LETO t932 6. JULIJA ŠTEV. 11 Mati v družini ■)i"i * <0.7 .iti'iS llMOflJo) j) lOPhjMi^Ril Ur. bi> ilriOVOB rf.-* .1 i,.-,; nT; , n (Konec.) Iz teh besed zadosti jasno spoznamo, bra katoliška vzgoja. In če ni mogla mati kako velikanski je pomen matere v dru- svojim otrokom pripraviti nikakšne žini, posebno glede verske in. nravstve- druge dote kot to, je storila dovolj in ne vzgoje. Posebno lep dokaz za to nam bo lahko dala odgovor pred božjim nudi življenjepis svetniškega škofa Ba- Sodnikom.« rage, ki smo ga enako dobili lani od Za tako važno in odgovorno delo, za Mohorjeve družbe. Takole piše pisatelj zakonski stan in skrb za družino se je dr. Jaklič na strani 10—11: »Dobra treba pripraviti. Danes, ko se že v zad- vzgoja staršev je oni neusahljivi vir, ka- nji gorski vasi vršijo razni gospodinjski teri žubori skozi vse življenje otrokovo tečaji, kjer se dekleta izobražujejo v ku- m ki nikoli docela ne presahne. Naj hanju in šivanju in še menda v slov en- otrok pozneje tudi zaide — dobra mla- ski zgodovini in leposlovju — kar je dostna vzgoja ga bo vedno opominjala vse dobro — moram® gledati predvsem na pravo pot in prav izrednih protivnih na to, da se bodo dekleta izobrazile za vplivov je treba, da umolkne njen klic. bodoče izvrstne matere in gospodinje, Zato imata velikanski delež pri poznejši za pomočnice svojih mož! Baragovi svetosti in apostolski gorečno- Seveda pa to ni delo nekaj mesecev sti njegova roditelja, ki sta svoje otro- ali tednov trajajočega tečaja, ampak čiče nad vse skrbno odgajala. Oče je po- pouk in priprava nato se mora začeti in ložil v dušo svojega edinca kali resnosti, nadaljevati v domači hiši, šola, knjiga urejenosti, delavnosti in odločnosti, mati in drugo ga more le podpirati. Pa prav ga je pa s svojo srčno milino navajala zgodaj se mora pričeti ta priprava in se k ljubezni do Boga, k češčenju Matere ne sme nehati niti tedaj, ko dekle kot božje in k dobrodelnosti. Vsak dan je poročena žena zapusti dom svojih rodi- molila z vsemi tremi rožni venec, po- teljev in si obenem z možem osnuje svo- časi hodeč po sobi ali po vrtu gori in jo lastno družino. V zadnjem času smo doli z njimi. Miloščino je pa rada delila tudi Slovenci dobili nekaj knjig, ki jih po otrocih, da jih je že od prve mladosti tukaj lahko omenim in priporočim: naj- vzgajala k milosrčnosti; kadar je šla več je vredna pač M. Grafenauerjeve obiskat bolnike na njih dom, so jo knjiga »Iz duhovnega življenja družine«, spremljali tudi otroci.« Preberite do ki bi jo morala prebrati vsaka Slovenka, konca knjigo o škofu Baragi, pa boste Mnogo poučnega je dalje v dr. Dragaševi videli, kako resnične so omenjene be- knjigi »Otrok v predšolski dobi«, lepo sede in pritrdili bo3te kardinalu Pifflu, pa se bere Bolharjeva zbirka »Mati«, ki je rekel: »Najboljša vzgoja, ki jo more Vse tri knjige je izdala Mohorjeva druž- skrbna mati dati svojim otrokom, je do- ba. Dosti-se naučiš tudi iz okrožnice na- peža Pija XI. >0 krščanski vzgoji mladine«, ki jo dobiš v ljubljanskih knjigarnah. Za sklep ne vem povedati drugega, kot da še enkrat ponovim Meškove besede, ki sem jih zapisal na pričetku: »Kdorkoli si, kjerkoli si, ki bereš to, ali ljubiš svojo mater? Ljubi jo, dovolj je ljubil ne boš nikoli!