NEVARNE ILUZIJE

Sedaj je v Jugoslaviji najlepše po¬
letje in včasih je bilo tam ob tem času
polno tujcev, ki so bili navdušeni nad
lepoto in gostoljubnostjo dežele, doma¬

la mogoče šele čez nekaj desetletij. I
enemu, i drugemu je to pomenilo, da
majo prav tisti, ki verujejo v iskrenost
.jugoslovanskih oblastnikov — Attiee bo

čini pa so jih tudi radi gledali, saj so j verjetno dosegel, da bodo v socialistični

prinesli lepe vsote denarja, ki je veči¬
noma ostal med ljudstvom. Pa to je bilo
včasih — vse to se je popolnoma spre¬
menilo pod komunisti, ki sedaj vlada¬
jo; redki turisti, ki prihajajo v letovišča,
imajo komaj kaj več časa ogledovati si
lepoto dežele, ker se morajo ozirati na
vse strani, da ugotavljajo, kako in kje
jih opazuje Titova tajna policija. Med
ljudi ne pride nič denarja ali zaslužka,
ker turiste primerno oskube partija s
svojimi hoteli in zabavišči. Turisti vedo
ob svojem povratku iz Jugoslavije po¬
vedati le bore malo lepega o režimu in
razmerah pod Titovo oblastjo; niti en
odstotek turistov ne more povedati kaj
za propagando titovskemu komunizmu.

Ker si tako propagandistov med na¬
vadnimi turisti r.e more najti, se je re-

internacionali Titu kmalu priznali, da
lahko postane njen zastanovoša, Steven-
3on pa bo v ZAD zagovarjal potrebo,

skvi, Tita in njegove pa hočejo pesto¬
vati in rediti “za bodoča desetletja”.

I Attiee, i Stevenson sta prišla le
malo med ljudi, pač pa sta bila zelo dol¬
go pri Ti u in njegovih sodelavcih. At-
tlce je o ljudeh zato vedel povedati le
malo, pač pa je Stevenson slišai, da so
ljudje v Beogradu po Terazijah in dru¬
gih ulicah plesali od veselja tisti dan,
ko so izvedeli, da je v Moskvi storil,
konec maršal Stalin. Ako bi se zanimal

la .te še kar nujno dajati denar in orož- . ma j 0  bolj, bi najbrž izvedel, kakšno bi
je možu, ki gradi za komunizem, toda; vese ij e  vsega ljudstva v Jugoslavi-

a  vv Kr. J nji , rt /1 a  oof

ta bo uresničen šele v bodočih deset-;
letjih.. . Seveda pri tem nikdo ne ma-
va pomisliti, da isto kot Tito v Beogra
du, uče tudi v Moskvi. Razlika je le ta,' <j a na  to ne bo treba čakati
da se pripravljajo na vojsko proti Mo- i letja!”

ji, ako bi veter neki dan odnesel nasil-
j nike Tita, Kardelja in Rankoviča in vso
; njihovo komunistično družbo. Upajmo,

“deset-

MOSADEG ODSTRANJEN

V Teheranu se je odigral nov del dra- j zil, da se veže Mosadeg celo s komuni-
me za perzijski petrolej. Dolgo je vodil | sti, da bi se obdržal na oblasti,
vso igro politik, ki je večino svojih dni
preživel v bolniški postelji in ki je, ka-

VLOGA MLADEGA ŠAHA

dar je bila kriza zanj in okoli njega naj-

žim potrudil,"da je povabirVdeželo ta-' P adeI v nezavest Zadnji del de ’

ke, ki v svetu vendarle nekaj pomenijo, j 5^ se tokrat odl ^ ral okoli nJegove '

In če je med takimi celo sam bivši pred- j & a doma same ^ a: množica  * zaž ^ ala

njegov dom in Mosadeg tokrat ni niti

I obležal v postelji ali pa padel v neza-

sednik angleške vlade in vodja delav¬
ske stranke, to ni uspeh Tita, ampak
sad razmer v Angliji. Sicer pa je bil
Attiee kar tri tedne Titov gost, videl je '
"zelo mnogo” in ko se je vrnil v Lon¬
don, progresivnosti jugoslovanskega re¬
žima ni mogel prehvaliti — in kot zad¬
nji dokaz je pokazal še lepo srbsko na¬
rodno nošo, ki mu jo je Tito podaril.
Pred 20 leti je bil v Dubrovniku slavni
pisatelj Bernard Shaw in ko je odhajal,
je bil ves poln hvale nad lepoto dežele
in nad cenonostjo življenja v tedanji Ju¬
goslaviji. Nazadnje so mu tik pred od¬
hodom prinesli v dar še narodno nošo;
branil se jo je vzeti zastonj, ker je tr¬
dil, da ga mislijo s tem darilom “še
podkupiti” za tujskoprometn 0  propagan¬
do. Shaw je imel smisel za humor!

Malo pred Attleejem pa je bil v Ju¬
goslaviji tudi predsedniški kandidat de¬
mokratske stranke pri lanskih volitvah
v ZAD, Adlai Stevenson. Tudi on je vi¬
dci marsikaj “lepega”, bil je pri Titu v
njegovih luksuznih palačah v Beogradu
in na otokih Brioni. Nad socialnim stva¬
ritvami v Jugoslaviji Stevenson ni toli¬
ko navdušen, kakor je bil Attiee, tudi ja
opazil teror policije in revščino prebi¬
valstva - — toda vse svoje sodbe zaklju¬
čuje nazadnje le z ugotovitvijo, da je bil
Tito prvi, ki se je uprl Moskvi, da je bil
prvi, ki je dokazal, da se tak upor da
izvesti in tudi obnese. Zanj je zato Ti¬
tov režim lahko zgled drugim sateli-

vest. Bil je toliko priseben in tako kre-
I pak, da je čez sosednje hiša zbežal na
varno toda le za nekaj dni; našli so
ga, ga niso takoj ubili, kakor je to bilo
sedaj že nekaj let v Perziji navada in
napovedujejo, da ga bodo postavili pred
sodišče.

NEUSPEL POSKUS DIKTATURE

Največje bogastvo Perzije je petrolej.
Kakor v več drugih državah, so tudi tod
krenili na pot prehitre nacionalizacije
— Angležem so vrelce in naprave v
Abadanu odvzeli s tako naglico, da je
zaradi odhoda angleških strokovnjakov
in odsotnosti angleških petrolejskih la¬
dij nastal popolen zastoj v trgovini s
petrolejem. Sicer so začeli Italijani, Ja¬
ponci in nekoliko tudi že Amerikanci ku¬
povati petrolej iz Abadana, toda vse to
je bilo premalo, trgovina je šla prepo¬
časi, bilo bi treba čakati še več let, da
, bi se moglo to perzijsko bogastvo iz-
| rahljati za Perzijo tako, da bi bilo res
! donosno. Toda do tedaj bi bilo treba j
i prestati še celo vrsto hudih preizkušenj,
j državna blagajna bi bila še mnogo let
več ko prazna — že nizki standard pre-
! bivalstva bi postajal še obupnejši — ne-
j miri in socialni neredi bi mogli ostati
i v ojnicah kontrole samo, ako bi v Te-
! heranu sedel diktator z železno pestjo,
j Take diktatorje pa danes nudijo sve^u
samo komunisti. Ne — v Perziji bi mo¬

tom, k..ko se je treba upre i Moskvi, po- j ra j doprinešen dokaz, da je možen
tem pa potrkati na žep ameriških stri- \

cev; saj so ti končno brez skrbi, ali se I
pri tem komunizem v deželi odstrani ali

še tudi diktator druge vrste: diktator
iz vrst domačega fevdalstva. In to bi bil
Mosadeg — eden največjih perzijskih ve-
vsaj oslabi, ker gre Amerikancem le za- ( e p 0se stmkov in bogatašev. Pri tem ga

to, da zabijajo kline v železno zaveso
m  da pridejo do oporišč za bodočo fron¬
to proti Moskvi. In Stevenson sam za¬
ključuje, da se splača tvegati ta “rizi-
ko” in dajati Titu denar in orožje.

