni prodala podjetjem, ki ne namera- Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 7 Gospodarstvo, Kultura KULTURNO DRUŠTVO SLAP V NAZARJAH Leto začeli z ustvarjalno energijo Že osemnajsto leto delovanja je obeležilo Kul- turno društvo Slap, v katerem se združujejo ljubi- teljski pesniki in pisci. Člani so pregledali svoje ak- tivnosti v preteklem letu in si zadali nove načrte – med njimi je tudi izdaja rednega letnega zbornika. Kot je v poročilu nanizal predsednik društva Stanko Gašparič, je bilo tudi minulo leto glede društvene dejavnosti izredno pestro. Kljub šte- vilnim težavam, tako finančnim kot organizacij- skim, jim je uspelo izdati redno letno zbirko no- vih del svojih članov. Knjiga Slap 17 je izšla proti koncu leta in odzivi nanjo so po predsednikovih besedah zelo pozitivni. DOBRODOŠLA MOŽNOST PISNEGA OBJAVLJANJA Zadovoljstvo ob knjižni objavi svojih del so izrazili tudi prisotni avtorji, saj mnogi med nji- mi prihajajo ne samo iz Zgornje Savinjske doli- ne, pač pa iz različnih koncev Slovenije in nima- jo povsod priložnosti objavljati svojih literarnih snovanj. Predsednik je predstavil še gostovanje na VTV Velenje in različne aktivnosti po vseh obči- nah naše doline za promocijo delovanja društva in njegovih članov. ČLANI SOGLASNO »ZA« Gašparič je nanizal še podatke o srečanjih in kulturnih dogodkih, ki so jih čez leto pripravili kar precej. Redno so se sestajali tudi na sejah odbo- ra. Podoben je načrt dela za letošnje leto. Priso- tni so poročila in plan soglasno potrdili in se pri- trdilno izrekli za izdajo rednega letnega knjižne- ga zbornika svojih del tudi v letu 2017. Med posameznimi točkami dnevnega reda so udeleženci s pozornostjo prisluhnili mladi glasbenici Tanji Podkrižnik, ki je z igranjem na harmoniko popestrila dogajanje. Marija Lebar PODJETNIŠKI INKUBATOR SAŠA REGIJE V podjetništvo vse več mladih iz Savinjske doline … in imajo podjetniške ideje, ki jih bodo s pomočjo programov in mentorstva SAŠA inkubatorja lansirali na trg. Mladi so z množično udeležbo na Ljubnem ob Savinji, v Šmartnem ob Paki in Nazarjah dokazali, da njihovo razmišljanje sega izven okvirov … V mesecu februarju je podjetniški inkuba- tor SAŠA regije uspešno izvedel sklop družab- nih dogodkov za mlade z naslovom Štart:up Sa- vinjska. Mladi iz Savinjske in Šaleške doline so z množično udeležbo na Ljubnem ob Savinji, v Šmartnem ob Paki in Nazarjah dokazali, da nji- dard uspešno začeli s Podjetniškim trampoli- nom 2017. V intenzivni šesttedenski program za razvoj podjetniške ideje, na katerem bodo ude- leženci s pomočjo mentorjev in vrhunskih pre- davateljev razvili delujoče poslovne modele, je vključenih šestindvajset ekip iz celotne SAŠA re- hovo razmišljanje sega izven okvirov in ima- jo podjetniške ideje, ki jih bodo s pomočjo pro- gramov in mentorstva SAŠA inkubatorja lansira- li na trg. Prvega marca so v Podjetniškem centru Stan- gije. Šest najbolj uspešnih podjetniških ekip bo- mo lahko spoznali na zaključnem dogodku Dan P, ki bo v petek, 24. aprila, v Podjetniškem cen- tru Standard. AA Predsednik Stanko Gašparič je dejal, da so na knjigo Slap 17 zelo pozitivni odzivi. (Foto: ML) Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 8 Gospodarstvo, Organizacije VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO SKORNŠEK MOZIRJE S tradicijo in izkušnjami v sodobnejšo sedanjost Po naključju se je pred 55 leti pričela pisa- ti zgodba družinskega podjetja Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek Mozirje, ki ji danes reče- mo zgodba o uspehu, tudi zgodba o trdem de- lu, odrekanjih, vlaganju in nenehnem izpopolnje- vanju ter prilagajanju. Brez tega, kot pravita oba Jožeta, oče, ki je začel s poslom, in sin, ki sedaj krmari podjetniški čoln, jih na trgu že zdavnaj ne bi bilo več. Jože Skornšek, poznan tudi kot oče Mozirske- ga gaja, se je v začetku petdesetih let prejšnje- ga stoletja v Celju na vrtnarski šoli izučil za vr- tnarja. Zaposlil se je v Ljubljani, v mestni vrtnari- ji. Tam je našel dobre prijatelje in pridno nabiral izkušnje. Leta 1961 pa so ga hoteli takratni obla- stniki na vsak način spraviti v službo na Brione, kjer bi bil Titov vrtnar, tega pa Jože ni hotel. Ne- kega dne, ko so ga spet nagovarjali, je prišel nje- gov takratni šef in jim dejal, da bo iz mestne vr- tnarije odšel samo pod pogojem, da odpre svojo lastno dejavnost, drugače pa ne. In tako je Jože prvič pomislil na to, da bi šel na svoje. Še isti dan se je usedel na motor in odšel v Mozirje iskat pri- merno parcelo. Našel jo je in se leta 1962 z že- no tja vrnil. ZAČETKI Z GOJENJEM ZELENJAVE Pričela sta skromno, z majhnimi rastlinjaki, v katerih sta gojila zelenjavo. Že jeseni pa se je pojavila kriza, saj preko leta nista mogla zaslu- žiti dovolj, da bi s prihranjenim preživela zimo. Tako se je Jože odločil in v Dalmaciji vzel na up 10.000 nageljnov, da bi jih prodal za 1. novem- ber. Dan pred tem datumom jih je imel še 9.500. »Na Zadrugi sem si sposodil kamion s šofer- jem, da me je naslednje jutro z nageljni vred pe- SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Vse več zanimanja za delo v starih sadovnjakih Posvet pred posegom na Ljubnem ob Savinji (Foto: Stane Kotnik) Vodstvo Sadjarskega društva Franca Praprot- nika Mozirje je 25. februarja organiziralo praktič- na prikaza spomladanske rezi na sadnem drev- ju, v marcu sta sledila še dva. Prikaze so pripra- vili po različnih krajih oziroma občinah v dolini, da se jih lahko udeleži čim več zainteresiranih, tako članov društva kot ostalih občanov. PRIKAZ SPOMLADANSKE REZI Za praktični prikaz in spremljajočo razlago je poskrbel strokovnjak za visokodebelno sad- no drevje mag. Adrijan Černelč iz Krajinskega parka Kozjansko. Bogate izkušnje si je pridobil pri obnovi visokodebelnih sadovnjakov na Koz- janskem in pri pripravi sadjarskih razstav, tudi v okviru praznika kozjanskega jabolka v Podsredi. Rez so najprej opravili na kmetiji Knebl v Gor- njem Gradu, kjer se je zbralo okoli 25 udeležen- cev. Obrezovanja in vzgojnih posegov so bila nato deležna tudi mlada sadna drevesa ob te- matski učni poti, ki je speljana ob Ljubnici na Ljubnem ob Savinji. Sadni drevored je tam v letu 2013 uredila Občina Ljubno s strokovno pomoč- jo sadjarskega društva. ŠTEVILČEN ODZIV SADJARJEV VESELI Pomlajevanje drevja so izvedli tudi na kme- tiji Bukovje v Primožu, kjer je bilo zanimanje še večje, saj je na ogled prišlo kar 35 sadjark in sadjarjev ne samo iz občine Ljubno, pač pa tu- di iz Luč in Solčave. Predsednik sadjarskega društva Alojz Pla- znik je ob rob dogajanja povedal: »Z obiskom smo sadjarji zelo zadovoljni. Zadovoljni so tu- di lastniki sadovnjakov, saj so drevesa na tak način strokovno oskrbljena. Obrezovanje si ogledajo tudi nečlani in tako se krepi zaveda- nje o velikem pomenu visokodebelnih sadov - njakov, nekoč tako značilnih za našo kulturno krajino. Povrhu je izobraževanje za vse brez- plačno.« V marcu so rez opravili še na Prihovi za obča- ne Nazarij in Rečice ter na Lepi Njivi za občane Mozirja in Šmartnega ob Paki. Marija Lebar Predsednik Obrtno-podjetniške Slovenije Branko Meh (prvi z leve) je na slovesni otvoritvi nove prodajalne podelil dve priznanji zbornice, Jožetu Skornšku zlati ključ 2017, Jožetu Skornšku mlajšemu pa zlati pečat 2017. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 9 Gospodarstvo, Organizacije ljal v Celje na tržnico. Cvetje je bilo v štiridese- tih vedrih in še s tremi prodajalkami smo ga ob osmih zjutraj začeli prodajati. Že takrat je bilo v vrsti sto kupcev in ob desetih sem prodal zad- nji nagelj. Iz prodanega sem nato preživel zimo, ampak si kaj takega nikoli več nisem upal pono- viti,« pravi Jože. Nato je s pomočjo svojih postavil prvi rastli- njak, zaradi potreb kmalu še enega. Posel je ra- sel iz leta v leto, skladno s povpraševanjem. De- set let po prvih rastlinjakih so postavili večjega, sodobnega, velikega 240 kvadratnih metrov. Stranke so bile iz Zgornje Savinjske doline do Šmartnega ob Paki in Šoštanja. V tistem času so mu prijatelji iz Avstrije, ki so tu ribarili, prinesli okoli deset sadik bršljank, ki jih v Sloveniji še ni bilo. Naredil je podtaknjence, po katere so prihajali celo iz Hrvaške. To je bila tak- rat prava senzacija. Kolikor robe so imeli, toliko so je prodali. Leta 1980 je Skornšek iz Avstrije uvedel prvi plastenik, dolg 30 metrov. To je bil za tisti čas velik napredek. Štiri leta kasneje so postavili še dva. Seveda je toliko vlaganja pomenilo, da niso poznali besede dopust. Največji skok je sledil le- ta 1996, ko so iz Nizozemske uvozili steklenjak, izdelan po naročilu. PRED DESETIMI LETI JE PODJETJE PREVZEL JOŽE MLAJŠI Podjetje je pred desetimi leti prevzel sin Jože mlajši. »Ko sem prevzel podjetje, se mi je zde- lo, da moram obnoviti postavljene zadeve. Oče je poskrbel za tradicijo in izkušnje, na meni pa je bilo, da začnem stvari posodabljati. V ta na- men smo v tem času podrli stare plastenike in postavili nove, modernejše. V velikem steklenja- ku smo obnovili notranjo opremo. Poskrbeli smo tudi za menjavo ogrevanja. Slednje je pomeni- lo naš največji strošek, zato smo racionalizirali in ogrevanje napravili ekološko sprejemljivejše z zamenjavo peči. Spremenili smo tudi sistem vzgoje rastlin. Prej smo že jeseni vzgojili matične rastline, s katerih smo skozi zimo rezali vršičke in delali podta- knjence in to naslednjo pomlad prodali. Ugoto- vili pa smo, da je strošek kurjave tako velik, da se to ni splačalo več. Po novem šele v februar- ju začnemo z ogrevanjem rastlinjakov. Že vzgo- jene podtaknjence pa uvažamo iz Italije, Nemči- je in Nizozemske. Stranke imajo rade novosti, zato pri naših do- baviteljih naročujemo široko paleto različnih rastlin za moderne zasaditve, za balkone, gredi- ce in podobno. S tem izboljšujemo našo ponud- bo. Seveda