Leto 4 MINNESOTSKI ZVON NAJ - VELIKI THAVSN Štev, 5 MESEČNIK ZA SLOVENSKO ML&DINO Za uredništvo: Za upravo: Franci Medved Anica Krulc Albin Medved Zastopnik v Clevelandu: Marijan Kosem 794 E. 154 St. Cleveland 10, Ohio Vsebina: ' 1 3aduj se Kraljica nebeška aleluja"...(Hev. Jože Vovk) 0 materinem jeziku (Gdč. Lojzka Verbič)...... Z vlakom (Oton Župančič) .. Glas mladine: .Baragova proslava v Clevelandu (Franci Kosem)... Naš veliki teden (Minka Krulc) ... Dolarska naloga .. Škof I. F. Baraga (Silvica Meglič) ... Pismo (Andrej Fishinger)..... Nova uganka . Sveta podoba v Lucci (SeIma LagerlBff - gdč. Verbič). Mamicam za god.. Če znaš narobe dišati.. (P.B. A. ).. Misijoni: Pavlina Jaricot ... Progode nagajivega Bobija . .67 .70 •71 •72 ♦ 73 ♦ 74 •74 ♦ 74 .76 .76 .72 .80 *********** N^alov: Naročnina: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1.50 Box 563 Polletna $1.00 Biwaoik, Minn. REV. JOZF VCVk “RAD. - 65 - A jr \ j -_1 \ \ f—' 1 '^dieiAA /• v. j _ Kakor smo v postnem času žalovali z božjo Materjo Marijo in premišljeva¬ li njenih sedmero žalosti, tako sedaj v tem velikonočnem času delimo veselje z Njo, ki je Odrešenikova Mati in je pod križem postala tudi naša Mati. Ma¬ rijine žalosti poznate, kaj? 1. Star¬ ček Simeon ji napove, da bo meč bole¬ čin presunil njeno dušo; 2. z Jezusom teži v Egipt; 3* išče 12 letnega v Je¬ ruzalemu; 4. ga sreča na križevem potu; 5 . Jezus napravi svojo oporoko, ki ji izroči apostola Janeza; "Žena, glej Tvoj sin.'" 6 . Jezus umrje; 7 - Jezusa snemejo in polože v grob. Pa kdor z Jezusom trpi bo z njim tudi poveličan. Zgled za to resnico tudi Njegova Mati i.ari ja:"G-le j, odslej me bodo blagrovali vsi narodij" Evangelisti poročajo, kako so šle pobožne žene Jezusa mazilit zgodaj v velikonočnem jutru. In Jezus jih je poplačal za njihovo zvestobo in ljubezen s tem, da so prve sprejele vest o vstajenju in se jim je Jezus najprej prikazal; ženam, ko so odhajale od pra¬ znega groba, Mariji Magdaleni pa pri grobu, kjer je Jokala. Jezusove matere pa ni bilo med temi pobožnimi ženami; bila je na Kalvariji, zakaj je ni tudi v velikonočnem jutru med ženami, ld. gredo mazilit Jezusa? Katoliška Cerkev s cerkvenimi očeti uči, da je Marija prva zve¬ dela za Jezusovo vstajenje, zakaj njej se je Jezus takoj po svojem vstajenju prikazal in jo razveselil. Za njim je Ona največ trpela, ali ni bilo zato prav, da je najprej zvedela za Njegovo končno zma¬ go nad smrtjo? Ali ni bilo prav, da je Ona, ki je vedno najbolj zvesto vanj verovala, od Njega samega, svojega bina, zvedela za vstajenje? Tako je ni šele angel opomnil kakor druge žene; "Čemu iščete živega med mrtvimi ; vstal je, ni ga tukaj.'" •Poročilo evan¬ gelistov o ženah pri Jezusovem grobu tako potrjuje stalno cerkveno JJ izročilo, da se je Jezus najpr- j prikazal svoji materi po vstajenju Saj itak vemo, da ni vse popisano v svetem pismu kar se je zgodilo: tudi ni mogoče vsega napisati kakor pravi sam evangelist sv. Janez. V tem velikončnem času se z Larijo radujmc. Kolimo namesto iingel Gospodov tisto pesem: "Haduj se Kraljica nebeška, aleluja, zakaj On, ki si ga bila vredna nositi- aleluja, je vstaV- kakor je rekel, aleluja, prosi za nas Boga, aleluja.' krav bi bilo, če pozna¬ te tudi i arijinih sedem radosti zato jih tukaj naštejem kakor sem prej Kjene žalosti: 1. Angel ji oznani, da bo Odrtšsnikova mati; 2. Elizabeta jo blagruje, ko joharija obišče; 3* Jezusovo rojstvo; 4. kodri Jezusa Časte; 5* Karija Jezusa najde v templju; 6. Jezus se Kariji prikaže ^o svojem vstajenju; 7* Karija je v nebesa vzeta in kronana za Kraljico nebes in zemlje. 