Ko je bila ameriška časnikarka Ru J h
Fischer pri Ti‘u, je od njega prejela
izjave o kardinalu Stepincu samo na ta
način, da je sama prva zelo surovo go¬
vorila o kardinalu. Tito je bil nato se¬
veda šo bolj radikalen in pri tem še
enkrat porabil priliko, da je lahko sve¬
tovni javnosti dokazal, da se le malo
meni zs principe, ki vladajo v zahodnem
svetu. Pri slučaju kardinala Stepinca in
pri preganjanju vere v Jugoslaviji mo¬
te še pač z vso odločnostjo pokaditi,
kak šen pravoveren komunist da je, ka¬
ko odločen je v Jugoslaviji zatreti te¬
melje tiste kulture in civilizacije, na ka¬
detih sloni ves zahodni svet, ki se .nora
Pripravljati na končni spopad s cmu-
rizrnom. Stevenson in Fischerjeva daja-
ta slutiti, da bi bilo pravilno naziranje,
ta ni važno, ali je kdo komunist ali ne,
važno je le, da je v taboru, ki je naper -
jen proti Moskvi.

Attiee je pri prihodu v London izja-
vil, da grade jugoslovanski režimovci
"raj”, ki bo seveda uresničen šele čez
desetletja; Stsvensonu je Tito povdaril,
da gradi za enkrat socializem, ki pa bo
končno prinesel komunistično družbo, to-

je podpiral velik del meščanstva in osta¬
lega plemstva —• vsi mlajši zastopniki
srednjega staleža, ki jih je nova mlada
demokracija prinesla na površje. Ker so
bili vsi ti večinoma gojenci angleških
šol, so vedeli, da imajo za to tudi nekaj
sposobnosti in pravice — nacionalizaci¬
ja, k: bo prinesla velik napredek državi,
mora prinesti na površje ravno to plast,
kakor je v Evropi industrializacija v
19. stoletju prinesla na površje liudi iz
srednjih slojev in jih tudi obogatila.

Toda nacionalizacija ni prinesla tistih
sadov, kakor so si jih obetali in si jih
še obftajo ti sloji v Perziji. S sporom
z Anglijo se je sprožila cela vrs^a pro¬
blemov; začelo se je izigravanje Angli¬
je z Ameriko — in ko tudi to ni pri¬
neslo dovolj hitro sadov, se je začelo
koketiranje z Rusijo in pri boju za po¬
polno diktaturo se je Mosadeg zač'l ve¬
zati s komunisti. Kakor so se ponekod
v Evropi najpremožnejši ljudje vezali s
komunisti (v Romuniji Petre Groza),
tako se je v Perziji začel Mosadeg in
njegov krog fevdalcev vezati s kom.
stranko Tudeh v borbi z dvorom, ver-
sk : mi poglavarji in starimi generali.

Tako so se bivši zavezniki in vsi za¬
grizeni nasprotniki Angležev v Perziji
začeli cepiti na dvoje. Vodja vernikov
Kašani je prešel v oštro opozicijo in se
naslonil na dvor in generale, ko je opa-

Toda perzijska kriza ni samo kriza
okoli posesti in trgovine s petrolejem.
Revščine v Perziji ni kriva samo angle¬
ška dolgoletna gospodarska “okupaci¬
ja” dežele, krivda leži tudi v velikem
nesorazmerju med bogastvom raznih
slojev prebivalstva. Tisti, ki so najbolj
vpili, da je treba Angleže spoditi, so ■
pri trm mislili samo na sebe in videli, !
kako; bodo deželo poslej eksploatirali j
tako/kakor so jo poprej tujci. Toda ti
so pri tem pripravljali deželi še večje
obubožanje, kakor pa je bilo pod An¬
gleži. Kot skoraj izključni lastniki vse
plodne zemlje, bi postali še gospodarji
nad novim nacionaliziranim bogastvom.
Dočim so prej tujci krili več ko polovi¬
co perzijskega proračuna, bi poslej Mo-
=adeg in njegovi delali tako, da bi od
nacionaliziranih bogastev prišlo v dr¬
žavno blagajno prav tako malo, kakor
je prej prihajalo iz njihovih posestev.

Prvi, ki je krenil na pot izvajanja
agrarne reforme v Perziji, je bil mladi
šah. V prvem ukrepu je odstopil več ko
polovico svojih posestev, da jih razdele
med male posestnike. Isto je terjal od
drugih fevdalcev — toda šlo je le po-
‘ časi. Ko je beda zaradi vsega zastoja
s trgovino petroleja naraščala, so v Per¬
ziji med obubožanimi pridobivali na
vplivu komunisti. Komunisti niso izrah-
j Ijsli samo gonjo proti Angležem, am¬
pak so izrabljali zase tudi popolen za¬
stoj v izvajanju agrarne reforme, pono-
!en zastoj v vsej socialni zakonodaji in
tmpolen zastoj pri vseh javnih delih. Iz
ZAD je prihajalo še vedno mnogo de¬
narja za javna dela, toda ti krediti so
izginjali v vladmh uradih, na nl : co pa
?e ista vlada pošiljala poleg komunistov
še svoje pristaše, da so demonstrirali
proti Angležem in t'’di Amerikancem.
Ko vkljub temu Angleži niso pristali na
obnovo +rgovine za petrolej pod novimi
pogoji in ko Amerikanci zaradi komu¬
nističnih demonstracij niso dajali več
podpore Mosadegu, je ta začel odkrito
prehajati na sovjetsko stran in v notra¬
nji borbi so postali njegovi največji pod¬
porniki komunisti.

Prvi je prešel v boi predsednik nrpjli-
sa. (parlamenta) El Kašani. Ta, ki je
bil prej mogočnejši kot pa šah in Mo¬
sadeg, je postal za Mosadega “neno-
memben”: organiziral je pr^ti parla¬
mentu plebiscit, ga seveda dobil — pot
za osebno diktaturo je bila Mosadegu
odpr’a.

Tako je bil v Teheranu organiziran
upor proti Mosadegu, ki pa je imri dvo¬
je obdobij. V prvem obdobju je šah bor¬
bo izgubil in odletel s svojo soprogo v
Rim; toda drugo obdobje je bilo neugod¬
no za Mosadega — general Zahodi je
organiziral upor vojske proti njegovi
vladi, šah se je vrnil, Mosadeg pa je se¬
daj v ječi.

Krize v Perziji pa s tem še ni konec.
H:tro trgovino s petrolejem bi mogla
omogočiti samo Anglija s sodelovanjem
z ZAD. Hitrega sporazuma ne more že¬
leti niti šah, ker bi to pomenilo v očeh
paniranskih nacionalistov kapitulacijo
— hiter sporazum pa ne dopušča tudi
ne trenotna nape t ost med Anglijo in
ZAD zaradi nasprotij v vzhodni Aziji
in Evropi. Množice pa je treba odvrniti

EHOTIVOS ACT05 EN EL DIA DEL RENUNCIAM1ENT0

El sabado pasado se afectuaron en lodo el Pais solemnes aetos de homenaje
a la memoria de la Seiiora Eva Peron con motivo de recordarse el Dia del Re-
nunciamiento. Al evocarse la vida y la obra de la Martir del Trabajo se exalto(
su historica actitud del 22 de Agosto de 1951, en que, frente al pueblo que la
aplaudia delirantemente en la avenida Nueve de Julio, declino aceptar su can-
didatura a la vicepresidencia de la Nacion.

Los aetos fueron organizados por entidades oficiales y privadas y contaron
con la asistencia de gran cantidad de puhlico.