« Dodal bi samo še tole: Dekletom in ženam: zavedajte se Točnost in Nedavno smo na tem mestu govorili o točnosti; zato ne smete izgubiti potrpljenja, če se danes še enkrat povrnemo k temu vprašanju. Nedavno je došlo pismo, v katerem neka mati bridko toži: Dokler so bili moji otroci še majhni, se nisem imela zaradi točnosti prav nič pritoževati; a zdaj, ko so večji, je pa postalo ,vse drugače. Najstarejši sin, ki je zdaj star 18 let, prihaja navadno v soboto zvečer ob 11, ali pa še pozneje domov. Potem imamo v nedeljo vse dopoldne skrb, da ga pravočasno spravimo pokonci in k maši. Prav tako je že tudi s hčerko, ki je stara 17 let in ima tudi vedno vse polno prijateljic, da se tudi večkrat zamudi z njimi in je ni od nikoder. Ker se mi zdi, da bo najbrž tudi še v marsikateri hiši tako, mislim, da ne bo odveč, če danes še nekoliko govorimo o točnosti. Marsikatera mati morebiti premišlja, kako bi svoje otroke navadila na točnost. Saj to je vendar res, da je netočnost grda napaka, ob kateri trpi pogosto vsa družina. Kar pa je še hujše, pa je to, da doraščajoči otroci lahko z netočnostjo zapravijo zdravje in veselje do dela in življenja sploh. Telo, ki se v tem času razvija, potrebuje-miru, da se pri svojem delu ali učenju lahko nemoteno zadrži in se mu čisto posveti. Njegovi živci in vsa njegova konstitucija potrebujejo miru, reda, zbranosti, pa tudi umerjenosti za večkrat naporno delo. Če hočemo prav premisliti, odkod ona netočnost, nered v družini, je morebiti res, da se je mladina ne navadi takrat, ko bi bilo treba. Če se spomnimo nazaj / svojo mladost, tedaj se bomo spomnili, svojega ženskega dostojanstva, svoje naloge in dolžnosti, ki vam je dana od Stvarnika!... Fantom pa: ali ljubite in prav cenite, ali spoštujete svoje sestre? In kakor na svoje sestre glejte na vsako žensko!... In možem: ali ljubite in spoštujete svoje žene, kakor 'je primerno krščanskemu možu? Ljubite in spoštujte jih, dovolj jih ljubili in spoštovali ne boste nikoli! Jože Gregorič. doraščajoči da so nas morali k točnosti siliti. Večkrat smo morebiti godrnjali in se pritoževali, da nismo nikoli prosti, da nam je vedno kdo za petami, da nas vedno kdo nadzoruje, i. t. d. Kjer pa smo imeli sami za odločevati, ali sami kaj urediti, pa smo bili — le nikar ne tajimo — kaj radi zelo netočni in smo se radi polenili in si privoščili prostosti, pa četudi na škodo dela ali učenja. In prav to je najbrž tudi še vzrok naše sedanje netočnosti. Za prijetno in dobro imamo, če se nam posreči, da kako stvar preložimo ali se ji odtegnemo, vsi veseli, da smo se je znebili. In tako pričenjamo in končujemo svoje delo kaj pogosto netočno in se potem seveda zavlačuje tudi vse drugo. Tako je tudi večkrat v društvenem življenju. Če je seja napovedana na pol 7, se prične gotovo šele ob 7. Tudi zborovanja in shodi se pričenjajo pol ure prepozno, a se potem prično še s polurno zamudo. Tako se vleče ta naša netočnost iz dneva v dan, iz dela v delo. Na ta način so še sedaj nekatera društva le zato priljubljena, ker vsakdo lahko prihaja in odhaja kadar hoče in tudi v društvu ni ne reda, ne discipline; zato pa so tudi uspehi društvenega dela po tem. Zato pa bodi prva skrb društvenega odbora ta, da se vsaka prireditev točno pričenja, pa če zaenkrat tudi kdo zamudi, se bo že drugič pohitel, da bo prišel pravočasno, ko se je prepričal, da v društvu vlada v vseh ozirih red. Prvo ie torej, da se naučimo reda v vsem, doma in pri delu in pri počitku, pa pri zabavi in veselju. V prvi vrsti torej tam, kjer imamo sami za odločati, kjer je odvisno od nas, kako in kdaj se kaka stvar vrši. Prav pri tem smo še čudno nazadnjaški in ne pomislimo, da pri tem trpi tudi naš stanovski ponos, naša čast, pa da je od tega odvisen tudi uspeh našega dela in s +em tudi naš napredek. V tem oziru so nas že marsikje prekosili. Pomislimo