'Tudi kari ji n zgled nam še posebno živo kaže:-. '"Kdor z Jezusom trpi, oo z njim tudi poveličan. Ne bojmo se križev, ki nam pripravljajo krono slave. 'o I) ~\ rmrCEinciii MIKU G,t)Č. LOJZKA VtR&lC -—O Tako se mi zdi, da vas. djragi Zvonarji, kotiček o materinem je ziku bolj malo zanima in vidim, da se na moje povabilo ni nihče o- glasil, da bi postavil ločila v spisek, ki sera ga vam poslala. Ver jemite mi, da je potrebno, da bi časih malo pobrskali po kaki slov¬ nici, to bi vam prav nič ne škodilo. Pa morda se le še oglasi kak zakasneli ptiček in napiše zažel- jeno. Danes se zopet vračam k Žup-.-OiŽu. in napisala sem vam pesem, ki jeireni zelo všeč, morda bo koga izmed vas tudi ogrela. Oton Župančič u, - In zažvižgal je vlak skozi mrak. 0 devojka ti, ob oknu slone, si li cula ta vrisk, plakajoč skozi noč: o zbogom, domovinal? In kakor ovije se val okrog skal, ob Gradu se lije Ljubljana, vsa z mesecem posejana; boječe se strehe stiskajo, po vrsti mi križi bliskajo pslednji, zlat pozdrav in gasnejo v mraku daljav. Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Iaejica teče ob tiru, za njo v polnočnem miru gubijo se polja, s stezami prepeta, tam breza samotna, kraljična zakleta, glej, mesecu kaže srebrni nakit. Z gore ragleduje se kati karija, sijajna, pokojna zre svet pod seooj, sijajna, pokojna razliva svit.... Vasice med drevjem... in tam domačija gozdarja na samem... in vse za menoj. Pošastno sopihajoč kot demon -vlak gre v noč. Skrij mesec, za oblak se skrij, naj je ne. vidim, kako beži, kako ostaja za mano domovina®•.• S silo neznano si segla mi do duše globin: dozdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako t® ljubim, glouoko... Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, tesno, tesno me okleni, in pel ti bom pesem visoko, pel materi češčeni, kot ni ti še nihče pel... orc milijon bom razvnel, uklonil jih tvoji oolasti, raznetil v dušah strasti bom plemenite, mlade, najdražje pred te polože. Zvezde, stopite z zenita strmih višin.' kliče vas sin, ki vse predolgo v srcu mu spita trpka bolest in ljubezen, še nema... V venec sklenite se, njo naj objema, njo, za vekove bolečin. Daj svojo glorijo, jutranja zarjaJ kličem te sreai polnoči, kličem te z glasom stražarja, ki šteje ure, ko noč leži. Daj svoj škrlat, njo z njim ogrni, ki žalovala v obleki je črni dolge noči brez nad. De beži, ostani pri meni, domovina, tesno me oklenil Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Beži, vse beži.*. Le v dalji planine Tam zemlja je naša zakipela. - 69 - zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal... . Tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni, nad njimi, glej, zvezde, čuječni plameni: ko spi naša zemlja, le one nad njo skrbe z menoj, bede nad nočjo... In glej: planine in zvezde gredo z menoj, vse drugo gubi se za mano v pokoj. Z menoj, ve zvezde, z menoj, ve planine.