V juniju bo v krožišču pri gramoznici Tržeč zaplapolala največja zastava v Sloveniji HNržavna zastava Republike Slovenije je belo-modro-Lz-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Ob 30-letnici samostojne Slovenije smo Slovenci na svoj simbol še kako ponosni in v Občini Videm želijo s ponosom slovenski zastavi dati še več spoštovanja. OBČINA VIDEM KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA VABILO K SODELOVANJU V KS Dolena pripravljamo otvoritveno slovesnost ceste na Osterpergerjevo. Hkrati bomo v okviru praznovanj Občine Videm (»Vidovega«) obeleževali tudi 30. obletnico dneva državnosti, 25.6. 2021. Prireditev bo v soboto, 19.6.2021, na odseku ceste od ribnika v Zgornji Pristavi proti naseljema Gorca in Dežno pri Podlehniku. Ob odprtju bodo potekale tudi naslednje delavnice in dejavnosti: - likovna delavnica, poslikava betonskega opornega zidu in škarpe na izgrajeni cestni galeriji, - klesarsko-kiparska delavnica na velikih skalah (kamnih), vzidanih v škarpo cestne galerije, - tekmovanje v pripravi haloškega golaža ali gobove juhe s prilogami, vse iz kotlička, - kulturno-zabavni program. Okvirni dnevni red prireditve: do 9.00 prihod ekip za delavnice in dejavnosti 12.00- 13.00 prihod krajanov in gostov 13.00- 14.00 ogled ustvarjenih izdelkov in degustacija pri- pravljenih jedi 14.00 slovesno odprtje ceste in krajši kulturni program - proslava 15.00 zahvale sodelujočim in zabava Vodstvo občine se je na nedavni seji občinskega sveta odločilo za proračunski vložek v poenotenje drogov in zastav na območju celotne občine. Župan Branko Marinič meni, da je za urejen videz občine poenotenje stojnih mest, drogov in zastav ena od prioritet, ob tem pa dodaja, da je treba spoštovati tudi domoljubje. Občina bo ob javnih objektih postavila 62 drogov, v krožišču pri gramoznici Tržeč pa bo ob občinskem prazniku in dnevu državnosti — 24. junija — postavljena zastava na drogu višine 20 metrov, ki naj bi bila celo največja v Sloveniji. TM Krožišče, na katerem bo stala velikanka. Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra krajne (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Videm pri Ptuju, središče Občine Videm, foto: Rado Škrjanec. Naklada 2150 kosov. Spoštovane občanke, spoštovani občani Po nekaj mesecih se počasi vračamo v stanje pred korono. Upati je treba, pravi ljudska modrost. Tudi mi smo upali. Kaj nam bo v prihodnje svetovala zdravstvena stroka, bomo morali pa še počakati. Stanje po koroni, vsaj po mnenju mnogih, ne bo ravno enako, kot je bilo pred korono. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem vam, ki ste z upoštevanjem ukrepov dali svoj pozitivni prispevek. Tudi sam sem se cepil, ko sem bil na vrsti. Smo na pragu poletja. Predno se bomo predali krajšemu oddihu, nas čaka še nekaj pomembnih obveznosti. Skupaj s sodelavci v občinski upravi si prizadevamo postoriti čim več v smeri izboljšanja vsakdanjega življenja naših občank in občanov. Sledimo izvajanju vseh nalog, ki jih je sprejel Občinski svet Občine Videm. Z realizacijo sprejetih sklepov se počasi, a zanesljivo izboljšujejo življenjski pogoji naših ljudi. Verjamem, da je mnogo stvari še za urediti. Žal pa so finančna sredstva slovenskih občin zelo omejena. Vsak evro šteje. To je naše vodilo. Pri porabi javnih sredstev smo gospodarni in racionalni. Celotno porabo sredstev občinskega proračuna javno objavimo na spletni strani Občine Videm. Naša spletna stran je v končni fazi obnove, posodobljena in aktualnejša. Sodelavci Režijskega obrata skrbijo za urejenost javnih površin. Žal ugotavljamo, da nekateri posamezniki odlagajo gospodinjske odpadke ob pokopališčih Zgornji Leskovec ali Videm. Z občinskim odlokom je jasno določeno, da se vsa- ko gospodinjstvo opremi s posodami za odpadke, Cisto mesto pa odvaža odpadke od vrat vsakega gospodinjstva. Za odlaganje odpadkov smo odgovorni vsi, brez izjeme. Pokopališča so naš zadnji dom. Poskrbimo, da bodo urejena. Cisto okolje je temelj obstoja človeštva na planetu Zemlja. V polnem teku so priprave na občinski praznik. Večino prireditev v počastitev občinskega praznika bomo izvedli pod prireditvenim šotorom pri OS Videm. Seveda bomo upoštevali vsa predpisana navodila zdravstvene stroke. Letos praznujemo 30. obletnico dneva državnosti. Ponosno izobesimo slovensko zastavo. Naši domovini v čast bomo po vsej občini ob javnih objektih postavili enake drogove in izobesili slovensko zastavo. Spoštovani, vabim vas, da se udeležite prireditev, ki so navedene v koledarju prireditev. Poskrbeli bomo za vse varnostne ukrepe glede preprečevanja širjenja bolezni covid-19- Pričakujemo vas na številnih srečanjih pod šotorom, kjer bo dovolj priložnosti za izreke zahvale posameznikom ali društvom. Vse dobro vam želim in prijetno praznovanje! Branko Marinič, župan Minister Tonin na delovnem obisku v občini Videm IV yi inister za obrambo mag. Matej Tonin s sodelavci je IV118. maja v okviru delovnega obiska obiskal občine Zavrč, Kidričevo in Videm. V ospredju so bili pogovori o varnosti na meji z Republiko Hrvaško, obmejni infrastrukturi, poselitvi meje, prestavitvi schengenske meje, v Zavrču in Kidričevem pa se je minister srečal s tamkajšnjimi gasilci. V občini Videm je ministra Tonina sprejel župan Branko V občini Videm je obrambnega ministra Mateja Tonina sprejel župan Branko Marinič. Marinič s sodelavci, na krajšem pogovoru v prostorih občine pa se jim je pridružila tudi poslanka Suzana Lep Simenko. Kot so povedali v vodstvu videmske občine, so na krajšem srečanju z obrambnim ministrom pregledali odprta vprašanja med občino in ministrstvom ter dorekli način sodelovanja v prihodnje. Ministra Tonina so v Vidmu prišli pozdravit tudi člani občinskega odbora stranke NSi. TM Minister Toninom s poslanko Suzano Lep Šimenko in županom Brankom Mariničem. Foto: arhiv Občine Videm S sej občinskega sveta 16. REDNA SEJA V torek, 13. aprila, je potekala 16. redna seja sveta Občine Videm. Zaradi slabe epidemiološke slike je tudi tokratna potekala na daljavo s pomočjo videokonference in aplikacije Microsoft Teams. Na seji so sodelovali vse svetnice in svetniki Občine Videm. Občinski svetniki so na 16. redni seji obravnavah in sprejeli naslednje sklepe: Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Videm. Ureditev na tem področju je potrebna zaradi spremembe zakonodaje na področju komunalnega opremljanja in odmere komunalnega prispevka ter vlaganja v komunalno infrastrukturo. Pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo se bo upoštevala ena cona za celotno območje občine Videm. Pri izračunu komunalnega prispevka se bo upoštevala bruto tlorisna površina stanovanjskega objekta. Pravilnik o nabavi gasilskih vozil, tehnike in druge gasilske reševalne opreme ter o delu tehnične komisije. Občina Videm je podala soglasje k Pravilniku o nabavi gasilskih vozil, tehnike in druge reševalne opreme ter o delu tehnične komisije, ki ga je pripravila Gasilska zveza Videm. Letno poročilo Občine Videm za leto 2020 in Sklep o porabi presežka, izračunanega po fiskalnem pravilu. Letno poročilo je sestavljeno iz Poslovnega poročila, Računovodskega poročila, Zaključnega računa finančnega načrta in letnega poročila enotnega zakladniškega računa. V zaključnem računu občina predstavlja prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov proračuna v proračunskem letu, na katerega se zaključni račun proračuna nanaša. Občina Videm je v letu 2020 prvič beležila presežek po fiskalnem pravilu, ki se izračuna tako, da se od presežka odštejejo vse obresti, ki jih ima občina na dan 31. 12., razen posojil. Tako izračunani presežek se mora porabiti za odplačilo posojil, razlika pa se lahko porabi za povečanje premoženja občine. Sprejem Letnega poročila zavoda OS Videm ter seznanitev z letnimi poročili naslednjih zavodov in ustanov za leto 2020: Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, OS dr. Ljudevita Pivka, Lekarn Ptuj, JZ Zdravstveni dom Ptuj, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, CSD Spodnje Podravje o izvajanju programa Pomoč na domu v letu 2020, Rdečega križa Ptuj za leto 2020, Ars Vitae, programa Kamra — celovita podpora brezdomnim osebam in poročilom CSD Spodnje Podravje, programa Varna hiša. Predlog Soglasja za povečanje števila otrok v kombiniranem oddelku Gaber v enoti Leskovec. Občinski svet na podlagi Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje poda soglasje v primeru, ko se pojavi potreba po vpisu k povečanju števila otrok v oddelku, če obstaja možnost in se s tem omogoči dodaten vpis. Predlog Sklepa o soglasju k redni delovni uspešnosti ravnatelja zavoda OS Videm. Svet Zavoda OS Videm je občini posredoval vlogo za izdajo soglasja k delovni uspešnosti ravnatelja, ki je uspešnost ravnatelja določil v skladu s sprejeto zakonodajo. V skladu z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju se direktorjem (ravnateljem) del plače za redno delovno uspešnost izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila za redno delovno uspešnost v preteklem letu. Predlog spremembe Komisije za priznanja. V Komisijo za priznanja so za člane komisije imenovani: Matjaž Klasinc, Ivan Krajnc, Bojan Merc, Andrej Rožman in Jožef Klinc. Predlog Sklepa o cenikih v Občini Videm za leto 2021. Potrebna je bila uskladitev cenika, saj je Občina Videm prejela drugačne cene s strani ponudnika, gre za material za vzdrževanje cest. Cene so povzete po najugodnejšem ponudniku, ki bo dela izvajal. Predlog za ukinitev javnega dobra pri pare. št. 766/2 in 766/3 k. o. 421 Lancova vas. 17. REDNA SEJA V MAJU V torek, 11. maja, je potekala 17. redna seja Občine Videm. Zaradi slabe epidemiološke slike je tudi tokratna potekala na daljavo s pomočjo videokonference in aplikacije Microsoft Teams, na njej pa so sodelovali vse svetnice in svetniki Občine Videm. Občinski svetniki so na 17. redni seji obravnavali in sprejeli: Poročilo o delu Policijske postaje Podlehnik na območju Občine Videm v letu 2020. Policijska postaja Podlehnik je s poročilom seznanila lokalno skupnost o značilnostih dela in ugotovitvah na območju Občine Videm, ki jih je zaznala po posameznih delovnih področjih. Poročilo o delu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2020. Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju ob polletju in konec proračunskega leta poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela, ki so ga občine potrdile skupaj s kadrovskim in finančnim načrtom. Predlog Rebalansa št. 1 proračuna Občine Videm za leto 2021. Rebalans je treba predlagati, kadar načrtovana sredstva v sprejetem proračunu iz kakršnih koli razlogov ne zadoščajo za prevzemanje potrebnih obveznosti ah nastanejo potrebe po prevzemanju novih obveznosti, za katere v proračunu še niso načrtovana sredstva, saj jih ob pripravi proračuna ni bilo mogoče predvideti. Tako je Rebalans št. 1 potreben zaradi uskladitve proračunskih postavk, ki se med letom spreminjajo, in predvidenih prihodkov za investicije. V rebalansu št. 1 za leto 2021 so predvideni prihodki v višini 6393-983,56 EUR, odhodki v višini 6.586.444,75 EUR, sredstva za investicije so namenjena v višini 2.244.334,79 EUR. Sklep o porabi proračunske rezerve v letu 2021. Sklep zajema višino porabe sredstev iz proračunske rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč za leto 2021. Ta sredstva v višini 64.000,00 EUR se porabijo za odpravo posledic škode na zemeljskem usedu, in sicer za sanacijo ceste in plazov na LC Dravinjski Vrh—Majski Vrh—Podlehnik v višini 64.000,00 EUR. Občinska uprava Aktualne investicije in projekti v Občini Videm KANALIZACIJA LANCOVA VAS Podpisana je gradbena pogodba z izvajalcem Komunalno podjetje Ptuj, izgradnja bo predvidoma končana do konca julija. Vzporedno z gradnjo kanalizacijskega omrežja bo izvedena rekonstrukcija vodovodnega omrežja z zamenjavo azbestnih cevi v dolžini 511 m. Zgrajenega bo 1260 m kanalizacijskega omrežja. Za kanalizacijo v Lancovi vasi (dokončanje) je za naselja Bari-slovci, Sela in Trnovec v izdelavi projektna dokumentacija. Občina Videm namerava projekt izgradnje prijaviti na razpis Kohezijskega sklada. CESTNI PROGRAM 2021 V okviru Cestnega programa 2021 bodo asfaltirani trije odseki cest v KS Leskovec, izvedena bo preplastitev ceste v Sp. Pristavo v dolžini 450 m in JP na Selih (odsek Murko— Smolin-ger). V maju je bila izvedena preplastitev cestnega odseka v V Lancovi vasi bo zgrajenega 1260 m kanalizacijskega omrežja. Foto: Rado Škrjanec Pobrežju, smer Lah—Jeromel, prav tako je bil asfaltiran odsek ceste v Sovičah. V juliju je predvideno asfaltiranje cestne- ; odseka v KS Tržeč—odcep Muzek. Za pločnik Pobrežje (Miral—Tement) je izvedena odmera zemljišč, v pripravi je tehnična dokumentacija. PLAZ REPIŠČE IN PLAZ BELAVŠEK Za oba plazova v Repiščah in Belavšku je izdelana projektna dokumentacija. V naslednjih mesecih pričakujemo pogodbe o sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Za plazova v Repiščah in Belavšku je izdelana projektna dokumentacija. VODOVOD DRAVCI Izvaja se polaganje novega cevovoda zaradi predvidenih novogradenj, saj obstoječi cevovod ne omogoča izvedbe novih hišnih priključkov. Vzporedno se polaga kabel za javno razsvetljavo. VODOTOK POLSKAVA Razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca je poslana v pregled na MOP. Takoj po potrditvi razpisne dokumentacije bo objavljen razpis po Rumeni knjigi — FIDIC (projektiranje in gradnja skupaj). Rok dokončanja vseh del (Vodotok Polskava in zadrževalnik Medvedce) je 720 dni od podpisa pogodbe. Razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca za projekt Vodotok Polskava je poslana v pregled na Ministrstvo za okolje in prostor. Na seji vlade 27. maja je bila sanacija ceste in pločnika v Zg. Leskovcu dodana v Načrt razvojnih programov. Začetek gradnje je predviden v letu 2022. IGRIŠČE POBREŽJE Občina Videm je na razpisu pridobila sredstva Fundacije za šport. V poletnih mesecih bo izvedena preplastitev igrišča, urejeno pa bo tudi igrišče za odbojko na mivki. Prostori zdravstvene ambulante v Leskovcu so dokončno urejeni in čakajo na sprejem prvih pacientov. Foto: TM ENERGETSKA SANACIJA OBČINSKE STAVBE, ŠOLE LESKOVEC, ŠOLE SELA IN