n. pr.: v gledišču, pri koncertih, ki se prično točno in nehajo točno. Naša društva naj bi bila tudi v tem oziru vzorna, kar pomeni obenem tudi važen vzgojni moment. Seveda pa je treba tudi v družini v tem oziru še marsikaj storili. Oče in mati naj bi si bila tudi v tem oziru edina, da bi se tudi vse domače delo pričenjalo in končalo o pravem času. Na ta način bi se otroci kar mimogrede navadili točnosti in bi vse tožbe staršev potem same izginile. Če mati za vsak dan Nainavadnejši V zadnji številki >Matere in gospodinje« (št. 10) smo opisali, kako se je boriti z zajedavci vrtnega rastlinstva v obče, ne glede na posamezno žival ali bolezen. V sledečih vrsticah hočemo o-meniti najhujše zajedavce živalskega rodu in obrambo pred njimi. Zaradi lažjega pregleda jih bomo razvrstili v dve skupini. V prvo skupino spadajo zajedavci, ki žive v zemlji in ogrožajo korenine, v drugo pa tisti, ki žive na zunanjih delih rastlin. Izmed sesavcev nam delata na vrtu posebno miš in voluhar najhujšo preglavico. Miši dandanes lahko zatremo z zastrupljenim žitom, ki ga dobivamo nalašč v to svrho pripravljenega pod imenom » c e 1 i o «- z r n j e. Po nekoliko z m v mišje luknje zadostuje, da se nadloga zatre. Tudi mačke preženejo miši z vrta, žal pa, da same delajo škodo s tem, da love koristne ptice in razkopavajo zlasti rane spomladanske setve. Voluharja je pa težje zatreti. Vendar pa je tudi zanj v prometu učinkovito sred- napravi načrt za svoje delo, se lega načrta potem drži, pa naj pride karkoli, če otroci vstajajo vsak dan točno ob določeni uri, imajo za vsako delo določen čas, za delo in za jed, za igro in za počitek, za zabavo in razvedrilo, potem jim bo ta red prišel v meso in kri, da se bodo tega reda držali vse življenje. Če se bo tako doma in v šoli, v društvu in povsod na ta način gojila točnost, bo tudi naša mladina prejela pravilno vzgojo za točnost, kar ji bo gotovo v nemalo korist; kajti tudi današnji čas, četudi je v marsičem popustil od tiste pre-tiranosti, ki smo se je nekdaj po pravici bali, še zahteva točnosti. Kaj pa bi tudi bilo, če bi n. pr. železnica ali tovarna svoj obrat vršila netočno? Koliko smrtnih nesreč bi se dogajalo vsak dan, koliko dela bi ne bilo izvršenega! Kako prijetno pa bo potem tudi življenje in se ga ne bomo bali, ampak nam bo šlo veselo in gladko izpod rok. vrim zajedavci stvo, to je »celio-pasta«, mazilo, s katerim se zastruplja korenje, ki ga potem potaknemo po luknjah. Krta sicer tudi ne vidimo radi na vrtu. Vendar ga pa ne bomo lovili in pobili, ker je sicer koristen. Mnogo večje pa je število manjših zajedavcev v zemlji, ki spadajo povečini k žuželkam. Naj omenimo najprej b r a-morja — gnusnega podjeda —, ki neusmiljeno gospodari zlasti med mladimi rastlinami. Zanesljivega načina za zatiranje še nimamo. Še največ dosežemo, ako ga lovimo v lončke, ki jih po stezicah med gredami potopimo do roba v zemljo. Sedajle julija meseca pa iščimo gnezda z mladiči in jih uničujmo. Prav tako škodljivi so o g r c i, — to so ličinke rjavega hrošča. Pri prekopavanju gredic jih skrbno pobirajmo. Mnogo jih pokončamo tudi na ta način, da jih iz-grebemo iz zemlje ob objedenih in vsi-hajočih rastlinah. Hujše od obeh prejšnjih so strune — rujave, 2—3 cm dolge, trde »kačice«, ki uničijo zlasti solato, ako se pojavijo v večjem številu. Tudi tej golazni pridemo najlaže do živega, ako jo zalotimo pri usehlih rastlinah. Strune se najrajše drže v zaplevljenih, slabo obdelanih vrtovih. Na kapusnicah imamo dva huda zajedavea, ki naredita lahko ogromno škodo, ako