pa to pomeni, da preko leta prevo- zimo več tisoč kilometrov in obiščemo vse več- je sejme po Evropi. Da vidimo, kaj je novega, in približno dve leti, preden so rastline tu, že vemo, kaj bo trend,« pripoveduje Jože mlajši. POTREBA PO NALOŽBI V NOVO PRODAJALNO Zaradi konkurence so potrebna stalna vlaga- nja. Tako je zrasla tudi ideja po gradnji nove pro- dajalne cvetja. Gradnja je potekala lansko pole- tje, ko je v cvetličarni mrtva sezona in s tem edi- na možnost, da je na dvorišču gradbena meha- nizacija. Ideja, kako naj zadeva zgleda, je zras- la v Jožetovi glavi po ogledih mnogih podobnih objektov širom Evrope. Nova prodajalna je sedaj veliko večja od prejšnje. Povezali so se z dobavitelji in ob več- jem prostoru bodo bistveno povečali prodajni asortiman. Odslej bodo poleg rezanega cvetja in lončnic na prodajnih policah tudi semena ze- lenjav, več bo vrtnarskega repromateriala, ok- rasnih dodatkov in podobnega. Otvoritev, ki jo je skupaj z domačimi slove- sno opravil predsednik Obrtne zbornice Slove- nije Branko Meh, je bila 3. marca. Po blagoslo- vu objekta, ki ga je opravil domači župnik San- di Koren, se je na obrazu mladega gospodarja in žene Christine iskrilo veselje. Z upanjem, da se investicija čim prej povrne, saj jima načrtov za prihodnost ne manjka. Vanje pa je vključena tudi hčerka Viktorija, ki je trenutno na študiju ag- ronomije. Benjamin Kanjir Otvoritve se je udeležilo lepo število domačinov, ki so si z radovednostjo ogledali novo prodajalno in njeno pestro ponudbo. (Foto: Benjamin Kanjir) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Cisterna GVC 24/60 že v garaži Novo ljubico so mozirski prostovoljni gasilci pričakali kot mladoporočenca iz svojih vrst: s špricanjem. Nova ljubica je že v garaži. Prib- ližno tako so na svoji internetni strani zapisali mozirski prosto- voljni gasilci, ki so po letu in pol zbiranja sredstev, raznih usklaje- vanj, prošenj in zahval minulo so- boto dočakali novo cisterno GVC 24/60. Pričakali so jo kot mlado- poročenca iz svojih vrst. S šprica- njem, kar si njihova nova ljubica tu- di zasluži. Stara cisterna znamke MAN GVC 25/50 je bila v uporabi od leta 1993, prevoženih pa je imela 42.000 kilometrov. V zadnjih letih se je pojavljalo vse več težav, pred- vsem z zavorami. Upravni odbor je zato sklenil, da jo je potrebno nado- mestiti z novo, sodobnejšo, pred- vsem pa bolj varno. Potrebi so prisluhnili najprej žu- pan občine Mozirje Ivan Suho- veršnik, nato pa tudi občinski sve- tniki, ki so potrdili sofinanciranje cisterne iz občinskega proračuna. Uradni prevzem nove pridobitve mozirskih prostovoljnih gasilcev bo 22. aprila. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 10 Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki V Okoninski strugi na jezovih in predvsem na čistilnih grabljah se že dlje časa nahajajo kupi smeti. Večinoma gre za gospodinjske organ- ske odpadke, zabeljene s plastično embalažo, plastenkami in podob- nim. Glede na to, da te stvari v strugo ne pridejo preko zapornic na jezu, so vir le-teh hiše v spodnjem delu Okonine. Poleg tega, da morajo to čistiti ljudje, od katerih to ne izvira, je takšno ravnanje nedopustno iz ekološkega vidika. Ker folije zabijajo prepuste na mostovih in jezove, je to problematično tudi z vidika poplavne var- nosti. Spomnimo se, da je Občina Ljubno na številne pozive tamkaj- šnjih krajanov prav iz tega vzroka organizirala in plačala čiščenje stru- ge, zato je toliko bolj nekulturno, da odpadne stvari iz vrtov, gradnje in gospodinjstev končujejo v njej. ŠS PRIMORSKI BEGUNCI – MIRENSKI ČEVLJARJI V NAZARJAH MED PRVO SVETOVNO VOJNO Z razstavo Pozdravljeno zlato jutranje solnce povezujejo in ohranjajo spomin Poleg domačih obiskovalcev so se na otvoritvi zbrali predstav- niki Čevljarskega društva Miren, Kulturnega društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje ter predstavniki Občine Miren-Kostanjevica z žu- panom Mauricijem Humarjem in avtorjem razstave dr. Borutom Koloinijem, kustosom Goriškega muzeja. Razstavo so pripravili v sodelovanju s Kulturnim društvom Nazarje in Muzejem Vrbovec. Slavnostna govornika na odprtju razstave sta bila župana sodelu- jočih občin Matej Pečovnik in Mauricij Humar. Slavnostna govornika na odprtju razstave sta bila župana občin Nazarje Matej Pečovnik in Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Na fotografiji z avtorjem razstave dr. Borutom Koloinijem in oblikovalcem Boštjanom Komelom (z leve). V Jakijevi hiši so pred časom odprli razstavo o primorskih be- guncih – mirenskih čevljarjih v Nazarjah med prvo svetovno voj- no. Razstava Pozdravljeno zlato jutranje solnce je povezala Na- zarčane in Primorce ter ohranja spomin na težavno obdobje. STIKE NAVEZALI OB LANSKI IZDAJI KNJIGE V naši dolini je pričel z razisko- vanjem zgodovinskih dogodkov izpred sto let Videčnik in lani iz- dal knjigo z naslovom Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini ter s tem vidneje povezal obe ob- čini v skupnem ohranjanju spo- mina na življenje prednikov v ča- su med prvo svetovno vojno. Ob tem se je porodila zamisel o raz- stavi, katere avtor je dr. Borut Ko- loini, oblikovno pa jo je uredil Bo- štjan Komel. Dogodek je pove- zovala Vladka Planovšek, kultur- ni program pa so oblikovali čla- ni Kulturnega društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje in učenci Glasbe- ne šole Nazarje. Razstava bo na ogled do 20. marca. ČEVLJARSKA OBRT STRATEŠKEGA POMENA ZA VOJNO Pred prvo svetovno vojno je bilo slovensko podeželje obubožano, ustanavljale so se denarne zadru- ge, kjer je bilo moč dobiti začetni kapital za razvoj obrti in tako je bila leta 1908 ustanovljena mirenska čevljarska zadruga. Ta je svoje iz- delke dobro prodajala, saj je av- stro-ogrska vojaška oblast že pred začetkom vojne pripravljala zalo- ge opreme in med strateško opre- mo so sodili tudi čevlji. Z nastan- kom soške fronte leta 1915 se je vojna pričela tudi na Primorskem, čevljarsko zadrugo pa so v nekaj dneh uspešno preselili v Nazarje in tam nadaljevali z delom. Z zadrugo se je preselila skoraj cela vas, pre- selili so tudi hranilnico in v Nazar- jah vzpostavili pravo begunsko ko- lonijo z osnovno šolo, konzumnim društvom in ljudsko kuhinjo. Že pred koncem vojne so se be- gunci pričeli vračati v Miren v raz- dejanje, ki ga najbrž v takšnih raz- sežnostih niso pričakovali. Naselja praktično ni bilo več, polja in njive pa so bila razorana od granat in to- povskih izstrelkov. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik BODICA TEDNA BODICA TEDNA Odpadki nemalokrat končajo v Okoninski strugi. (Foto: ŠS) SPOMINI NA PRIPOVEDOVANJA STARŠEV IN STARIH STARŠEV Približno 1.200 mirenskih be- guncev je prišlo v Nazarje na mir - no območje, kjer so bili dobro sprejeti. Težko si predstavljamo, kako velik podvig je bil zapustiti domači kraj, oditi v neznano ter s sabo odpeljati celotno čevljarsko delavnico z vso opremo in ma- teriali. Po besedah župana Hu- marja, so Mirnčani s seboj v no- ve kraje odnesli tudi ljubezen, ve- ro in kulturo, v Nazarjah pa nale- teli na ljudi s podobnimi vredno- tami. »V Nazarje so prinesli del Mirna in prav tako po vojni nazaj v Miren odnesli del Nazarij,« pri- poveduje Humar in izrazi hvale- žnost za vse, kar je kraj in njego- vo prebivalstvo storilo za njihove prednike. Spomini Mirčanov na pripove- dovanja staršev in starih staršev, ki so jim prisluhnili obiskovalci od- prtja razstave, pripovedujejo tudi o težkem življenju v begunstvu, a na prvo mesto vedno postavljajo od- nose. Z leti in menjavo generacij so se vezi rahljale in tonile v pozabo, a kot pravi župan občine Nazarje Matej Pečovnik, se ravno ob knji- gi Aleksandra Videčnika in pričujo- či razstavi tkejo in ponovno obuja- jo vezi, ki jih bomo tudi v bodoče z veseljem ohranjali. Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 11 Kultura, Organizacije, Matična kronika POKAŽI KAJ ZNAŠ V BOČNI Dobra volja ob dobri glasbi je nalezljiva Lučka klapa je obiskovalce popeljala v Dalmacijo. (Foto: Štefka Sem) Vsako leto na bočkem odru na prireditvi Po- kaži kaj znaš zaigra obilica talentov, priznanih glasbenikov in skupin. Prireditev vse bolj prido- biva na veljavi in kvaliteti. Nastopajoči so tudi tokrat dokazali, da je glasba univerzalen jezik, ki združuje ljudi in jih navdihuje. PESTER IZBOR ANSAMBLOV Prvo obletnico delovanja so na prireditvi proslavili člani ansambla Lojtrca, koroško-sa- vinjska naveza, ki je od lani do letos osvojila srca številnih poslušalcev. Vedno dobrodošli gostje v Bočni so tudi ansambel Žarek in mlada zased- ba Mika Nas. Kot duo Opala sta z jodlanjem in igranjem navdušili sestri Mojca in Katja. Nasto- pili so še ljubiteljski glasbeniki, člani ansambla Rinka in Trio za vsak slučaj, v katerem so zaigrali Tanja Podkrižnik, Milena Praznik in Silvo Brgles. Kot prvi pa je na oder stopil mladi harmonikar Klemen Lamprečnik. VROČE PEVSKE ZASEDBE Pevske zasedbe so dale občutek tekmovanja malih glasbenih skupin, saj so vse tri tako z izbo- rom skladb kot z izvedbo požele gromek aplavz. Lučka klapa je skupina prijateljev, ki so se zbra- li, da bi zapeli prijatelju, a jih je ljubezen do dal- matinske pesmi obdržala skupaj in se vedno ve- selijo nastopov. Po zamenjavi oblačil se je klapa spremenila v skupino ljudskih pevcev, ki je odpe- la še dve skladbi. Na bočki oder so se po nekaj letih počitka vrnili Fantje treh vasi. Nastopili so še štirje pevci iz Nove Štifte, ki so si nadeli ime Deteljica. Njiho- vo petje je očaralo publiko, odpeli so eno sklad- bo, pri drugi pa so se pridružili ansamblu Mika Nas. Program sta povezovala Tina Krebs in Mar- cel Ugovšek. Štefka Sem Matična kronika za januar in februar SMRTI: Marija Ermenc z Ljubnega ob Savinji, Jožef Fale iz Spodnje Rečice, Ivana Resnik iz Dola, Ma- rija Blekač iz Spodnjih