Con motivo del Dia del Renunciamicnto fue evocada la Seiiora Eva Peron
tambien en el Congreso Nacional y tambien en la Camara de senadores se exal-
to la fecha en que se recuerda el instante en que la insigne dama declino su
canaidatura a la vicepresidencia de la Nacion.

SPOMINSKE PRIREDITVE M  DAN ODPOVEDI

V soboto 22. avgusta so bile po vsej Argentini slavnosti, na katerih so se
vsi sloji naroda spominjali pokojne gospe Eve Peron ob obletnici Dneva odpove¬
di. Govorniki so poveličevali delo Mučenice dela, posebno pa njeno odločitev dne
22. avgusta 1951, ko jo je navdušeno ljudstvo na avenidi Nueve de Julio pro¬
glasilo za svojo kandidatinjo za podpredsednika republike, ona pa te kandidatu¬
re ni sprejela.

Spominske slavnosti so bile po državnih ustanovah, pripravile so jih pa tu¬
di številne privatne organizacije.

Na Dan odpovedi sta spomin pokojne gospe Eve Peron počastili tudi obe
zbornici. V poslanski zbornici in v senatu so govorniki povdarjali veliko ljube¬
zen plemenite dame do vseh trpečih in pomoči potrebnih, med katerimi je hote¬
la ostati še naprej kot navadna članica Peronističnega gibanja in je zato tudi
odklonila čast, ki jo ji je izkazal narod s tem, da jo je proglasil za svojo kan¬
didatinjo na položaj podpredsednika republike.

KOREJA, Z.N. IN VIŠINSKI

Medtem, ko na Koreji nadaljujejo z
izmenjavo vojnih ujetnikov, ki jih ko¬
munisti še morajo vrniti nad 12.000, sile
ZN pa še ok. 15.000, pa v New Yorku v
političnem odboru ZN, ki pripravlja ko¬
rejsko mirovno konferenco, razpravlja¬
jo, katere države bodo smele sedeti za
mirovno mizo. USA je najprej nastopila
proti temu, da bi na konferenci sodelo¬
vala ZSSR, pozneje pa je pristala in si¬
cer pod pogojem, da bo ZSSR sedela na
isti strani s severnimi Korejci in rdeči¬
mi Kitajci, t. j. kot država, sokriva ko¬
munističnega vdora v južno Korejo. Pač
pa je USA vztrajala pri zahtevi, da se
mirovne konference ne sme udeležiti In¬
dija, ki jo vsiljuje Anglija. Ameriško
stališče je, da se mirovne konference ne
sme udeležiti nobena država, ki ni ime¬
la svoje vojske na Koreji. Višinski je
seveda že na zasedanju političnega od¬
bora ZN ponovil staro sovjetsko zahtevo
po pripustitvi rdeče Kitajske v ZN in
po odstranitvi čangkajška. Z zahtevo ni
prodrl. V USA se širijo zahteve, da bo
morala USA v slučaju pripustitve Kitaj-

vsaj od komunistov — in tako bo mora¬
la nova vlada kreniti v boj proti doma¬
čim plemičem in bogatašem, ki bodo
morali dati sredstva za notranja ponrr-
jer.je in za kritje stroškov državne bla¬
gajne. Vse to je pa silno nepopularno
in neugodno za vsako vlado, kaj šele za
tako, ki mora nadomestiti takega dema¬
goga kakor je bil. Mosadeg. Kriz v Per¬
ziji še ni konec, ker še ni videti, kam
bodo privedli ukreni socialne in politič¬
ne narave — in ker še dolgo ne bo svo¬
bodne trgovine s petrolejem iz Abada¬
na. In končno Mosadeg je tudi še živ,
dasi v ječi.

ske v ZN izstopiti iz te organizacije. V
tern slučaju čaka ZN neizbežen razpad.

FpaiBeoska pelicifa za¬
prla titovo vohunko

Francoska varnostna služba je areti¬
rala v Parizu Suzano Bosse, uradnico
francoskega zunanjega ministrstva, ob¬
teženo vohunstva v korist Titove Jugo¬
slavije. Suzana Bosse je bila zaposlena
v “važnem” oddelku zunanjega ministr¬
stva, od koder je ukradla tajne doku¬
mente in jih izročila prvemu tajniku Ti¬
tovega poslaništva v Parizu za en mili¬
jon frankov. Tajnik poslaništva je že od¬
šel iz Francije v Beograd, in odnesel do¬
kumente Titu. Ni i poslaništvo niti
franc. zun. ministrstvo hotela objaviti
imena prvega tajnika, prav tako ne zna¬
čaj ukradenih dokumentov. Tito se je
s tam zapletel v prvo vohunsko afero,
ki js odjeknila po svetu, odkar je “pre¬
lomil” z ZSSR. Za koga in za kaj je
rabil dokumente? Titova Jugoslavija je
vendar “zaveznik” zapadnih sil in spr¬
ta z Moskvo!

MADŽARSKA: Madžarska rdeča vla¬
da je po dve in pol Ista izpustila na svo¬
bodo britanskega trgovca Edgarja San-
deisa, ki je bil “zaradi vohunskega de¬
lovanja proti Madžarski” obsojen na šti¬
ri leta ječe. Britanska vlada je zaradi
obsodbe 1. 1951 prekinila vse trgovske
stike z Madžarsko, sedaj pa jih name¬
rava obnoviti.

NIZOZEMSKA: Vlada je predložila

pripravljalnemu odboru za program le¬
tošnjega zasedanja Glavne skupščine ZN
spomenico, v kateri zahteva odpravo ve¬
ta jz ZN. Spomenico je predložila na
podlagi določbe y Listini ZN, da bo
Glavna skupščina najkasneje v letu
1955 vsled dokazane nujnosti lahko spre¬
menila nekatera pravila ZN.

Koledar - Zbornik
SV om OSBN  E SLOVENIJE

1  je vsako leto največja, po vsebini najbogatejša, a po ceni najce¬
nejša knjiga, ki jo izda slovenska emigrccija v svobodnem svetu. 1

Tudi za leto 1954 bo izšel Koledar-Zbcmik Svobodne Slovenije,
i Če so bili že prejšnji vsebinsko bogati, bo ta še mnogo bolj, ker bo¬
do v njem objavljene zanimivosti, ki jih v prejšnjih ni bilo.

Koledar-Zbomik lahko tudi letos naročite in plačate v predna-
i ročilu do 15. novembra t. 1. V prednaročilu in predplačilu stane
samo 35 Pesov. Pozneje bo cena višja.

Prednaročila in predplačila sprejemajo:

1. Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires

2. Časa Boyu, Olczabal, 2338, Buenos Aires

3. Santeria v Papeleria "Santa Julia', Victor Martinez 39,
Buenos Aires

4. Fotcatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramcs Majia

5. Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5217, Villa Martelli

6. Brivnica in parfumerija "Los Alpes”, g. Žnidar, Calle Drys-
dale 5614, Carapachcr/

7. g. Pavle Homan

Sirsn 2,

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 27. VIII. 1953

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Eisenhowerjev posebni odposla¬
nec na Koreji Walter Robertson, je izja¬
vil, da morajo ZN uporabiti vse orožje,
vključno atomsko bombo, če bodo komu¬
nisti prekršili premirje. V tej izjavi se
strinja s stališčem amer. vrh. poveljni-
na Daljnem Vzhodu grala Clarka. —
Politično vplivna Organizacija veteranov
ameriške zračne sile (Air Force Asso-
ciotion) je izglasovala spomenico, v ka¬
teri zahteva od Eisenhowerja, da “spro¬
ži vso silo ameriške atomske zračne sile
proti slehernemu napadalcu, ki bi kjer
koli v bodoče začel vojno korejskega ti¬
pa.”