ju zanemarimo To sta k i j u n o t a j in z e 1 e n a muha. Kljunotaj je majhen hrošček — rilčkar. ki polaga jajčeca na stebla mladih zelj-natih rastlin. Ličinke se zajedo v stebla, ki nato nabreknejo, da so vsa bulasta. V vsaki talki bulici je po ena bela ličinka. Ko ličinke dorastejo, zlezejo iz bulic in se zabubijo v zemlji, od koder prileze drugo leto hrošček-kljunotaj. Uspešno zatiramo tega škodljivca le na ta način, da bulaste zeljne rastline sežigamo. Zeljnega kocenja nikar ne puščajmo na vrtu ali na njivi, niti ga ne devajmo na kompost. S tem zajedavea sami razširjamo in razmnožujemo. Tako bolne rastline in odpadki spadajo samo na o g e n j. Skoraj še hujši nego kljunotaj je zeljna muha, ki leže jajčeca istotako na zeljnate rastline, dokler so še mlade in sicer mnogo na eno rastlino. Bele ličinke se zavrtajo v srčno korenino, ki zaradi tega zgnije. Rastlina najprej zvene, potem se pa polagoma posuši. Take zvenele rastline je treba previdno potegniti iz zemlje in sežgali. Le na ta način je mogoče zatreti zalego, iz katere se sicer razvije v zemlji za drugo leto zopet zeljna muha še v večjem številu. Naštetim zajedavcem pomagajo naposled še razne zemeljske gosenice — ličinke vrtne in drugih sovk. Pri usehlih rastlinah- jdh najdemo zvite v kolobar. Posebno rade so v zapljeve-ljeni zemlji. Čistimo vrt in iščimo gosenice pri podjedenih rastlinah, — pa bomo kmalu zatrli nadlego! Zajedavci, ki žive z nadzemeljskimi deli vrtnih rastlin, so manj nevarni, ker se jih laže ubranimo nego podzemeljskih. Huda nadloga so n. pr. b o 1 h a č i, ali b o 1 š i c e, ki uničijo včasih vse posevke kapusnic. Minula pomlad je bila vprav glede tega tako neugodna. Ubranimo se jih, ako potresemo rastline s pepelom, cestnim prahom ali ako škropimo s primernimi strupenimi pripravki (zelenilo urania, nosprasen, nosprasit). Listne stenice (šoštarji) so istotako huda nadlega zeljnatim nasadom pozneje, ko so rastline že cdraščene. Samo neurnornc in temeljito obiranje more rešiti napadene rastline. V to vrsto štejemo tudi polže. Tudi ti slinarji hudo oškodujejo zlasti mlade nasade solate,' pa tudi drugih rastlin. Grah končuje g r a h a r — hrošeek-rilčkar, ki se pojavi v grahovih nasadih, ko se jame komaj delati stročje. Tega zajedavea pri nas nihče ne zatira, zato ni mogoče pridelati dobrega semenskega graha, ker je ves črviv (moljav). Ko spravljamo grah za seme, bi morali zrnje segreti na 40° C, da' bi v njem poginil hrošček. ■ č ojš*5or d6jii-?i' drt^bal1! 7 osisf&j Na vrtnicah in na sadnem drevju nam delajo veliko škodo listne ušice, ki jih zatiramo z 3-4-% raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Tudi z močnim lugom a>li močno milnico jim pridemo do živega, ako nimamo pri ro kah tobačnega izvlečka. H. Bog blagoslovi >Bog blagoslovi« je slovenski izrek pred jedjo. Morda je bil kdaj bolj v rabi kakor dandanes, vendar ga lahko slišimo še marsikje, vsaj na kmetih. To je gotovo lepa krščanska navada, ki nas pa uči še nekaj drugega. Medicinska veda je tako napredovala, da je možno natančno zasledovati delovanje želodca in prebavljanje pri človeku in živalih. Pred nedavnim časom je neki zdravnik dognal tole: Psu je dal njegovo opoldansko hrano in je obenem opazoval prebavno delovanje njegovega želodca. Medtem ko je pes užival hrano, pa je prišla v sobo največja sovražnica psov — mačka. S trenutkom pa, ko je pes udledal mačko, se je v njegovem ie-icdcu nehal izločevati želodčni sok, a jes je žrl kar naprej, šele, ko je šla mački iz sobe, je pasji želodec začel zopet