Pobrežij, Florjan Remic iz Vologa, Ana Fale iz Spodnjih Kraš, Marija Rajter iz Florjana pri Gornjem Gradu, Andrej Tratnik iz Potoka, Marija Slatinšek iz Gornjega Grada, Ja- nez Kumprej iz Varpolj in Viktor Zajc iz Zgornjih Pobrežij. BRALNA ZNAČKA ZA VAROVANCE ENOTE VRBA NAZARJE, VDC SAŠA Varovanci pri skupnem branju navdušeno sodelujejo Varovanci so se v projekt bralne značke vključili z veseljem, izbranim zgodbam pa pozorno prisluhnejo. (Foto: Roman Mežnar) V Osrednji knjižnici Mozirje že dobro dese- tletje uspešno poteka bralna značka za odra- sle, v letošnjem februarju pa so pričeli s pro- moviranjem branja in knjig med varovanci Varstveno delovnega centra SAŠA, ki dopol- dneve preživijo v enoti Vrba Nazarje. Varo- vanci so se v projekt bralne značke vključili z veseljem, izbranim zgodbam pozorno pris- luhnejo, po skupnem branju pa vsakič nekaj časa namenijo tudi poustvarjanju prebrane zgodbe. K bralni znački Vrba je pristopilo trinajst varo- vancev, ki ob torkih dopoldan prisrčno sprejme- jo strokovni delavki Osrednje knjižnice Mozirje, Tatiano Golob in Mašo Juvan, nato pa z njuno pomočjo z velikim zanimanjem prebirajo knji- go Cvetje in ogenj pisateljice Aksinije Kermau- ner. Roman je napisan v lahkem jeziku, name- njen je prav odraslim z ovirami pri branju. Pisa- teljica je roman napisala v sodelovanju z upo- rabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, ki je tudi izdajatelj omenjene knjige. Varovanci enote Vrba bodo do aprila skupaj s strokovnima delavkama prebrali še nekaj kraj- ših zgodb, v aprilu pa bodo za čas posvečen knjigam in skupnemu prebiranju nagrajeni s pri- znanjem za opravljeno bralno značko. Roman Mežnar Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 12 Piše: Aleksander Videčnik Zgodovina in narodopisje Janez Vajkard Valvasor (3) ZBIRKE NA BOGENŠPERGU Ko si je Janez Vajkard tako ustvaril dom in družino, se je posvetil študiju in raziskovanju do- movine. Iz študijskih potreb sta nastali knjižni- ca, ki je z leti narasla na nekaj tisoč zvezkov, in grafična zbirka, obsegajoča okoli 8.000 listov, ki jih je leta 1885 dal urejene po snovi vezati v 18 zvezkov. Del grafične zbirke je pridobil v tuji- ni, del pa od Jurija Wubitscha (Bobiča), slikarja iz Most pri Kamniku. Med zbirke grafične narave spada tudi ve- zan zbornik Opus insignium armorumque (knji- ga z okoli 2.000 grbi, ki jih je zbral v letih 1687 in 1688, poslikal jo je Jernej Ramschissl). Knji- žnica in grafična zbirka sta bili takrat pri nas po vrednosti in obsegu izjemni. Zbiral je še razne in- štrumente, star denar, druge starine in redkosti ter tako na Bogenšpergu ustvaril nekakšen mu- zej, značilen za tedanjo stopnjo zbirateljstva. BAKROREZNICA IN TISKARNA ZA PLOŠČE Pri izvedbi programa, s katerim je želel Kranj- sko pokazati tujini, se je Valvasor oprl na se- verne vzore v Nemčiji, kjer so gojili topografsko (krajepisno) slikarstvo in izdajali evropsko slav- ne ilustrirane krajepise, zlasti na krog Matjaža Meriana, ki je bil njegov neposredni pobudnik in vzornik. Kmalu je spoznal, da brez bakroreznice in ti- skarne za plošče svojih načrtov ne bo mogel uresničiti. Oviri je velikopotezno odstranil tako, da je 12. aprila 1678 na Bogenšperku ustanovil lastno grafično podjetje, prvo te vrste na naših tleh. Sprva je kazalo, da se bo iz tega razvila ce- lo grafična založba z določenim založniškim in kulturnim programom, saj Valvasor ni izdeloval le krajepisnih slik, ampak je izdajal tudi grafič- na umetnostna dela verske in poučno leposlov- ne narave, v načrtu pa imel še zemljepisne, zgo- dovinske naravoslovne izdaje. Ko se je posvetil pripravi Slave vojvodine Kranj- ske, ki je zahtevala vse njegove moči, zamišljene- ga dela seveda ni mogel izpeljati do kraja. Sam je povedal o svojih najstarejših načrtih, da sprva ni nameraval izdati popolnega opisa vojvodine Kranjske, ampak je hotel pripraviti le bakrorezne slike krajev brez opisov. Zato je prerisal vsa mes- ta, samostane in gradove in poleg tega povsod zmeril deželo z zvezdomerom, ker je hotel izdela- ti veliko zemljepisno karto. Toda tudi zanjo mu je kasneje zmanjkalo časa in sredstev. GLAVNI SODELAVCI Da bi zmogel opraviti načrtovano delo, je zbral okrog sebe risarje in bakrorezce, domači- ne pa tudi nemške in holandske mojstre ter jih v širši ali ožji sestavi vzdrževal na svoje stroške na Bogenšperku do izida Slave vojvodine Kranj- ske. Glavni sodelavci so bili: bakrorezec Andrej Trost, risar Janez Koch iz Novega mesta, hrva- ški pesnik in učenjak Pavel Ritter Vitezović, Mati- ja Greischer (tudi Greyscher), Peter Mungerstor- ff (tudi Mungerstorf), Johannes Wiriex (tudi Wi- erix) in domačin Jernej Ramschuesessl (tudi Ramschissl). Posamič se pojavljajo v njegovih izdajah še nekatera imena. PRVE KRAJEPISNE IN UMETNOSTNE IZDAJE V enajstih letih izdajalskega delovanja je Val- vasor izdal oziroma tudi napisal šest krajepisnih ali zgodovinsko-krajepisnih in troje umetnostnih, z bakrorezi opremljenih del. Že leta 1671 pa je dal natisniti v Bambergu v Nemčiji neko, danes nepoznano knjižico, o kateri vemo le, da je bila prevedena iz francoščine v nemščino. Duminicae passiois icones (Pasijonska knjiži- ca) je prvo, v delavnici na Bogenšperku leta 1679 odtisnjeno delo. Majhna, izredno redka knjižica (ohranjena v dveh nepopolnih primerkih) ima 17 bakrorezov s prizori iz Kristusovega trpljenja od zadnje večerje do smrti na križu in je brez besedila. Nastala je v duhu dobe in iz verskega prepričanja, z željo za srečen začetek dela v založbi. Podobe je narisal Johannes Wiriex, v baker vrezal pa Andrej Trost. Prvi list je hkrati naslov in posvetilo ljubljanskemu škofu, grofu Jožetu Ra- batti. Po umetnostni kvaliteti lahko delu prisoja- mo najvišje mesto v celotni Valvasorjevi izdaja- teljski dejavnosti. (Z naslovom Pasijonska knji- žica 1679 je leta 1970 v Ljubljani izšel faksimi- le –prefotografiran ponatis – s spremno besedo Emilijana Cevca.) Topografija Ducatus Carnioliae modernae (Topografija sodobne vojvodine Kranjske) iz le- ta 1679 je album, ki ima poleg naslovnega li- sta še 319 bakrorezov mest, trgov, samostanov in gradov na tedanjem Kranjskem. Listi so ošte- vilčeni in urejeni po abecednem redu nemških imen krajev. Dodana so slovenska imena. Bese- dila: na začetku je latinsko posvetilo deželnim stanovom in latinsko voščilo Pavla Ritterja Vite- zovića. Na koncu je seznam slik in lastnikov gra- dov v nemščini in seznam gradov v slovenšči- ni. Natisnil Janez Krstnik Mayr v Ljubljani. Risal je Valvasor, bakrorezci so bili Andrej Trost, Pavel Ritter Vitezović in Peter Mungerstorff. Nad dve tretjini slik iz albuma je Valvasor kas- neje uporabil za Slavo vojvodine Kranjske. Ker so bile plošče predolge za njeno velikost, so jih morali na levi ali desni strani, včasih na obeh, nekoliko odrezati. (Faksimilirani ponatis je izšel leta 1970 v Ljubljani in Münchnu v uredništvu in s spremno besedo Branka Raišpa, ki ji je dodal pregleden popis upodobitev). Topographia arcium Lambergianarum (To- pografija lamberških gradov) iz leta 1679 je iz- bor 28 podob lamberških gradov iz prejšnjega albuma. Izboru sta dodana naslovni bakrorez in latinsko posvetilo grofu Janezu Maksimilijanu Lambergu (s čimer je nastala samostojna knji- žna enota). Ovidii Metamorphoseos icones (Ovidove Me- tamorfoze) iz leta 1680 so druga Valvasorjeva umetnostna izdaja. Prizore iz Metamorfoz (Pre- obrazb) latinskega pesnika Ovida ilustrira 96 bakrorezov. Tudi kratke latinske razlage in nem- ški verzi, ki pojasnjujejo podobe, so vezani v plošče. Naslovni list, ki je hkrati posvetilo grofu Wolfu Engelbertu Auerspergu, je izdelal Andrej Trost, naslednjega je podpisal Matija Greischer. Edini znani izvod je shranjen v knjižnici Narodne- ga muzeja Slovenije. Kasneje je Valvasor pre- pustil te bakroreze tiskarju in založniku Mayrju, ki jih je leta 1685 ponovno izdal v Salzburgu v obsežnejši knjigi z razlago. Nadaljevanje prihodnjič. Bakrotiskarna, A. Bosse, Paris 1642 Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki 13 CHARMING SLOVENIA – HERBAL GLAMPING RESORT LJUBNO V NOVO SEZONO Z NOVO PONUDBO V Teru se srečujeta prestiž in narava Iz ogromnega jakuzija z naravnim ogrevanjem vode je lep pogled na Komen. (Foto: Jože Miklavc) Direktorica Petra Kordiš in chef Tomaž Bratož (z leve) sta ob slovesni otvoritvi restavracije posedela z novinarji. (Foto: Jože Miklavc) Lastniki in upravljavci Glam- pinga Herbal iz poslovnega siste- ma Charming Slovenia v Teru pri Ljubnem ob Savinji so predsta- vili novo pridobitev za goste. Po odprtju glamurozne turistične de- stinacije sredi leta 2015 so zdaj dodali še prestižno restavracijo odprtega tipa. Direktorica Petra Kordiš je predstavila svojo mla- do ekipo ter dušo kulinaričnega ustvarjanja chefa Tomaža Bra- toža. Z MLADO EKIPO ODLOČENI DVIGNITI UGLED PONUDBE Videno in doživeto obeta, da bo nadarjenost in družinska tradicija mladega, ambicioznega kulinarič- nega »virtuoza« ter njegova ustvarjal- na vnema pritegnila nove goste. Bra- tož bo pripravljal jedi le iz domačih naravnih zelišč ter v domačem oko- lju pridelanih živil po vzoru iz vrta na mizo. Ob vsem sijaju kampa torej še ena uspešna zgodba nove turistične destinacije v Zgornji Savinjski dolini. RAZVAJANJE ZA TELO IN DUHA Ob predstavitvi so pokazali de- set bivalnih razkošnih hišic-šoto- rov, okrogle bazene sredi vrta, og- njišče, individualne jakuzije, vrto- ve za lastno pridelavo zdravilnih rastlin in povrtnin, velnes z zelišč- no lekarno, sprehajalne poti z mes- ti za počitek ter pristno arhitektu- ro v naravnem lesu. V zeliščni ka- mri so predstavili pridelavo doma- čih zdravilnih zelišč ter smele načr- te za letošnjo sezono. PREPUSTI SE NARAVI Prepusti se naravi je slogan turi- stično-gostinskega produkta, ki ga je smelo umestila v to nedotaknje- no naravno okolje družba