ČILE: Potresi in strahovita neurja so
zajela koncem preteklega tedna skoro
ves Čile. Viharji po 180 km na uro so
podirali poslopja, telefonske drogove in
druge naprave, močno deževje pa je po¬
vzročilo velike povodnji po vsem sred¬
njem in južnem Čilu. V andskem področ¬
ju so silni snežni viharji zaprli vse pre¬
hode iz Čila v Argentino in znižali tem¬
peraturo na —23 stopinj C pod ničlo. Ves
zračni, železniški in brzojavni promet z
Argentino je bil prekinjen. Več desetih
oseb je bilo mrtvih, na stotine pa ra¬
njenih zaradi podirajočih se hiš.

ANGLIJA: Angleška kraljica prouču¬
je možnost podelitve vojvodskega na¬
slova (duke) Churchillu, ker bi mu na
ta način bila dana najlepša prilika, da
zapusti brez “sramote” predsedniško
mesto v vladi. Po nepisani angleški usta¬
vi namreč noben plemič ne more odgo¬
varjali pred poslansko zbornico. Chur¬
chillu bi bil omogočen tako vstop samo
v lordsko zbornico, v poslansko pa
zaprt. Angleški listi poročajo, da bo v
kratkem v zvezi s Churchillovim zdrav¬
stvenim stanjem izvršena večja preosno-
va angl. vlade.

FRANCIJA: Stavke v Franciji se bli¬
žajo koncu. Večina delavstva, včlanjene¬
ga v nekomunistične sindikate, se je že
vrnila na delo, pa tudi komunisti so
odnehali. Da je prišlo znova do
pomirjenja med delavstvom, je Lan : e-
lova vlada morala nekoliko popustiti
pred stavkujočimi množicami z objavo,
da nihče, ki se takoj vrne na delo, ne bo
kaznovan z odpustom iz službe ali zara¬
di kršitve zakona. Za čas stavke bo de¬
lavstvo dobilo plače, pač pa bodo mora¬
li odslužiti to zamudo z nadurami, na¬
mesto da bi jim jo odtrgali od prvega
rednega zaslužka. Kjer nadur ne bo mo¬
goče delati, bodo delavstvu odtrgovali
zamudo v manjših obrokih več mesecev.
— Francoska vlada je sklenila, da ne bo
sklicala parlamenta na izredno zase¬
danje, na katerem naj bi razpravljali o
sedanjem položaju. — V francoskem Ma¬
roku so “pravoverni muslimani po več
tednih intrig, ki jih je podžigala fran¬
coska vlada, odstavili po nalogu svoje¬
ga poglavarja Si Tamija El Gavija paše
iz Marakeša dosedanjega sultana Maro¬
ka, ki je obenem tudi verski poglavar
maroških plemen, Sidi Mohameda Ben
Mulaja Arafo, ker je ta “sovražil Fran¬
cijo.” Na njegovo mesto je bil postav¬
ljen njegov stric 63 letni Mulaj Moha¬
med Ben Arafa. Odstavljenega sultana
so odvedli v konfinacijo na Korziko.
Arabski svet radi takega postopanja
francoskih oblasti ogorčeno napada
Francijo.

ITALIJA: Novi italijanski ministrski
predsednik 51 letni Giusseppe Pella ja
predstavil svojo vlado parlamentu. Ob¬
javil je ukrepe za odpravo znane itali¬
janske birokracije po državnih uradih,
ker so ugotovili, da “je navaden akt po¬
treboval 47 dni, ko je moral iti skozi ro¬
ke 16 uradnikov, predno je bil rešen.”
Objavil je tudi, da se bo Italija držala
pogodb, sklenjenih z zapadnimi zavezni¬
ki in da ima njegova vlada le prehodni
značaj, t. j., da je njena glavna naloga,
da  sprejme državni proračun.

VZH. NEMČIJA: Delegacija vzhodno¬
nemške vlade pod vodstvom predsedni¬
ka Grottewohla je pred dnevi na pova-

Profesor Janko Mlakar umrl

Iz Slovenije je prišlo sporočilo, da je
dne 10 . ali 11 . avgusta —■ datum ni to¬
čen — t. 1. umrl. v Ljubljani profesor
Janko Mlakar, znani planinec, planinski
pisatelj, humorist, izvrsten potopisec ter
neumorni kulturni in prosvetni delavec.

' 1910), Janko kot slikarski vajenec, hu¬
moreska (1910), Jungfrau in še marsi¬
kaj (1911), Iz kraljestva Velikega Ve-
nedigerja (1912), Iz Zillertalskih Alp
(1913), Okrog Montblanca (1914), Me¬
sečnik v planinah (1921), Ponesrečen

Pok. prof. Mlakar se je rodil 25. ju- j izlet, Od Bogatina do Podrte gore

nija 1874 v Železnikih. Ljudsko šolo in
gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po
maturi je 1. 1893 vstopil v ljb. bogoslov¬
je. V duhovnika je bil posvečen 1. 1897.
Kot kaplan je od tega leta do 1900 služ¬
boval v Postojni, nato je pa bil nastav¬
ljen kot ka ehet v Ljubjani. L. 1909 je
napravil izpit za poučevanje verouka na
srednjih šolah in je bil 1. 1910 imenovan
za profesorja verouka na Mestnem lice¬
ju v Ljubljani, poznejši ženski realni
gimnaziji. Na tem zavodu je deloval vse
do 1. 1926, ko je prosil za upokojitev.

Ni bilo v naravi pokojnikovi, da bi se
bil v pokoju predal brezdelju. Ves raz¬
položljivi čas je posvetil pisanju potopi¬
sov, opisu posameznih gora, pisanju raz¬
nih iger in svojih spominov, ki so izšli
pozneje v debeli knjigi leta 1940. Veliko
dela je posvetil Prosvetni zvezi, v kate¬
ri je deloval ne samo kot odbornik, am-

Škrbina (1923), V Visokih Turah (1924),
Ilochalmspitze, Wiesbachhom (1925),
Nesreče v naših planinah (1926), Pla¬
ninski invalid na Prisojniku (1927),
Monte Rosa in Matterhorn (1929), Hoch-
koenig in Dachstein (1930), Po zazna-
menovanih potih (1932).

V Dom in Svetu je med drugim obja¬
vil naslednje potopisne in alpinistične
spise: Nekaj o hribolastvu (1901), Grin-
tavec in Kočna (1903), Na Triglav
(1901). V Dom in Svetu sta objavljeni
tudi dve krajši povesti: Zadnji svojeg.
rodu (1900) in Mira (1925).

V Mladiki sta bila objavljena opis
Montblanca in članek Planinstvo.

Med slovenskim ljudstvom je pok.
prof. Mlakar postal najbolj znan po svo¬
jih humoreskah in povestih, ki so bile
objavljene v Koledarjih Mohorjeve druž¬
be. Sem spadajo: Kako je Trebušnik ho-

pak še bolj kot izredno priljubljen pre- j dil na Triglav (1908), Kako se je Tre-

davatelj na številnih prosvetnih večerih
v  Ljubljani in tudi v podeželju. Sodeloval
je tudi pri ustanovitvi Uršulinske žen¬
ske gimnazije v Ljubljani ter jo je vo¬
dil kot ravnatelj, razen tega je na zavo¬
du še poučeval kot profesor in pri vsej
svoji zaposlenosti vodil Marijansko kon¬
gregacijo študentk. Za razne nastope
članic te kongregacije je vedno sam pi¬
sal igre, jih sam režiral in v njih tudi
sam nastopal. Tako v igri “Povest o iz¬
gubljeni Marti”, v kateri je igral vlogo
kateheta. Po smrti kanonika Sušnika je
postal tudi predsednik mogočnega slo¬
venskega zavarovalnega zavoda Vzajem¬
ne zavarovalnice. Ves čas je pa kot
šentpeterski faran stalno pomagal pri
cerkvenih opravilih v šentpeterski župni
cerkvi, kjer je vedno maševal ob sed¬
mih zjutraj. V tej cerkvi je pomagal pri
liturgičnih obredih še letošnjo Veliko
noč. Nato ga je pa zavratna bolezen po¬
ložila v posteljo, iz katere ni več vstal.
Bolehal je za rakom v hrbtenici. Sam ni
vedel, da ga ima. Po Veliki noči se mu
je zdravstveno stanje tako poslabšalo,
da so ga morali dati v mavec. Neizmer¬
nega trpljenja ga je sedaj rešil Bog.