* Razširi, raztegni se krog domovine, razpni se kot morje v brezbrežno obzorje, dom mojJ Kamor stopi mi noga - na tvojih sem tleh... Kamor nese me jadro - na tvojih valeh... Kamor hoče srce - pri svojih ljudeh... Kam, misel? Stoj. 1 Pošastno sopihajoč kot demon vlak z menoj gre v noč, in še danes v tuji slavi neznanca me tuja zarja pozdravi... - o - Zadnjič sem vam. obljubila, da vam bom. povedala, kaj učim moje¬ ga Badžija, pristavila sem, da je Marijino leto, zato vam kar hitro povem, da je na cvetno soboto kar naprej ponavljal "Ave Marija". 0 veliki noči je bil tu gospod p, Robert iz Lemonta. Z Badžijem sta kar velika prijatelja in tudi on se je prepričal, da ana Badži prav lepo povedati "Ave Marija". Tako se je ojunačil naš ptiček, da je letal celo po jedilnici ter prav izzivajoče gledal v me, češ, saj je še nekdo drugi tu, ki mu tu nisem na poti. Sprehajal se je po patrovi roki, ga cukal za lase, mu pravil da je "irioj, moj" in ga opominjal '*3e good rt i Ko je gospod p... od še"! . je bil kar bolj molčeč in v svoji kaj- bici je čemel, da se mi je kar smilil. Pa ljubi Bog je poskrbel tudi zanj in še tisti večer je prišel njegov prijatelj 3udži iz Cnicage, saj si lahko mislite, koko je vesel, ko letata skupaj in mu Badži pokaže, da sme narediti to ali ono, kar hi ne bilo dovol¬ jeno drugemu. Kadar pride mama gospoda župnika na obisk, prinese s seboj vedno Budžija, ki se kar dobro počuti pri nas. n r r P u. e ve cincu V minnesotskem Zvonu sem bral o Baragovi proslavi v Chicagu, katero je opisal Andrej Fishingor. Jaz vam pa hočem danes na krat ko opisati Baragov dan \ Clevelandu. i n Že dalj časa so se vršile priprave za proslavo, da bi čim l.p šeAb^ljžo uspela. Duhovno; da oi se z Barago čim bolj seznanili in materijalno: za kritje stroškov za Baragovo proglasitev bla¬ ženim. V nedeljo l4. marca smo se vsi clevelandski Slovenci zbrali v velikem slovenskem domu na St* Clairu. Za uvod nam je skupni zbor treh zborov slovenskih fara mogočno zapel pesem Baragu v spomin. Sledili so goveri slavnih govornikov kot Pravzviš--noga g. škofa, g. Gregoriča in še celo konsignor Zyrd iz Larquetta na} je obiskal za to slovesnost. V svojem govoru so pevdar ji.li, da smo Slovenci lahko ponosni na take velike može-skofe kot so bili Baraga, Trobec itd. Po končanih govorih, deklamacijah in petju nam je dramatske društvo "Lilija" podalo igre "Ob veliki reki", vzeto iz življenja Barage. Bo, pri tej igri smo bili še mlajši in manjši udeleženi, kto Kovakov Jožko. Jerinov i.aksi, Zdravko in jaz. Predstavljali smo male Indijančke,. Obleke som imeli vsi pristne indijanske z peresi na glavi in loki v rokah. Tudi mi smo jokali in prosili škofa Barago naj C : c .ne med iujni, nas \ aru j e pred zapeljivimi trgovci in poučuj. svojem Bogu, ki vse enako ljubi in hoče dobro - 7 * - Na koncu igre smo imeli pa še velik srečolov. Že en mesec prej smo prodajali srečke. Skoraj vsak dan po šoli sem šel po hišah s srečkami, kajti če sem prodal štiri sem lahko eno napisal na svo¬ je ime. Želel sem namrt č zadeti televizijski aparat, ki je "bil glavni dobitek. Toda sreča mi to pot že ni bila namenjena. Zadel ga je nekdo dru & i. Vsem je ostal Baragov dan živo v