—   388   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Šent- Vida nad Ipavo 30. nov. Ljube Novice! ne zamerite mi, de se jez priprosta deklica pre-derznem, Vam dopisati*). Znano mi je, de rade ozna-imjete eolske veselice, ker večkrat smo tudi v naši šoli kaj taciga brali. — Tak vesel dan^je bil za nas 17. t. m. Prišli so našo učilnico ogledat 3 gospodje, in edin zmed njih je bil blagorodni g. Le ban, posestnik iz Postojne , dobro znan mojster v godbi in iskren ljubitelj šolske mladine. Z veseljem smo jim zapeli nekaj cerkvenih in nekaj posvetnih pesmic, kolikor se je dalo v čistim čveterospevu. Vidili smo na prijaznim obličji g. Lebana, de jim všeč pojemo, in to nas je še bolj spod-bodlo, de smo jo še iskrenisi vrezali. Ko smo skončali, so nas pohvalili in z milimi besedami, ktere so nam globoko v serce segle, opomnili, de naj skerbimo v vsih znanostih in tudi v lepim petji se vedno bolj izuriti, ker to človeka omika in mu marsiktero prijetno uro napravi. De bi nas pa častiti gospod še bolj oveselili, so 12 nar boljših pevcov in pevk z lepimi svetlimi šesticami obdarovali, in tud jez sim bila ena teh srečnih. Kako je na to vse po šoli oživelo, si lahko mislite; neizrečeno veseli smo domu hiteli. Bog naj ohrani miliga gospoda, mnogo let v blagor Postojuske mladosti in cele domovine!
Franca Skupkova, Šentviška šolarca.
Iz Podlipe. H. Prijatlam slovenske dogodivščine v spodbudek. Ni davno, kar me je g. Anton Jelovšek, pridin pa malo znan nabiravec krajnskih zgodeb, opomnil, da v Bistri (Freudenthal) je najti v starih bukvah sled od večji starosti Verhniške fare; naj grem , in sam bolj na tanko preišem. Ubogal sim, in v starim urbarji treh debelih zvezkov več našel, kakor sim iskal. Našel sim namreč, ne samo kaj da je Bistriški samostan časama posestva pridobil, in kako dalječ da se je to posestvo med Verhniko in Cerknico, na Gorenskim polji in na Vipavski zemlji raztegnilo, ampak tudi mnoge starinske drobtinice, ki se še pri Val-vazorji pogrešajo. Na primero: da so bili vodji Bistriškima samostana do leta 1660 le priorji, potem pa prelati; da je Cerkniško far o že leta 1360 Oglejski patriarh Ludevik Bistri pridružil; da je Ver lini ška far a že pred letam 1408 obstala. Koliko ta-cih dragih drobtinic je še po starih grajšinskih pismih, in po ostankih iz odpravljenih samostanov zakritih! Marsikdo morebiti ima priložnost kaj več najti, zlasti ko grajšine po odpravljenim podložtvu starih pisem ne bodo toliko zakrivale. Le ena beseda , le en podpis v starih pismih v časih veliko velja. Na primero : Doba Bistriških prelatov, se dobi iz dveh kupnih pisem od leta 1660 in 1662; v pervim je vodja Ludevik Cirian imenovan prior, v drugim prelat. Starost Verhniške fare razodene najemno pismo od leta 1406; ondijemed pričami podpisan gosp. Matija, večni vikar na Verh-niki, in gosp. Matija in gosp. Herman, tovarša („Ge-sellen" sta imenovana) ali kaplana.
Iz Ljubljane. Za občinstvo važniši sklepi mest-niga odbora v poslednji seji so bili sledeči: Pervič je bilo 23 milodarov krajnskim invalida m razdeljenih, ki so po ranah v vojskah leta 1848 in 1849 one-
*) Mo eno si nas, Francika, razveselila s tem dopisani in gotovo vse bravce »Novic«, ki radi slišijo od pridnih šolarjev in šolarc, ki se v šoli tudi lepih pesem vadijo.
Vredništvo.
mogli; oglasilo se jih je scer 118; ker pa od letnih čimžev v znesku 726 fl. se za zdaj ne more več kot 23 invalidov obdarovati, so bili po zaslišanim nasvetu kan-tonskih poglavarjev in dotičnih gosp. fajmoštrov in županov od zato postavljeniga odbora nar vre d niši in nar revniši iz cele dežele izvoljeni, kterim je Ljublj. mestni zbor milodare, vsacimu 30 fl. na leto, določil; — obdarovani so sledeči: a) iz Ljublj. mesta: Podkrajšek France in Križ man Anton; b) iz kantona Ljubljanskiga: Jakob Tomaž iz fare Marije Divice v Polji, in Selan Jaka iz Dobrove; c) iz kantona Kamniškiga: Bremšak Janez iz Mlake in Peterka Andrej iz Št. Andreja, fare Moravske; d) iz kantona Novomeškiga: Krese Jožef iz Sela, F a b i a ni Andrej iz Dolenjih Šic, in Bra-dulaJože iz Studenca; e) iz kantona Trebniškiga: Loka Martin iz Male Loke, Okrogar Anton iz Velke Kostreinice in Kopriv nikar Martin iz Ustja; f) iz kantona Postojnskiga: Brešic Matija iz Stran, in C eno vin Matija iz Gaberč; g) iz kantona Krajn-skiga: Rubežnik Tomaž iz Godešc, Taučar Jože iz Praprotna, in Tepina Franc iz Stražiša; h} iz kantona Cernomeljškiga: Gorše Jaka, IvecJakaiz Goliš, in Goderšič Štefan iz Čudniga Sela ; i) iz kantona Vipavskiga: Kumar Jože iz Idrije, in Tratnik Janez iz Vipave; k) iz kantona Kočevskima: Ker še Andrej iz Retij. Iz kantona Radoljškiga se ni nobeden invalid oglasil. — Dalje je bilo v ti seji poterjeno, naj se kanal po blatni vasi naredi, — zemljiše odg. Schwingshakei-na in Kušar-ja odkupi, da se bo ondi cesta proti železnici razširila, — in za toliko potrebno popravo sila slabih potov na Ljub. grad , kamor vsak ptuj popotnik gre, vojnimu vodstvu, ki hoče to pot popraviti, naj iz mestne kaše primerin pripomoček podeli.