Pok. prof. Mlakar je bil ne samo v
Sloveniji, ampak tudi v evropskem pla¬
ninstvu, znana osebnost.

Kot velik ljubitelj narave je naiveč
svojih spisov posvetil slovenskim plani¬
nam. Poznal jih je tako, kot malokateri
Slovenec. Saj je bil na Triglavu večkrat,
kakor pa marsikateri Ljubljančan na
Rožniku. Ljubezen do planinskega sve¬
ta je znal vzbujati posebno pri mladini
in je radi tega tudi njegova velika za¬
sluga. da se je smisel za planinstvo in
gonrštvo med Slovenci tako povečal.

Število njegovih spisov je zelo veliko.
Pisati je začel že kot bogoslovec. Naj¬
več njegovih potopisov in opisov raznih
tur je objavljenih v Planinskem Vestni¬
ku. Navajamo samo glavne: Na Stol,
Skozi Luknjo in Trento v Bole (1896),
Dvakrat čez Ture (1897), črtice iz po¬
tovanja hudomušnega Janka (1898-99),
Nekaj 0  jamah (1899), Iz mojega na¬
hrbtnika (1900-1), Planika — škodljiva
rastlina, Stol v zimski obleki (1901), S
cepinom in vrvjo (1902, 1905), Hribola¬
zec po zimi, Jalovec in Razor, Mangart
(1903), Skozi Engadin (1908). Po viso¬
kih Alpah in nizki Lombardiji (1908-

bušnik vozi! v Trst (1908), Zadnji rokov¬
njač (1909), Trebušnik na dunajski lov¬
ski razstavi (1911).

Dijaški list Mentor je pa v letih
1930/1-1932/3 objavljal Mlakarjeve spo¬

mine na šolska leta do mature. Napisal
je tudi več podlistkov za Slovenca, Do¬
moljuba in več planinskih opisov za
Ilustriranega Slovenca. V Planinskem
Vestniku je do 1. 1902 rabil šifro I. M.,
J. M. in enkrat dr. S. C.

Leta 1931 je izdal verouk za četrti raz¬
red srednjih in meščanskih šol, njegovi
Spomini so pa izšli v veliki knjigi leta
1940 v izložbi Jugoslovanske knjigarne.

Po značaju je bil pok. Mlakar izredno
plemenitega srca. Sleherna krivica ga je
bolela. Za reveže je imel vedno odprto
srce. Prav tako za svoje duhovne so-
brate-begunce med drugo svetovno voj¬
no. Imel je dar neprisiljenega, naravne-
ra, izredno sočnega humorja, ki preveva
vse pokojnikove številne spise. Kot pre¬
davatelj je bil gotovo najbolj priljub¬
ljen, kar smo jih imeli. Saj je zadosto¬
valo samo njegovo ime, pa je bila dvo¬
rana že polna. Povsod je navadno govo-
il o lepotah slovenskega planinskega
iveta. S svojimi duhovitimi domislicami
,'e znal ljudi zabavati kot malo kdo.

To je samo v glavnih obrisih prikaza¬
no življensko delo pokojnega prof. Jan¬
ka Mlakarja. Še zdaleč ni popolno. Saj
nam ni med drugim znano njegovo delo
v povojnih letih. Toda že s tem, kar je
us varil, si je zagotovil častno mesto v
vrsti slovenskih zaslužnih mož.

Naj počiva v miru v slovenski zemlji,
ki jo je tako lepo opisoval v svojih spi¬
sih in naj pri Bogu uživa obilno plačilo
za vsa dobra dela, ki jih je izvršil v
svojem dolgem in plodovitem življenju.

ARGENTINSKO - JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGODBA

KONCERTNI NASTOPI GOSPE
GOLOBOVE, BIVŠE ČLANICE
LJUBLJANSKE IN BEOGRAJSKE
OPERE

Asociacion Wagneriana je priredba v
ponedeljek, 24. avgusta zvečer v O r an

bilo sovjetske vlade odpotovala v Mo -1  Teatro Broadway izredni simfonični

skvo, kjer naj bi razpravljali o “silno j
važnih vprašanjih”. Po nekaj dneh bi- j
vanja v Kremlju so tam objavit, da :
“Vzhodna Nemčija odslej ne bo več mo- ;
rala plačevati vojne odškodnine Sovjet- j
ski zvezi; ZSSR bo vrnila vzh. Nemčiji ;
Industrijo, ki je bila po vojni pod so¬
vjetsko kontrolo; ZSSR bo vrnila vse
vzhodnonemške vojne ujetnike; Vzh.
Nemčija bo plačevala samo 5% stroš¬
kov za vzdrževanje sovjetske okupacij¬
ske vojske”. Te sovjetske koncesije so
po mnenju opazovalcev samo propagan¬
da za splošne volitve, ki bodo 6 . septem¬
bra v zahodni Nemčiji, da bi, kakor je
Malenkov sam zagrozil Nemcem, na teh
volitvah vrgli Adenauerja, ker da bo
samo v tem slučaju možna združitev
obeh Nemčij. če Adenauer ostane, po¬
tem bo, trdi Malenkov, Nemčija ostala
trajno del lena in bo Nemčija v stalni
vojni nevarnosti.

koncert z sodelovanjem pevskega zbora
IVagneriane (120 pevcev), velikega sim¬
foničnega orkestra in solistov. Gospa
Golobowa je pela altovski solistični del
v Honeggerjevem simfoničnem psalmu
“El Rey David”. Dirigiral je kot gost
Albert Wolf, dirigent pariške ope~e. Po¬
novitev koncerta je bila v tor^k. Oba¬
krat je bil prenos Radio del Estado.

V četrtek, 27. avgusta zvečer bo nasto¬
pila gospa Golobova s samostojnim
koncertom v Collegium Musicum. Na
sporedu so: Mozart, Beethoven, Schu¬
bert, Osterc, Gillardi in Castelnuovo-
Tedesco. Na klavirju bo spremljal Leo
Schwa"z.

V ponedeljek, 31. avgusta ob pol sed¬
mi uri zvečer pa bo pela gospa Golobova
v Teatro Cervantes pesmi Prokofjeva.
Koncert priredi ministrstvo za kulturo v
ciklusu moderne glasbe. Na klavirju bo
spremljal prof. Jože Osana.

Sredi avgusta je bila podpisana v
Buenos Airesu nova trgovinska pogod¬
ba med Argentino in FLR Jugoslavijo.

V pogodbi se obe državi obvezujeta, da
bosta izmenjavali med seboj le lastne
pro : zvode in da zamenjanega blaga ne
bosta prodajali tretji državi. Prav tako
se obe podpisnici pogodbe zavezujeta,
da si bosta nudili vse možne olajšave v
zvezi s prevozom, taksami itd., da bi
se tako celotni dogovor lahko popolno¬
ma izvedel.

Daši pogodba ne vsebuje podatkov o
količini ter ceni zamenjanih proizvodov,
vendar poudarja žel‘o obeh vlad, da za¬
menjavo blaga izvedeta predvsem na
takšnih osnovah, po katerih bi tako ena
kot druga država poslala zlasti vse od¬
visne proizvode, hkrati pa vse tiste, ki
iih druga država najbolj potrebuje za
čim večje usposobljenje lastnega držav¬
nega gospodarstva. Tako bo Argentina
dobavila Jugoslaviji kože, surovo in o-
čiščeno volno, laneno olje. ekstrrkt ke-
brača, bombaž, volneno b'ago, tungovo
oDe itd., Jugoslaviia pa bo za to posla¬
la Argentini cigaretni papir, cement, o-
peko, bakreno žico, aluminij, bak^r,
smrekov les, časopisni papir, kemične
in medicinske produkte itd.