spominu. Prav vsi vaak dan prosimo Boga, naj kmalu usliši našo prošnjo, da oi dobili tudi Ves Veliki teden nismo imeli šole. Na Veliki četrtek smo imeli v cerkvi procesijo, ko so gospod župnik prenesli Sv. ReŠnje Telo na stranski olrbar. V procesiji so bila dekleta od prvega do šestega razreda, jaz in moja sestra Jožica sva bile tudi zraven. Na Veliki petek od enih do treh popoldne smo imeli v cerkvi mašne obrede, križev pot in še druge pobožnosti. Na Veliko soboto je bilo veliko veselja: mama je spekia po¬ tico, otroci smo pa Barvali pirhe. Do poldne smo že vse končali in ob treh sem jaz nesla k blagoslovu jedil. Zvečer ob poienajstih smo šli v cerkev k maši. Gospod župnik je najprej blagoslovil velikonočno svečo, krstno vodo in potem pa še vodo, ki smo jo lah¬ ko nesli domov. Potem srno imeli krstne obljube in ob polnoči se je Načela sv. maša. Ko smo prišli domov je bila ura že ena. Na Veliko noč zjutraj smo šli k maši, popoldne srno pa šli maio "na sprehod" s avtorr.o In tako je minila naša Velika noč. o LapsKa nalaaa — e DOLAR OSTANE. Deset dni že čakam, nobenega pisma! Zdaj pa spodaj poglejte in ooste videli, da je bila naloga nad vse lahka! merite: Bogu se da,p Baraga. Ne moti svetna šara ga, zlato, srebro ne vara ga, ne mika mest sopara ga. Mož krmnjak je 3araga, mrzi gospoda jara ga. Pa omehča nemara ga? 0, ne! Pasti brez kvara ga. V misijon odide Baraga, priganja želja stara ga. Pogan je tam - pokara ga, da potlej še bolj mara ga. Nebeški c ost je Baraga, pozdravlja sveta Klara ga, časti vsa nača fara ga, za varstvo vsak pobara ga. Naj ne zameri Baragal Ta "pesem 1 * kot omara ga zaklepa v rime - para ga... Zapik, da ne začara ga l ********* ******* ***** Da pa ta "pesnik" ne bo imel kakšnega dobička od teh kitic, prilagam dolar za misijonsko blagajno Minnesotskega Zvona. P. Bernard je naknadno prejel še naslednjih dvoje pisem, pa dolar ostane za misijone: Preč. g. pater Bernard! Tu Vam pošiljam "rime' 1 na ime Baraga. Seveda mi je tudi ma¬ ma pomagala. Lepe pozdrave od Vaše Silvice Meglič. - 73 SiIvica Meglič - ~1 1 Naš škof Firderik Baraga sin naroda je malega, preprostega, slovenskega, a vendar rodu slavnega. 1 mm Je šole končal Baraga, se vrnil domov s tujega, je d'jal, da sam Bog kliče ga za misijonarja indijanskega. Doma je bil z Dolenskega kraja trebanjskega, misijonar reda prvega, preljubi naš škof Baraga. V šolo mladi Baraga rad je hodil kar se da; vsak bil vesel je pridnega mladeniča nadarjenca. Čeprav z grdru ponosnega ni imel nič gosposkega, je ljubezniv do vsakega, siromaka in bogatega. Poslovil se je od vsega domačega in dragega, odšel srca gorečega misijonarit za Boga. Pripeljal srečno Baraga se prsk' morja je burnega, zahvalil iz srca, ko vidi tla ameriška. Ko stopi z ladje nagloma sr.ča Indijanca divjega, Indijanci so vzljubili ga. za škofa vzeli evojega. So v višje šole dali ga, da imeli bi učenega gospoda enkrat grajskega, a nič postalo ni ’z tegi. Obraza bil je zalega, značaja plemenitega, z srca vedno čistega, veselega in blagega. 