VRTCA VIDEM V izdelavi so PZI projekti in razširjeni energetski pregledi — REPI. V septembru bo oddana prijava na razpis za energetsko prenovo stavb. V naselju Dravinjski Vrh se na LC Videm—Dravinjski Vrh— Majski Vrh—Podlehnik izvajata gradnja dveh opornih zidov in sanacija cestišča. Prostori zdravstvene ambulante v Leskovcu so končani, tako da lahko občani zdravstvene storitve opravljajo nemoteno. Občinska uprava ____________________________________________ Stran 7 _ Posodobitev režijskega obrata Občine Videm ežijski obrat Občine Videm je bil ustanovljen leta 1997 Hz namenom prevzeti upravljanje določene obvezne in izbirne gospodarske javne službe. Naloge režijskega obrata so: urejanje in čiščenje javnih površin, vzdrževanje občinskih javnih cest, upravljanje pokopališč, vzdrževanje prometnih površin, ravnanje s komunalnimi odpadki in varstvo pred požari. Zaposleni v režijskem obratu, teh je trenutno osem, imajo v upravljanju štiri vozila, dva traktorja, mini bager, dve prikolici ter razno orodje in naprave za urejanje okolice. Kljub rednemu vzdrževanju vozil, traktorjev s priključki in gradbene mehanizacije z leti pride do njihovega dotrajanja. V letu 2021 smo bili primorani posodobiti vozni in strojni park v režij - Novi pridobitvi režijskega obrata v videmski občini Foto: arhiv občinske uprave skem obratu Občine Videm. Prepotrebno je bilo nadomestiti dotrajano osebno vozilo Peugeot 406, letnik 1998, ki smo ga nadomestili z vozilom VW Caddy Furgon. Traktor Renault Ceres 340, letnik 2000, smo nadomestili s traktorjem John Deere 6100M. Nabavili smo tudi nova priključka — mulčer za košnjo in tandemsko prikolico, ki nam služi za prevoz mini bagra in nasipnega materiala. Namesto mini bagra Yanmar VIO 35 smo nabavili zmogljivejšega in tehnološko naprednejšega Caterpillar 305E2 CR. V letu 2021 si prizadevamo pridobiti še čelnega nakladalca in snežno desko za opravljanje zimske službe z novim traktorjem. S posodobljenim voznim in strojnim parkom bodo dela opravljena varneje in bolj učinkovito. Leon Požar, svetovalec za okolje in prostor SDS Svetniki smo sodelovali na dveh rednih sejah Občinskega sveta Občine Videm. Med pomembnejšimi točkami aprilske seje je bil Predlog Odloka o podlagi za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Videm, ki smo ga svetniki potrdili. Prav tako smo potrdili Pravilnik o nabavi gasilskih vozil, tehnike in druge gasilske reševalne opreme ter o delu tehnične komisije. Pravilnik bo gotovo v pomoč pri nabavljanju gasilske opreme, ki se financira iz proračuna Občine Videm, predvsem pa bo podlaga za to, da se gasilska oprema nabavlja in menjuje v skladu z vrstnim redom GZ Videm. Na majski redni seji Občinskega sveta Občine Videm smo svetniki potrdili Rebalans št. 1 Proračuna Občine Videm za leto 2021. S potrditvijo predlaganega rebalansa smo med drugimi potrdili začetek gradnje 1. faze žarnega zidu na pokopališču Videm, sanacijo posameznih plazov, občutno pa smo povečali sredstva na proračunski postavki kanalizacija Lanco- va vas. S tem se omogoči nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Lancovi vasi, sredstva pa omogočajo tudi začetek postopkov naročil projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije tako v naselju Lancova vas kot tudi za naselja Barislovci, Sela in Trnovec. Občinski odbor SDS ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bomo v Občini Videm praznovali v juniju, pa tudi ob dnevu državnosti in 30-letnici samostojne Slovenije vsem občankam in občanom iskreno čestita. Vsem želimo prijetno praznovanje in predvsem veliko dobrega v naši lokalni skupnosti tudi v prihodnje. Katja Svenšek, vodja svetniške skupine SDS Nova Slovenija - krščanski demokrati V občinskem in regijskem odboru NSi sledimo političnim ciljem in smernicam naše stranke ter politiki vodenja vlade Republike Slovenije. Zaradi politično negotovih razmer pa se v našem volilnem okraju pripravljamo za morebiten razpis novih državnozborskih volitev. Ker je leto 2021 čas praznovanj ob 30-letnici osamosvojitve RS, bliža pa se tudi osrednji praznik, dan državnosti, vas spodbujamo k domoljubju in vabimo, da v znak domovinske pripadnosti v svojem okolju obiščete osrednje dogodke, posvečene državnemu prazniku in prazniku Občine Videm. Občinski odbor NSi — krščanski demokrati želi, da ob praznovanjih in trenutkih podoživljanja ali le branju mlade zgodovine nastanka slovenske države izkažite domoljubje in sledite veri naroda za njegovo bit in dobrobit. Igrani politični izpadi, laži z interesi laičnih vplivnežev ter revolucionarni naboj posameznih politično ujetih sindikatov, lažnih kulturnih klik zoper demokratično ureditev države Republike Slovenije naj vas ne zmedejo. Bodite še naprej svobodni, demokratični in brezmejno ljubeči do domovine z vero v mir in dobro! Vse dobro! NSi — krščanski demokrati e V prvi polovici leta je stranka načrtovala redni občni zbor. Žal je odpadel zaradi viru- S*OVWI»» Ml*« H'W*l sa covid. Upravni odbor stranke je v tem času aktivno deloval prek telefonskih pogovorov in omrežij. Svetniška skupina SLS je aktivno sodelovala pri vseh aktivnostih v okviru Občine Videm. Tako smo bili prek korespondenčnih sej aktivno vključeni v aktivnosti v občini. Tudi na ravni krajevnih skupnosti ima naša stranka aktivnih veliko članov, ki so na kakršen koli način pomagali v času pandemije. V koaliciji že aktivno pripravljamo nove projekte, ki jih bomo poskušali uresničiti za naše občane. Nekateri projekti so se morali zaradi virusa prestaviti, drugi se končujejo ah pa so že končani. Vendar bo za vse nas poletje zelo aktivno, saj nas čaka še veliko dela, predvsem pa bomo morali nadoknaditi izgubljeni čas in občanom dati tisto, kar smo jim obljubili. Se enkrat hvala vsem posameznikom in občanom, ki so v času covida omogočali ali pripomogli k temu, da smo iz te situacije izšli močnejši in z novimi znanji za naprej. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom za podporo, pomoč in prizadevanje, ki so jih pokazali v tem času. Želimo vam prijetno praznovanje praznika Občine Videm in dneva državnosti, kasneje pa prijetno poletje z željo, da maksimalno izkoristite oddih. OO SLS Videm Dan državnosti Na dan državnosti obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, listini, ki sta dokončno postavili temelje za samostojno državo Slovenijo. Članicam in članom DeSUS-a Videm ter občankam in občanom Občine Videm ob 30. obletnici državnosti želimo mnogo državljanskih svoboščin. TO DeSUS Videm Dragi občanke in občani! . Iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Med- iMsavas sebojno razumevanje, sodelovanje in povezovanje so predvsem v času izzivov in sprememb ključ do uspeha. Le s skupnimi močmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo kos novim nalogam in izzivom prihodnosti. Dobitnikom letošnjih občinskih priznanj iskrena zahvala za vaše požrtvovalno delo, s katerim bogatite in zaznamujete našo lokalno skupnost. Dan državnosti, 25. junij, je praznik, ki nas spominja na prelomni čas pred tridesetimi leti. Ponosni smo lahko na dogodke, ki so ustvarjali temelje slovenske države, njene samostojnosti in suverenosti. Pot, da smo to stoletno željo po svoji državi lahko uresničili, pa je veliko daljša. Zato tudi iskrene čestitke ob dnevu državnosti z željo, da nikakor ne pozabimo na osamosvojitvene vrednote — na pogum, enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje! SMS — Zeleni Evrope LO Videm POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke, spoštovani občani Občine Videm Za nami je vremensko muhast in precej mrzel april, ki mu je sledil toplejši, a vremensko še vedno nestanoviten maj. Je pa to čas, ko se narava razbohoti v vsej svoji lepoti in v nas prebudi željo po delu in preživljanju prostega časa v naravi. Dogajanje v Državnem zboru je vso pomlad zelo turbulentno. V marcu smo obravnavali kar tri (sicer neizglasovane) interpelacije ministrov. Kaj podobnega se sicer v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije še ni zgodilo. Imeli smo tudi številne seje odborov na predlog opozicijskih strank, ki so bile največkrat zaznamovane predvsem s politično zlorabo epidemije, brez prave vsebine. Velikokrat imam ob tem občutek, da je dandanes za dosego političnih ciljev dovoljeno prav vse. Tudi diskreditacija in likvidacija drugače mislečih, s čimer pa se predvsem zlorablja poslanstvo oziroma pravi namen demokracije in dela parlamenta kot zakonodajne veje oblasti. Nekaj je gotovo — s takšnim ravnanjem si zaupanja ljudi v delo in odločitve parlamenta zagotovo ne bomo povrnili. V preteklih mesecih smo sprejeli kar nekaj pomembnih zakonskih sprememb, med katerimi je zagotovo tudi sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim smo dvignili najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo s 581 na 620 evrov, najnižje invalidske pokojnine pa na 41 % najnižje pokojninske osnove, kar ta trenutek znese okoli 390 evrov. Povišanje invalidskih pokojnin smo sicer v SDS v preteklosti že večkrat predlagali, a so prejšnje koalicije vedno glasovale proti takšnemu predlogu. Tokrat smo s popravo krivic le uspeli. S predlagano spremembo zakona se bo skrajšalo tudi prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske. Sprejeta je bila tudi novela Zakona o osebni izkaznici, ki pomeni korak bližje k izdaji biometrične osebne izkaznice in s tem vzpostavitve minimalnih varnostnih standardov na tem področju. Od letošnjega avgusta naprej se bodo v Sloveniji izdajale zgolj še biometrične osebne izkaznice. Trenutno veljavne pa ostajajo veljavne do njihovega poteka. Nove izkaznice bodo vsebovale čip, na katerem bodo shranjeni podoba obraza imetnika in prstni odtisi kot sredstvo za preverjanje verodostojnosti izkaznice in identitete imetnika pri prehajanju državne meje. Dodana vrednost nove osebne izkaznice bo kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, kar bo zanesljivo znatno povečalo uporabo elektronskih storitev. Sprejeli smo tudi novelo Zakona o tujcih, s katero se zaostrujejo pogoji za vstop in prebivanje tujcev v Sloveniji ter združitev njihovih družin. Novela zakona po novem določa obvezno znanje slovenskega jezika (nivo Al) za vstop tujca v Slovenijo z namenom združitve družine. Pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca je obvezno znanje slovenskega jezika (nivo A2) ob petletnem neprekinjenem prebivanju v naši državi. S spremembami zakona se zaostrujejo tudi pogoji za združitev družine tujih državljanov, saj so iz sredstev za preživljanje družine po novem izločeni vsi dodatki in socialni prejemki, pri čemer pa se podaljšuje tudi rok za pridobitev te pravice iz enega na dve leti. Vesela sem, da je bil v drugi obravnavi na izredni seji državnega zbora potrjen tudi Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke. Ta zakon prinaša ustrezno zaščito otrok, ki so bili udeleženi v kazenskem postopku, saj se z njim ustvarja pravna podlaga za vzpostavitev varne hiše za otroke. Projekt varne hiše je namenjen zaščiti otrok, ki so bodisi bili udeleženi v kazenskem postopku bodisi so žrtve oziroma priče nasilnih ravnanj, zlasti spolnih zlorab, spolnega nasilja in nadlegovanja. S tem zakon se zato poskuša ustvariti varno okolje za otroke, ki so se znašli v izjemno težki situaciji, ki jim pušča mnoge posledice za vse življenje. Glede na zadnje podatke o številu brezposelnih v Sloveniji smo dobili potrditev, da so interventni ukrepi, ki smo jih sprejeli v kar osmih protikorona paketih, vendarle dosegli svoj namen. Kljub razglašeni epidemiji ima namreč danes Slovenija zgolj 4,8-odstotno stopnjo brezposelnosti in se tako uvršča med sedmerico držav Evropske unije z najnižjo stopnjo brezposelnosti. Gledano v številkah — število brezposelnih je v aprilu padlo na 79.285 oziroma za 10,6 % v primerjavi z aprilom 2020. Vse to dokazuje, da so bili ukrepi, ki smo jih sprejemali, pravi. Gledano v številkah — za ukrepe na podro- čju dela in prispevkov (čakanje na delo, mesečni temeljni dohodek, povračila prispevkov ZPIZ) je država v zadnjem letu namenila skoraj 1,4 milijarde evrov. Ob tem se je za delno kritje fiksnih stroškov gospodarstvu, krizni dodatek za zaposlene v gospodarstvu in turistične bone iz proračuna namenilo še dodatnih 350 milijonov evrov. Okoli 200 milijonov evrov pa je bilo dodatno namenjenih še ranljivim skupinam in upokojencem. Skupno je bilo v zadnjem letu iz proračuna nakazanih okoli 2,7 milijarde evrov pomoči. V boju s koronavirusom se sicer na prvo mesto postavljata zdravje in življenje ljudi, verjamem pa, da se je kljub vsemu naredilo vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. To dokazujejo tudi številke. Spoštovani, leto 2021 bo očitno še vedno leto negotovosti. Stvari, ki so nekoč veljale za samoumevne, to več niso. Izzivi, pred katerimi stojimo, so večji, kot so bili kadar koli. Spremenjeno okolje od nas zahteva spremembe v razmišljanju in delovanju. Spremembe pogosto sprejemamo s težavo, se jim upiramo, četudi se zavedamo, da so nujno potrebne. Pred nami je praznovanje občinskega praznika in tudi 30. rojstni dan naše domovine Slovenije. Želim vam ponosno praznovanje obeh praznikov in vse le dobro. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Ob 31. obletnici ustanovitve Demosa Razvoj naroda, kulture in sploh človeštva poteka tako, da vsaka generacija spozna in se nauči vseh glavnih spoznanj iz dotedanjega narodnega, kulturnega in človeškega razvoja, nanje pa doda svoje lastno delo in ustvarjanje. (Jože Ramovš) politična demokracija je tlakovala pot samostojni Sloveniji. Iz obdobja nastajanja Demosa - Demokratične opozicije Slovenije - (gr. demos - svobodno ljudstvo s političnimi pravicami) je arhivskega gradiva dokaj malo, zato povzemam besede predsednika Pučnika, da je bil Demos ustanovljen 27. novembra 1989, in sicer po formuli tri plus ena, kar pomeni, da so bile SDZS, S DZ in SKD za skupen nastop na volitvah (kot Demos), kmečka zveza pa je sicer pristajala na program, ne pa na skupen nastop. Vendar so si v SKZ v dobrem mesecu dni zaradi pritiska Ivana Pučnika (brata Jožeta Pučnika) in dr. Franca Zagožna premislili ter celovito pristopili k opozicijski koaliciji; prav tako so v začetku januarja 1990 to storili tudi Zeleni Slovenije (ZS). Februarja 1990 so se za povezavo z Demosom odločili še v Slovenski obrtniški stranki (SOS), marca pa tudi upokojenci, združeni v stranki Sivih panterjev, ki pa so največkrat povsem prezrti del Demosa, saj po volitvah v skupščini niso imeli svojih delegatov in so iz Demosa tudi prvi izstopili. Temeljna cilja Demosa sta bila: miren prehod iz totalitarizma v demokratično družbo in ustanovitev suverene države slovenskega naroda. Mineva 31 let od takrat, ko so na Ptuju ustanovili Demokratično opozicijo Slovenije — Demos, ki jo je oblikovala koalicija demokratično izvoljenih strank v sestavi: Krščanske demokratske stranke, Slovenske demokratske zveze, Slovenske Ustanovni člani Demosa na Ptuju (od leve proti desni sedijo): Janez Žampa (SKZ), Ivan Jurkovič (KDS), Ivan Lovrenčič (SDZ), Ivan Božičko (ZS) in Miroslav Luci (SDZS) Foto: I. Matjašič kmečke zveze — narodne stranke, Socialnodemokratske stranke Slovenije in Zelenih Slovenije. Ob ustanovitvi so člani Demosa v skupno izjavo med drugim zapisali: »Demos je prevzel oblast, s tem pa popolno odgovornost za izvedbo Majniške deklaracije.« Čeprav so članice Demosa mnogokrat imele različno oblikovane zamisli za dosego cilja, so zmogle izpeljati projekt, o katerem so sanjale generacije pred nami — demokratično zasnovano Republiko Slovenijo, samostojno državo slovenskega naroda. ZAKLJUČNA MISEL Morda je nastopil trenutek ponovne združitve modrosti in intelektualnih moči, ki bi zmogle, da kot narod prebrodimo nakopičene težave ter izstopimo združeni in usmerjeni v razvoj, ki bo prinesel blaginjo za vse državljane. Mag. Ivan Božičko, ustanovni član Demosa na Ptuju Država, državljan, domoljub 1 /procesih demokratizacije političnega prostora v V takratni Sloveniji, ujeti znotraj enopartijske jugoslovanske federacije, so bile stranke tako imenovane slovenske pomladi: SKD, SDZ, SDSZ, SOS in ZS ustanoviteljice koalicije demokratično izvoljenih strank - Demosa (8. 4. 1990). S 54,8-odstotno zmago nad postkomunističnimi strankami prejšnjega režima je Demos v takratnem izvršnem svetu RS prevzel vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki je s koalicijo izboril plebiscit za osamosvojitev Slovenije (izveden je bil 23. 12. 1990). Razglašeni rezultati 26. 12. 1990 za samostojnost in enotnost (88,2 %) so narekovali, da je republiška skupščina sprejela deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije 25. junija 1991 (dan državnosti). Že v dneh 26. in 27. junija 1991 ustanovljeno državo. Zaradi enostranske, a ustavno pravno dopustne plebiscitarne odločitve je kljub pravnim temeljem do osamosvojitve prišlo do 10-dnevne vojne za Slovenijo. Komunistično vodstvo Jugoslavije in njen partijski čuvaj (jugoslovanska vojska) odcepitvene odločitve nista sprejela. Z odločno ljudsko podporo, pravnimi temelji, diplomatsko aktivnostjo in aktivnostjo domoljubnih Slovencev v izgnanstvu ali ekonomski migraciji se je hitro vzpostavilo mednarodno priznanje na novo nastale države. Prav vse te dejavnosti so se v času osamosvajanja Republike Slovenije pokazale kot izraz domoljubja in do demokratičnih sprememb odprta bit slovenskega naroda. Državljanska pripadnost, enotnost in zavest pa žal v 30-letnem obdobju občasno popuščajo. Plenilski izzivi in politični cilji naslednikov starega režima po gospodarskem sektorju kot rakava bolezen, danes bi rekli pandemična bolezen, najedajo današnji družbeni, gospodarski in politični prostor. Politična nihanja so dopustna, a žal lahko tudi nevarna predvsem takrat, ko preidejo v stanje rokovnjaštva izven političnega bontona in sovražnega podpihovanja agresije malih klik, ki so anarhična razjeda ran domoljubja ali narodne pripadnosti. Domoljubje ni politična fraza. Je stvar človeške duše, notranji klic po pripadati nekomu bližnjemu ah celo abstraktnemu. Ljubezen do domovine začnemo gojiti v družini in jo skozi podzavestno in zavestno učenje v domačem in družbenem okolju nadgrajujemo. Kot vse poti v življenju je tudi pot domoljubja pot skozi labirint. Negotovi, strahopetni, brez čustvene opore, brez cilja, prijateljev hitro zaidemo, vračanje pa je lahko težak in dolgotrajen proces. Torej, mama, družina, dom, vrtec, šola, naša skupnost, občina in dežela se na poti socialnega in jezikovno-etičnega vedenja in zavedanja združujejo v državo državljanov po regionalnem, kulturno-zgo-dovinskem in ideološkem principu. Imamo skupne simbole, poslušamo nacionalno glasbo, proslavljamo mejnike nacionalne zgodovine in mejnike biti naroda. Vse to nas krepi, nad- Čestitka ob prazniku - dnevu državnosti - in 30-letnici samostojnosti ter prijeten spomin na obisk Geossa, geometričnega središča Slovenije grajuje in utrjuje v veri do domovine. Ko vidimo, slišimo, ali znamo potrpeti, razsojati in razsoditi in se včasih opreti na preteklost, bomo zlahka utrjevali demokratično sedanjost. Brezmejna liberalizacija, anarhija ali pa zgolj preveč permisivna vzgoja nas lahko oddaljijo od čuteče in čustvene navezanosti na domovino. Z vzgojo le za dosego ciljev brez truda se miselno izgubljamo in lažno pričakujemo, da mora država za nas skrbeti in nas preživeti. Tako posameznik, družbena skupina in skupnost se s takimi dejanji slabimo ter padamo v odvisnost plenilcev gospodarstva, oblasti in suverenosti. Na poti vstopanja v zrelo družbo (30 let starosti nas postavlja na absolutno samostojno pot življenja tudi kot posameznika) in odgovornosti do domovine nas mora občasno tudi kdaj strezniti — »resetirati«. To je lahko trenutna zdravstvena kriza zaradi pandemije ali pa kak drugi družbeni šok. Po korakih torej: se učiti, znati delati, biti odgovoren, sprejeti nagrado le za dobro delo ter grajo za nedelo in stranpoti. Ustvarjati zase in za zanamce, biti solidaren do ranljivih skupin (to niso lenuhi, brezdelneži in zasvojenci), biti spoštljiv, ohranjati spomin na mejnike naše živosti, to in še kaj so cilji. Ob skromnem opisu domoljubja naj še enkrat opomnim: Domovinska vzgoja se ne začne s poznavanjem občinskih, deželnih in državnih simbolov enkrat na leto ali desetletje. Domovinska vzgoja se začne z vzgojo v pripadnost družini, sočutjem do doma, okolja, žive in nežive narave, do kulturne in etnološke biti naroda. Z zavestnim učenjem in delom ter dojemanjem skupnosti z njeno jezikovno in posvetno preteklostjo pa lahko zavest le dvigujemo, utrjujemo in ne nazadnje s športno-kulturnimi in znanstvenimi dosežki slavimo in utrdimo. Vabljeni na praznovanja Občine Videm in 30-letnice dneva državnosti na mestih, kjer koli že boste. Besedilo in foto: FL 22. april, dan Zemlje, letos z geslom »Obnovimo našo Zemljo« Zemlja človeštva ne potrebuje za preživetje. Preden smo prišli na ta planet, je šlo materi Zemlji kar dobro. Ce je ne bomo ljubili, bomo izgubljeni. (Louise L. Hay) Z^b letošnjem svetovnem dne-VVvu Zemlje so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. Že enainpetdesetič, v več kot stodvaindevetdesetih državah, obeležujemo dan Zemlje, ki ga koordinira globalna mreža dneva Zemlje, z geslom »Obnovimo našo Zemljo«. Negativnim vplivom na okolje, kot so onesnaževanje zraka in tal, emisije toplogrednih plinov ali antropogeni posegi v naravno okolje, se lahko zoperstavimo na različne načine. Uspešnost ah neuspešnost pri spopadanju z okoljskimi izzivi se ocenjuje oz. meri s spremljanjem raznih podatkov in trendov, ki jih ti v določenem obdobju ponazarjajo. V Sloveniji smo v letu 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogre- Travnik v bujnem razcvetu Foto: I. Božičko dni h plinov v ekvivalentu CO, ali 9 ton na prebivalca. Na prebivalca smo načrpali 82 m5 pitne vode, od tega smo je porabili 59 m5 na prebivalca ter očistili na čistilnih napravah 69 % odplak. Pridelali smo 509 kg komunalnih odpadkov na prebivalca in odložili 72,8 % ločeno zbranih komunalnih odpadkov. Investicije v varstvo okolja so v letu 2019 znašale 113 EUR na prebivalca ali 0,50 BDP. Podatki sledijo trendom izboljšanja, vendar še kljub temu zaostajajo za sprejetimi okoljskimi ukrepi. Podnebne spremembe in druge degradacije okolja so porušile naše naravne sisteme, kar je privedlo do novih in smrtnih bolezni ter do razpada svetovnega gospodarstva. A tako kot nas podnebne spremembe in koronavirus boleče opozarjajo na škodo, ki smo jo povzročili, nas opominjajo tudi stanje planetarnih ekosistemov. Neizpodbitno je pred nami čas, da obnovimo planet Zemljo (Restore Our Earth). Obnova planeta Zemlje stoji na petih stebrih: na trajnostnem razvoju družbe, sonaravnem načinu pridelave hrane, skrbi za okolje, prilagajanju klimatskim spremembam ter na proučevanju in razumevanju planetarnih ekosistemov. ZAKLJUČNA MISEL Planet moramo obnoviti ne samo zato, ker nam je mar za naravni in prijazni svet, temveč zato, ker na njem živimo. Vsak od nas potrebuje zdravo Zemljo, ki bo podpirala naše preživetje, zdravje in srečo ter nudila delovna mesta. Zdrav planet ni možnost — je nuja. Mag. Ivan Božičko Čistilna akcija v KS Dolena V ^"istilna akcija je bila zaradi lažje in V—varne izvedbe razdeljena na dva dni (16. in 17. aprila). Na vsa gospodinjstva v KS so bila poslana vabila in program dela. Odziv v petek, 16. aprila, je bil naravnost presenetljiv-akcije se je udeležilo kar 51 krajanov vseh starosti in iz društev v naši KS. Delo je potekalo med 16. in 20. uro po strogih navodilih NIJZ - pandemičnih ukrepih. Na natančno razdeljenih delovnih conah v naseljih Dolena, Popovci in Zgornja Pristava smo nabrali kar nekaj vreč mešanih odpadkov in tri vreče pločevink. Slednje smo predali humanitarni skupini iz Makol (zbiranje v dobrodelni namen). Na dnevnem cilju z veseljem ugotavljamo, da se stanje onesnaženja na standardnih lokacijah čiščenja izboljšuje. Glede skupne količine odpadkov pa ne moremo biti zadovoljni. Odvrženih pločevink in plastenk je največ ob cestah in delih brežin Dravinje, kjer so ribolovna mesta. V čistilni akciji 17. aprila je sodelovalo 11 udeležencev. Čistili smo le na odseku prenovljene ceste na Osterpergerjevo. To je nova lokacija čiščenja, saj je bil dostop do brežine pod cesto zaradi zara-ščenosti pred obnovo ceste nemogoč. Teren je zelo zahteven, strm in prepaden, zato se je pri delu uporabljala tudi vrv. Stanje onesnaženosti je skrb vzbujajoče. Na zgolj enem odseku pod staro prepadno zaščitno oporo smo nabrali 10 vreč pivskih pločevink in plastenk ter plenic in mešanih gospodinjskih odpadkov. Razdalja opisanega znaša zgolj 50 m. Na preostalem delu odseka v dolžini 600 m pa smo nabrali še enako količino enakih odpadkov z dodanim kosovnim materialom: avtomobilske gume, platišča, dva štedilnika, televizor, kovinske posode idr. V en glas smo si rekli: »Za kom neki čistimo?« Nato smo skupaj ugotovili, da najverjetneje za »vikenda-ši«, saj na območju, kamor pelje cesta, obstaja iz KS Dolena le ena domačija in okrog pet vikendov. Naselji Gorca in Dežno sta iz občine Podlehnik, a je do več deset vikendov in nekaj domačij naša krajevna cesta odličen dovoz in za odmetavanje smeti zaradi pogozdenosti in zaraslih brežin očitno »primerno odlagališče«. Pri delu nas je obiskal tudi videmski župan Branko Marinič in ob pogledu na nerazumno stanje skupaj z nami delil veliko ogorčenje — zgražanje. Smeti so odpeljali delavci režijskega obrata občine, pločevinke pa smo ponovno oddali za humanitarni namen. Za pomoč pri izvedbi akcije se zahvaljujemo vodstvu Občine Videm in njenemu režijskemu obratu. Besedilo in foto: FL V okviru letošnje čistilne akcije v KS Dolena so domačini uredili brežino pod cesto na odseku prenovljene ceste na Osterpergerjevo. Dogodki v KS Dolena Oprostitve pandemičnih ukrepov Oso postopne in zelo počasne. Življenje v skupnosti pa kljub veliko obolelih krajanov teče naprej. Tako smo v aprilu člani sveta KS izvedli še en sestanek na daljavo. Sprejeli smo več potrebnih nalog in sklepov za nadaljnje delo. Kot najpomembnejše izpostavljamo čistilno akcijo na območju celotne KS in imenovanje organizacijskega odbora za izvedbo prireditve — odprtja cestnega odseka na Osterpergerjevo. Hkrati bomo praznovali tudi občinski praznik in 30-letnico osamosvojitve Republike Slovenije — dan državnosti. Dela v domu se nadaljujejo. Trenutno poteka toplotna izolacija na stropih društvenih prostorov (športnikov in folklornega društva). Postavlja se še dodatna pregradna stena za povečanje pisarne in garderobnega prostora z likalnico. V vseh prostorih nadstropja pa je tudi prenovljena električna napeljava. Staro so pod lesenim stropom poškodovali in uničili nadležni glodavci. Pogled na cestno galerijo - prireditveni prostor Po opravljenih pleskarskih delih nam v nadstropju ostane še obnova lesenega stopnišča. Nato se nadaljuje delo v pritličju — obnova tal velike dvorane in dveh pisarn, pleskarska in elektrikarska dela. Imenovan je organizacijski odbor za junijsko prireditev, ki bo 19. junija na obnovljenem cestnem odseku na Osterpergerjevo — izgrajena cestna je že v uporabi. Oddana so vabila na tri delavnice, ki bodo popestrile prireditve (slikarska, kiparsko-klesarska in kulinarič- na). Sicer pa smo praznovanja (27. april ter 1. in 2. maj) prvič obeležili z izobešenimi zastavami na nekaj drogovih javne razsvetljave v naseljih Zgornja Pristava in Popovci. Potrebno opremo drogov so namestili delavci režijskega obrata občine. Hvala! Ob opisanem pa je seveda še redno delo urejanja okolice doma in druge tekoče naloge v naši skupnosti. Besedilo in foto: FL 0 1 | KS Pobrežje prenavlja del infrastrukture in skrbi za zdravje vaščanov 1 /Pobrežju je v četrtek, 6. maja, po dolgem času zase-V dal svet KS, prisoten pa je bil tudi župan Branko Marinič, ki je zbranim predstavil rebalans proračuna Občine Videm. Pobrežani so veseli, da se v njihovi vasi vedno dogaja kaj zanimivega, pa tudi, da niso pozabljeni, kot so bili v preteklosti. Na svetu KS je bilo veliko vprašanj in predlogov, med drugim o uničenju cest in bankin v času gradnje daljnovoda, za katere mora poskrbeti Eles. Sicer pa so v tem pomladnem času že dobili prenovljeno cesto Lah—Jeromel v vrednosti 36 tisoč evrov, v pripravi so pogodbe za odkup zemljišč, za katere je že bila narejena odmera za pločnik Miral—Tement. Sledi še obnovitev celotnega športnega