V posebni noti je izražena želja ju¬
goslovanske vlade, naj bi argentinska
vlada upoštevala jugoslovanski interes
o raložitvi kapitala jugoslovanskega iz-

"Cuidado con Tito -

Pozor pred Titom"

Rihard Pattee iz Quebeca v Kanadi je
ob priliki Titovega ob : ska v Londonu
napisal članek, v katerem svari zahodni
svet pred tesnejšim sodelovanjem z no¬
silcem jugoslovanske komunistične d k-
tature. Ta članek je objav la v julijski |
številki pod gornjim naslovom tudi ar-
gertinrka kat. revija “Mensajero".

V članku Rihard Pattee svoja izva¬
janja in trditve, da je Tito ostal dosle¬
den komunist in da sistematično zgra-
juje komunizem v Jugoslaviji z gospo¬
darsko pomočjo, ki jo dob'va iz zahod- |
nih demokratskih držav, potrjuje s sa¬
mimi Titovimi izjavami, ki jih je podal
pred beograjskimi študenti. Tito je
študentom govoril takole:

“Naš položaj je težak. Od zahoda pri¬
hajajo valovi buržujskih idej; od vzho¬
da pa prihaja mora propagande in ob¬
tožb, ki hočejo vsiliti težki sovjetski si¬
stem, ki je mumificiral genialno Lenino¬
vo delo. Naša partija je iskala sodelo¬
vanje z Zahodom kot pomoč za izgra¬
ditev socializma v naši državi. V naših
razmerjih s temi državami absolutno
nič nismo odstopili od naših marksistič¬
nih leninističnih principov. Prosili smo
za posojilo in sprejeli smo več milijonov
dolarjev. Vse to bo nam pomagalo zgra¬
diti y naši državi komunizem. Toda za¬
radi te pomoči nismo žrtvovali niti eno
točko našega programa in naših prepri¬
čanj”.

Pa se še hudujejo na nas tukajšnji ti-
tovci, če trdimo, da podpirajo in zago¬
varjajo komunizem v Jugoslaviji. Tito
sam jim odgovarja, kakor bi jim bojše
mi ne mogli.

vora, ki bi utegnil koristiti argentin¬
skim državnim ustanovam pri izvajanju
II. petletnega načrta. Jugoslovanske
tvrdke odn. jugoslovanski državni na-
bavljalni zavod bo vse nakupe v Argen¬
tini izvršil preko IAPI-ja (Instiiuto
Argentino de Promocion del Intercam-
bio), prav tako pa bo tudi Argentina
izvedla vse nakupe preko IAPI-ja.

Vsa plačila v zvezi s to pogodbo se
nakazujejo v severnoameriških dolarjih.
Za osnovo določitve vrednosti zamenja¬
nega blaga služi cera zlatu v New Yor-
ku (trenutno je 1 unča zlata 35 dolar¬
jev).

Ob podpisu argentinsko-jugoslovan¬
ske pogodbe so buenosaireški listi prine¬
sli nekatere podatke o dosedanjem tr¬
govanju med Argentino in Jugoslavijo.
Po teh podatkih je Argentina izvozila
leta 1947 blaga za 22.9 mil. pesov, leta

1950 za 71.7 mil. pesov ter leta 1952 za
7.5 m ; l. pesov; uvozila pa je raznega
blaga iz Jugoslaviie leta 1947 za 2.5
mil. pesov, leta 1951 za 51.2 mil pesov
ter leta 1952 za 31.6 mil. pesov. Cel-ten
do’g FLR Jugoslavije je 31. decembra

1951 znašal 30.6 mil. pesov. Ker za le¬
to 19^2 še niso bili objavljeni nadaljnji
no9a*id o tpm dolgu, ni znano, kakšno
je bilo stanje ob zaključku leta 1952.

KOROŠKA

Koroška deželna šolska oblast name¬
rava odpustiti 107 učiteljev na svojem
no^ročju. S temi odpusti bi bile naj¬
bolj prizadete eno in dvorazrednice v
'innpm delu Korošk", kier so otroci
vseh osem letnikov združeni v enem ali
dveh razrerFh. Proti množičnemu odpu¬
stu učnih moči nastopa “Naš tednik”
in zahteva, da se skrčenje števila učnih
moči nai jzvaia v eno in dvorazrel-
n : h šrlrh, da se ne smejo odpustiti uči-
telii. ki so usposoblleni za pouk v dvo¬
jezičnih šolah, ampak ravno nasprotno,
nastavno noj se vsi letošnji maturan¬
tje učitelj : šča. ki so prestali iznite za
dvojezične šole in da naj po možnosti
učitelji delujem v svo’ih rojstnih k a-
jih zaradi poznanja ljudstva in razmer.

Letos so bile na Koroškem tri nove
maše. Rudolf Safran iz Bilčovsa jo je o-
pravil 19. julija, Janez Winkler iz Bo-
rr 'V'lj je prvič stopil k oltarju istega
dne v Dolih pri Borovjah, v Šmarjeti pri
Wolfsbergu pa je tudi istega dne prvič
maševal Andrej Mitterbacher.

Na letošnjem pedagoškem tednu na
učiteljišču v Celovcu so predavali med
drugim tudi dr. Valentin Inzko o razvo-
'  ju slovenske literature, nrof. perko-ig
o Koroških Slovencih v očeh pisatelja In
kulturnega politika, vladni svetnik M»k-
! : n o začetnici za dvojezično šolo, naduči¬
telj Srienc o spisu in pravopisu v slo¬
venskem jezikovnem pouku, dr. Vinko
Zvritter o oblikoslovju in etavkoslovju,

I naduč : telj Thaler pa o pouku na dvoje¬
zičnih šolah v prvih treh letih.

Preteklo šolsko leto je bivalo v Mari-
janišču na Plešivcu (Tanzenberg) 227
koroških fantov, od tega iz posameznih
dekanij: Borovlje 22, Rožek 14, Tinje 3,
Doberla vas 16, Pliberk 9, Velikovec 17.
Pretežna večina letošnjih maturantov se
je prijavila za bogoslovje.

ARGENTINA

V prvi polovici leta 1953 je argeri.
tinska zunanja trgovina izkazoval*
za 1,147.300.000 pesov več izvoza kot
pa uvoza. Spričo pasivne bilance !«.
ta 1948 (647 milijonov), leta 194#
(992 milijonov), 1951 (3.780 milijo-
nov), 1952 (3.969 milijonov ter edi¬
no leta 1950 aktivne (606 milijonov),
je letošnji polletni izvoz najlepši
znak rastoče zunanje trgovine.

Argentina je meseca junija izvozi-
la (v pesosih): volne za 185 milijo¬
nov, mesa za 92 milijonov, kož za 43
milijonov, žitaric za 276 milijonov.
Kupci so bili: Severna Amerika z*
219 milijonov, Brazilija za 114 mili¬
jonov, Anglija za 79 milijonov in I-
talija za 75 milijonov. Uvozila pa je
v tem mesecu Argentina (v pesosih);
strojev za 130 milijonov, hranil za
82 milijonov, gonilne snovi za 78 mi¬
lijonov. Med uvozniki je bila v tem
mesecu na prvem mestu Nemčij*
(87 mil.), za njo Severna Amerik*
za 82 mij. in Brazilija za 56 mil.

Severnoameriški petrolejski indu¬
strialci Bernard McKenna, John M,

O. Conen ter J. Woulden, se mude
že dalj časa v Argen f ini. V Buenos
Airesu so imeli več razgovorov z mi¬
nistri gospodarskih resorov, nato so
si pa ogledali državne petrolejske
naprave v Florencio Varela ter t
mestu Eva Peron. Trenutno se mude
na ogledu argentinskih državnih pe¬
trolejskih naprav in petrolejskih
vrelcev v notranjosti republike.