0,koliko je dobrega storil za svoj’g a blišnjega in duš je rešil za Boga toliko, da nihče ne zna. Za to prosimo vsi Boga za zvestega služabnika, da On, ki modro vse uravnava, nam novega svetnika da. Spoštovani gospod pater! Zahvaljujem se Vam za poslanih $01 kot polovično nagrado za slabo rešeno uganko. Pošiljam nekoliko "rim" na ime "Baraga". Samo, prosim, ne smejte se preveč, ker so precej neumne besede. Veste, kadar mi je kakšna taka beseda prišla na misel, pa sem jo šel napisat. - -Baraga-, pozdravlja ga, ne mara ga, vara ga, znanega, našega, - /-t - indijanskega, živahnega, bogatega, vsakega, brezplačnega, domače¬ ga, dehovno & a, samega, krščanskega, slovenske & a, važnega, slovan¬ skega. - Vseste, gospod pater, jaz ne bom pesnik, se že vidi pc teh besedah. Oprostite, ker Var. tako pozno pošiljam te ''rime". Veste, kar nis-nr, prišel do pisanja, ser. bil preveč zaposlen s svojim bratcem Toraažkom, ki je za Veliko noč prišel iz Ljubljane. * Z vsem spoštovanjem Andrej Fishingcr. r -\ i i / / \ I N I ^ U s~\ J IJ \ r 11 hi ac si bo vsul na ime vode." Pet črk v gornjem stavku črtaj. Iz osta¬ lih sestavi lepo krščanske voščilo. Potem odgovori na vprašanje: če bi bil muc mini¬ strant, kako bi odgovoril na tisto voščilo? \ 'k , .Rešitev na naslov: P. Bernard .ambrožič OFM 238 P. 19th St. New York 3> R*Y. Ali ^ OO- xy ' m SE lKA LAGjER l6fF /0\ ■ 1 ' /V M ■ 1JVI1 liA RDSDOi^. t KlO O Ošteva n ra) LOJZKA VLK3IC Ko sta to povedala, jc vzel mož možnjo z denarjem in jo potis¬ nil k stebru 6 Križanim, - 75 - Te besede sta ponovila, ne da bi dvignila glavi, pa sta zasli¬ šala lahfek ropot. Ozrla sta se navzgor in videla, da j Križani oprostil eno roko in eno nogo od žeDljev, ki so jih prebadali. Starka Sc je krčevito oprijela roke svojega moža, a nihče ni zinil besedice. Kjih srca so uptripala od pričakovanja. Še bolj sta bila pripričana, da bosta uslišana. Kristusova podoba pa jc hitro vzela sandalo z noge in jo spu¬ stila k starcema. Pot-m se je Jezus zopet vrnil v svojo prvotno stanje in gledal strogo pa žalostno z križa na njiju. Vse to se je zgodilo v trenutku in skoro nista mogla verjeti svojim očem, če ne bi ležala pred njima na tleh sandala, ki je bila čisto preprosta z lesenim podplatom in z usnjatim pasom. Nobenega okraska ni bilo na nji. Plemenita gospa, ki je še vedno stala zraven, je opazila, da sta se stara dva motila v svojem pričakovnaju. Pomilovalno je rekla: "Ta sandala tu je res slabo povračilo za vajin dar. Pa vseeno ni prepozno. Lahko jo pustita tu, pa vzameta svojo mošnjo." Oba sta jo pogledala z nekim očitkom. "Kaj vendar mislite, milostna gospa? bveta podoba nama je dala prav gotovo to, kar za- more dati od svoje revščine. To je čudež, ki sva ga doživela, ko nama je dal svojo sandalo. Ta je tisočkrat Več vredna kot najin denar." Komaj sta to izrekla, se je sjasnil obrez visoke gospe od naj¬ bolj ljubkega smehljaja. "Vidva sta prava služabnika mojega Čina in nista se zmotila, ko sta toliko zaupala Vanj. Nedolžne želje pobožnih ljudi Bo^ rad usliši." Ko je to govorila, je oila ožarjena od take svetlobe, da sta morala stara dva zatisniti oči, ko sta jih odprla je bila okoli njiju trda tema. Luči so ugasnile, orgla niso več igrale, dobro¬ tna gospa je izginila. Ona dva pa nista utegnila razmišljati o tem ker nista bila več sama. Cerkvena vrata so se odprla in cerkovnik je vstopil. "Ljuba, sveta popotnika, kakšen ČudežJ Sedel sem na stopnišču