parka v Pobrežju, ki zajema odvodnjavanje, namestitev novih igral in ureditev celotnega asfaltnega igrišča. Naložba je ocenjena na 40 tisoč evrov, nekaj pa naj bi primaknila tudi Fundacija za šport. Skratka, v poletnih mesecih naj bi se Pobrežani že lahko družili v lepo Do poletja so v načrtu obnovitvena dela v športnem parku Pobrežje. Odsek ceste Lah-Jeromel je že moderniziran. urejenem športnem parku ter skrbeh za kondicijo in dobro počutje. Besedilo in foto: MN Novi izzivi za nove generacije 1 /KS Tržeč bodo kljub dokaj negotovi situaciji poskušali V tudi letos spraviti pod streho vse investicije. Do sedaj so bili prav vsako leto pri tem zelo uspešni in v vasici ob Polskavi verjamejo, da jim bo s predsednikom KS Dušanom Serdinškom na čelu uspelo tudi letos. V prvi vrsti je za to zaslužna videmska občina, saj so njeni svetniki na redni seji v torek, 11. maja, z rebalansom proračuna št. 1 potrdili še nekaj več sredstev in s tem poskrbeli za kar nekaj novosti, ki bodo v KS Tržeč vidne že v bližnji prihodnosti. Tako nameravajo v KS Tržeč letos začeti in tudi dokon- Preužitkarica na Djočanovi domačiji počasi dobiva končno podobo. Na tem mestu, ob Športnem parku Tržeč, bo stalo avtobusno postajališče. čati naslednje projekte: preplastitev cestnega odseka Muzek in dela odseka Vidovič, nakup zemljišča v športnem parku med obema igriščema (že končan), kar je bila dolgoletna želja vaščanov in je izjemnega pomena za šport in rekreacijo tako za sedanje rodove kot tudi zanamce, dokončanje objekta na Djočanovi domačiji, izgradnja avtobusnega postajališča ob Športnem parku Tržeč (polega starega igrišča), kar je bila prav tako dolgoletna goreča želja vseh vaščanov, pomoč in sodelovanje s PGD Tržeč ob njihovem visokem jubileju (90-letni-ci), kar sovpada z Dnevom gasilcev Gasilske zveze Videm 12. junija, postavitev križa pri Mlakarjevi domačiji in nova igrala v Športnem parku Tržeč. Besedilo in foto: TP Preužitkarska hiša ■Tradicionalna kmetija Dravskega in Ptujskega polja pa I tudi Haloz je imela na kmečkem dvorišču med drugim tudi preužitkarsko hišo - preužitkarsko stanovanje, ki je služilo za bivanje očeta in matere, ko sta predala kmetijo mlademu rodu ali sta obnemogla za delo na kmetiji. Preužitek je bil v nekdanjem kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja ob spremembi lastništva kmetije. Na ta način sta bila hrana in stanovanje zagotovljena do smrti. Izvedba in konstrukcija stavbe sta tradicionalni ter ponazarja spretnosti zidarskih, tesarskih in mizarskih mojstrov iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Kritina je opečna. Preužitkarska hiša stoji na nasprotni strani stanovanjsko--gospodarskega dela kmetije. Člani Etnografskega društva Tržeč se zahvaljujemo vsem donatorjem za dosedanjo pomoč pri izgradnji preužitkarske hiše, zlasti še KS Tržeč in Občini Videm. Preužitkarska hiša na dvorišču Etnografskega muzeja je pod streho. Foto: I. Božičko Ob praznovanju praznika Občine Videm, želimo vsem občankam in občanom veselo praznovanje in obilo sočnih češenj. IB Postavljanje mlaja in čistilna akcija v Šturmovcih etošnje leto je spet okrnjeno z dogodki. VTD Šturma-Lča smo tako tudi letos bili primorani izpustiti občni zbor in ga izvesti v prilagojeni obliki. Na tem sestanku upravnega odbora društva smo sprejeli sklep, da vsem našim članom avtomatsko podaljšamo članstvo v društvu. Zadnji dan v aprilu smo na Petrovi domačiji postavili mlaj. Sicer smo ta dogodek izvedli v ožjem krogu in brez večje pogostitve, ki smo je bili vajeni v preteklih letih. Kljub temu smo skupaj preživeli prijeten popoldan, mladi muzikant Lan je poskrbel tudi za glasbo. Drugo soboto v maju so se Šturmovčani v lepem številu udeležili čistilne akcije v organizaciji KS Videm. Razdelili so se v Letošnja čistilna akcija v Šturmovcih. Foto: MB Postavitev mlaja na Petrovi domačiji. Foto: IRK pet skupin, na fotografiji je ena izmed njih. Odpadkov je bilo sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, je pa res, da bi bilo v prihodnje treba čistilno akcijo izvesti še bolj zgodaj spomladi, saj je nekaj odpadkov že prekrila trava. Čistilni akciji so se pridružili tudi naj mlajši vaščani. Zahvaljujemo se Občini Videm, KS Videm za uspešno sodelovanje in da pristojni prisluhnejo našim idejam in željam. Ideje o ohranjanju kulturne in naravne dediščine lahko uresničujemo le s sodelovanjem članov TD Sturmača in naših prijateljev, saj brez tega uspešnega sodelovanja ne bi bilo izvede- nih projektov. Hvala vsem, ki skrbite za to, da Petrova domačija ohranja in še izboljšuje svoj videz pa tudi namen. V prihodnje si predvsem želimo, da bi lahko izvedb dogodke za širšo javnost, kot smo jih v preteklih letih. Se vedno pa velja, da si lahko Petrovo domačijo ogledate, letos smo že sprejeli nekaj obiskovalcev. Glede na sproščanje ukrepov z veseljem najavljamo, da bomo letos prvo soboto v juniju organizirali že 15. tradicionalno srečanje Sturmovčanov, saj se bomo na Petrovi domačiji družili zunaj. LRK V Sovičah in Drave ih domačini niso pozabili na tradicionalna opravila V ^*lanom Društva za ohranjanje dediščine (DOD) Haloz V—in Kulturno-turističnega društva (KTD) Klopotec Soviče - Dravci je v prvih mesecih letošnjega leta kljub epidemiji uspelo izpeljati nekaj tradicionalnih dogodkov in opraviti nujna dela v društvu. V maju pa že komaj čakajo na kak sestanek in srečanje s prijatelji. V začetku leta so uspešno opravili rez modre kavčine, potem so se posvetili pustnim opravilom, si nadeli maske in se podali po vaseh, kar so ljudje dobro sprejeli. V lepem spominu Modra kavčina pri muzeju v Dravcih je po rezi že pripravljena na novo letino. Za pusta so šli malo po vaseh in obudili lik baba deda nosi. jim ostaja tudi snemanje posebne pustne televizijske oddaje. Nekaj članov obeh društev je združilo moči in se tradicionalno posvetilo guljenju lipovca, ki ga še vedno uporabljajo Guljenje lipovca je v Halozah prav posebno opravilo, ki ga znajo le še redki domačini. za vez v vinogradu. Ob prazniku dela so v manjšem številu postavili tudi mlaj. TM Ekipa, ki je postavila mlaj v Sovičah. Foto: arhiv društev Velikonočni utrip v Vidovi kleti 1 /dneh pred veliko nočjo so imele tudi gospodinje iz V Društva kmetic občine Videm polne roke dela. Letos praznujejo 40-letnico društva, jubileju pa so želele posvetiti 10. velikonočno razstavo kruha, a je zaradi epidemije niso mogle izpeljati. Delček svojega ustvarjalnega dela so v Vidovi kleti predstavile na snemanju posebne oddaje televizije SIP TV. Ana Hrga, predsednica Društva kmetic občine Videm, ter članici Marija Kolednik Črnila in Slavica Merc so predstavile društvo skozi zgodovino, se spomnile tudi vseh predsednic, projektov, delavnic in prijetnih skupnih druženj. Povedale so, Ana Hrga (na levi), Slavica Merc (v sredini) in Marija Kolednik Črnila so v televizijski oddaji predstavile svoje društvo skozi zgodovino in povedale veliko zanimivega o 40-letnem delovanju. V Vidovi kleti so Videmčanke pripravile prijeten razstavni velikonočni kotiček. kako je v času epidemije in kaj zdaj počnejo članice, ko druženja niso zaželena, vse skupaj pa so povezale še z letošnjim praznovanjem društvenega jubileja ter na kratko predstavile tudi pomen velikonočne razstave kruha in velikonočnih jedi. Posebej za to priložnost so gospodinje spekle tudi domači kruh. V oddaji so se Videmčankam z razmišljanjem o pomenu in praznovanju velike noči pridružili še župan Občine Videm Branko Marinič, p. Tarzicij Kolenko, župnik v župniji sv. Vida, in p. Jože Petek, župnik v župniji sv. Andraža v Halozah. Besedilo in foto: TM fLU En del televizijske oddaje je nastal tudi v župniji sv. Andraža v Halozah, kjer so pred cerkvijo postavili velik presmec. Desno: Pater Jože Petek je odprl vrata župnijske cerkve in pri oltarju pokazal dva velika presmeca. Videmčankam sta se na snemanju pridružila župan Marinič in p. Tarzicij. Etnografsko društvo Haloze skrbi za etnografski muzej v ^*lani Etnografskega društva Haloze že vse od postavi-V—tve muzeja v Veliki Varnici skrbimo za urejeno okolico, lep videz zgradbe in vzdrževanje ter nabavo novih muzejskih eksponatov. Ponosni smo tudi, da si naš muzej in eksponate ogleda veliko obiskovalcev, tako slovenskih kot iz tujine. Tako smo v letu 2019 imeli 10 skupinskih ogledov, od tega šest mednarodnih s skupno okrog 180 obiskovalci iz drugih držav. V letu 2020 je bilo zaradi omejitev, povezanih s koronakri-zo, teh aktivnosti manj. Izvedli smo lahko samo tematsko razstavo pripomočkov za delo v vinogradu nekoč ter omogočili ogled muzeja enkrat za osnovnošolce in šestkrat 4—6 posameznikom. Organizirali smo tudi pohod po Halozah z ogledom muzeja, ki se ga je udeležilo 36 pohodnikov. Lepo urejen muzej v Veliki Varnici je obiskalo že veliko ljudi. Foto: Rado Škrjanec Kot vsako leto smo se tudi lani zbrali 6. junija ob pol desetih in začeli delo. Poleg vsakoletne košnje okrog muzeja, sajenja okenskih rož, pregleda in osnovnih popravil ter pleskanja obstoječih eksponatov muzejskih primerkov, generalnega čiščenja prostorov in muzealij smo največ energije vložili v pleskanje zunanjih sten lesene zgradbe. Oskrbnica Žalika Vidovič je na občini poskrbela za material, pleskali pa smo skoraj vsi, večina s tal, manjšina pa z lestev. Bili smo tako zavzeti, da nam je zmanjkalo malo barve, predvsem pa časa, zato smo akcijo dokončali naslednjo soboto, 13. junija, seveda tako, kot se za prostovoljce spodobi: s prigrizkom in haloško kapljico ter veseljem ob uspešno končanem delu. Ob koncu smo imeli še krajši sestanek, na katerem smo pregledali delo društva, ki pa je bilo zaradi omejitev precej okrnjeno, saj smo poleg že navedenega imeli v načrtu še projekt o delu v vinogradu, martinovanje, strokovno ekskurzijo in memorialni malonogometni turnir ter več ogledov razstave eksponatov, a je vse preprečila koronska kriza. Predsednik Friderik Bračič je podelil še zahvale dolgoletnim članom društva za ohranjanje kulturne dediščine. Delovno druženje smo končali s skupinsko fotografijo. Upamo, da bo letos delo potekalo normalno. TR Folklorna pomlad v FD Rožmarin Dolena folklorno društvo Dolena poskuša kljub težkim časom, ki niso najbolj naklonjeni kulturni dejavnosti, nekako držati kulturo in člane društva skupaj na različne načine, bodisi virtualno bodisi v manjših skupinah v živo. Tako smo naše pomladno popotovanje začeli na velikonočno soboto. Nekaj članov odrasle folklorne skupine se je zbralo ob Potočnikovem križu v Popovcih. Oblekli so kostume, ki so značilni za ta konec Haloz, se postavili pred objektiv ter prikazali in obudili, kako so nekoč ljudje nosili k blagoslovu velikonočna jedila. Prijetno sončno sobotno popoldne je bilo prav lepo za obujanje takšnega običaja. Rožmarinova v narodni noši. Na velikonočno soboto so se zbrali pri Potočnikovem križu v Popovcih. Po veliki noči smo v naših prostorih v Domu krajanov Dolena pospravili stvari, jih zaščitili, saj se v domu izvajajo obnovitvena dela. Članice aktiva žena so pospravile in očistile kuhinjo. V aprilu goduje sv. Jurij. Poklonih smo se mu s fotografiranjem. Naša bogata zakladnica folklornih kostumov premore kostume iz različnih pokrajin Slovenije, med drugim tudi iz Bele krajine. Tako smo se oblekli v belokranjske noše in se fotografirali med brezami, ki so še kako značilne za Belo kraji- Z belokranjsko nošo so se rožmarinove! poklonili sv. Juriju. no. Maj bomo namenili počasnim srečanjem v manjših skupinah, z upoštevanjem vseh ukrepov in priporočil NIJZ. Približuje se tudi praznik Občine Videm. Upamo, da bomo lahko nastopali in se tako predstavili. Temu bomo namenili tudi čas in energijo, ki smo jo hranili skoraj v enoletni pavzi. V društvu si prizadevamo, da vsak član čuti pripadnost društvu, ne glede na trenutne razmere, ko se ne moremo toliko videti v živo. Upamo na čimprejšnje snidenje. Vabimo vsakega, ki ima željo po ohranjanju kulture in pristnem druženju, da se nam pridruži. Kultura namreč ne sme zamreti, ampak jo moramo negovati za nadaljnje rodove. FD Rožmarin Dolena Društvena dejavnost v KS Dolena ("Na kraj in njegova skupnost živita, L/vemo takrat, ko se v okolju opazi aktivnost vaščanov. V velikonočnem času seje to najbolj poznalo pri urejanju okolice vaških križev. Pridne roke članic aktiva žena so v času pričakovanja velikonočnega blagoslova organizirale čiščenje okolice križev in njihovo okrasitev, zato so zanje izdelale tradicionalne okrasne vence. Po končanem delu so ob molitvi podarile tudi sveče. Članice aktiva žena so opravile generalno čiščenje kuhinje, inventuro, počistile dom krajanov v prostorih, kjer so obnovitvena dela končana, in pripravile vse potrebno, da bi po sprostitvenih ukrepih zaradi pandemije koronavirusa lahko izvedle prvo letno kuharsko delavnico. Člani društva upokojencev so začeli redno vadbo in nadaljujejo ligaško tekmovanje v ruskem kegljanju. Vadba in tekmovanje potekata po protokolih NIJZ in priporočilih vlade RS za omejitev pandemije. Ob kegljišču, ki so ga malo posodobili z novo sintetično oblogo, so opravili tudi čiščenje okolice doma. Predsednica društva Zofka Hebar je za članstvo že napovedala tečaj vadbe nordijske hoje takoj, ko preidemo v rumeno fazo pandemičnih ukrepov. Športno društvo je znotraj dovoljenega števila udeležencev in ob potrebnih požarnovarnostnih ukrepih ob ribniku Zgornja Pristava zakurilo manjši prvomajski kres. Žal vaškega druženja ob golažu in glasbi ni bilo moč izvesti. Trenutno jih čaka še kakšen dan ah dva aktivnega dela pri prenovi pisarne. Nestrpno čakajo tudi rezultate vložene kandidature za sofinanciranje letnega programa športa. Ob koncu je treba poudariti, da so vsa društva s sedežem v KS Dolena sodelo- Vaški križ v Zgornji Pristavi Foto: Slavica Petrovič vala v čistilni akciji. Prav tako so predstavniki vseh društev vključeni v organizacijski odbor za pripravo junijskih prireditev v naši KS. FL Močne roke v Lancovi vasi spet postavile čudovit maj pon K I a srečo so se ukrepi vlade na področju boja z epide-I mijo ravno v drugi polovici aprila začeli toliko sproščati, da so lahko marljivi vaščani Lancove vasi po letu premora ponovno postavili znameniti majpon. Trenutna situacija ni mogla skaziti dobre volje med