Med Argentino in Madžarsko je
bila v ponedeljek podpisana nova tr¬
govinska pogodba. Vrednost med 0 -
bema državama izmenjanega blaga
bo dosegla 30 milijonov dolarjev za
razdobje enega leta. Madžarska bo
po tej pogodbi v prvi vrsti dobavil*
Argentini železniški material-loko-
moMve in žel. vagone ter razni elek¬
trični material. Madžarska bo pa do¬
bivala iz Argentine: volno, kože, la¬
neno olje in ekstrakt kebrače.

Za poslansko zbornico je tudi se-
r.et sprejel zakonski osnutek o nala¬
ganju tujega kapitala v Argentini.

Biv. severnoameriški veleposlanik
v Argentini James Bruce je napisal
pod naslovom “Los Argentinos dejan
perplejos” — simpatično in prijatelj¬
sko pisano knjigo o Argentini in vla¬
di predsednika generala Perona. V
njej je objektivno prikazan politični,
gospodarski in socialni razvoj seda¬
nje Argentine.

V Kordiljerah so prejšnji teden
divjali siloviti snežni viharji, ki so
povzročili veliko materialno škodo
ter so zahtevali tudi več človeških
žrtev. Tako je velik plaz snega in
kamenja podrl in zasul železniška
postajo Las Lefias na transandinsKi
progi, ki vodi iz Mendoze v čile.
Pet oseb je bilo ubitih. Prebivalstvo
tega kraja so izselili v mesto Ev*
Peron, ker je obstojala nevarnost no¬
vih plazov. Veliki snežni plazovi so
zasuli tudi žel. predor v Las Lena«
ter uničili vse žel. naprave. Snežni
plazovi so zajezili več rek, tako, da
je grozila še nevarnost velikih po¬
plav. Vojaštvo je z dinamitom razbi¬
jalo snežne gore. Na mesto nesreč*
v Las Lenas in v vsa ostala od snež¬
nih plazov ogrožena področja, je pri¬
spelo vojaštvo, vojaška letala pa kro¬
žijo nad temi kraji ter iščejo vo¬
jaško patruljo, obstoječo iz častni¬
ka in 20 mož na področju Lagun*
del Diamante. Vsi kraji in mesta
so radi visokih snežnih zametov
in snežnih plazov odrezani od osta¬
lega sveta. Živila in sanitetni ma¬
terial za prebivalstvo odmetavajo
vojaška letala. Povsod je tudi hud
mraz ter so imeli v nedeljo v mest«
Eva .Peron (prej Las Cuevas) —23®
C. Sredi poti med Malargiie in San
Rafael sta obtičala v snegu dva om¬
nibusa polna potnikov. Iz Malargii«
je takoj odšla močna patrulja orož¬
nikov ter je rešila vse potnike. Ne¬
varnejši je pa položaj sto rudarjev
v rudniku Los Castanos, ki leži 2.100
metrov visoko. V ta kraj se je poda¬
la druga reševalna skupina orožni¬
kov z vsem reševalnim in sanitetnim
materialom. Njeno delo je pa zelo o-
težkočeno, ker snežni viharji v tem
področji divjajo še naprej.

Državno podtajništvo za informa¬
cije predsedstva vlade je v nedeljo
priredilo brezplačne kinopredstave z*
20.000  učencev raznih prestolniških
šol.

Bufenos Aires, 20. VIH. 1953

SVOBOLNA SLOVENIJA

Stran 3.

Slevice iz  Sfj&beiiije^

Novinarji in svoboda tiska v titovini.
V zadnjem času se je več komunističnih
funkcionarjev v Jugoslaviji obregnile ob
časnikarje, češ, da napačno umevajo
“svobodo” v razpravljanju o raznin
“družbenih načrtih”. V svojih člankih so
namreč prikazali kako stvar tako kot je.
Vsem takim časnikarjem in publicistom
go postavili v uredništvih notranjo
cenzorje. Sedaj je prišel na udar komu¬
nistov tudi slovenski humoristični list
-‘Pavliha”, ki ga izdaja v Ljubljani ta-
mošnje Novinarsko društvo za Sloveni¬
jo. “Prestopek” urednikov tega lista je
bil tako hud, da se je sestal takoj u-
pravni odbor tega društva ter je s svo¬
je “izredne” seje dne 27. junija t. 1. ob¬
javil naslednje sporočilo: “Upravni od¬
bor Novinarskega društva Slovenije je
imel danes izredno sejo, na kateri je
razpravljal o pisanju “Pavlihe”. Povod
za to sejo so dali nekateri dovtipi v
zadnjih številkah, v katerih na vulgaren
in popolnoma nesprejemljiv način ob¬
ravnava nekatere naše družbene proble¬
me. Upravni odbor je ostro obsodil ta¬
ko pisanje, ki je že dalj časa značilno
za oba slovenska humoristična lista, ki
ju izdaja Novinarsko društvo Slovenije.
Zavedajoč se odgovornosti, ki jo ima
Novinarsko društvo kot izdajatelj, je
upravni odbor sprejel vrsto sklepov,
med njimi tudi imenovanje uredniškega
odbora, ki ga sestavljajo Ivan Šinkovec,
Stane Škrabar, Sergej Vošnjak, Mitja
Mejak in Djuro šmicberger. Novinarsko
društvo bo v kratkem pokrenilo javno
razpravo o problemih slovenskega hu¬
morističnega tiska, prav tako pa se bo
kot celota bolj zavzelo za kvaliteto o-
beh humorističnih listov”.

Tako bo sedaj vklenjen v komunistič¬
ne verige tudi “Pavliha”.

Grafična podjetja v Sloveniji v nevar¬
nosti. V Ljubljani is imelo občni zbor
Združenje slovenskih grafičnih podjetij.
Na občnem zboru so slovenski grafičav-
ji podali porazno poročilo o sedanjem
stanju slovenskih grafičnih podjetij, Ki ;
so, kot znano, vsa v komunističnih ro- '
kah. Povdarjali so nujno potrebo po ob- !
novi stavnih in tiskarskih s! rojev ter j
<črk, ki-so že vse obrabljene. Navajali:
so, da se v zadnjih letih v slovenski
grafični industriji niso izvršile nobene
nove investicije ter so radi tega že tu¬
di rotacijski stroji izrabljeni. Radi vseh
teh nedostatkov se je zgodilo, da je pod
'komunisti postala proizvodnja slovenske
grafike nekvalitetna, ki je bila pred voj¬
no v privatnih rokah visoko kvalitetna.
“SOS slovenske grafike” — tako glasi
članek o sedanjem stanju slovenske gra¬
fične industrije — je za f o najhujša ob¬
tožba sedanjih komunističnih gospodar¬
jev farnih, ki so za razvoj slovanske
grafične industrije v vseh dosedanjih le¬
tih storili samo to, da so privatnikom
pobrali vsa njihova tiskarska podjetja
in jih rabili vsa leta, sami pa niso sto¬
rili niti najmanjše investicije za njiho¬
vo obnovo in ^popolnitev, da bi lahko

odgovarjala sedanjim modernim zahte¬
vam.