delo- vati. To opazovanje nas torej uči, da je prebavljanje hrane v najožji zvezi z našim duševnim razpoloženjem, kar jih pa mnogo še ne ve, ali pa na to važmo dognanje popolnoma pozabijo. Zdravnik je opazoval prebavljanje pri živali — isto pa je seveda tudi pri človeku. Marsikdo z občutljivejšim želodcem je že lahko opazoval sam na sebi, da mu je razburjenje ali jeza »udarila na želodec«. Če smo žalostni ali v strahu — ne moremo jesti, in kar zaužijemo v jezi in slabi volji, ne tekne. Pri prijaznem in veselem omizju, v zadovolj-nosti in sreči pa tekne in zaleže vsako, tudi še tako skromno kosilo. Tega naj bi se zavedale predvsem naše matere-gospodinje. Pomniti je namreč treba, da ni važno samo kaj s k u h a m o, temveč ravno tako, kako s temi jedrni postrežemo in kako jih zaužijemo. Zato naj bi skušala vsaka mati narediti iz najskromnejšega obeda majhno slav-nost; vse to pa brez stroškov in truda, samo z dobro voljo in vešfelim obrazom. Od razpoloženja staršev pri mizi je odvisno tudi razpoloženje in tek otrok. Vsakdanje skrbi ne spadajo k mizi. Oče naj pusti svoje skrbi izven doma, ravno tako.tudi mati. Nikoli naj starši pri obedu ne karajo in oštevajo otrok. Čas med kosilom ni zato,. četudi se zdi večini staršev prikladen, ker je pri obedu zbrana slučajno vsa družina. Če je imel otrok v šoli smolo, tedaj bo med kosilom tre-petaje čakal, kdaj bo zadonel nanj strog očetov glas. Zaradi tega bo seveda pou-žival kosilo mehanično, po sili in hrana mu ne bo zalegla. Tudi mati naj se ne pritožuje pri očetu med kosilom »kakšni so danes bili otroci.« Slaba volja pri kosilu škoduje vsakemu, zato se mora pri jedi odločno odpraviti. Že samo molčanje enega pokvari dostikrat tek vsem ostalim pri mizi. Obed je kratek odmor od vsakdanjega dela, napora in sikrbi. Sem ne spada grdo govorjenje, opravljanje in ne-lepe besede, kajti tudi te pokvarijo obed. Če hcče narediti mati res iz vsakega obeda majhno svečanost, je prvi predpogoj za to, da pride k mizi snažna. Le- po je, če si odpaše kuhinjski predpasnik, se malo počeše in umije roke. Vse drugačna bo videti pri kosilu, kakor pa če priteče k mizd umazana, upehana in potna, v zamazanem predpasniku in z ne-umitimi rokami. Prav lahko tudi postavi na mizo preprost šopek v glinastem lončku, ki da celi mizi bolj veselo in praznično lice. Poskrbi naj tudi za celo in čisto namizno posodo, ki tudi ni brez pomena pri okusnem in zadovoljnem obedu. Materina skrb je tudi, da se pravočasno zberejo okrog mize vsi družinski člani in da se zmoli molitev pred jedjo. Ta je marsiikod edina skupna molitev dneva in zato toliko večjega pomena. In še nekaj, kar pri naših obedih dostikrat manjka. Upoštevanje dela in priznanje gospodinji za njen trud. Vse kar mati prinese na mizo je treba upoštevati. Saj je vendar pripravljala jedi z ljubeznijo in z najboljšim namenom. Če potem vse njeno delo le omalovažujemo, je to kaj slabo plačilo za njen trud in kaže naravnost grdo ravnanje njenih domačih. Nič slabega pa ni, če se kdo razveseli te ali one jedi pri obedu. Svoj vsakdanji kruh užijmo z veseljem in to je prav. Razven tega učinkuje to ugodno na drugega, ki morda te ali one jedi ne mara, oziroma ki nima pravega teka. K veselemu in zadovoljnemu omizju spada tudi miren pogovor, ki je veljal že pri starih Grkih za »začimbo pri obedu«. Tudi otroci naj se v tem času pogovarjajo s starši, če jih to veseli in ni, da bi jim branili. Pač pa je prav grda navada, če oče ali kdo drugi pri jedi čita časopis in se za vse drugo nič ne zmeni. Čitanje pri jedi že