Podkriž- nik d. o. o. s partnerji. Če je bila iz- gradnja glampinga za naše okolje inovativna in smela poteza, so la- stniki že napovedali postavitev še dveh podobnih projektov v Poljan- ski dolini ter ob Blaguškem jezeru v Slovenskih goricah. Jože Miklavc DEVETDESETLETNA NEŽA FAGANEL ŠE VEDNO NASMEJANA IN HUDOMUŠNA »Veste, leta po osemdesetem še hitreje minevajo. Ne vem, s čim jih mažejo« Neži Faganel so ob jubileju med drugimi izrekli čestitke predstavniki društva upokojencev in župan Vinko Jeraj (v sredini). Neža Faganel z Rečice ob Savi- nji je praznovala devetdeseti rojstni dan. Ob tej priložnosti so slavljenko obiskali župan Vinko Jeraj in pred- stavniki domačega društva upoko- jencev. Pekova Neža, kot jo imenujejo domačini, je pristna tržanka, ki se še dobro spomni vonja po sveže pečenem kruhu, saj je otroška le- ta preživljala v domači pekarni. Živi so tudi spomini na nekdanje otro- ške igre, ki so razveseljevale mla- dino ob sicer napornem kmečkem delu. »Kljub delu nam je bilo takrat ve- liko lepše,« je pripovedovala čila slavljenka. Eden posebnih spomi- nov se je nanašal na večere, ko so trški otroci pri Dolenčevi hiši pos- lušali, kako je podobar in pozlatar krožišču in za urejeno pokopališče. Ves čas jo je spremljalo veselje do šivanja, ki ga aktivno udejanja v zadnjih letih, ko rada ustvarja z re- čiškimi veziljami v okviru društva upokojencev. Ob omenjenem obisku in ob sprejemanju voščil je slavljenka povedala: »Je kar lušno, ko si toliko star, je pa tudi res, da včasih ne veš točno, kako bi se zasukal. In veste, leta po osemdesetem še hitreje mi- nevajo. Ne vem, s čim jih mažejo,« se je Neža prešerno nasmejala obi- skovalcem. Zagotovo pa so slav- ljenko z ljubečimi darili najbolj raz- veselili člani hčerine družine, med drugim dva vnuka in trije pravnuki, ki Neži z veseljem krajšajo čas. Marija Lebar, fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji Ivan Dolenc poučeval tamburaše. Neža Faganel se je sicer izuči- la za šiviljo, vendar je delo in zapo- slitev našla v Nazarjah v tedanjem Glinu. Še po upokojitvi je aktivno delovala v takratni domači krajevni skupnosti, med drugim je skrbela za urejen videz gredic na rečiškem Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 14 Tematska priloga Pripravili v AMZS Varčevanje s pnevmatikami se nikakor ne splača! Sončni žarki in višje temperature oznanjajo pomlad, vse bliže je tudi 15. marec, ki ga je za- konodajalec predvidel kot tistega, po katerem na avtomobilih ni treba več imeti zimske opre- me, če na cestah ni zimskih voznih razmer. Menjava pnevmatik pa ni edino, na kar je tre- ba biti v tem času pozoren. Kot izpostavlja AMZS inštruktor varne vožnje Brane Legan, se morajo vozniki spomladi zavedati, da se vremenske, s tem pa tudi vozne razmere zelo hitro spreminjajo: »Že v pol ure je lahko stanje vozišča popolnoma drugačno, zato voznikom svetujemo, naj bodo pri vožnji zelo pozorni in spremljajo stanje cestišča ter obnašanje drugih udeležencev v prometu.« Legan poudarja, da se zaradi vpliva povišanih temperatur na voziščih pojavljajo udarne jame, kar lahko voznike preseneti in jih spravi v nevarno situacijo zaradi nenadnega umikanja, zavi- ranja. To lahko preseneti tudi druge udeležence v prometu, zato sta za varno vožnjo v takšnih razmerah ključna ustrezna varno- stna razdalja, ki zaradi boljšega pregleda pred vozilom omogo- ča pravočasno prilagajanje hitrosti. Predpogoj za varno vožnjo so seveda tudi ustrezne pnevmati- ke. Kot poudarja Legan, se morajo vozniki zavedati prednosti in pomanjkljivosti tako zimskih kot letnih pnevmatik, zato velja upo- števati sposobnosti enih ali drugih, s ciljem zagotavljanja dobre oprijemljivosti pri različnih temperaturah in razmerah. Voznik, ki bo to upošteval, bo veliko storil za svojo varnost in hkrati za var- nost drugih udeležencev v prometu. Čeprav je zimska oprema zakonsko določena in predpisana do 15. marca, ne smemo pozabiti, da je obvezna tudi po tem da- Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 Tematska priloga 15 AVTO NASVET Zakaj »optika« na vozilih Optična nastavitev podvozja ozi- roma po domače optika pomeni nastavitev steka koles, kar pome- ni nastavitev krmilnih in voznih me- hanizmov v parametre, ki jih dolo- čajo proizvajalci avtomobilov in so najbolj optimalni za vožnjo. Nastavitve optike se z vožnjo po luknjastih cestah, robnikih, udar- nih jamah, makadamih, sčaso- ma uničijo in jih je potrebno pra- vilno ponastaviti. Optično nastavi- tev podvozja se opravi s pomoč- jo posebne naprave, ki s kamera- mi, senzorji in laserji prikaže toč- ne nepravilnosti voznih mehaniz- mov. Prav tako je potrebno opti- ko opraviti ob menjavi volanskih končnikov, vilic, amortizerjev in vzmeti s previsi, ... Proizvajalci avtomobilov pripo- ročajo letno kontrolo optike podvo- zja, saj se s tem izognemo nega- tivnim posledicam, kot so: večja in nepravilna obraba pnevmatik, več- ja poraba goriva in s tem večji iz- pust CO2, obraba mehaničnih ele- mentov krmilnega sistema in pod- vozja ter slabša vodljivost vozila. V naši avtomehanični delavnici imamo najnovejšo lasersko avto optiko, s katero lahko takoj odpra- vimo vse nepravilnosti na krmilnih mehanizmih na vseh osebnih in kombiniranih vozilih. Petra Lipičnik tumu, če se na cesti pojavijo zimske vozne razmere, ki v spomla- danskem času niti niso tako neobičajne. »Kdaj zimske pnevma- tike zamenjati z letnimi, je odvisno tudi od okolja, kjer prebiva- mo, in relacij, na katerih se vozimo. Napotek AMZS inštruktorjev varne vožnje je, da nam dan dlje z zimskimi pnevmatikami ne bo naredil nikakršne škode, kar pa ne moremo reči, če se na zasne- ženi cesti znajdemo z letnimi pnevmatikami.« KAKO IZBRATI USTREZNO PNEVMATIKO Pri izbiri pnevmatik naj bodo vozniki pozorni, da izberejo takšne, ki najbolj ustrezajo njihovim zahtevam. »V pomoč so lah- ko testi pnevmatik, ki jih AMZS dvakrat letno objavi v Motoreviji – konec jeseni za zimske pnevmatike in ob koncu zime za letne pnevmatike. Ti testi, ki pokažejo kakovostne razlike med pnev- matikami, lahko marsikomu nudijo osnovno strokovno pomoč, predvsem pa orientacijo, kakšne oziroma katere pnevmatike ku- piti. Svetujemo, da se vozniki o izbiri posvetujejo še pri specializi- ranih prodajalcih, tudi pri nas v AMZS,« pravi Legan. VOŽNJA Z ZIMSKIMI PNEVMATIKAMI POLETI? BISTVENO DALJŠA ZAVORNA POT! Marsikdo se tudi poleti vozi z zimskimi pnevmatikami – zara- di različnih vzrokov. Eden izmed njih je izraba zimskih pnevmatik do konca. Po naših predpisih veljajo zimske pnevmatike za zim- sko opremo, če imajo vsaj 3 mm globoke kanale, za letne pnev- matike pa je najmanjša globina kanalov 1,6 mm. Upošteva se globina profila na sredinskih vzdolžnih kanalih. Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 16 Tematska priloga Avtomobilske novosti v letu 2017 V letu 2017 bodo na naše ceste zapeljali številni prenovljeni in tudi popolnoma novi modeli avtomobilov. Po napovedih bo to le- to leto križancev in športnih terencev. Na spletu smo lahko videli že kar nekaj novosti, kot so audi A8, citroën C3 picasso, ford ka+, dacia duster, DS X, opel crossland X in grandland X, volkswagen t-roc, VW polo in VW aerton, vol- vo XC60, BMW X3, hyundai ioniq, mini countryman, suzuki swi- ft, škoda yeti pa še kaj se bo našlo. NOVOSTI NA PODROČJU PROMETA, VOZNIKOV IN VOZIL Novi zakon o voznikih, ki je stopil v veljavo 12. januarja letos, prinaša kar nekaj sprememb na področju šol vožnje in uspo- sabljanja kandidatov za voznike. Zakon je prišel v času, ko je varnost na slovenskih cestah po statističnih podatkih padla že drugo leto zapored. Nova zakonodaja sicer ni prinesla ukre- pov, ki bi prometno varnost v Sloveniji kratkoročno povišali, ni- ti se ne dotika sistemskih rešitev, kot so stanje cest in prome- tna infrastruktura. Novosti za obstoječe voznike ni veliko. Največ sprememb je namenjena ureditvi področja avtošol in izobraževanju novih voz- nikov. Na ministrstvu za infrastrukturo obljubljajo, da bo letos po dolgi zamudi končno stopil v veljavo tudi novi zakon o motornih vozilih, ki bo pomagal izboljšati nekatera področja. A kot izpostavlja France Kmetič, urednik Motorevije, ima vo- žnja z zimskimi pnevmatikami poleti nevarne pasti, še zlasti pri zaviranju, pa tudi pri vodljivosti. »Pri zaviranju na suhi cesti pri za- četni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi pnevmatikami vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevma- tikami že zaustavi, avto z zimskimi pnevmatikami pa ima tedaj še hitrost 31 km/h.« Kako se je zaleteti v stoječ avto s hitrostjo več kot 30 km/h, se- veda ni treba razlagati, pa tudi ne, kolikšni stroški nastanejo za- radi trka – da o morebitnih poškodbah sploh ne govorimo, po- udarja Kmetič in zaključi: »Varčevanje s pnevmatikami se nika- kor ne splača!« Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 17 Ljudje in dogodki, Organizacije Ludvik Es se je pred devetdesetimi leti rodil na Rožniku v Mozirju. V družini je bilo enajst ot- rok, starša pa sta bila zelo bistra in odprta. Lud- vika je hitro potegnilo v tehniške vode, iz osnov- ne šole v Mozirju je odšel na šolanje na gimna- zijo v Celje. Sredi šolanja se je pričela druga svetovna voj- na. Leta 1942 se je vpisal na učiteljišče v Ma- riboru. Med šolanjem je bil velikokrat osamljen, kar ga je vodilo v raziskovanje. Sestavil je detek- torski radijski sprejemnik, na katerega je pono- či na skrivaj poslušal tuje radijske postaje. Seve- V SPOMIN Ludvik Es 1927 - 2017 da je bilo v tistem času to zelo nevarno. Po dveh letih je pustil šolo in se vrnil v takrat osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi potreb po učite- ljih se je jeseni leta 1944 vključil v učiteljski tečaj na Ljubnem. Zaradi ponovne nemške ofenzive je bil slednji prekinjen. Po osvoboditvi je bil nekaj časa v vojski, kjer je zbolel, in se vrnil nazaj. Po usposabljanju se je najprej za šest let kot učitelj zaposlil v Lučah. Učiteljska pot ga je nato vodila v Mozirje, na Je- zersko, v Ljubljano, Radovljico, Gornji Grad, pred upokojitvijo pa nazaj v Mozirje. Svoje delo je vedno opravljal z vso preda- nostjo, saj se je stalno izobraževal, nova znanja pa vnašal v delo z otroki. Mnoge generacije se ga bodo spominjale kot odličnega učitelja tehni- ke, ki se ni ukvarjal zgolj s teorijo, ampak je zna- nje vnašal predvsem v prakso, da so lahko nas- tajali čudoviti izdelki. Na šolah, kjer je deloval, je ustanavljal interesne dejavnosti s področja teh- nike: fotografske, tehnične in kino krožke, pred- vsem pa se je rad ukvarjal z radioamaterstvom. Od ustanovitve radioamaterskega kluba so ves čas pod njegovim okriljem delovali tudi ra- dioamaterski krožki za šolsko mladino, v kate- rih so zrasli mnogi sedanji aktivni člani kluba. Za mnoge šolarje je delo v klubu pomenilo nji- hovo bodočo poklicno usmeritev. Učenci so se pod mentorstvom Ludvika Esa udeleževali mno- gih tekmovanj in dosegali dobre rezultate tudi na državni ravni. Po upokojitvi je delo nadaljeval v humanitar- nih vodah. Izkazal se je posebno med osamo- svojitveno vojno za Slovenijo. Sodeloval je pri preskrbi različne tehnične opreme. Preko radio- amaterskih frekvenc je sprejel in posredoval ve- liko sporočil za begunce v Sloveniji, saj so bile druge poti komunikacije domala ohromljene. Ludvik Es je svoje bogato tehnično znanje prenesel na mnoge Mozirjane in tudi širše. Zara- di njega in z njegovo pomočjo je zraslo mnogo zagrizenih radioamaterjev, ki se zavedajo vloge, ki bi jo lahko odigrali v primerih elementarnih ali kakšnih drugih nesreč. Radioamaterstvo je bilo področje, ki je v veliki meri zaznamovala njego- vo bogato in pestro življenje. Za svoje pedagoško delo je prejel zlato Šiliho- vo plaketo, za delo na tehničnem področju pa plaketo Borisa Kidriča. Za delo med radioama- terji je prejel zlato značko Zveze radioamaterjev Slovenije, priznanje ljudske tehnike, priznanji ra- diokluba Lesce in Rdečega križa Mozirje. Pred dvema letoma je prejel tudi zlato plaketo s pri- znanjem Občine Mozirje. Ludvik Es je v svojem bogatem in ustvarjal- nem obdobju z vso odgovornostjo in pedago- škim žarom opravljal svoje pedagoško pos- lanstvo. Vsi, ki so ga poznali in imeli možnost spregovoriti z njim, s tem pa črpati iz zakladni- ce njegovega širokega znanja, se ga bodo ved- no spominjali s spoštovanjem. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Leto bo v znamenju nove pridobitve in okroglega jubileja Predsednik Roman Čretnik ml. se je članom uvodoma zahvalil za opravljeno delo v preteklem letu. Mozirski prostovoljni gasil- ci so na občnem zboru ugotovi- li, da je za njimi eno izmed naj- bolj pestrih let. Predvsem zaradi vrste akcij, v katerih so zbirali fi- nančna sredstva za nakup nove avto cisterne. Njihov predsednik Roman Čret- nik mlajši se je članom uvodoma zahvalil za opravljeno delo v pre- teklem letu. Marca so organizira- li kviz za mlade gasilce. Maja so se udeležili maše ob godu sv. Flor- jana in predali namenu prenovlje- ni most ob gasilskem domu. Ude- leževali so se tekmovanj, mladina je v vitrine prispevala največ novih pokalov. Več težav imajo s sestavo tek- movalnih desetin v drugih katego- rijah. Še posebno si želijo veteran- ske, ki bi sodelovala na Memorialu Viktorja Lukšeta. Po uradnem delu tega tekmovanja je tudi lani sledi- la dobro obiskana gasilska vese- lica. Z namenom zbiranja denar- ja za novo cisterno so organizira- li avtopralnico, v lokale širom ob- čine pa namestili hranilnike, v kate- rih se je zbiral drobiž. Lotili so se tu- di organizacije dobrodelnega kon- certa, ki je potekal v mozirski špor- tni dvorani. Člani so se udeleževali izobraže- vanj za pridobitev različnih znanj. Dokaz temu je bila podelitev pri- znanj na občnem zboru. Lani so na svoja mesta zložili nekaj novih čelad, rokavic in podobne zaščitne opreme. Največ dobrih besed pa je bilo izrečenih na račun ženskih članic. Kot je dejal Čretnik, so ženske po- nos društva. Sodelujejo pri vseh ak- cijah, skrbijo za podmladek, posta- jajo pa tudi del operative. Poveljnik Stane Weiss je v svo- jem poročilu izpostavil 36 interven- cij v letu 2016, največ je bilo poža- rov. Mlada članica Nea Napotnik je prebrala poročilo z zbora mladine, v njem pa se zahvalila odraslim za podporo njihovemu delovanju. Letos bodo izvajali zadane nalo- ge in skrbeli za izobraževanja. Ob občinskem prazniku bodo prazno- vali 130-letnico obstoja društva in uradno prevzeli v uporabo novo av- to cisterno 24/60, v Šmihelu pa obeležili štiri desetletja delovanja gasilskih trojk Šmihel in Lepa Njiva. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 18 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Predsedovanje zaupali Ivanu Kreflu Do rednih volitev v prihodnjem letu so gasilci za predsednika potrdili Ivana Krefla. (Foto: ML) Lani je preminil dolgoletni in pri- zadevni predsednik nazarskih ga- silcev Roman Krajner, zato so ti na občnem zboru do rednih voli- tev v prihodnjem letu za predsedni- ka potrdili Ivana Krefla, dosedanje- ga podpredsednika društva. Preg- ledali so živahno dogajanje minu- lega leta in si za letos naložili pre- cej načrtov. Ivan Krefl je podal organizacij- sko poročilo, poveljnik Boštjan Ci- gale je predstavil številne dejavno- sti, ki so jih izvedli na operativnem področju. Velika predanost gasil- skemu poslanstvu in pomoči dru- gim je vzrok, da so lani operativ- ni člani opravili kar 765 ur na raz- ličnih aktivnostih. Pomoč so nudi- li pri 43 intervencijah, kar 22 v ce- stnem prometu, ostalo so bila po- sredovanja pri nesrečah z nevar- nimi snovmi, tehnična pomoč, re- ševanje živali, 13 pa je bilo poža- rov. Vrednost opravljenih posre- dovanj je znašala skoraj 28.000 evrov. Z odzivnim časom so v dru- štvu zadovoljni, saj je ta pod peti- mi minutami. Tudi letos načrtujejo vzdrževal- na dela na gasilskem domu, ude- ležili se bodo različnih dejavnosti, tekmovanj in vaj, ki imajo po mne- nju poveljnika večplasten pomen. Izboljšuje se delo na intervenci- jah, krepi se fizična pripravljenost in gradijo se pozitivni medsebojni odnosi. Vaje zato organizirajo tudi v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami. Spregovorili so tudi gostje, med njimi predstavnik PGD Dobrovlje, poveljnik občinskega poveljstva Nazarje Miran Krefl in župan Matej Pečovnik, ki se je gasilcem zahvalil za njihovo delo in predstavil neka- tere aktivnosti, ki jih bo občina vo- dila letos. Na koncu so podelili številna priznanja in napredovanja v čin. Franc Špende pa je prejel priznanje Gasilske zveze Slovenije za poseb- ne zasluge. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD S timskim delom uspeli ukrotiti velik požar Poveljnik Marko Fedran je povzel številne aktivnosti preko celega leta. (Foto: ŠS) Gornjegrajski gasilci so preteklo leto zaključili z dvema večjima pri- dobitvama. Gasilsko vozilo GVM in motorno brizgalno so predali na- menu ob prazniku zavetnika ga- silcev sv. Florjana. V letošnjem letu pa so si zadali še večji cilj, in sicer bi radi kupili prostore nekdanje že- leznine, kjer bi imeli gasilski dom. Osem intervencij je v poročilu naštel poveljnik Marko Fedran. Ve- liko je bilo še drugih aktivnosti, kot so redarstva, varovanja, prevozi pi- tne vode in druge pomoči. Aktivni so bili tudi na tekmovanjih in po- dročju izobraževanja. Predsednik Drago Fale je iz- postavil še sodelovanje gasilcev v povorki na Čebelarskem prazniku, kjer pokažejo staro gasilsko opre- mo, ki jo premorejo. Glede na šte- vilčnost in ohranjenost le-te so v Sloveniji edinstveni, kar kaže, da jim tudi ohranjanje stare opreme veliko pomeni. Občinski poveljnik Jani Zagra- dišnik je poročal, da je bilo na ob- močju občine v preteklem letu 22 intervencij, na največji, pri požaru gospodarskega poslopja v Lenar- tu, pa so gasilci vseh treh društev pokazali, da je timsko delo nekaj najpomembnejšega v takšnih tre- nutkih. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Zamenjali bodo strešno kritino na gasilskem domu Predsednik Peter Poličnik je izpostavil, da so uspeli asfaltirati parkirišče pred gasilskim domom in nabaviti termo kamero. (Foto: MŠ) V Prostovoljnem gasilskem dru- štvu Solčava je bilo preteklo leto po besedah predsednika Petra Polič- nika v znamenju investicije. Želeli so namreč zamenjati strešno kriti- no na gasilskem domu in zato iz- vedli številne aktivnosti, ki so za to potrebne. Projekt bo realiziran le- tos. Se pa lahko pohvalijo z novo as- faltno prevleko na parkirišču pred domom, za kar je poskrbela obči- na, in novo termo kamero, ki jo je priskrbela zgornjesavinjska gasil- ska zveza. Avgusta so gostili ga- silske veterane naše doline na tra- Svoje znanje so izpopolnjevali na skupni vaji na Jezerskem vrhu, redarsko službo pa opravljali na kolesarskem maratonu Alpe. Okto- bra so ob dnevu odprtih vrat opre- mo in dom predstavili osnovnošol- cem in malčkom iz vrtca. Na občnem zboru so predstavi- li tudi plan dela društva. Ta se ne bo bistveno razlikoval od lanske- ga, so pa solčavski gasilci enotne- ga mnenja, da morajo svoje vrste okrepiti z novimi operativci. Ob za- ključku so podelili priznanja in zah- vale. Marija Šukalo dicionalnem srečanju. Tudi lani so se soočali s pomanjkanjem opera- tivnih članov v društvu. To se odra- ža predvsem na tekmovanjih in iz- obraževanjih. Kljub temu so bili operativci pri svojih nalogah uspešni. Iz poro- čila poveljnika Tomaža Ramšaka je bilo razvidno, da so intervenira- li sedemkrat. V Robanovem Kotu so pomagali pri delovni nesreči, čr- pali meteorno vodo v Logarski Do- lini, na avstrijski strani gasili gore- če vozilo in posredovali v treh dim- niških požarih ter pomagali poško- dovancu. Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 19 Ljudje in dogodki, Organizacije PUSTNI OBISKOVALCI DEOS CENTRA STAREJŠIH GORNJI GRAD Kurenti odganjali zimo in privabljali pomlad Druženje s kurenti je bilo prav prijetno. (Fotodokumentacija centra) Glede na to, koliko obiskovalcev so imeli v pust- nem času v DEOS Centru starejših Gornji Grad, zi- ma res zapušča naše kraje in prihaja topla in pri- jazna pomlad. Prvi so jo v center prinesli kuren- ti. Člani Kulturno, turistično in etnografskega društva Demoni iz Vidma pri Ptuju so stanoval- ce razveselili nepričakovano, saj so potovali sko- zi Gornji Grad in se ustavil pri njih. Med njimi so bi- li tudi najmlajši kurenti, ki bodo prenašali tradicijo naprej, stanovalcem pa so bili najbolj všeč. Center so obiskali tudi člani Pusta Mozirskega, največ veselja pa so prinesle male maškare z gor - njegrajskega vrtca, ki so se zavrtele med stanoval- ci. Ravno druženja z najmlajšimi so najbolj veseli. Štefka Sem REČICA OB SAVINJI, MOZIRJE, NAZARJE Delavnice, ustvarjalnice in pustno rajanje za najmlajše Tudi v Nazarjah so rajale male in velike maske. (Foto: Marija Šukalo) Na pustno soboto so na svoj račun prišli ma- li ustvarjalci mask in pustnih likov. V ustvarjal- nici v organizaciji Medgen borze na Rečici ob Savinji in v delavnici Kulturnega društva Nazar- je so svojo domišljijo sproščali otroci in njiho- vi starši ter ustvarjali različne obrazne krinke. Pobarvali so tudi svoje priljubljene maske, najbolj zabavni del pa je bil, ko je vsak dobil po- slikavo obraza po svoji želji. Rajanje so mnogi med njimi nadaljevali naslednji dan na otroških maškaradah v Nazarjah in v Mozirju. Da je bilo v mozirskem pustnem šotoru vese- lo, je poskrbel Spuži kvadratnik. Kljub temu, da se je vsega loteval z dobrimi nameni, se je po- gosto znašel v nerodni situaciji. Da se je iz nje rešil, so mu pomagali številni junaki filmov in ri- sank. Seveda ni manjkalo otroškega rajanja in sproščanja ob različnih igrah. V Nazarjah so rajanje za pustne maske prip- ravili člani turističnega društva. Njihovi anima- torji so poskrbeli, da so se udeleženci pustnih norčij zabavali ob igrah in norčavem plesu. Or- ganizatorji so pripravili še bogat srečelov. Prilo- žnostno darilo so prejeli maskice in njihovi stra- ši, ki so na naključno izžreban datum imeli roj- stni dan. Med liki je bilo opaziti vrbovško gospo- do. Prišla je vabit na Srednjeveško gostijo, ki bo v Nazarjah sredi julija. Marija Šukalo PUST KRIVIH UST V OSNOVNI ŠOLI GORNJI GRAD Brez mask in krofov ni šlo Nihče na šoli ni ostal brez krofa, saj so jih spekli kar 400. (Foto: Štefka Sem) Pustne norčije na gornjegrajski šoli so učenci in učitelji dopolnili z raznimi aktivnostmi. Tehni- ški dan na pustni torek je bil namenjen ustvarja- nju in zabavi. Učenci razredne stopnje so si čas zapolnili s filcanjem, poslikavo telesa, ustvarja- njem z baloni, druženjem s čarovnikom in peko krofov. Kar 400 so jih spekli tekom dopoldneva in nihče na šoli ni ostal brez. Na razredni stopnji so ustvarjali maske. Vsi učenci so se zbrali v šolski telovadnici, kjer so si ogledali nastop čarovnika. Zadnje dejanje šol- skega pustnega dne pa je bil izbor najlepših mask in ples z ansamblom Mika Nas. Štefka Sem Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 20 Šport STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zlato Tomažu Trogarju Najboljši na strelskem tekmovanju s serijsko zračno puško (z leve): Ivan Rihter, Tomaž Trogar in Boris Purnat (Foto: Negro Kočar) Strelsko društvo Gornji Grad je na zračnem strelišču v Boč- ni organiziralo strelsko tekmova- nje s serijsko zračno puško, in si- cer štirikrat od 24. februarja do 4. marca. Strelci so poskusne stre- le streljali stoje na deset metrov in po pet diabol v štiri tarče. Tek - movanja se je udeležilo trinajst strelcev. Zmagal je Tomaž Trogar (178 krogov od 200 možnih) pred Iva- nom Rihterjem (176) in Borisom Purnatom (175). Ker šteje strelja- nje z zračno puško tudi za kombi- nacijo v letu 2017, je trenutni vrstni red v tem tekmovanju sledeči: 1. To- maž Trogar (100 točk), 2. Ivan Rih- ter (99) in 3. Boris Purnat (98). Janez Kolar MLADA OLIMPIJCA TIMI ZAJC IN LOVRO VODUŠEK Medalje plod trdega dela skakalcev in pravega trenerskega pristopa Trener Miha Sušnik (na sredini) je tvorec uspehov mladih skakalcev, trikrat zlatega Timija Zajca (levo) in zlatega Lovra Voduška. (Foto: Štefka Sem) Po vrnitvi mladih športnikov z olimpijskega festivala evropske mladine v Turčiji, na katerem so Slovenci osvojili devet medalj, od tega so na Ljubno ob Savinji kar štiri prinesli trije udeleženci, so jim medalje v žepu še vedno redne spremljevalke. Mediji, sošolci, pri- jatelji, vsi jih želijo videti. Smučar- ska skakalca Timija Zajca in Lovra Voduška smo v družbi njunega tre- nerja Miha Sušnika ujeli v klubskih prostorih SSK Ljubno BTC, kjer so z nami delili veselje ob uspehu. No- silec četrte medalje, alpski smučar Nejc Naraločnik je bil ta čas na tek- movanjih na Češkem. TRIKRAT ZLATI ZAJC Timi Zajc je 16-letni dijak Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole ŠC Kranj, smer trgovec. Doma je iz okolice Dobrne, član Smučar- sko skakalnega kluba Ljubno BTC pa je že dve leti. V klub je prišel, ker so razmere tu za skakalce odlič- ne. Na olimpijadi mladih je osvo- jil kar tri zlate medalje, Kot je pove- dal, je največ vredna tista s tekme posameznikov. V Turčijo je odšel s ciljem na zmago, ki jo je okusil na posamični tekmi, na ekipni tekmi in v mešani ekipni tekmi. Timi se kali tudi v alpskem pokalu, kjer je letos dosegel eno drugo mesto. ZLAT TUDI VODUŠEK Tudi nosilec zlate medalje v eki- pni tekmi Lovro Vodušek je star 16 let. Že kar nekaj let skupaj z bratom Karlom trenirata v ljubenskem klu- bu, prihajata pa iz Šentjurja. Boljši pogoji dela so razlog za redne po- ti na Ljubno, kjer bosta kmalu pos- tala še bolj domača, saj oče tu gra- di hišo. Lovro obiskuje srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in me- dije v Celju, smer medijski tehnik. S prvega velikega tekmovanja se je vrnil z medaljo, polovica toč- ke pa ga je ločila od še enega zla- ta. Na posamezni tekmi je zaradi napake zapravil možnost za uvr- stitev v mešano ekipo. Njegov naj- večji uspeh je bil skupno drugo mesto v svoji kategoriji v sloven- skem pokalu. KOVAČ ZLATIH KOLAJN Več je o olimpijskem uspe- hu povedal Miha Sušnik. Z njima trenira že več let in je bil ob vsa- ki osvojeni medalji ganjen, hkrati je vedno videl še napake in rezer- vo, kako bi lahko bilo še bolje. Naj- bolj ganljiv trenutek je bil zanj pri- hod domov. Na radmirskem polju so jih pričakali gasilci s sireno in jih pospremili na Ljubno, kjer so skakalci in gasilci pripravili prije- ten sprejem. »Ne verjamem, da bo še kdaj tako, da bi na Ljubno hkrati prinesli štiri medalje. Za ta- ko majhen kraj je to velik uspeh in ta generacija, ki je nekaj posebne- ga, je to lahko dosegla.« ZRASEL NA SKAKALNICI Sušnik je tako rekoč zrasel na in ob ljubenski skakalnici, saj je do- ma tik ob njej. Ko je pred leti kot nekdanji skakalec prejel ponud- bo kluba, da postane trener, kljub redni zaposlitvi ni dolgo odlašal z odločitvijo. In ni mu žal. Niti dol- ge vožnje v Kranj, delo med viken- di, nič ga ne moti, saj ima ob sebi mladeniče, ki veliko obetajo. Z nji- mi je stkal prijateljske vezi, ki tra- jajo večino časa, le na treningih ta odnos spremenijo v profesionalen. V trenutni generaciji mladih vidi ve- lik potencial in upa, da se bo ta še razvijal in bo med fanti kmalu tudi kateri lahko nastopil na največjih tekmovanjih. Za trenerja, ki bo s skakalci poto- val v Turčijo, je bil izbran že lani. Tik pred odhodom je kazalo, da bodo tja potovali vsaj trije, če ne že štirje člani kluba, a dan pred izbirno tek- mo je Medard Brezovnik hudo pa- del in pristal v bolnišnici s pretre- som možganov, Žak Mogel pa je obležal zaradi viroze. To kaže, kako prevladuje ta generacija med slo- venskimi klubi. DELO Z MLADINCI JE NEPRECENLJIVO Trener prizna, da včasih tudi povzdigne glas, ampak vse z dob- rim namenom. Tako je bilo tudi v Turčiji, ko je zaradi osnovne napa- ke Vodušek izgubil medaljo. Am- pak fantje to razumejo in se od te- ga tudi veliko naučijo. Ljubenski klub je njegov drugi dom, zato bi ga težko premamila ponudba za drugo delo. Edino mladinska repre- zentanca je kategorija, pri katerih se da še veliko narediti iz tekmoval- cev, to izkušnjo bi verjetno sprejel. Ob gledanju tekme svetovnega pokala v skokih je na vprašanje, ali katerega od svojih fantov vidi na naj- večjih tekmah, dejal, da imajo neka- teri fantje veliko možnosti za to, njim sledijo mlajše generacije, ki so tudi uspešne. Nekateri večji klubi pa so še vedno avtomatsko v prednosti, čeprav sami sedaj postavljajo ime ljubenskega kluba na visoko mesto. Štefka Sem Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 21 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Sobotno tekmo zaznamovale sodniške odločitve in izjemno vzdušje na tribunah Srečanje je bilo zelo izenačeno do zadnje minute, ko so si Nazarčani priigrali odločilno prednost desetih točk (85:75) in jo zadržali vse do zaključka srečanja. (Fotodokumentacija KK Nazarje) Zgornjesavinjski ljubitelji so to so- boto dočakali prvo domačo tekmo nazarskega članskega moštva v ligi za prvaka 3. SKL. S številčnim obi- skom tekme in bučnim navijanjem so ponesli domačo ekipo do zmage nad Litijo, rezultat je bil 91:79. Z GOSTOVANJA S PORAZOM Pred dvema tednoma so člani nazarskega košarkarskega kluba v drugem krogu lige za prvaka 3. SKL gostovali pri vodilni ekipi Med- vode, ki tudi po tem odigranem sre- čanju ostala brez poraza v sezoni. Končni rezultat je bil 74:52. Ključna je bila uvodna četrtina srečanja, v kateri Nazarčani niso našli odgovora na izjemno agre- sivno obrambo domačih. Izgubili so