in čakal. Ker vaju le ni bilo, s^m pogledal skozi ključavnico in videl vso nadzemsko svetlobo in samo kcurijo, božjo Mater sem zagle¬ dal, ko je stopila s svojega prestola v stranskem oltarju. Tudi to sem gledal, kako se je Križani sklonil k wama, da vama je dal svojo sandalo. Takoj morata z menoj k škofu. Peljal jih je k škofu, ki je sudel v dvorani med kanoniki. Cer kevnik je vse povedal in tudi stara dva sta pripovedovala. Pobož¬ nemu gospodu je bilo jasno, da se je zgodil čudež. "Moj prijatelj, jaz bi rad odkupil sandalo, ki sta jo ta dva na tako čudežen način dobila in pripravljen sem plačati zanjo 3000 - ib goldinarjev. Nočen, da ti prišla iz Lucce." Ko je odštel denar, je dejal obema: "Preden bosta zapustila mesto, vaju povabim, da bosta priči, Ko brr.om prenesli sveto podobo na veliki oltar. Potem pa hitro odpotujte pi isti poti, pa kateri sta prišla in vsakemu človeku povejta, ki vajo bo hotel poslušati o ten. Vesel sen, da bo suženj rešen svojega trpljenja na čolnu, da bo hčerka vajipega soseda ozdravila in prepričan oern.da bo tudi za- kristan lahko občudoval lepoto cvetočega rožnega grma." Škof je utihnil, nato pa razprostrl roke nad starcema. "Vidva sta modrijana, mi pa nevedneži. Tudi mi vemo, da je Bog vsemogočen, pa kdo izmed nas ima tako veliko zaupanja Vanj. Zahvalita Boga, da vama je dal dar vere, to je največji blagoslov, ki sta ga prejela od ( K0N3C. ) Njega. Y "V Cimic cx m 'V- *\ GO r' cL Sem priden, čeden dečko osnažim sam si svečko, za god želim vam srečko veselja polno vrečko. Sirotek sem še malček sem droben, kakor palček pa mamičen sem ljubček, za e,od vam dam poljubček. P • B . A. Ce znaš narooe V tej smeri je šlo z mano vztrajno naprej. Sestavljal sem si cel besednjak ali slovar besvd, ko so bile "narobe-prav". Dru¬ gega pa za take besede, ki narobe sicer niso nič pametnega pomeni- - 77 - le, pa so se izredno čudno slišale. Zdelo se ni je vredno, da si jih posebej aabelečim. Ne bom jih navajal, ker bi se ta spis sil¬ no zavlekel. Samo to še povem, da nisem izkal besed za svoja dva slovarja samo v knjigah. Tudi iz pogovorov ljudi sem jih lovil na ušesa in sem veliko govorjenja kar lahko narobe slišal. Uvidel sem kmalu že tudi, da je treba večkrat vzeti dve ali celo tri be¬ sede skupaj, da ti narobe brane ali slišane dajo pomen. Pa samo en zgled, da ne bom predolg: V neki povestici otrok zavpije nad drugim: 0, nesi no šemi Ko sem to oral, sem. hitro prikimal in rekel: Živa resnica.' MESO NI SENO! In sem bil jako ponosen na svoje spoznanje. Saj tudi mleko ni krava! Tako sem živel sam zase v nekem začaranem svetu, mama je pa imela z menoj zmerom večje skrbi. Le kaj bo s tem fantom! Moram še to povedati, da sem pogovore ljudi pogosto na skrivnem poslu¬ šal. Pa mi še na misel ni hodilo, da bi ujel kakšne skrivnosti, saj zdaj veste, zalaj mi je šlo.. Tudi očeta in mat*r sam včasih izza ogla poslušal. Ni koč je bile, da sem vendar pozabil na naro¬ be slišanje. Pa sem ostal pri tem, kar se je slišalo prav. Mama je rekla očetu^ "S tem fantom je ven. Kar nekam predse muli in sam s sabo brnja. Kaj bomo z njim?” Oče so bolj na tilSo«. nekaj odgovarjali, pa nisem razumel. Ma¬ mine besede so me nekam čudno pretresle, pa Sc-m se kar