sploh ni na mestu, še manj pa v krogu družine. Potek obedov v domači hiši, prav posebno pa še opoldanskih, se nehote posebno globoko vtisne v otrokov spomin. In če pozneje misli na svoj dom in otroška leta, se bo najprej spomnil družinske mize in lepih uric, ki jih je prebil pri mizi v krogu svojih staršev, bratov in sester. Ta spomin pa bo lep le, če so potekali obedi v očetovi hiši mimo, zadovoljno in veselo, da so vsakomur koristili dvojno — na duši in telesu, š. H. Hugon Turk, izpr. trž. nadzornik. Rastlinska užitna olja in masti Iz semenja in rastlinskih sadežev se pridobivajo olja in masti tako, da se ti rastlinski deli iztiskajo na različne načine, navadno s stroji. Mnogo tega se uporablja za človeško prehrano in nič manj za tehniške namene. Najpreje iztiskavajo po tako imenovanem mrzlem postopku, ker z uporabo gor kote postanejo rastlinske tolšče za človeški užitek manjvredne ali celo popolnoma neuporabne. — Seinenje oljnatih plodov se mora pred iztiskovanjem dobro prebrati in očistiti razne nesnage, tujih semen, pecljev itd. Potem se mora seme olupiti in zmleti. Iztiskavanje izvrše navadno s stiskalnicami na vodni pogon in sicer se dene semenje ali plodovi v vreče in potem prav previdno iztiskuje. Končno preostane v semenjski moki še precejšni del tolšče, katera se pridobi šele s pomočjo kemijskih sredstev; toda ta izdelek ni več uporaben za človeški užitek, ampak le za tehniške namene kot n. pr. za izdelavo mila, olja za mažo, firneža i. dr. Pa tudi prvo izdelana tolšča je le redkokedaj takoj užitna, temveč se mora popreje očistiti (rafinirati), t. j. odstraniti se morajo smola, klej, barva itd., kar se zgodi ali z navadnim precejanjem ali pa na kemijski način. Namizna olja vsebujejo kemijsko po večini olein in so pri navadni zunanji toploti tekoča, pri mrazu pa izločajo ste-arin in postanejo gosta in motna, na zraku in v solncu postanejo žaltava. — Najvažnejše olje za človeško prehrano je olivno olje. Pridobiva se iz mesnatih delov oljkinih sadežev, oliv, m sicer z mrzlim Iztiskanje«! in poznejšim očiščenjem (r&finiranjem) z žvepieno kislino in vedo ali s citronino kislino ali s taninom. Najboljše olivno olje se pridobiva iz zrelih olupljenih oliv, iz katerih so preje odstranili peške; olje se precedi skozi bato in pusti nato mirno stati, da se »usede« t. j očisti vsedlin. Tako pridobljena najdražja, prvotečna olja se imenujejo iAixer olje« (zgovori Eser-olje), po isto- imenskem francoskem mestu, kjer pridelujejo svetovno-znana dobra olivna olja. — Tropine prvega iztiska, ki vsebuje še 8—10% olja, zdrobe, razgrejejo in še enkrat iztiskajo in tako pridobe takozvano >laško olje«, ki je slabšega okusa in manjvredno. Preostanek drugega iztiskanja vržejo v jame (cisterne), puste da zakipi (vre), potem še enkrat iztisnejo in dobe olja za mažo in milo. Tako olje pridobivajo tudi iz celih oliv in njihovih pešek. Pri prvem iztiskanju dajo olive do 12% olja . Poleg francoskega in laškega olivnega namiznega olja je pri nas dobro znano tudi dalmatinsko in istrsko olje te vrste. Olivno olje ni enotno, ampak se razlikuje po svojem izvoru in očiščenju, po barvi in okusu: barva je lahko zelena, zelenkasta ali svitlo rumena, okus mora biti mil, ne žaltav, ne sme imeti kakega duha in tekočina mora biti čista, ki se pri +1—2® C strdi (zgc-sti, zmrzne). Kot dragoceno tolščo namizno olje zelo radi ponarejajo in potvarjajo, največkrat s primeski sezamovega in bombaževega (kotonovega) olja, redkeje z bučnim, makovim in repičnim oljem, tudi z oljem iz zemeljskega