prisotnimi, ki so imeli veliko željo, da se mlaj po letu 2019 znova postavi. Za postavljanje mlaja na klasičen način je potrebno precej močnih rok. Letošnji lepotec je bil visok 28 metrov. Foto: Rado Škrjanec Tudi vreme je šlo postavljavcem na roke, dobra volja vseh, ki so se udeležili tega prijetnega dogodka, pa je bila že tradicionalno nalezljiva. Tako so se zadnjega aprilskega dne pri vaškem domu v popoldanskem času zbrali domačini in nekaj posameznikov iz vrst lancovskih koran-tov ter tradicionalno, z rokami in ob pomoči »žvepel«, postavili letos zelo visok in čudovito okrašen mlaj. Skoraj uro je trajal »boj« s postavljanjem majpona, kot mu rečejo v Lancovi vasi, a močne roke vsakega posameznika so bile na koncu zmagovalno dvignjene v zrak, delo pa odlično opravljeno. Po postavitvi je na prostem ob vseh varnostnih predpisih sledilo krajše okrepčilo in tudi tokrat tradicija, povezana s hra- no, ni izostala, saj so na mizah prevladovale ribe in krompirjeva solata. Vsi, ki so sodelovali pri postavitvi majpona, so se razšli z upanjem, da bodo prihodnja postavljanja spet tako sproščena, kot so bila pred leti, in da bo postavljanje prazničnega mlaja spet eden izmed osrednjih dogodkov ne le lancovskih korantov, temveč tudi drugih vaščanov, sosedov in prijateljev. TP Seveda na takšnem dogodku ne gre brez domačih godcev. V čast prazniku dela Pobrežani postavili mlaj v ^*eprav časi niso takšni, kot bi si jih želeli, smo se mno-V—gi veselili prvomajskih praznikov.Tudi vTED Koranti s Pobrežja so vsako leto zelo aktivni in se vključijo k obele-žitvi tega praznika. Tudi letos so na zelenici pred nekoč živahno mlekarno postavili mlaj. Dogodka se je udeležilo kar nekaj krajanov, seveda ves čas v okoliščinah, ki nam jih narekuje NIJZ. Lepo je bilo videti, da se vedno bolj vključujejo tudi mladi, ki skupaj s starejšimi poskrbijo, da je vse tako, kot mora biti. Čeprav na kratko, je bilo vseeno lepo poklepetati z vaščani, pojesti klobaso in nazdraviti z upanjem na boljši prihajajoči čas. Besedilo in foto: MN Maks Kostanjevec že 70-krat daroval kri 1 /sak krvodajalec je nekaj posebnega. Spada v družino V številnih prostovoljcev, ki darujejo kri in vsakodnevno rešujejo življenja. Že nekaj let je del te družine tudi Maks Kostanjevec iz Pobrežja, ki je letos februarja že 70-krat daroval kri. Za to plemenito dejanje mu je Območno združenje Rdečega križa Ptuj podelilo posebno zahvalo. Maks se spominja, da je bila v družini le babica iz Pobrežja krvodajalka, sam pa je kri prvič daroval, ko je bil v vojski. Po letu 1997 redno hodi na krvodajalske akcije, tudi do štirikrat na leto. Zmeraj se na krvodajalsko akcijo odpravi z dobrimi, pozitivnimi občutki, saj dobro ve, da bo s tem plemenitim dejanjem lahko pomagal nekomu, ki nujno potrebuje kri, in se zaveda, da bo morda nekoč tudi sam potreboval pomoč sočloveka. Maks k solidarnosti in krvodajalstvu spodbuja tudi sodelavce v Talumu Kidričevo, kje je član skupine krvodajalcev, pa tudi domače. Vesel je, da se je sin Miha enkrat že določil za krvodajalsko akcijo. »V času epidemije je na krvodajalskih akcijah nekoliko drugače, ukrepi so naredili svoje, a vse, če si zdrav in nimaš kakih drugih težav, poteka povsem normalno, tako kot prej. Resnično ni denarja za to, kar počnemo krvodajalci. Je samo tvoja odločitev, da pomagaš in na tej poti vztrajaš, dokler ti zdravje to dopušča. Obljubim, da bom vztrajal, k temu me zdaj spodbuja tudi priznanje, ki sem ga prejel za 70-krat darovano kri,« še doda Maks, ki se ob službi in družini z velikim veseljem posveča čebelarjenju in skrbi za 15 čebeljih družin. Besedilo in foto: TM Maks Kostanjevec tudi po številki 70 ostaja zvest krvodajalstvu. V juniju čestitko in zahvalo namenimo tudi krvodajalcem Krvodajalstvo je ena od temeljnih nalog Rdečega križa Slovenije, ki poziva vse, da se aktivno pridružite k veliki družini prostovoljnih krvodajalcev v Sloveniji, ki vsakodnevno rešujejo življenja. Vsem HVALA, ki darujete kri, in tistim, ki prispevate, da vir varne krvi v Sloveniji ne presahne, so še zapisali na spletni stran RK Slovenije. Ker je vse bliže tudi 4. junij, dan slovenskih krvodajalcev, in 14. junij, svetovni dan krvodajalcev, ob tej priložnosti čestitamo vsem krvodajalcem in podpornikom krvodajalstva, ki sodelujejo pri preskrbi s krvjo. Čebelar Šibila prisega na Žlahtne Haloze -medeno oazo ^ vetovni dan čebel smo praznovali 20. maja. Marsikate-«3ri čebelarje na ta dan opozoril na pomen čebelarjenja in na pomembno vlogo čebel v naravi ter za obstoj človeštva. Pri Šibilovih v Tržeu, kjer se s čebelarstvom ukvarja že tretja generacija, delo dedka in očeta pa zadnjih nekaj let uspešno vodi Mitja Šibila ob pomoči svoje družine, je skorajda vsak dan posvečen čebelam in skrbi za kar 300 gospodarnih čebeljih družin. Da je čebelarjenje postalo resnično njegov vodilni posel, v katerega vlaga nova znanja, uvaja nov design in slogan Žlahtne Haloze — medena oaza, smo se prepričali nekaj dni pred prazničnim 20. majem. Obiskali smo medeni kotiček pri Šibilovih, kje sta se predstavila čebelar Mitja in njegova partnerka Brigita, vsak s svojim delom, Mitja pa je s ponosom V medenem kotičku pri Šibilovih v Tržcu Stran 23 — Eht. Čebelar Mitja Šibila pri svojem novem čebelnjaku na že znani lokaciji v Brezovcu pri Cirkulanah predstavil svoj povsem nov čebelnjak, ki stoji v sosednji občini Cirkulane. Nova sezona in pomladni meseci pomenijo za čebelarja veliko dela in obveznosti, a letošnji se zanje niso začeli najbolje, saj čakajo na prve paše, na boljše vreme, pove Šibila in doda, da jih trenutno hranijo in vzdržujejo pri kondiciji. Zanimivo je tudi, da imajo V ZDA z zlatim odličjem nagrajeno medeno vino čebelarja Mitja Šibila že vrsto let vse svoje čebelnjake razpršene po Halozah. Nekateri med njimi so doživeli tudi že prenovo, s Halozami pa je povezan tudi njihova blagovna znamka Aromellis (aromatični med) in novi slogan Žlahtne Haloze — medena oaza, s čimer se trudijo biti še bolj prepoznavni in drugačni. Na trgu se predstavljajo z različnimi vrstami medu, mešanicami iz medu in dodatkov, medenim kisom, izdelujejo medene pijače, ki so skorajda vse alkoholne, medeno vino in nastajajo že novi izdelki, ki pa jih bodo kmalu tudi ponudili kupcem, pove Šibila. Čebelarjenje je iz hobija in ljubezni z leti postalo pomemben posel za Mitja Šibila, ki je prepričan, da ima čebelarstvo v krvi, in se veseli novih izzivov na svoji čebelarski poti. Besedilo in foto: TM Čebelarska zveza Slovenije ob svetovnem dnevu čebel V Sloveniji čebelarstvo sodi med pomembnejše kmetijske panoge z dolgoletno tradicijo. Pred več kot 230 leti je znanje čebelarstva svetu predstavil Anton Janša (1734—1773), ki je bil prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. V Sloveniji imamo več kot 11.000 čebelarjev, ki čebelari-jo z več kot 205.000 čebeljimi družinami. Čebelji pridelki, pridelani v Sloveniji, so izjemni in so plod marljivosti čebel, čistega okolja in velikega znanja čebelarjev. Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. Velik del zaslug za nesporno kakovost slovenskega čebelarstva in izjemnih čebeljih pridelkov gre Čebelarski zvezi Slovenije (CZS), ki vključuje več kot 200 čebelarskih društev z več kot 8000 čebelarji in je strokovna organizacija, katere eden glavnih ciljev je načrtovanje kmetijske politike na področju čebelarstva. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze (CZ) Slovenije, je ob svetovnem dnevu čebel povedal: »Enostavno lepo je biti čebelar — slovenski čebelar« in pojasnil, kako je razglasitev svetovnega dne čebel vplivala na čebelarstvo v Sloveniji: »Čebelarji smo bolj prepoznavni, več je zanimanja za čebe- larstvo, za sajenje medovitih rastlin, s katerimi zagotavljamo dodatne vire hrane za čebele in preostale oprasevalce. Zavedanje se je okrepilo tudi na ravni šol in izobraževanja, več je čebelarskih krožkov, mladih, ki se navdušujejo za čebelarstvo, oz. otrok, katerim privzgajamo občutek za ohranitev čebel in okolja. Čebelar je danes v Sloveniji spoštovan in čebela cenjena. « Na vprašanje, ali opazi večjo ozaveščenost o pomenu čebel zaradi svetovnega dne čebel, pa je predsednik CZ Slovenije Boštjan Noč odgovoril: »Prepoznavnost slovenskih čebelarjev se iz dneva v dan povečuje. Danes skoraj ni Slovenca, ki ne ve nekaj o čebelah. Podpora javnosti čebelarjem je velika. Slovenci dobro poznajo kakovostne čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, veliko gospodarskih družb se odloča za darila iz čebeljih pridelkov, gospodarske družbe podpirajo številne čebelarske projekte idr. Ogromen napredek je tudi pri sajenju medovitih rastlin na domačih vrtovih, okenskih policah, v parkih idr. Tudi kmetijstvo se vse bolj zaveda pomena opraševanja čebel. Veseli nas tudi, da politika namenja čebelarstvu enotno podporo. Slovenci dokazujemo, da je čebelarstvo del naše identitete, in na to smo res ponosni.« Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano V času covida tudi v župniji sv. Vida vse drugače ^ vet, v katerem živimo, je poln dilem. Svoj čas so neka-«3teri menili, da je govoriti o koncu sveta iluzija. Ko gremo proti obronkom človečnosti, vsaj slutimo, da ta možnost obstaja. Človek je sposoben vse zapeljati do konca človečnosti. Zamislimo se, kje bi bili danes, če medicina ne bi tako napredovala. Sveto pismo nam jasno govori, da človek ni gospodar sveta, ampak le upravitelj. Dejstvo je, da kadar človek dela proti naravi, dobi vedno udarec nazaj od narave. Župnijska cerkev sv. Vida v pričakovanju farnega žegnanja ŽIVLJENJE V ŽUPNIJI Navadno rečemo, da ni nič več tako, kot je bilo. S tem povemo vse. Cerkev je Communio — občestvo. Moč Cerkve je v tem, da smo skupaj v molitvi in obhajanju evharistije. To nam je bilo onemogočeno. Da bi Cerkev preživela, smo priporočali, da občestvenost Cerkve prenesemo v družino, ki je domača Cerkev. Molitev in ljubezen sta pričevalna moč »domače Cerkve«. Tako je bilo nekoč, na primer v času komunizma, ko je družina morala tudi skrbeti, uvajati v krščansko vero. Pri nas smo ponudili maše na Facebooku. Udeležba je bila kar dobra, včasih je bilo tudi več kot 400 obiskovalcev. Seveda to ni udeležba. Udeležen si, kadar si zraven in sodeluješ. Ampak tudi maše po Facebooku so veliko več kot v času izrednih razmer. ZAKRAMENTALNO ŽIVLJENJE V ŽUPNIJI Krsti so bili nekaj mesecev prepovedani, kar se ni zgodilo še nikoli, saj je zakrament krsta temeljna človekova pravica. Sedaj so krsti spet dovoljeni, vendar v ožjem krogu. Tisti starši, ki imate majhne otroke, pohitite, da s krstom ne bodo prerasli otroške dobe. Najbolj smo bili prizadeti pri pogrebih. Svojci se niso mogli spodobno posloviti od svojih dragih. To je trajalo dolge mesece. Na koncu so se ljudje znašli. Prišli so se poslovit od rajnega in se razpršili po pokopališču ter od daleč sodelovali, saj je pokopališče ozvočeno. Življenje skupin je bilo zelo okrnjeno, ker je bilo prepovedano združevanje. Upamo, da se bo tudi tu malo premaknilo. VEROUK Verouk ni samo priprava na prvo obhajilo in birmo, je uvajanje v krščansko življenje. To pa pomeni uvajanje v zakramentalno življenje, sodelovanje pri verouku in maši. DRUGE AKTIVNOSTI Zvonovi. Pritiskamo, da bi nas livarna v Innsbrucku uvrstila za ulivanje zvonov. Pripravljamo sprejem nadškofa p. dr. Martina Kmetca na Janževo nedeljo. Ce bo po sreči, bi naredili slovesni sprejem v soboto pred to nedeljo. Obhajilo in birma. Zaradi razmer ne vemo, kako bomo speljali vse slovesnosti. Na Avguštinovo nedeljo nam je ujma podrla smreke na dvorišču samostana, zato smo bili primorani urediti prostor pred samostanom. Del vrta smo spremenili v zelenico, ker nihče ni hotel vzeti v brezplačni najem dobrega vrta. Stroške je prevzel samostan. Na novo je urejen prostor pred samostanom, kjer je lansko neurje naredilo veliko škode. Foto: TM V življenju župnije je s covidom-19 nastala globoka rana. Zacelimo jo lahko vsi farani, če se bomo vključili v rast župnijskega življenja. Da bi se čim prej vrnili v normalno življenje, pozivamo ljudi dobre volje, da se cepijo. Ljubimo svoje in drugih življenje. Vse dobro želim. Pater Tarzicij Kolenko H Stran 25 ZZ Blagoslov za srečno in varno vožnjo motoristov Qri sv. Družini na Selih je bilo v soboto, 15. maja, ob 14. uri hrupno, kot že dolgo ne. Razlog je bil v lepem dogodku - šesto leto zapored je namreč pred podružnično cerkvijo potekal slovesni blagoslov motorjev in njihovih lastnikov. Udeleženci srečanja so se na Sela pripeljali iz Lancove vasi, od koder so doma tudi motoristi Primož Flos, Edvard Jurgec in Gregor Potočnik, ki se vsako leto kot organizatorji podpišejo pod zdaj že tradicionalni dogodek. Vsi so bili veseli, da so se ukrepi za zajezitev koronavirusa sredi maja toliko sprostili, da so lahko izpeljali srečanje. Prostor pred cerkvijo je nudil pogled na številne dvokolesnike — motorje, mopede, skuterje, motorna kolesa za motokros in oldtajmerje, opaziti pa je bilo tudi nekaj štirikolesnikov. Slovesnosti ni zmotil niti kratek dež; nekateri so v šali dejali, da so bili tako deležni dvojnega žegna. Zbrane motoriste je tudi letos pred cerkvijo nagovoril p. Jože Petek, ki je nato opravil še blagoslov. Vsakemu motoristu posebej je zaželel srečno in varno vožnjo. Naj ne bo ob tem odveč opozorilo, da so motoristi posebej ranljiva skupina udeležencev v prometu in da lahko sami veliko pripomorejo k varnosti tako, da upoštevajo predpise in dosledno uporabljajo vso zaščitno opremo. PK Blagoslov motoristov in njihovih jeklenih konjičkov je opravil p. Jože Petek. Foto: Primož Flos Utrinek z letošnjega blagoslova pri sv. Družini na Selih Traktoriste, kombajniste s svojimi delovnimi stroji je na slovesen blagoslov povabil pater Jože Petek, ki je daroval tudi nedeljsko mašo s skupno prošnjo za vse, ki so pripeljali traktorje in druge stroje za blagoslov, da bi bog varoval stroje in ljudi, ki jih upravljajo. Po maši je zbrane nagovoril videmski župan Branko Marinič, nato pa je sledil blagoslov vsakega traktorja in drugih delovnih strojev, pogled na vse zbrane pri blagoslovu pa je bil nadvse prijeten. Besedilo in foto: TM Ro zdaj že tradicionalnem blagoslovu motorjev in štirikolesnikov pri podružnični cerkvi sv. Družine na Selih je bil na binkoštno nedeljo po maši še blagoslov traktorjev in drugih delovnih strojev. Na binkoštno nedeljo na Selih, kjer je bil slovesen blagoslov traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Biserna poroka zakoncev Forstnerič Qrvo nedeljo v maju je bilo v videmski župniji slovesno, saj sta biserno poroko slavila zakonca Franc in Marija Forstnerič iz Pobrežja. V župnijski cerkvi je bila zahvalna maša, ki jo je daroval p. Anton Borovnjak. Biserni par Forstnerič na slavnostni dan v krogu svoje družine Foto: arhiv Forstnerič 29. aprila je minilo šest desetletij, odkar sta se Franc Forstnerič, rojen 24. 