umaknil pod hruško. Bazmišljal sem, kaj naj bi zdaj. Opustiti te igre ne mo¬ rem, preveč sem že vanjo zagazil. Skušal bom vsaj pred mamo kaza¬ ti pamet, ampak svojih slovarjev ne uničim! Nak, tega pa ne! Živ človek jih ne sme najti, pisal jih bom pa še. Tako sem sklenil in tako je ostalo. Poboljšal se pa nisem veliko, še zmerom bolj raz¬ tresen sem bil. Nobenega dela pri hiši nisem kaj.prida opravil. Kaj vem, kako dolge je šlo tako naprej. Dosti zmerjanja sem moral vzeti nase, pa mi je bilo v zabavo. Vpili so nad menoj: Bu¬ tec! Jaz sem na tihem odgovarjal: CETUBi Nekoč je pa le prišlo do velike odločitve. Za mojim hrbtom so sklenili, oče, mati in menda še župnik, da res nisem za nob;no porabo - torej naj se ski- dam v šole... Tako sem prišel v Ljubljano. S svojimi čudovitimi odkritji sem pridno nadaljeval. Kmalu je prišla se latinščina - saj nem - ščino sem precej hitro "obdelal". Pa tudi latinščina je dala čed¬ nih zgledov. Izpisal sem si v slovar besede: Čredo, nego, lego, rego, ovis, caro,- in polno drugih. Tako sem imel "narobe—latin¬ ščino", ki je bila kar lepo slovenska: Oderc, ogenj,(tu sem moral I ° dodati "j", pa me vest ni kaj pekla, ker ga v igovarjavi itak ne slišiš!), ogel, Oger, sivo, orač - itd. Po več besedah skupaj pa še posebno. Na primer: Aquilas amas. To se reče: Orle imaš rad. To sem najprej prepire,! po naše; Akvilas amas. Dodal sem streši¬ co na "s" in se je lino bralo narobe: SAkA ŠALIVKA.' Dobro je bi¬ le, čeprav je manjkal en "j". No, saj sem ga zato pri "ognju" po¬ rabil. (Drugič dalje) PAVLINI NA G0R3ČH0ST Božja Previdnost je poslala Pavlini vikarja vSuertza, neizpros¬ nega in odločnega moža, ki naj bi dal njenemu življenju odločilno preusmeritev. Pavlina je potrebovala močne roke za izvedbo juna¬ ških podvigov, s katerimi je začela novo življenje. Ko ji je dal oče po trdovratnem odporu dovoljenje, je prodala ves svoj dragoce¬ ni nakit, da bi z denarjem podpirala siromake, dvoje dragocene obleke je dala predelati v cerkvena oblačila. Sama se je oblačila kot preporosto dekle v modro, surovo tkano krilo, okoli ramen je no¬ sila belo ruto, na glavi pa mislimasto kapico, karšno so nosile služkinje in tovarniške delavke. Kako hude boje je imela, ker je tako brezobžirno pretrgala z nečimrnostjo. "Bilo mi je tako stra- šno", je piB&la pozneje zaupni prijateljici, "da sem trpela v , r- vih mesedih svojega notranjega spreobrnjenja vsakokrat strašne muke, kadar sem se pokazala v javnosti v svoji smešni obleki. Okusno pri¬ krojenih oblačil svojih prijateljic sploh nisem hotela opazovati, kajti te reči so imele zame še toliko privlačne sile." Vačsih so jo 1 o napadle nečimrne skužnjave, češ, da je lepo oblačenje vendar le ple¬ menita umetnost in da bi bilo neumno, ako ne bi gojila svoje od Bo¬ ga ji podarjene lepote. Vzeti je morala v takih trenutkih priprav¬ ni predmet med zobe in & a tako dolgo griz ti, da je živčna napetost ponustila in se je mogla zjokati. Z vso silo se je zbudila v nji prirojena darežljivost ter lju¬ bezen do siromakov in bolnih. Ako ji ne bi bil oče izrecno prepo¬ vedal, bi bila razdala vsa svoja oblačila revežem, ki so prihajali v hišo iz časov, ko je živela še njena mati. Obiskovala je reveže in zapuščene v bolnišnici