oreška (ara-his). Ta goljufija se more dognati s kemijskimi preizkušnjami in z gostomeri. Olje se razpošilja v trgovini na veliko v lesenih sodih, na drobno v kosd-tarjevih posodah (kantah) in steklenicah; slednje morajo biti zelo dobro za-mašene, pred uporabo pa zelo dobro umite in posušene, sicer se spridi olje in postane žaltavo. ga Kape in klobuke je treba včasih oprati od znotraj, ker nabrana maščoba škodi lasem. Vzemi bencina ali borak-sove raztopine in namoči krpico, potem izbriši z bato in obesi klobuk na zrak. ga Glavnike in ščeti za lase je treba večkrat oprati, sicer se tržejo lasje. Namoči v topli milnici in drgni glavnik s ščetjo, potem s ščetjo glavnik, izplakni v čisti vodi in deni na solnce. Virgilij: J ali jeva Niste še na vzglavjih medenih, niste še v kopicah senenih sanjali o letu bogatem, sanjali o travniku zlatem? Voz stoji. Na travniku kosci zlate krme zlati so nosci: vsaka bil na voz naložena, kakor nit je zlatorumena. In nd vozu ročne grabljice devajo jih v zlate kopice. Tudi vranec naš se, seveda, svoje zlate vožnje zaveda. Na domačem pragu nas čaka. zlata mati v radosti plaka; zatopljena v zlate je misli: zlate klaje polne so svisli. Človeška in božja moč Kristus in sveti Peter sta potovala po svetu. Prideta do kovača, ki je ravno hotel podkovati iskrega konja. Pa konj se je vzpenjal, brcal in je pobil že dva kovačeva hlapca. »Pomagajta v imenu božjem,« je zaprosil kovač tuja popotnika. »Če ne podkujem tega konja, se mi bo posmehoval ves svet.« »Čakaj, prijatelj,« pravi Kristus, »pokažem ti, kako se to naredi.« Pa odreže konju zboselo nogo, jo dene na klado in pribije podkev. Potem oslini rano, pritisne nogo nazaj — in konj odskače. Kovač in njegovi hlapci so mislili, da je to čarovnija in so prosili Kristusa, da jih tega nauči. Kristus se nasmehne: »To ni čarovnija, to je samo božja moč.« Kristus odide. Ni bil še daleč, ko pripeljejo kovaču drugega konja. Kovač si misli: »Če je treba samo moči, kai se bom mučil z živaljo!« Pa odreže konju nogo, jo podkuje, oslini rano in pritiska nazaj. Toda iz rane teče kri, konj se premetava v bolečinah in noga se noče prijeti. Kovač teče za Kristusom in ga prosi na kolenih: »Gospod, daj moči! Pomagaj! Vidim, da si poslanec božji.« Kristus se vrne in se dotakne s prstom konjeve noge. Konj poskoči, se prikloni in odskače. Kristus reče kovaču: »Cfpec naredi lahko isto, kar naredi gospod, samo učinek ni isti.« Lea Fatur: Zakaj ima Kranjec kratke hlače Na meja med Kranjsko in štajersko je živel krojač, ki se je bahat, da mu ni nihče kos v šivanju. »S samim hudima-nom se grem,« se je izražal, da se je zdelo celo rogatemu za malo. Pa je sklenil, da bo pokazal krojaču, kaj zna gospodar peikla. Neki dan potrka na kro-jačeva vrata krojaški pomočnik in prosi dela. Krojač povpraša: »Od kod?« in pogleda pomočnika, ki je škilast, kozje-brad. Pomočnik pokaže velike škarje in se pohvali: »Z Nemškega. Moje roke so tako urne, da me ne prekosi nihče.« Ta hvala je bila mojstru krojaču preveč. Kar vzraste: »Ali veste, da govorite z mojstrom, ki se meri lahko s samim rogatim?« Pomočnik pokaže konjsko kopito in reče: »Pa se dajva!« Mojster se ustraši — pa prekriža se in vrne se mu pogum. »Pa se dajva!« pravi, »vrežem dvoje hlač. Prve za Kranjca, druge za Štajerca; šivaj ti kranjske!