1. 1935 v Pobrežju, in Marija, rojena 3. 8. 1938, v kmečki družini Haladeja v Pobrežju, poročila. Takrat polna načrtov in pričakovanj sta si skupen dom ustvarila v Pobrežju, kjer danes preživljata tudi jesen življenja. Ustvarila sta si družino, ki je pomenila njuno ljubezen, srečo in dom, ta pa je nudil toplino njunim otrokom: hčerki Jožici ter sinovom Branku, Janezu, Andreju in Marjanu. Danes sta ponosna na vse dosežke skupnega življenja, na vse dobre zgodbe, ki ju združujejo, najbolj pa sta ponosna na svoje vnuke Manuelo, Dominika, Blaža, Erika, Roka in Luka. Franc je bil zaposlen v podjetju Agis, Marija pa je doma skrbela za dom in družino. V prostem času je Marija vključena v Frančiškovo družino v Vidmu, kjer še danes rada sodeluje. Slovesnost biserne poroke se je nato nadaljevala s sorodniki. Bila je doživetje zase in ostaja v lepem spominu. Bisernemu paru Forstnerič iskrene čestitke in dobre želje. Vlasta Forstnerič Zlatoporočenca Glažar iz Zg. Pristave NA ^tefanija in Franci Glažar sta 19. maja letos vedra in «3zadovoljna dočakala zlato poroko. V skupnem življenju, ki sta ga večino preživela na delu v Nemčiji (Stuttgart in Neuhausen), so se jima rodili sinovi Radko, Gregor in Roman. V Zgornji Pristavi, na Frančevi domači posesti, sta si namesto razkošnega dopustovanja zgradila hišo, ki sta jo sprva obiskovala le v času dopustovanja, sedaj pa v njej uživata. Da se od dela na velikem vrtu in ohišnici ne pregrevata, jima zadnje leto vzorno pomaga sin Roman, ki si je v Avstriji našel novo službo in se iz Nemčije preselil k njima. Radko in Gregor z družinama prihajata le dopustovat. Glažarjeva si prosti čas popestrita z druženjem na vasi in aktivnim sodelovanjem v društvih. Štefka je zavzeta članica aktiva žena Dolena, Franc pa v društvu upokojencev pridno keglja. POROČNA PRIGODA Franci in Štefka sta poroko načrtovala na matičnem uradu v Podlehniku in v cerkvi pri sv. Trojici v Halozah. Predviden datum poroke je bil v soboto, 17. maja 1971. A ker so uradniki KU Podlehnik spregledali, da je Štefka še mladoletna, je niso opozorili na overovljeno dovoljenje staršev, potrebno za poroko. Pomanjkljivost je na poročni dan ugotovil matičar in poroko prestavil kar na uradni dan v ponedeljek, 19. maja 1971. V ponedeljek je na dogovorjeno pozabil. Z vsemi urejenimi dokumenti so ga priče in povabljenci morali iskati. Našli so ga na delu v gozdu. Nato je vse steklo, najprej civilni obred na krajevnem uradu in takoj za tem še v cerkvi. Za svate je tako veselje trajalo tri dni, mladoporočenca pa sta morala takoj nazaj v Nemčijo na delo. Žal pa so po 50 letih spet zapleti. Pandemični ukrepi o prepovedi zbiranja in druženja zaradi koronavirusa so preprečili tudi njuno slavje. Sosedje, prijatelji in sorodniki so namesto združeni na zabavi prihajali na obisk v parih ah po družinah, in to kar ves teden. Draga Štefka in Franci, še dolgo bodita zdrava in srečna! Besedilo in foto: FL Novičke iz DU Videm A prilski sneg in močna pozeba sta /tza nami. Narava se je pobrala, hiti, brsti in cveti. Posledice mraza so vidne predvsem v sadovnjakih. Vidne pa so tudi vsestranske posledice epidemije, ki nam na vsakem koraku grozi že vse od 7. marca 2020. Res je mikroskopsko majhen, a je vendar obvladal ves svet in vseh posledic še ne moremo predvideti, spoznali jih bomo šele pozneje. Pandemija se rahlo umirja, vsaj pri nas, in upokojenci smo veseli manj strožjih ukrepov in z veseljem čakamo na ponovna druženja. V DU Videm delujemo tako, da ne kršimo ukrepov vlade in NIJZ. Od novega leta vpisujemo članarino in z veseljem sprejemamo nove člane, še posebej smo veseli takih, ki so voljni sodelovati v organih društva. Z veseljem sporočamo, da imamo v našem društvu šest članic, ki v letu 2021 praznujejo 90. rojstni dan. 14. marca je 90 let praznovala Marica Nemec iz Vidma pri Ptuju 17, 6. aprila pa Justika Lah iz Predstavnika DU Videm na obisku pri Justiki Lah ob njenem 90. rojstnem dnevu Spomin na prijetna druženja pred korono. Foto: FH Pobrežja 152a. Preostale štiri slavljenke bodo praznovale v prihodnjih mesecih. Slavljenkama, ki sta že praznovali, sva čestitala tudi predstavnika društva, ju na obisku obdarila in zaželela še na mnoga zdrava leta. Po enoletnem premoru je začela delovati tudi liga kegljanja na vrvici pod vodstvom Zvonka Korpiča. Upoštevamo vsa navodila NIJZ, predvideva se druženje do 25 ljudi in takrat bo tudi možnost za pohode, kolesarjenje in še kaj. Spoštovani članice in člani, še kak mesec ah dva potrpimo. Ce se še nismo cepili proti koronavirusu, storimo to z upanjem, da bo epidemija mimo. Se vesela novica — letni dodatek bo v enaki višini kot lansko leto izplačan z junijskimi pokojninami. Upravni odbor DU Videm vam želi, da do naslednjega druženja ostanete zdravi in se imate lepo. Franci Hliš, tajnik DU Videm 90. rojstni dan Antonije Bedrač Častitljivih 90 let Alojzije Murko 1 /esela in dobre volje je sorodnike in prijatelje v nede-V Ijo, 16. maja, na svojem domu na Selški cesti v Mestni občini Ptuj, pričakala gospa, ki jih šteje že devetdeset in svoja leta dobro skriva. S pesmijo so Alojzijo (Lojzko) Murko na njen rojstni dan presenetili njeni prijatelji iz FD Lancova vas in pevci Vinogradniki KD Franceta Forstneriča Videm, dan kasneje pa jo je obiskal še videmski župan Branko Marinič z delegacijo in v družbi ljudskih pevk KD Sela, kjer Lojzka tudi prepeva. Da je pesem njeno življenje in z njo potuje že devetdeset let, slavljenka Lojzka ob našem obisku ni skrivala. Presrečna je Slavljenka Lojzka Murko v družbi župana Branka Mariniča in p. Tarzicija Kolenka Županova čestitka slavljenki ob njenem 90. rojstnem dnevu nim spoštovanjem sta zmogla premagati vse hudo in danes se rada spominjata le srečnih in lepih trenutkov življenja. Njun ponos so tudi štiri vnukinje Vesna, Mateja, Lucija, Andreja in vnuka Sašo in Aleš ter pravnukinji Lana in Lara ter pravnuk Taj. Župan Občine Videm Branko Marinič je slavljenko obiskal skupaj z leskovškim župnikom patrom Jožetom Petkom in predstavnico Župnijske Karitas Leskovec Marico Cafuta, v slavnostnem trenutku pa je župan slavljenki namenil nekaj izbranih besed: »Spoštovana slavljenka, v imenu občank in občanov ter v svojem imenu vam iskreno čestitam ob visokem prazniku z željo, da ste predvsem zdravi. Veselimo se še kakšnega prazničnega dneva z vami, zato vam želim vse dobro tudi v prihodnje, prav tako pa tudi vašemu možu, ki bo kmalu dopolnil 90 let, in vsej vaši družini.« Besedilo in foto: TM V ^“astitljivih 90 let je 26. aprila v krogu svoje družine pra-V—znovala Antonija Bedrač iz Repišč 3. Na njenem domu jo je na praznični dan obiskala tudi delegacija iz Občine Videm in župnije sv. Andraža v Flalozah ter slavljenko obdarila in ji namenila veliko dobrih želja. Slavljenka Antonija se je rodila leta 1931 kot drugi od sedmih otrok na kmetiji Skrbinšek v Pobrežju. Leta 1954 se je poročila na kmetijo Bedrač v Repišče, kje sta si z možem Jožetom ustvarila skupen dom in družino. Ob delu na kmetiji in vzgoji štirih otrok Jožice, Branka, Stanka in Ivanke je zmogla opravljati še vsa gospodinjska dela, njeno veselje pa je bila peka peciva, so povedali njeni domači. Z možem sta skupaj preživela lepe in kdaj tudi težke čase, a z ljubeznijo in medseboj- Slavljenka Antonija Bedrač je bila vesela obiska župana, patra in predstavnice Karitas, nazdravila pa je tudi v krogu svoje ožje družine. Prijateljici Lojzki so prišle čestitat tudi članice skupine ljudskih pevk KD Sela, med njimi tudi Marica Potočnik. Skupaj so tudi zapele pesem, ki so jo pevke pripravile posebej za slavljenko. bila vseh, ki so jo obiskali, ji čestitali in izrekli veliko dobrih želja. Posebej lepo je bilo slišati županovo voščilo, ki ga je Lojzki, ki sicer ni občanka videmske občine, je pa videmska faranka, namenil Branko Marinič in dejal; »Z dobrimi mislimi smo danes prišli voščit slavljenki. Vse najboljše, veliko zdravja, veliko ubranega petja tudi v prihodnje želim slavljenki v imenu občank in občanov videmske občine. Hkrati pa velik hvala Lojzki, s katero sva deset let tudi skupaj prepevala v videmskem cerkvenem pevskem zboru, za njen prispevek k ljubiteljskemu petju in ohranjanju ljudskega izročila.« Slavljenki so prišli čestitat tudi predstavniki društev upokojencev Sela in Videm, Župnijske karitas Videm, ljudske pevke KD Sela, nekaj izbranih besed pa je jubilantki namenil tudi pater Tarzicij Kolenko, ki je povedal: »Hvala Lojzki, ki je dolga leta prepevala na koru župnijske cerkve sv. Vida. S petjem je potovala in petje ji je dalo dovolj moči, da je dočakala ta osebni jubilej. Bila je vedno zvesta pevka, zato se ji zahvalju- jem v imenu celotne župnije in ji želim obilo božjega blagoslova.« Lojzka, z dekliškim priimkom Krajnc, po domače Buščeva, je bila rojena v Vare ji, v družini, kjer je bilo pet sester in štirje bratje. Ljubezen jo je pripeljala na Turnišče, kjer sta z možem Konradom Murkom iz Lancove vasi kupila parcelo in na njej je zrasla družinska hiša, v kateri sta si dom ustvarila z Danijelo. Lojzka je v življenju počela veliko zanimivega, ob delu doma je bila nekaj let tudi zaposlena v Mlekarni Ptuj, vse svoje življenje pa je prepevala v raznih pevskih sestavih in kar sedemdeset let v videmskem cerkvenem pevskem zboru. Prav pesem je Lojzki ostala najboljša prijateljica tudi potem, ko je izgubila moža. Na jesen življenja uživa na svojem domu, kjer ji družbo delajo še sestra, nečakinja Vida in njen partner. Želi si le dobrega zdravja in da bi ji še za kakšno leto podaljšali vozniško dovoljenje, nam je gospa Lojzka dejala ob obisku. Slavljenki Lojzki Murko želimo zdravja in srečnih trenutkov ob pesmi in prijateljih. Besedilo in foto: TM 1 - \ u 1 F i \ 1 Vesela družba prijateljev in sorodnikov pri Lojzki doma na praznovanju 90. rojstnega dneva Novo v knjižni zbirki ptujske knjižnice 1 /Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo knjižno zbirko obogati tili z monografijo o velikih likovnih umetnikih in umetninah. Sijajni Boticelli je knjiga, ki jo lahko opišemo s pridevniki: študiozna, dragocena, lepa, sijajna. Dvojezično monografijo, besedila so v slovenščini in angleščini, je pripravil Giancarlo Benevolo, prinaša pa poglobljen prikaz umetnikovega življenja in ustvarjanja, s poudarkom na novih podatkih in neobjavljenih delih. V knjigi je 260 fotografij, dvostranskih, celostranskih ah določenih detajlov, vse pa bralcu omogočajo približani pogled, kar daje monografiji posebno vrednost. Sandro Botticelli (1445—1510), slikar florentinske šole, je bil rojen v Firencah. Oče je bil s troj ar kož, družina je živela Monografija velikega formata je hranjena v posebni škatli. Alegija moči, detajl Foto: A. Zavrnik skromno, vendar se je lahko preživljala. Njegovo pravo ime je Alessandro Fili-pepi, Botticelli pa je vzdevek in pomeni sodček; po mnenju poznavalcev naj bi ga podedoval od brata, ocenjevalca vin in jedi. Bil je izjemno plodovit umetnik, uvelja- vil se je kot slikar in kot risar predlog za vezenine, intarzij in grafik. Njegovi sliki Rojstvo Venere in Pomlad sta najbolj znan dosežek florentinskega slikarstva 15. stoletja. Za Botticellija je značilen ornamentalni slog, s katerim je ustvaril posebne učinke tona in svetlobe, občutek gibanja in harmonijo barv. V posvetnih umetninah je lepoto upodabljal s slikanjem privida raja. Njegova najbolj znana posvetna dela so Pomlad, Venerino pismo, Palada in Kentaver ter Venera in Mars. Dela oživljajo stare bajke iz klasične mitologije in jih predstavljajo v skladu s humanističnimi ideali renesanse. Botticelli je sodeloval tudi pri poslikavi fresk na stenah Sikstinske kapele. Njegov prispevek so slike Skušnjave Kristusa, Kaznovanje upornikov in Mojzesovo sojenje. Motivi na slikah izhajajo iz nabora svetopisemskih prigod. Med Botticellijeve stvaritve sodi serija risb Dantejeve Božanske komedije. S premišljeno izbiro vsebin za vsak spev posebej mu je uspelo ustvariti enotno pripovedno in figurativno celoto, ki predstavlja arhitekturno in teološko zgradbo pesnitve. Od 100 slik je danes ohranjenih 92 folijev, manjka osem slik Pekla. Vse ilustracije je narisal na notranjo stran pergamenta, besedilo pa je na zunanji, porozni strani. Danteju je slikar posvetil tudi portret. Botticelli se ni nikoli poročil, domnevajo, da naj bi bil trpel zaradi nesliša-ne ljubezni do plemkinje. Spada med najbolj estetsko privlačne umetnike, ki so ustvarjali v času vladavine dinastije Medičejcev. To je bilo obdobje, ko se je v Firencah zgodil kulturni preporod, in sicer tako antičnih estetskih idealov kot razumevanje človeka — človek je ustvarjalen, samostojen in sam kroji svoje življenje. Monografijo Sijajni Botticelli je izdala Mladinska knjiga, izšla je leta 2020. Je zadnja v ciklu izdaj o italijanskih resenesančnih umetnikih, pred njo so še: Neskončni Leonardo (2011), Večni Michelangelo (2014) in Božanski Rafael (2015). Hranjena je v Domoznanskem oddelku, vabljeni k ogledu, ko bodo razmere dopuščale. Darja Plajnšek Knjižnica Ivana Potrča Ptuj LITERARNI KOTIČEK »Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca« n\om. Domovina. Naša dežela. Kultura. Materinščina. Lz Lepota. Ljubezen. Ponos. Vse te besede povezujemo z domoljubjem, rodoljubjem. Naša država letos praznuje 30 let samostojnosti. Slovenski človek je bila dolga stoletja pod jarmom politične nesamostojnosti, marsikdaj sta bila ogrožena njegov jezik in obstoj. Narodno zavest so v težkih časih naše zgodovine močno utrjevali tudi številni slovenski pesniki in pisatelji, z vsem srcem zavezani svojemu narodu in jeziku - svoji domovini. Nekaj jih izpostavljajmo v tokratnem Literarnem kotičku. Ali veste, kdo je prvi zapisal besedo »Slovenci«? To je bil Primož Trubar (1507?