in na stanovanjih, da je pozabljala na svoje dolžnosti do doma. Njen duhovni voditelj je moral z vso stro¬ gostjo krotiti njeno vnemo. Pavlina je bila pač še mlado, sedem¬ najst letno dekle, ki ni znalo v svojem mladostnem zanosu držati prave mere. Niti ni mogla razumeti, da nimajo tudi njene dosedanje tovarišice in prijateljice takih nazorov o ničnosti zemskega boga¬ stva in njegove privlačnosti, kot jih je sedaj imela ona. Čudila se je, da so odgovarjali njenim poskusom, da bi jih v svoji’ goreči ljubenni do 3oga prepričala, le z molkom in nerazumevanjem, včasih s pomilovalnim nasmehom. Pač pa so bile marsikatere preproste de¬ klice iz ljudstva in mlade tovarniške delavke, od katerih jo je prej pri vsej ljubezni do reve/ev, ločil skoraj nepremostljivi pre¬ pad družabnih predsodkov,—vse 'drugačne. Pavlina je odkrila sedaj pod preprosto zunanjostojo slabo oblečenih ljudi, ki so trdo delali za svoj vsakdanji kruh, dragocene du'-je, katerih vabljivost sveta ni pokvarila, ki so bile popolnoma sprejemljive za nadnaravno le¬ poto kraljestva božjega. "hislila sem, da mislijo vsi ljudje tako, , kot sem doslej sama mislila in da je pobožnost skoraj v vseh srcih že ugasnila. Sedaj pa opažam, da ima Jezus kristus še mnogo častil¬ cev. Vse, kar gledam okrog sebe, me dviga in vzpodbuja, naj sledim vabilom njegove ljubezni." (Dalje prihodnjič.) - 80 - PRIGODE NAGAJIVEGA BOBI JA ' 1 r ~'\ tJ,D * / / A /: ■•/O I / 7 55 - Vsi besni so se možje pobrali, izdrli samokrese in jeli dirjati po vrtu sem ter tja, da bi ujeli maloprid¬ neža. Na smrt prestrašen je smuk¬ nil Bobi v lepo letno obleko, ki je visela za hišo. "Tu me nihče ne najde," je pomislil sam pri sebi* 56 . Toda ukanil se je, kajti eden izmed redarjev ga je bil opazil. V naslednjem trenutku — jejmenei — je bilo namer¬ jenih na obleko deset svetlih samokre¬ sov, in deset strelov je počilo: Burni Bobi je komaj še za časa smuknil iz oble¬ ke in jo popihal v kuhinjo. NAROČITE CD Lahko atijivo - vsakemu razumljivo- zelo bohoto P& vseOfo' V Združenih Državah jih lahko naročite: Rev. CHARLES JOLBANG ANICA TUSHAR 500 East Chelten Ave. Box 73 I Philadelphia 44, Pa. Gi lbert, Minn. _ 15 N« m &s- i H? " NA ČASTNO MESTO v Vasem stanovanju spada polica ali omara Brezplačno in brezobvezno lahko dobite SEZNAM SLOVENSKIH KNJIG Pišite na naslov: ZDRAVKO NOVAK 1S406 Neff Road Cleveland 19, Ohio I Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list slovenska knjiliA v domovini in tujini ki prinaša članke o slovenski knjigi. v r huzze _J.L_X.—.'j<_/*| i RINSKI DAN ALI GOD ITL. AKO STE V ZADREGI GLEDE DaRU, KI Ga ŽE- , t- r\ POKLONITI Za ROJSTNI DAN ALI LaIE- ^ ^ RINSKI DAN ALI GOD ITL. SE OBRNITE NA $ 'W RBRLDR C£R a m 1 c s * P * AL naslov s svetlič, 1015 a-so^io^ st. CR L K 'k J , MIL^aUKSE 4, AISCONSIN *>V - 'V' J NUDIMO V*k VSAKOVRSTNA DaRILa? UMETNI- cR , ŠKO. IZVRŠENA v KEEUk-IČMI IH PORCELANSKI 'A..l : KOT Vaze, BONBONIJERE, OB- SZSaIžJIZS, PEPELNIKE, EIGURINE, OKRA¬ SNA KROŽNIKE. i«d,- NA ZaETEVO IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA FCŠVi. iOL.i.. AKO NAROČITE PRI NAS STE LA¬ HKO BREZ SKRBI DA B.T VAŠ CBDAROVANBC 'PREDMET ŽE IMEL.KER IZVRŠUJEMO VSE DOMA PO I^TTf ZAMISLI. Piši AR ŠE DaNEJ PO CENIKI