« »Dobro,« reče rogati, si pljune v roke in si odmota in odtrže tako dolgo nit, da je moral skočiti skozi okno in teči okrog hiše, da je izvlekel vso iz vboda. To je skakal in, letal okrog hiše! Sedem in sedemdesetkrat je šel otkrog hiše za vsak vbod. Krojač pa je vdel kratko nit, a roka mu je šla kakor blisk in kmalu sta bili hlačnici sešiti. Že je deval hlačnici vkup... Ko je videl rogati, da ga je mojster prehitel, je odstrigel hitro hlače pod kolenom in rekel: »Jaz sem gotov!< Mojster mu pokaže svoje cele hlače in reče: »Veljalo je za enako dolžino!« Rogati sik oči od same jeze v dimnik in ga podre. Od tedaj ni imenoval mojster več rogatega. Kranjcem pa so se priljubile kratke hlače. Lea Fatur: Balinček-balonček Blizu Trsta je imela vdova-kmetica sina, ki je premetaval, vsak dan baline in so mu dali vaščani ime Balinček-ba-lonček. Deček ni bil preveč brihten in mati je pravila: »Saj ni tako neumen naš Balinček, še bogat gospod bo nekoč.«; Zmisli se mati in pošlje sina s fižolom v Trst. Da mu košek v roko in naroči: »Bokal je po štiri krajcarje — laško se reče »kvatro«. In preštej, kar dobiš! Tržačanke so prevarne.« — »Vem, vem« pravi Balinček-balonček, »kvatre, to je takrat, ko jemo mlince.« Balinček-balonček misli na mlince in pride v Trst. Ne ve pa več, po čem je fižol. Po laško odgovarja kupovalkam: »Mlinčev dan.« »Tepec!« se kregajo žene in kupijo pri drugih. Balinček-balonček stcji na trgu, dokler ga ne nažene straža iz mesta. Pot ga pelje mimo kala, koder so regljale žabe. Babinček-balonček posluša: Hamborajte! Zabe hočejo kupiti fižol! Ponujajo: Kvatro, kvatro! Ej, v Trstu znajo še žabe po laško!« Pa iztrese fižol v lužo. »Tu imate, gospe žabe! Zdaj prinesite denar, meni se mudi!« Žabe zbeže in jih ni nazaj. Pa žabe gotovo merijo fižol in štejejo denar...? Balinček-balonček se vsede na kamen in čaka. Počasi prihajajo prestrašene žabe spet nazaj, gledajo Ba-linčka-balonČka in regljajo. — »Aha!« se razjezi Balinček-balonček: »fižol jim je predrag. Denar sem, denar, pravim!« Zabe regljajo svojo pot.' Balinček-balonček zaluči kamen v lužo. Žabe se po-skrijejo. Prtkobaca pa velika zelena krastača in tuli: »Nu nu«... — »Aha!« se domisli Balinček-balonček, »jutri naj pridem. Tako pravijo gospe tudi materi za mleko. Pa pridem jutri".« A ga ni bilo več. Drugič pošlje mati sina z mlekom v Trst. Naroči mu: >Ne dajaj mleka ženskam, ki imajo veliko besedi! Prodaj mleko pametnim in ponižnim ženskam!« Balinček-balonček se postavi na trg. Ženske ga vprašujejo: »Po čem je mleko? Je današnje?« — Balinček-balonček odgovarja: »Takim kavkam ne dam mleka.« Pa ga napode s trga. Na mesnem trgu je pa letalo polno muh in posedalo po mesarskih koritih. Ko začutijo mleko, pribrenčijo k Balin-čeku-balončku. Temu je všeč to ponižno vedenje. Zlije mleko v korito in čaka. vfuhe šume veselo in pijejo mleko — za knar se ne zmenijo. Balinček-balonček -e ujezi: »Gospe muhe! Vidim, da vam diši moje mleko, pa jaz hočem denar!« Muhe brenče: »Vzern, vzem!« Balinček-balonček se razjezi in udari po koritu. Korito se razkolje in po tleh se zatrklja rumen drobiž. Balinček-balonček si nabaše žepe z cekini in jo primaha domov. Mati se prestraši: »Kdo ti je dal toliko denarja?« — »Gospe muh*-., zatrdi Balinček-balonček in gre k svojim balinom. Mati kupi z denarjem veliko hišo in začne s prodajalno. Oženi Balinčka-ba-lončka s pametno deklico. Možek je sedel v predajalni in štel kamenčke. Po vasi so pa peli: »Balin-Balon postal je baron, zna šteti po vrst in ne hodi več v Trst.« 1. Koliko tekočin spije človeik v 50 letih? (Aojpi 000'S£ o"?JRPd) 2. Kako daleč je iz Hamburga v New York? (•A0J}8m0ji^ 0S9K) 3. Kateri planet rabi največ časa, da pride okrog solnca? (•}9[ 391 [BJOJJS iqea i5j 'unjdatf) 4. Iz česa se dobiva jod ? •