—1586), oče prvih slovenskih knjig (Katekizma in Abecednika, 1550), ki je skupaj z drugimi protestanti postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Valentin Vodnik (1758—1819) je v svoji domoljubni pesmi Dramilo (1806) želel »predramiti«, »zbuditi« slovenskega človeka, naj se zave, da mu domača zemlja nudi vse blagostanje in srečo, če bo delaven in moder, rekoč: »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava / in pridnim nje lega najprava. / Polje, vinograd, /gora, morje, / ruda, kupčija / tebe rede. H Za uk si prebrisane glave /pa čedne in trdne postave. / Išče te sreča, / um ti je dan, / našel jo boš, ak' / nisi zaspan. H Glej, stvarnica vse ti ponudi, / iz rok ji prejemat ne mudi! I Lenega čaka / strgan rokav, / palca beraška, / prazen bokal.« Domovinsko tematiko je v svojih številnih delih doživeto ubesedil tudi največji slovenski pesnik France Prešeren (1800— 1849). Spomnimo se le njegove Zdravljice pa Krsta pri Savici s Črtomirjevimi stihi »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«. NEBESA POD TRIGLAVOM Eno izmed najlepših hvalnic (vsaj zame) slovenski zemlji in jeziku z naslovom Nebesa pod Triglavom pa je napisal največji slovenski pripovednik Ivan Cankar (1876—1918) v svoji povesti Kurent (1909): »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje ABECEDARt V M. ENE B V Q,VI CE, is katerih fe ti mladi inu preprofti Slo; uenci, mogo lahku tar hitru brati inu pitfati na; uuzhiti. Rom.XlIII. Et omnis L ingua confitebitur Deo. M. D. LV. Naslovnica Abecednika, 1550 Foto: Rado Škrjanec mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca.« Koliko ljubezni, občudovanja, lepote, ponosa in hvaležnosti lahko najdemo v tem odlomku! Cankarjev sodobnik Oton Župančič (1878—1949) je v svoji pesmi Z vlakom (1908) prav tako zapel hvalnico domovini in izrazil globoko bolečino ob odhodu na tuje — človek se namreč marsikdaj zave lepote domače zemlje, ljubezni do rodnega kraja in domovine šele ob slovesu. »S silo neznano / si segla mi do duše globin: / do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, / kako te ljubim globoko ... / Domovina, daj mi roko, / ne beži, ostani pri meni, / tesno, tesno me okleni, / in pel ti bom pesem visoko, / kot ni ti še nihče pel... / Src milijon bom razvnel, / uklonil jih tvoji oblasti, / raznetil v dušah strasti / bom plemenite, mlade, / da zadovoljno zaklade / najdražje pred te polože.« TAKE DEŽELE NI Kratek sprehod po domovinski tematiki slovenskih poetov in pisateljev končujem s sodobnim pesnikom Tonetom Pavčkom (1928—2011), ki je v svojo pesem Take dežele ni (1988) prelil veliko ljubezen do domovine: »Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. / Sem je stvarnik sejal nemir / in lepoto, ki je skoraj popolna, / in žalost, kot je ni na svetit nikjer. H Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, / nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, / nikjer ni nikoli tako bledikava zarja / skozi stoletja ohranjala up. // /.../ Lepa je moja dežela. Lepa do muke. / Samo tu gruli prsteno grlo rim. / Samo tu so tudi groze manj hude. / Samo tu lahko živim.« Želim vam, da bi zares ponosno praznovali praznik domovine Slovenije, da bi imeli radi in bi spoštovali našo deželo in njene ljudi. Bodimo ponosni na to, da imamo svojo državo, svoj jezik, svojo bogato kulturo! Petra Krajnc Prešernovi Zdravljici znak evropske kulturne dediščine Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat'dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! (France Prešeren) 1 /letošnjem letu bo naša država Republika Slovenija V 25. junija obeležila 30. obletnico razglasitve neodvisnosti. Pripadnost domu in domovini izkazujemo (tudi) z državnimi simboli, poleg grba in zastave je to tudi naša himna - 7. kitica Zdravljice, ki jo je napisal naj večji slovenski pesnik France Prešeren (1800-1849), uglasbil pa jo je skladatelj Stanko Premrl (1880-1965). Od lani se Zdravljica ponaša tudi s prestižnim znakom evropske kulturne dediščine. Evropska komisija je marca lani Zdravljici podelila prestižen znak evropske kulturne dediščine (European Heritage Label). Sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice je postala Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje. Znak evropske kulturne dediščine se podeljuje tistim znamenitostim, krajem, dogodkom ali predmetom, ki izpričujejo in poudarjajo skupne evropske ideale, vrednote, zgodovino in medsebojno povezovanje. Med njimi je tako tudi Prešernova mojstrovina, ki med drugim opeva skupne vrednote, za katere se je vredno boriti: boj za svobodo posameznika, naroda in za sosedsko sožitje med vsemi narodi. Prešeren namreč v svoji napitnici nazdravlja enakosti, bratstvu, svobodi, dobroti, spravi, strpnosti in prijateljstvu — vrednotam, ki tudi danes, po dobrem stoletju in pol, odkar so bile prelite na papir, kličejo k temu, da vsi, »kar nas dobrih je ljudi«, razmislimo o njihovem pomenu in o tem, kaj lahko vsak posameznik in kot družba storimo za to, da bodo te vrednote med nami živele še naprej. Vir: Ministrstvo za kulturo RS Petra Krajnc Prešeren je Zdravljico napisal jeseni leta 1 844, a je bila zaradi cenzure (sporni sta bili predvsem 3. in 4. kitica) objavljena šele štiri leta kasneje. Vir fotografije: NUK, Digitalna knjižnica Slovenije /vi % Vt ji vij i m rJf / e\(t J0 t »&/* ft.) ) 11 ,K,‘ 5 !ft ‘r J*.,i r«/*'■'*' » ki, X- v /f Je J , . /4+Z pcKjSl ti p , n - rje/, fji' ti ‘ ’ / / 09 k A Z/ i#m t J /etr/n J A* * Jvtf f 4/0'l »Tt ’ . n^ } f • >*e*r jftut tet/ 1 - P t«i k* • čtf* e , i n j rt A t J l , koj t /:f t m Jl r So J t » '*y /• VZt 4 7 ii h 2 > f / .v f v. * «*«* Praznovanje Lovske družine Ptuj 1 /letu, v katerem nam je pandemija spremenila tok V življenja, bo Lovska družina (LD) Ptuj praznovala 75-letnico delovanja. V teh letih so bili vzponi in padci, a kljub tegobam, ki sojo pestile, je Lovska družina Ptuj, ki ima svoj sedež na naslovu Sela 37, obstala. Vse ni bilo tako črno, zato je rastla in se razvijala. LD Ptuj je bila ustanovljena leta 1946 pod imenom Lovska družina Ptuj. Segala je na levi in desni breg reke Drave in posedovala okrog 7000 ha. Po petih letih delovanja je prišlo do spremembe v posedovanju lovišča. Leta 1951 je izgubila velik delež lovišča na levem bregu Drave. Ostal ji je del lovišča na desnem bregu, zato se je združila z lovskima družinama sveti Vid in Lovsko družino Sela, dodeljeni so ji bili še Šturmovci. Z loviščem, ki ga upravljamo danes, je LD Ptuj gospodarila in se razvijala. V svojem delovanju je dosegala vidne rezultate v vzreji fazanov, jerebic, člani so dosegali odlične rezultate v kinologiji in v lovskem strelstvu na nivoju nekdanje Jugoslavije kot v sedanji Republiki Sloveniji. Leta 1981 so člani lovske družine razvili svoj prapor, ki ga krasita raci mlakarici. Ob našem jubileju smo se odločili, da bi po štiridesetih letih Lovski dom LD Ptuj je na območju Sel. Foto: TM zamenjali stari prapor z novim. Zamenjavo bi izpeljali v okviru praznika Občine Videm, v juniju. Osrednja lovska slovesnost je načrtovana 18. junija. Vsem članom Lovske družine Ptuj želim ob jubileju lepo praznovanje, obilo lovskih užitkov in naj jim bo Diana še naprej naklonjena. Srečko Fajt, starešina LD Ptuj — 6|$ Stran 33 Teden knjige v enoti vrtca Leskovec Vsako leto v aprilu obeležujemo teden knjige. Tako smo tudi v enoti vrtec Leskovec teden od 19. do 23. aprila posvetili knjigi, natančneje Medvedjim zgodbam. Zakaj ravno medvedjim? Zato ker je medvedek kot figura ali književni lik blizu tako malim kot velikim. Tako nas je medvedek vsako jutro obiskal v vrtcu in nam prebiral svoje zgodbice. Učil nas je tudi, kako se pravilno ravna s knjigo, in za nas pripravil veliko zanimivih jezikovnih iger, govornih vaj, ugank idr. Skupina Hrast Skupina Breza Skupina Bukev V predšolskem obdobju je branje zelo pomembno, saj ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Spodbuja njegov jezikovni razvoj, razvoj domišljije, bogati besedni zaklad, širi obzorje po različnih področjih znanja. Vzeti si čas in brati otroku pomeni vzeti si čas zanj ter mu nuditi užitke ob uhajanju v domišljijske svetove. Zato le berimo skupaj z otroki. Veliko užitkov ob branju! Žana Vraz, vzgojiteljica Skupina Gaber Pomlad, Vita Šulek, 3. e ZZ Stran 34 HS Zvezdice gradimo prijateljstvo Vsakdo potrebuje nekoga, ki mu lahko zaupa, s katerim se lahko veseli in s katerim deli svoje skrbi. Prijateljstvo je vrednota, ki nam življenje lepša in ga dela bolj zanimivega. V skupini Zvezdice smo se o prijateljstvu pogovarjali ob zgodbi Bobek in barčica avtorice Anje Stefan. Bobek je prijazen fant, ki je v čoln dovolil vsem svojim prijateljem. Ko je v čoln želel tudi medved, prostora pa je zmanjkalo, so prijatelji zgradili večji čoln. Vsi skupaj so se zapeljali po jezeru. Tudi mi smo si v igralnici zgradili čoln, v katerem je bilo dovolj prostora za vse otroke. Igrali smo se, uživali v vožnji z njim in si tudi kakšno zapeli. Anekdota Zvezdice se odpravimo na sprehod. Otroci kmalu ugotovijo, da bomo šli mimo Gorazda. Takoj se spomnijo. Prve trobentice smo nabirali v sadovnjaku pri Gorazdu. Marjetice za mamice smo nabirali v sadovnjaku pri Gorazdu. Storže, iz katerih smo izdelali ljubke lisičke, smo nabrali pri Gorazdu. Spet želijo tja. Ni več trobentic, ni več marjetic, tudi storžev ni več. Kaj pa bomo pri Gorazdu? Tulipane še ima, se oglasi ena izmed deklic ... Lepo nam je, kadar smo skupaj. Morda pa se kdaj odpravimo na izlet tudi s pravo barko. Vida in Mateja, vzgojiteljici Raznolikost nas povezuje ŠH Smo v času, ko smo sooče- F * ni s številnimi novostmi in izzivi. Delo v vrtcu je zato še toliko večji izziv. Strokovni delavci se trudimo, da otrokom kar se da popestrimo bivanje v vrtcu, zato se odzovemo tudi na vabila ustvarjalnih natečajev. Zavod Zaupanje, organizator prireditve Čarobni dan, in Lidl Slovenija sta za otroke vrtcev in prve triade osnovnih šol pripravila ustvarjalni natečaj Raznolikost nas povezuje. Cilj natečaja je bil otrokom na njim razumljiv način približati temo odnosov in pri tem spodbujati njihovo domišljijo. V skupini otrok Sonček, pod mentorstvom Polone Huzjan in Nine Emeršič, smo se odločili, da se udeležimo njihovega natečaja. Ob obilici dobre volje, prijateljskih odnosov, smeha Mali sončki sodelujejo v natečaju in ustvarjajo svoj vrtiljak sončnih nasmehov. Foto: arhiv vrtca in ustvarjanja je nastal naš vrtiljak, ki smo ga temu primerno tudi poimenovali Vrtiljak sončnih nasmehov. Z njim smo si prislužili posebno nagrado za zelo inovativen izdelek. Našo ustvarjalnost in veselje ob prejemu nagrade si lahko ogledate na fotografijah. Polona Huzjan, vzgojiteljica Aktivnosti ob tednu knjige v skupini Snežinke Letos smo dejavnosti ob tednu knjige posvetili raziskovanju s pomočjo vseh petih čutil — vonja, okusa, tipa, vida in sluha. Ugotovitve in spoznanja smo pridno zapisovali v knjižico in se urili kot pisatelji. Na koncu smo pripravili svojo prvo knjižico spoznanj. Vsak dan smo šli na sprehod po isti poti in spoznavali naravo z drugim čutilom. 1. DAN: VID Zunaj dežuje. Uživancija ob blatnih lužah. Vidimo potoček, reko, cvetoče drevo, v daljavi avto, mostiček, drevesa niso enake velikosti, ene z listki, druge brez, cvetlice, mokro travo, race in laboda, trava raste v potoku, dežne kaplje, oblake, smeti idr. Večkrat smo že šli po tej poti, a vsega tega nismo opazili. 2. DAN: OKUS Ostanemo v igralnici in poskušamo najprej s pomočjo tipa ugotoviti, kaj tipamo (ob zavezanih očeh), nato pa okušamo, kakšnega okusa so kroglice za juho, čokoladne kroglice, jabolko, banana, mrvice, oreo v prahu, pomaranča, limona. 3. dan: Vonj Sonce sije, pred nami pa ista pot kot v ponedeljek. Zrak po dežju je čist, mimo pognojene njive smrdi, tudi bezeg smrdi in zemlja ima zemeljski vonj, odžagano deblo ima poseben vonj, regratov cvet pa diši in cvetoče drevo tudi. Ta dan smo okušali tudi zunaj — čemaž je pekoč, regrat pa grenak, cvetovi pljučnika so sladkasti. 