več kot deset žog, kar se je poz- nalo tudi na rezultatu (28:8). V na- daljevanju jim je do polčasa uspelo znižati rezultat na 44:29. Razpolo- ženi košarkarji Medvod so kontroli- rali potek tekme, dosegli kar deset trojk in zasluženo slavili. DOMA PA PREPRIČLJIVA ZMAGA V Nazarjah je zgodovinski us- peh nazarske članske ekipe, ki je v boju za 2. ligo, privabil lepo število navijačev na sobotno tekmo 3. ko- la lige za prvaka 3. SKL. Nasprot- nik je bila Litija, ki je prišla s popot- nico visoke zmage nad Koprom v prejšnjem kolu. Obetala se je ize- načena tekma, saj nazarska ekipa v letošnjem prvenstvu še ne pozna poraza na domačem parketu. Srečanje se je začelo skladno s pričakovanji – izenačeno. Ekipi sta se posvetili napadu in koši so de- ževali z vseh strani, ob polčasu je bilo 46:44. Drugi polčas so bolje začeli do- mači košarkarji, ki so prednost po- višali na pet točk 55:50, potem pa se je začela drama. Tehnično na- pako je dobil domači igralec Filip Blatnik, zatem pa še svojo drugo in hkrati izključujočo domači tre- ner Miha Čmer. To je sprožilo ne- godovanje na tribunah, sodnika pa sta še naprej vznemirjala s svojimi odločitvami. Vse skupaj se je poz- nalo na tesnem vodstvu Nazarča- nov ob koncu tretje četrtine. V zad- nji del srečanja so nesli zgolj točko naskoka. Srečanje je bilo zelo izenače- no do zadnje minute, ko so si pri- igrali odločilno prednost dese- tih točk (85:75) in jo zadržali vse do zaključka srečanja. Pri Nazar- čanih so se izkazali vsi košarkar- ji, najboljši pa je bil Lovro Blatnik z 19 točkami. Pri gostih je nereš- ljivo uganko za Nazarčane pred- stavljal Dobravec, ki je dosegel 34 točk. Zmaga je bila prigarana in pri- igrana na krilih izjemnih navija- čev, ki so ob koncu tekme vzklika- li »Mi smo Nazarje!«, kot olajšanje po drami s sodniki. Uspeh bo pus- til pečat na klubski blagajni, saj so si domačini »prislužili« kar štiri teh- nične napake zaradi nespoštljive- ga vedenja do sodnikov. Že jutri se obeta nov derbi, Na- zarčani gostujejo pri Hrastniku, ki zaostaja zgolj za točko. Roman Mežnar KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV V Mozirju pestro nogometno dogajanje skozi celotno zimo V ligi v dvoranskem nogometu je sodelovalo kar deset ekip iz Zgornje Savinjske doline in bližnje okolice. (Foto: Rok Rakun) Mozirska športna dvorana je v času letošnje zime nogometno ze- lo oživela. Klub zgornjesavinjskih študentov je ob podpori nekaterih društev in Občine Mozirje organi- ziral zimsko ligo in turnir v dvoran- skem nogometu. PICERIJA ČETARA PRVAK LIGE Od novembra do konca februar- ja je ob sobotnih popoldnevih po- tekala liga v dvoranskem nogome- tu. Sodelovalo je kar deset ekip iz Zgornje Savinjske doline in bližnje okolice. V devetih krogih, kjer se je vsaka ekipa pomerila z vsako, je bilo moč spremljati zanimive no- gometne predstave. Ob koncu so prvaki postali člani ekipe Picerija Četara z osvojenimi 24 točkami. Drugo mesto je z enakim številom točk, a zaradi poraza v medseboj- ni tekmi, osvojila ekipa ND Mozirje – beli, tretji so bili nogometaši ŠD Šentilj z 19 točkami. Naziv najbolj- šega strelca je pripadel članu dru- gouvrščene ekipe Juretu Šmigocu. SAMURAJI OSVOJILI TURNIR Po koncu lige je v Mozirju potekal še turnir, na katerem je sodelovalo devet ekip. Največ znanja so poka- zali člani ekipe Samuraji, ki so bili v finalu z rezultatom tri proti dve bolj- ši od Kava bar Klanček iz Šoštanja. Za tretje mesto so se v streljanju ka- zenskih strelov pomerili nogometa- ši ŠD Lepa Njiva in Bara Pitstop, kjer so več sreče in znanja imeli slednji. Primož Vajdl Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 22 Kronika, Zahvale, Šport, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni! Simon Gregorčič V SPOMIN Minilo je deset let, odkar se je poslovil od nas Anton LUKAČ 21. 7. 1929 - 5. 3. 2007 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi • MED PUSTOVANJEM SE JE LOTIL AVTOMOBILA Mozirje: 28. februarja je prišel na PP Mozirje občan in povedal, da je imel 25. februarja, v času pustovanja, pred lokalom v Mo- zirju parkiran osebni avtomobil. Neznanec mu ga je poškodoval, saj je porisal pokrov motorja in desni blatnik. • SMUČARKA SE JE POŠKODOVALA Golte: Policist na smučišču je 28. februarja obravnaval po- škodbo otroka, ki se je poškodoval na smučarski progi. V nezgo- di si je smučarka zlomila levo nadlahtnico. Tuja krivda je izključe- na, saj je padla sama. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Ljubija: 3. marca ob 1 1.42 so v Ljubiji zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Mozirje so varovali dimnik, dok- ler saje niso zgorele, in ga preventivno pregledali s termovizijsko kamero. • NEKDO JI JE UKRADEL PONIJA Mozirje: 5. marca je na PP Mozirje prišla občanka in prijavi- la tatvino starejšega poni kolesa. Sledi poročilo na pristojno dr- žavno tožilstvo. ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE V zadnjih treh kolih do šestih točk Izkupiček mozirskih odbojka- ric, ki jih vodi Tomaž Marovt, je v zadnjih treh kolih manjši od priča- kovanega. Še posebno po sobot- nem porazu, ki jim ga je prizadeja- la mlada ekipa iz Zreč. Pred dvema tednoma so Mo- zirjanke gostile ekipo iz Šoštanja. Slednja je na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. Začetek tek- me je nakazal rahlo podcenjevalni odnos do, glede na lestvico, bistve- no slabših nasprotnic. To se jim je hitro maščevalo, saj so nasprotni- ce igrale zelo dobro in organizira- no. Brez težav so parirale domačin- kam, zato se nobena ekipa rezul- tatsko ni mogla odlepiti od druge. Gostje so niz zaključile s 25:23. V drugem in tretjem so domače igral- ke pokazale drugačen obraz in igrale tako, kot znajo. Oba niza so dobile na -20 in -19. Kot že večkrat se je po tem položaj zopet obrnil in Mozirjanke so popolnoma popus- tile in v četrtem nizu dosegle zgolj 16 točk. Sledil je peti, skrajšani niz, ki so ga dobile s 15:10 in skupnih 3:2 v nizih. GOSTOVANJE V BENEDIKTU Naslednjo soboto so Mozirjan- ke gostovale v Benediktu. Igrale so s toliko močmi, da so zmagale. Prvi in drugi niz s 25:23. Tretji niz ni bil po načrtih stratega, saj so pred koncem popustile in ga oddale do- mačinkam. Četrta igra je stvari zo- pet postavila na pravo mesto, saj so Mozirjanke zmagale s 25:16 in s tem skupnih 3:1. PORAZ NA DOMAČEM PARKETU Minuli petek so odbojkarice OK Mozirje na domačem parke- tu gostile mlado ekipo iz Zreč. Go- stje so do te tekme zbrale 14 točk oziroma štiri zmage. Na drugi stra- ni so letos Mozirjanke zabeležile 12 zmag in 33 točk. Ob bučnem na- vijanju gostujočih navijačev je bila zmeda ob začetku tekme na strani domačink popolna. Gostje so dobi- vale točko za točko. Domače igral- ke so slabo sprejemale, blok na mreži ni deloval. Prva dva niza so dobile gostje na -18 in -16. V tretji igri so se Mozirjanke ne- koliko zbrale in poskusile odmisli- ti dogajanje na tribuni. Spoprijate- ljile so se z žogo, ki je končno za- čela ubirati pravo pot. Tako so do- bile tretji in četrti niz z -19 in -21. Pe- ti niz pa je bil za domačinke ponov- no katastrofalen. Najslabše je delo- val sprejem. Sprejete žoge so nato bolj kot udarjale, reševale in podar- jale na drugo stran mreže. Tam pa je zgolj ena izmed napadalk odlič- no zabijala mimo domačega blo- ka. Gostje so tako z lahkoto dobile niz s 15:6. S tem je zmaga s 3:2 pri- padla ekipi OK Swatycomet Zreče. Pred igralkami so do konca pr- venstva štiri tekme, Mozirjanke pa so trdno na petem mestu prvenstve- ne lestvice. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 23 Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pustil le spomine. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA ob smrti Ludvika ESA 8. 9. 1927 - 23. 2. 2017 iz Mozirja … se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala govornikoma Romanu Čretniku in Antonu Veneku za lepe poslovilne besede in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zad- nji poti. Žalujoči njegovi ZAHVALA Emil KOPITAR 19. 12. 1933 - 26. 2. 2017 Zahvaljujemo se vsem, ki ste z njim delili radost bogatega in sreč- nega življenja. Iskrena hvala vsakemu za izkazano pozornost, besede tolažbe ob njegovem slovesu. Hvaležni smo vam vsi njegovi Naša hiša zdaj je prazna, ker tebe v njej več ni. Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas, tudi korak mi je znan, ko sprašujem zaman … Zakaj te več ni? Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležna misel nate. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Olge REMIC 30. 6. 1936 - 1. 3. 2017 iz Otoka, p. d. Žoleve … se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja in cvetje, posebej pa še vsem gasilcem, gospodu župniku in ministrantoma, govorniku, pevcem in pogrebni službi Morana. Marji, Mileni in Bogi hvala za izdatno pomoč. Hči Manca in sin Franček z družinama Ko smrt zatisne oči, življenje ne konča se. V skrivnostnem snovanju prsti kot seme rase, tvoj duh za še nerojene čase zori. Epitaf, I. Minatti ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame Marije POTOČNIK iz Gornjega Grada 29. 9. 1917 - 27. 2. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in da- rove cerkvi. Posebna zahvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za le- po opravljen obred s sveto mašo, govorniku Jožetu Remšaku za ganlji- ve besede slovesa, gospe Mariji Rojten za pomoč pri pogrebu, pevcem, gasilcem, praporščakom. Posebna zahvala gospe Jožici Zagradišnik, ki ji je polepšala zadnja leta njenega življenja, in tudi vsem, ki ste jo obi- skovali in ji s tem polepšali dan. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 24 Za razvedrilo KO JE VSE POCUKRANO Na podelitvi trških pravic Janezu Pirnatu je bilo zelo vetrovno. Ve- ter je dvigoval krilo pustni princesi Evi prvi alias Evi Brinovšek. Prav tako je s krofov odnašal sladkor. Pa sta se Eva in trški viničar, dolgo- letni pustnak Miha Fajfar znašla tako, da sta lovila sladkor s krofov drug drugemu. Še sreča, da sta jedla krofe, ne pa suhe krače, kot se spodobi na debeli četrtek. Ker bi bila ena dovolj za dva, bi mo- ral Miha prežvekovati slano kožo, Eva pa bi za njim trgala meso di- rektno s kosti. OBVLADA TUDI PLAYBACK Polda Zgojznik, bivši hišnik OŠ Mozirje, od tega šolskega leta za stalno zaposlen na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je ob nastopu pokojnine najbolj pogrešal sodelavke, učitelji- ce, z vedno novimi in novimi željami. Od prisilne tišine se je ločil po svo- je, tako, da je začel igrati na pozavno. Prvi nastop je imel v okviru letoš- njega pustovanja v Mozirju. Ker je bil tako dober in stilsko izviren, se- daj vsak dan čaka in upa na vabilo kakšnega narodnozabavnega an- sambla ali godbe na pihala, da ga vzame pod svoje okrilje. HUJŠE MUKE NI, KOT ČE TE ORENK PET TIŠČI Dejan Ikovic v vlogi Adija Smolarja na prireditvi Vinarska v Solča- vi: »V krvi imam promilov dost’, ko grem jaz vasovat in zato sedem- najst gostiln moram obiskat'. Vendar moti se, kdor misli, da lepo mi je. V vsaki vedno nekaj najdem, kar mi živce žre.« (Foto: BK) (Foto: BK) (Foto: PT) Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 25 Križanka, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Novitete v Knjižnici Mozirje Leposlovje: Doria, Julia: Feniks, Gibbes, Lesley: Švrk in preizkusi za policijske pse, Debeljak, Aleš: Zadnja stran, Kumerdej, Mojca: Kronosova žetev, Zadra- vec, Bojan: Vladekova pot v neznano : kronika židovske družine iz Murske Sobote, Ashford, Jane: Poročena z neznancem, Kekić, Nikola: Rak'n'roll, Delaney, J. P .: Dekle pred njo, Maze, Tina: Jaz. Tina, Chase, Loretta: Vojvo- de imajo raje svetlolaske, Ward, Penelope: Prepovedana romanca. Strokovna literatura: Wohlleben, Peter: Skrivno življenje živali : ljubezen, žalost, sočutje - razkri- vanje osupljivega skritega sveta čustev, Žnidaršič Kranjc, Alenka: Dočakal boš pokoj!, Suwa-Stanojević, Milena: Hrana in prehrana, Zadnik, Tomaž: Bolezni goved : diagnostični priročnik, Parkin, John C.: Kurc gleda, Počnite, kar vam je všeč, Šimleša, Bruno: Umetnost življenja : naučite se ljubiti – sebe in druge, García, Héctor: Ikigaj : japonska umetnost življenja, Bucay, Jorge: Pot solza. Mladinska literatura: Stepančič, Lucija: Arsenije!, Boyne, John: Obmiruj, nato odidi, Woltz, Anna: Mavec, Rippin, Sally: Neznani zmikavt, Pregl, Slavko: Poletje pod lastovičjim zvonikom, Paver, Michelle: Bojevniški bron, Arnuš Pupis, Tina: Za devetimi drevesi, Podgoršek, Mojiceja: Ti si krava! Ti pa koza!, Azúa Kramer, Jackie: Zeleni dežnik, Farndon, John: Človeško telo : vse, kar bi morali vedeti, Podgoršek, Mojiceja: Eko Papirko. Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 26 Petek, 10. marec ob 18.00. OŠ Blaža Arniča Luče Brezplačna delavnica Možganski fitnes ob 19.00. TK Dobrovc v Poljanah nad Rečico ob Savinji Čitalniški večer, gost p. Krizostom Komar ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Gregorjevo - ljubezenska in erotična poezija Sobota, 1 1. marec ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Mežica ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Premiera komedije Kadar miši ni doma ob 20.00. CDM Rečica ob Savinji Uvodno srečanje za šolo alpinizma Nedelja, 12. marec ob 15.00. CDM Rečica ob Savinji Otroško druženje ob gregorjevem ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Bunderla in Godler šov ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Kadar miši ni doma Torek, 14. marec ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Možganski fitnes Sreda, 15. marec ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Medvedkova knjižnica ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.30. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Prireditev Šopek za mamico in očka Četrtek, 16. marec ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Gosenica Gretica ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelni koncert Za smeh v otroških očeh Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poce- ni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PA- KETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izkoristi- te brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ KOMBI PREVOZI – TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – kli- psnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smu- čarske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis loparjev. Ser- vis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvo- rišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, 25-150 kg, možna do- stava; gsm 031/223-484. Prodam telico simentalko, brejo 5 mese- cev, pašno; gsm 031/214-997. Prodam teličko simentalko, staro 20 dni; gsm 031/358-408. Prodam telico rj-lim, staro 8 dni; gsm 041/800-845. Prodam 8 mesecev brejo kravo ciko, staro 4 leta; gsm 070/263-464. Prodam teličko čb, težko 130 kg, kupim telička, starega 7 dni; gsm 031/855- 186. Prodam teličko sivko, staro 3 mesece; gsm 031/765-605. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca rj/lim, težkega 150 kg; gsm 041/766-535. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo ali telico, visoko brejo; gsm 070/144-244. ŽIVALI ODDAM Oddam psičke mešanke med kraško ovčarko in labradorcem, stare 12 te- dnov; gsm 031/412-726 ali 031/597- 513. DRUGO – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in grad- bene mehanizacije, v kakršnem koli sta- nju kupim; gsm 031/736-727. VOZILA – PRODAM Prodam vozilo škoda octavia combi 2,0, 4x4, l. 2005, 148.000 km, cena po do- govoru; gsm 040/826-343. Prodam peugeot 807 in dozorel mešan gnoj v vrečah; gsm 031/714-196. Prodam nissan qashqai l. 2012, pre- voženih 46.100 km, prvi lastnik; gsm 031/770- 431. DRUGO – PRODAM Transportne vilice z vpetjem prodam, možna menjava; gsm 031/774-520. Jasenovo hlodovino prodam (manjšo količino); gsm 070/708-155. Prodam silažne bale; gsm 031/567- 361 Prodam seno iz skednja; gsm 041/894- 351. Prodam jogi dormeo memory aloa ve- ra, 180x190 cm, malo rabljen; gsm 031/353-986. Prodam kostanjev les za kole električne- ga pastirja ali vinograd; gsm 041/755- 508. Prodam otroško dekliško kolo lom- bardo, 16 col, v belo roza barvi; gsm 041/324-409. Prodam konjski gnoj; gsm 070/607- 765. Prodam odlično ohranjen, črn, raztegljiv kavč in trosed; gsm 031/870-466. Prodam silažne bale, 10 kom, cena 25 eur/kom.; gsm 040/372-242. Silažne bale prodam; gsm 041/904- 527. Prodam orehe, kostanjeve kole in prekle za pašnik; gsm 070/210-588. Prodam lovsko uniformo št. 56 ali za- menjam za drva; gsm 041/220-519. Prodam vakumsko suhe deske, 30 mm, javor, jasen, cena po dogovoru; gsm 041/365-010. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanova- nje v Mozirju; gsm 030/284-699. Prodam stanovanje v dvostanovanjski hiši na Ljubnem; gsm 040/677-046. Oddam garsonjero in sobe v najem; gsm 041/280-005. V najem vzamem travnik v okolici Reči- ce; gsm 041/871-233. Prodam zazidljivo in komunalno urejeno parcelo na Rožniku; gsm 041/615-1 19. V zakup vzamem njivo ali travnik na ob- močju občine Rečica ob Savinji; gsm 041/716-210. V Nazarjah, Rečici, Nizki, Pobrežjah ali okolici najamem prostor za garažo; gsm 040/220-643. IŠČEM Iščemo sovoznika za vsakodnevni prevoz na delo v Ljubljano; gsm 051/625-441. OSEBNI STIKI Iščem ženo od 35 do 50 let. Če si iskre- na punca, odpišite; gsm 031/860-668. Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 Prejeli smo, Oglasi 27 ZANIMIVOSTI NARAVE Vidra ponovno v Lučnici Lisica in lisjak, ki sta se ženila ob Lučnici, sta mogoče pospravljala tudi vidrine sledi. (Foto: Tone Kladnik) Vidra je ena od najbolj redkih in ogroženih sesalcev v Sloveniji in je zavarovana vrsta. Lučnica je zelo nevaren hudour- niški potok, ker ima zelo veliko zliv- no območje. To se je videlo ob ka- tastrofalnih poplavah novembra le- ta 1990. V Lučnici vidra ni bila opa- žena že več kot trideset let. Zadnjo vidro je še pred letom 1980 v past ujel pokojni Ivan Zupanc st. – Zot- ler. Po katastrofalni poplavi je v po- toku zamrlo skoraj vso življenje. Priznanje gre ribičem, ki za Lučni- co vestno in lepo skrbijo. Razgla- sili so jo za gojitveni potok. V zgor- njem toku imajo tudi ribogojnico, ki jim služi za vnos rib avtohtone vrste, to je potočna postrv. Vidra spada v rod kun in tako kot vsi predstavniki tega rodu je v glav- nem aktivna ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Njena glavna prehra- na so ribe, raki in žabe, vendar mo- rajo tudi ribiči dojeti, da jim ni le kon- kurent, ampak je najboljši urejeva- lec zdravja rib v naših vodotokih. Vidra je v preteklosti veljala za postno jed, vendar ni podatka, da bi vidro nosili v postnem času v lju- bljansko škofijo, tako kot so lučke ženske nosile ribe iz Lučnice, kar spominja grb občine Luče. Lisica in vidra živita v priskledni- štvu (komenzalizmu) in kar pusti vidra, zanjo pospravi lisica, zato je vidro težko slediti. Pri svojem zasle- dovanju sem opazil le njene sledi, v fotoaparat mi je žal ni uspelo ujeti. Slikal pa sem lisico in lisjaka, ki sta se ženila in sta mogoče posprav- ljala tudi vidrine sledi. Vsa pohvala gre tudi Podveža- nom in Podvolovlječanom, da so Lučnico tako lepo ohranili. Je čista ter v in ob njej ni plastike. Naprej po Sa- vinji pa žal tega ne morem zapisati. Vidra je ena od najbolj redkih in ogroženih sesalcev v Sloveniji in je zavarovana vrsta. V spodnjem de- lu doline, nad Sotesko je stalno pri- sotna, zato smo Zgornjesavinjčani lahko zelo ponosni, da živimo v zdra- vem in lepem okolju in le ohranimo ga. Samo ena izginula rastlinska ali živalska vrsta bi pomenila naš poraz. Tone Kladnik Savinjske novice št. 10, 10. marec 2017 28 Vias projekt d.o.o., Novo Naselje 16, 3342 Gornji Grad.