4. DAN: SLUH Sprehajamo se, kolikor se da, tiho. Raziskujejo ušesa. Kaj vse danes slišimo in prek tega opazimo! Veliko ptičkov je okrog nas, reka žubori, po cesti vozi avto, nekdo žaga, kamenje pod stopali ima drugačen zvok kot hoja po travi, tudi ko stopim v lužo, ima poseben zvok, s travo lahko piskam in proizvajam zvok. 5. DAN:TIP Danes sprehod izvedemo v nasprotni smeri kot prejšnje dni. Mogočna drevesa so ob naši poti. Debla imajo na eni strani grobo lubje, na drugi pa mehki mah. To mogočno drevo lahko objamem, naslednje drevo je tako veliko, da potrebuje veliko otrok za objem. Na travniku so nekatere trave ostre, druge povsem nežne. Naberemo odlomljene veje, kamenje, tipamo in na sredi med drevesi, travnikom in poljem na poti zaživi pravcata ustvarjalnica. Nastanejo hiške, garaže, snežak, smrečica idr. Za te izdelke so zaslužne naše roke in domišljija. Predamo se tudi užitku, ki nam ga nudi bosa noga. Razlikuje se od hoje v čevljih. Hoja po kamenju je povsem drugačna od hoje po travi, vejah, pesku. V igralnici dokončamo knjižico spoznanj. Opremimo še naslovnico s simbolom najljubšega dneva in se pogovarjamo o nastanku prave knjige, avtorjih. Violeta Flajs in Natalija Hliš, vzgojiteljici Pomladno dogajanje v vrtcu Sela V vrtcu Sela nam tudi korenski čas ne pride do živega. Tako smo v času od 19. do 23. aprila izvedli dejavnosti ob Tednu knjige, ki bi običajno bil v prvem tednu aprila. Toda letos gre čas pač malo drugače. V tednu knjige smo najprej spoznali Petra Nosa, nato pa še pravljico Kraljična na zrnu graha. Oboje smo najprej prebrali, nato pa ilustrirali vsak v svojo knjigo. Kraljična nas je obiskala vsaj še štirikrat — v risanki, ob poslušanju zvočnega posnetka, pri jutranjem razgiba-nju, nato pa še v pravljični urici, ki sta nam jo pripravili vzgojiteljici Barbara in Darja. Pravljična urica Kraljična na zrnu graha je bila za nas prav posebna predstava, spoznali smo namreč senčno gledališče. Pogovarjali smo se tudi o razliki med knjižnico in knjigarno ter uživali v ustvarjenih knjižnih kotičkih ob prebiranju knjig. Pri tem smo se ustavili tudi ob pravilnem in spoštljivem ravnanju s knjigami. V modri skupini smo nato spoznavah delo in življenje na kmetiji. Posebej so nas zanimali kmetijski stroji in delo na polju. V rumeni skupini pa so se pogovarjali o družini. Oboji smo se z izdelki obravnavane tematike udeležili natečaja Cici umetnije. Pred nami je še nekaj časa do poletnih počitnic. Do takrat bomo še pridno delali in se družili ob načrtovanih dejavnostih, ki nam jih bo popestrila še Cici vesela šola, rumeni skupini pa tudi priprave na slovo od vrtca za minimatu-rante. Letos bo iz vrtca v šolo odšlo šest otrok. Ana Trafela Gabrijel Feguš: »Osnova za vsako jed je ljubezen« Na malih zaslonih smo lahko v preteklih mesecih redno spremljali oddajo »Mali šef«, v kateri sta našo šolo Videm — podružnico Leskovec zastopala pogumna, nabrita in idej polna brata Feguš. Gabrijel in Emanuel sta drzno kuhala in brez vidne treme samozavestno nastopila pred kamero. Izplen njune bitke je 5000 evrov vredna nagrada, ki jo bo prejela njuna — naša šola. Na intervju nam je pri predmetu Tisk uspelo povabiti starejšega brata tekmovalnega para omenjenega šova, Gabrijela Fegu- ša. Razgovor z njim je bil veder, sproščen, zabaven in poln humornih idej. Intervju so opravili: Amadeja Hercog, Neža Lenart, Anej Jelen in Marcel Jelen. Amadeja: Kdo te je navdušil za kuhanje? Gabrijel: Navdušila me je mama. Že od malih nog nam je otrokom pripravljala različne vrste testa, iz katerega smo z brati ustvarjali. Pekli smo pico, izdelovali špagete in vse sorte stvari. Vsak od nas treh bratov se je moral vsaj enkrat opeči na štedilniku in urezati z nožem, potem pa nam je šlo ... Amadeja: Kaj te je najbolj razveselilo, ko si prišel v sov? Gabrijel: Ko sem izvedel? Malo mi je bilo slabo, ful sem bil navdušen in nisem bil najbolj priseben. Od 214 otrok sva z bratom prišla med osem najboljših parov. Amadeja: Si imel v šovu močne nasprotnike ali si pometel s konkurenco? Gabrijel: V prvi oddaji sva imela močno konkurenco ... Neža: Materije tvoj najboljši žirant? Gabrijel: Najboljši se mi zdi Jorg Zupan, ker je močnejši kot jaz, zna kuhati specialitete in zna biti zelo zabaven — sploh med kuhanjem, kadar se tudi zelo sprosti. Neža: Zakaj si se prijavil na »Malega šefa«? Gabrijel: Na ta šov sem se prijavil, ker sem redno spremljal to oddajo. Prijavil sem se že lani, vendar z bratom nisva bila sprejeta. Zelo rad imam namreč kuharske oddaje in že od nekdaj sem se želel preizkusiti v eni izmed njih. Vprašal sem mamo, kaj meni o tem, da bi se preizkusil kot kuharski mojster v oddaji. Mama je bila navdušena nad idejo. Vesela je bila, da naju to zanima, in zato sva se prijavila. Gabrijel Feguš. Foto: Marsel Jelen Marsel: Kateri sodnik ti je najbolj zanimiv oziroma se bojiš njegovega mnenja in ti njegovo mnenje ogromno pomeni? Gabriel: Najbolj strah me je Mojce, ker je res pikolovska. Vidi vsako drobtinico. Na pogled je sicer prijazna. Najbolj pa spoštujem mnenje Jorga in Uroša, saj imata oba Michelino-vo zvezdico in zares obvladata. V čast mi je nositi hrano pred taka kuharska šefa. Anej: Kako si se počutil, ko si stopil pred kamere? Gabrijel: Ko sem prvič stopil pred kamere, me je bilo malo strah, saj nisem vedel, kako to poteka ... Čez čas sem pozabil, da me snemajo, in odmislil strah ... Marsel: Kako se počutiš, ko se gledaš po televiziji? Gabriel: Ko se gledam po TV, sem ful navdušen. Na snemanju se ne zavedaš, kaj vse poveš. Zelo prijetno je pogledati sebe po televiziji, saj šele takrat slišiš, kaj vse si povedal. Anej: Si se počutil žalosten, vesel, srečen ali jezen, ko sta imela z bratom intervju pred prvo avdicijo? Gabrijel: Pred prvo avdicijo sem moral doma narediti video. Z mamo smo vsaj 10-krat doma ponavljali posnetek. Snemala je mama. Moral sem sebe predstaviti prek videoposnetka, narezati čebulo in poslati posnetek v Ljubljano. Nato smo čakali, kdaj nas bodo poklicali. Potem so nam sporočili, da bo še ena avdicija v Ljubljani, kjer smo morah skuhati rižoto. Nama z bratom je šlo super, naredila sva piščančjo rižoto. Zelo dobro sva se organizirala in zelo dobro opravila nalogo. Sele čez en mesec so naju spet poklicali. Čakala naju je videokonferenca z voditeljem Sašem, ki nama je sporočil, da sva uvrščena v tretjo sezono malega šefa. Anej: Kako si se odzval, ko ti je Sašo sporočil novico? Gabrijel: Z Emanuelom sva bila ful ful navdušena. To, da sva prišla v oddajo, je bil za naju velik ponos. Marsel: Kateri tekmovalni par se ti zdi največja konkurenca? Gabrijel: Za zdaj poznam samo en par. Kristjan in Jan sta močna konkurenca, ampak nista nepremagljiva. Marsel: Se ti zdi kateri par iz oddaj nevaren? Gabrijel: Na televiziji so nekateri pari močni, zelo spretni, vendar se mi zdi, da lahko midva z bratom premagava vse. Marsel: Kaj je bil tvoj prvi kuharski kiks? Gabriel: Tega se dobro spomnim. Zgodil se je v prvem razredu, ko sem prvič nekaj kuhal. Želel sem si speči jajca, ker sem bil ful lačen. Štedilnik sem naredil na največ, dodal jajca in hrenovke ter se odpravil k bratoma gledat televizijo. Mama je zaznala močan vonj iz kuhinje ... Na štedilniku so bila povsem zažgana jajca. Vse je bilo črno, še beljaki so počrneli Gasiti pa nam na srečo ni bilo treba ... Iz tega sem se naučil, da kadar nekaj kuhaš, moraš biti ves čas zraven, ne smeš početi nič drugega. Marsel: Gabrijel, hvala za tvoj čas. Veseli smo bili tvojih odgovorov. Gabrijel: Hvala vam. OS Leskovec Foto: arhiv Feguš ZZ Stran 38 HS Zaupala ti bomo nekaj lepega Kadar se rokice in nogice drugošolčkov razigrajo, nastane melodija lepih stvari. Čas, ki je za nami, je še vedno njihov čas, in zato so čuvali vsako njegovo minuto ter v njej ustvarili Ustvarjalni drugošolci 2. a nekaj res samosvojega, drugačnega, predvsem pa nekaj dobrega, nekaj, kar nam daje pogum in veselje za prihodnje dni. Potovali so (ne čisto zares, v mislih) po čudovitih tujih deželah in tam so neznansko uživali, videli so čisto prave koale, pingvine, žirafe pa Eifflov stolp, Keopsovo piramido, si ogledali Niagarske slapove in še in še, pri tem pa niso nikoli pozabili doma fotoaparata, ki so ga drugošolčki ustvarili čisto sami, kajti drugošolček je velik mojster izumov. Drugošolček je tudi pravi knjižni mol, bral bi in bral ... knjigo vzame prav na vsako svoje potovanje. Skoraj vse knjige že pozna na pamet. Včasih se skrije v svoj ustvarjalni kotiček in je pravi mah umetnik, riše in ustvarja, a hkrati se ob tem zabava, kajti drugošolčku ni nikoli zares dolgčas, vsak čopič skrbno umiva, saj se zaveda njegove vrednosti. Kadar se vrne s potovanj, obvezno počisti svoj ustvarjalni kotiček. Včasih pa pripravi kino zabavo in nanjo povabi tudi druge prijatelje iz mehurčka. To je majhen oris utrinkov drugošolčka. Ampak veš kaj, drugošolček je veliko več, v naslednji številki morda spoznaš, kdo so Nik, Julija, Danaja, Filip, Semijana, Gašper, Saša, Ema, Neli, Zala, Luka. Učenci 2. a OPB z učiteljico Lili Rodošek Beremo in ustvarjamo V podaljšanem bivanju nam je učiteljica Manja pripovedovala basen. Basen govori o polžu in kobilici. Kobilica se je norčevala iz polža, ker je bil tako počasen. Bahala se je, da je močna in hitra. To je hotela tudi dokazati. Močno se je odrinila in skočila. Ker je skočila predaleč, je pristala v ribniku, kjer je ravno v tistem trenutku neka riba odprla usta in kobilico požrla. Polž pa je počasi in brez skrbi lezel naprej. Nauk te basni je, da če se imaš za nekaj več, boš slabo končal. Ker nam je bila basen všeč, smo še likovno ustvarjali. Iz traku smo izdelali pisanega polža in iz papirnatega tulca kobilico. Pri ustvarjanju smo zelo uživali. Učenci OPB 3. a z učiteljico Manjo Polž in kobilica v likovni izvedbi. Foto: arhiv OŠ Daniel Kukovec, 3. a Luka Mori, 3. b Projekt Pasavček v't2SF/ Kako pravilno prečkati cesto ... Izbira primernega otroškega sedeža in pripenjanje Foto: arhiv vrtca Že nekaj let v vrtcu poteka projekt Pasavček, ki se ga udeležijo starejše skupine. Namen projekta je spodbujanje otrok in njihovih bližnjih k dosledni uporabi varnostnih pasov in otroških sedežev, s ključnim sporočilom »Red je vedno pas pripet!«. V skupini Luna smo skozi vse leto veliko govorih na to temo in nasploh o prometu. Spoznavah smo prometne znake in jih iskali v okolici vrtca, se seznanjali s pravilnim prečka- njem ceste, s primernim vedenjem pešcev v prometu, si ogledovali slike o prometu in jih opisovali, zbirali štampiljke za pravilno pripenjanje, reševali labirint in slikali Pasavčka. Karmen, vzgojiteljica Ema Krajnc, 3. b — Hj---- Red je vedno pas pripet! V skupini Hrast smo skozi celotno šolsko leto izvajali projekt Pasavček. Pasav-ček je projekt, ki ga vsako leto razpisuje Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Njegov osnovni namen je spodbujanje pravilne in varne vožnje otrok z uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov z zelo pomembnim sporočilom »Red je vedno pas pripet!«. Otroci so projekt z navdušenjem sprejeli in z velikim zanimanjem sledili vsem dejavnostim, ki smo jih izvajali. Vse dejavnosti so bile namenjene temu, da se naučimo varnega vedenja v prometu Varno prečkanje ceste Varno po pločniku Ustvarjalna igra Promet in da poskrbimo tako za svojo varnost kot za varnost drugih udeležencev prometa. Tako smo izvedli predstavitev otroškega varnostnega sedeža in se naučili pravilno pripenjati, sprehajali smo se po bližnji in daljni okolici vrtca ter kot pešci aktivno sodelovali v prometu (pravilno prečkanje ceste, hoja po pločniku ah ob robu cestišča, uporaba odsevnikov idr.), brali slikanice na temo prometa, deklamirali, prepevali, se naučili plesno in rajalno koreografijo na temo prometa, gibalne igre s prometno tematiko, likovno ustvarjali (slikali Pasavčka, konstruirali iz odpadnih materialov, izdelali zemljevid varne poti v vrtec idr.), ogledali smo si veliko video vsebin na temo varnega in pravilnega pripenjanja in uporabe varnostnih sedežev, reševali delovne liste, spoznavali prometne znake, se pogovarjali o prometnih predpisih idr. Največja motivacija za otroke pa je bil kartonček, s katerim smo spremljali njihovo uporabo varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu (štampiljka). Otroci skupine Hrast sedaj zelo dobro vemo, kaj je red. Red je vedno pas pripet! Žana Vraz, vzgojiteljica Lan Emeršič, 3. e Ko nas strese koronastres o I Fnkovlc I GP PnO.TCTIhC Monika Milkovič, 9. e, Osnovna šola Leskovec Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik. Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine in okolje, v katerem živi. Gre za sistemsko reakcijo telesa. Povzroča lahko spremembe na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemijskih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin in kortizol iz nadledvične žleze). Poznamo dve vrsti stresa, in sicer neintenziven (kratkotrajni) in dolgotrajen (ponavljajoč se) intenzivni stres, ki ga prepoznamo po različnih čustvenih in duševnih, telesnih ter vedenjskih težavah. Stresno situacijo povzročijo stresorji (stresni dejavniki), ki jih lahko opredelimo med zunanje in notranje. Za otroke in mladostnike je največji stresor šola. Prebavne teiave Zviian krvni sladkor Slika 1. Nekateri negativni vplivi hormona kortizol a V poglavju Psihosocialne posledice učenja na daljavo v času epidemije sem analizirala kitajsko raziskavo o delu na daljavo v provinci Shaamd, ki je bila izvedena v letu 2020, in prav tako analizirala študijo Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 (2020). Rezultate obeh raziskav sem primerjala z anketnim vprašalnikom na izbrani populaciji učencev naše šole od 4. do 9. razreda. Raziskava je bila opravljena v januarju 2021. V njej je sodelovalo 309 učencev OŠ Leskovec, OŠ Videm in OŠ Sela. V kitajski raziskavi Behavioral and Emotional Disorders in Children during the COVID-19 Epidemic (2020) ugotavljajo, da otroci v času epidemije čutijo strah in negotovost kot posledico trajajoče socialne izolacije, prav tako se med drugimi posledicami kažeta raztresenost in razdražljivost. Dokazujejo, da je bila stopnja strahu, tesnobe in drugih čustev višja pri otrocih, ki prebivajo na območjih z višjim številom okuženih. Občutki, ki jih pogosto doživljaš v času učenja od doma ■■5 Slika 2. Primerjalna raziskava med učenci iz province Shaanxi (n = 320, rdeča trendna črta) in učenci OŠ Videm, Leskovec in Sela (stolpični diagrami, n = 309) Podatkov o spočitosti, super počutju in umirjenosti ne moremo neposredno primerjati s kitajsko študijo, saj ti podatki niso bili zbrani in se ne naslanjajo na hipotezo H6. Dodala sem jih, saj sem s tem dobila dodaten vpogled o čustvenem stanju. Slabo počutje sem zaznala pri četrtošolcih v skoraj 60 %. Učenci šestih in sedmih razredov so slabo počutje opredelili v približno 20 %. Kljub vsemu lahko zaključim, da je podatek o slabem počutju skrb vzbujajoč, saj so se učenci 4., 5., 8. in 9. razreda počutili slabo v več kot 40 %. Ce primerjam podatek o počutju s kitajsko populacijo otrok, ugotovim, da so doživljali bistveno manj slabega počutja in nelagodja (13 % odgovorov). Razlogov za slabo počutje je več, menim pa, da je novi način dela (sposobnost organizacije, usvajanje novih IKT-tehnologij) gotovo eden izmed dejavnikov, ki bi lahko prispeval k slabemu počutju. Skrb za zdravje so učenci naše šole opredelili v več kot 23 %, kar lahko enačimo z odgovori otrok iz province Shaamd. Menim, da bi odstotek moral biti višji, še posebej med učenci višjih razredov. Učenci bi se v tem času toliko bolj morali zavedati pomena zdravja. K ozaveščanju pomagajo pogovori v družini, med vrstniki in ozaveščanje o pomenu zdravja v šoli. Utrujenost smo v večjem deležu (od 50 do 70 %) zaznali v 3. VIO. Višji odstotek utrujenosti bi lahko bil posledica večje obremenjenosti s količino snovi. Kitajska študija pa je pokazala nizek odstotek utrujenosti (zgolj 17 %), po drugi strani so tudi kitajski otroci obremenjeni z učno snovjo, kar se kaže v 28 %. Težave, s katerimi se pri svojem učenju srečujejo učenci v času pni j kri na daljavo e foireinm »detovenje i mtokl ■ F dl'Ham razlaf» učitelja/4t*. ■ Nikogar n* rr«xe«n vpraieti, ie neče» ne ranimem, ■ Ne Soben povratne nfornucie ■> sem im togo pravilo reW-i ■ !>