Na seji izvršnega sveta ljudske skup¬
ščine LR Slovenije so bili ustanovljeni
in sestavljeni naslednji odbori: Koordi¬
nacijski odbor. Sestavljajo ga predsed¬
nik, podpredsednika, predsedniki odbo¬
rov in sekretar; odbor za notranjo poli¬
čko: predsednik Boris Kra ; gher, člani
Jože Borštnai’, Albert Jakopič, Vlado
Krivic, Janez Vipotnik; Odbor za go¬
spodarstvo: predsednik Ivan Maček, čla¬
ni: Viktor Avbelj, Janez Hribar, Stane
Kavčič, Zoran Polič, France Popit, Ja¬
nez Vipotnik; Odbor za proračunska
vprašanja: predsednik Zoran Polič, čla¬
ni: Tone Fajfar, Franc Kimovec, Janez
Vipotnik,; Odbor za kulturno-prosvetna
vprašanja: predsednik Boris Ziherl, čla¬
ni Franc Kimovec, Boris Kraigher, Vla¬
do Majhen, Ivan Regent, Josip Vidmar;
Odbor za soc'alno in zdravstveno politi¬
ko: predsednik Stane Kavčič, člani To¬
rno Brejc, Tone Fajfar, dr. Jože Potrč,
Vida Tomšič; Odbor za vprašanja ljud- !
ske oblasti in družbenega upravljanja:
predsednik Marijan Brecelj, člani Boris
Kraigher, France Popit’ Jože Rus, Vi- 1
da Tomšič; Odbor za pomilostitve:
predsednik Ivan Regent, člani Janez
Hribar, Jože Rus; Komisija za admini¬
strativne zadeve: predsednik Tone Faj¬
far, člani Viktor Avbelj, Zoran Polič,
Boris Kocijančič; Personalna komisija:
predsednik Marijan Brecelj, člani Franc
Kimovec, Vida Tomšič; Komisiia za ra¬
čunsko kontrolo; predsednik Jože Rus,
člani V'ktor Avbelj, Tomo Brejc.

Za sekretarja Izvršnega sveta LR
Slovenile je določen Boris Kocijančič.

Za člane Izvršnega sveta so bili ime-
vani Franc Kimovec-Žiga, Boris Koci¬
jančič in Janez Vipotnik. Razrešeni so
bili: Janez Vipotnik dolžnosti državnega
sekretarja za gospodarstvo, Franc Ki¬
movec dolžnosti sekretarja Sveta za
prosveto in Janko Smole dolžnosti di¬
rektorja republiškega zavoda za gospo¬
darsko planiranja. Imenovana sta pa
b’la: za državnega sekretarja za gospo¬
darstvo ing. Marjan Tepina in za direk¬
torja reoubliškega zavoda za gospodar¬
sko planiranje Jože Ingolič.

Umrli so. V Ljubliani: Nace Kic, no¬
sač, Pavla Klešnik. bančna uradmea v
P., Terezija Ferjančič, Terezija Elsner,
dr. Zvonimir Štraus, primarij, Minka
Ravnikar, roj. Svete in Jožka Mlinar,
roj. Skok v črni, Gregor Pungartnik,
biv. čevUar v Zagorju; Ferdinand Fer-
luga, šolski upravitelj v Toplicah pri
Zagorju. Jorip Omladič, posestnik v Pol-
čah pri Braslovčah, Marieta Janežič,
roj. Mueller v PodgorVh v Rožu. R’’na
Komel v Ališevici. Janez Ažman, tesar
v Kropi, Anton Palovšrik. posestnik in
sedlar v Lescah, Marija Ferlič, vd^va
Vivoda v Kamniku in Viljem Limesi,
nre^le^nik fin. kontrole v n. na Viču.

V Celin je bil gledališki festival vseh
slovenskih poklicnih gledališč.

V Ljubljani pripravljajo zakon o ljud¬

skih knjižnicah. Po tem zakonu naj bi
poleg mestnih in okrajnih knjižic še
obstojale posebne občinske knjižnice.
Zopet prilika, da bodo komunisti ustva¬
rili nekaj korit za svoje vaške propa¬
gandiste.

Planinska zveza v Sloveniji bo posta¬
vila spomenik dr. Juliju Kugyju, poetu
Julijskih Alp, ob avtomobilski cesti, ki
vodi iz Trente proti Vršiču. Kip dr. Ku-
gyja je izdelal v nadnaravni velikosti
mladi slovenski kipar Jaka Savinšek.

Zveza vojaških invalidov Slovenije
šteje 34.500 članov. Tc so povedali na
občnem zboru, na katerem so tudi skle¬
nili, da to združenje v celoti vstopi v
Soc. zvezo delovnega ljudstva — OF v
novi obleki.

V ljubljanski Mestni klavnici so ugo¬
tovili velike nerednosti. Uslužbenci v
upravi in nabavljači so zagrešili najraz¬
ličnejše poneverbe. Tako so nabavljači

ponarejali dobavnice, uslužbenci v upra¬
vi so pa nato te dobavnice znova falzi-
ficirali. Podjetje Mestne klavnice se v
svojem poslovanju tudi ni držalo nobe¬
nih predpisov in se je dogajalo, da je
mestna klavnica celo nakupovala limone
in jih nato naprej prodajala podjetju
“K: .:.r.a”. Na ta način je na leto zaslu¬
žila 1 milijon dinarjev. Ta denar je šel
v sklad za presežke plač, ki so jih
uslužbenci v podjetju tudi razdelili ter
je n. pr. samo ravnatelj mestne klavni¬
ce dobil 267.000 dinarjev. O nerodnostih
v mestni klavnici so v Ljubljani govo¬
rili vsi vprek in se je končno občina le
zganila ter je ravnatelja odstavila. Ta¬
kih sličnih nerednosti v “socialistič¬
nem gospodarskem sektorju” je sedaj
toliko, da so doma listi polni poročil o
“gospodarskem kriminalu”. Z njim 3e
bavijo sodišča v Ljubljani, Celju in Ma¬
riboru.

Slovenci v Argentini

Stuem&m Mre*

O 1'cderac'ji bo predaval g. Miloš Sta¬
re na prihodnjem sestanku tečaja o
državno-pravnih vprašanjih, ki bo v ne- j
deljo, 30. avgusta točno ob pol deveti
uri zjutraj na V. Martinez 50. Vse sluša¬
telje prosimo za točnost!

Zaključek ženskega socialnega teča¬
ja. Pretekli torek je bil zaključen so¬
cialni tečaj za žene in dekleta, ki se je
pričel v mesecu aprilu in sta ga orga¬
nizirala Slovenska dekliška organizaci¬
ja in Družabna Pravda. Tečaj je vodil
g. Lado Lenček, predavali pa so na
njem gospe Kraljeva in dr. Palmanova
; ter gg. dr. Ahčin, dr. Ignacij Lenček,

' Jan Maks in Rudolf Smersu. Zaključ¬
nega sestanka so se udeležili vse tečaj-
ni"e ter vse predavateljice in predava-
tel i. V prijetnem vzdušju so ob tej pri¬
liki spregovorili nekaj besed predsed¬
nica SDO gdč. Katica Kovačeva, pred-
sedn : k Družabne pravde g. Pavle Ma-
sič, vodja tečaja g. Lado Lenček ter gg.
Jan in Smersu.

Nova zmaga zeleno-bellh. — V ne-
delio popoldne, 23. avgusta, je nogo¬
metno moštvo SFZ-e po izredno ostri
tekmi premagalo v San Justo tamkaj-
j šnje “cuadro” domačinov z izidom 2:1.
Zmaga je toliko pomembnejša, ker je
moštvo SFZ drugi polčas igralo samo z
devetimi igralci. Gole je dal Škvarča
Marjan, med tekmo pa je Gerkman
Franc branil enajstmetrovko.

OSEBNE NOVICE

Poroka. V župni cerkvi v San Martinu
sta se poročila dne 22. avgusta 1953 g.
Slavko Truden in gdč. Tonka Langus.
Čestitamo!

iAimuS

Slovenska mladina, organizirana v
odseku SFZ Jože Mehle, je pridno na
delu. Z vso vnemo se pripravlja na ve¬
liko mladinsko prireditev dne 20. sep¬
tembra t. L, ko bo odprto in blagoslov¬
ljeno lastno športno igrišče. Tega dne

bo slovenska mladina imela na svojem
športnem prostoru po lahkoatletskih
tekmah tudi veliko družabno prireditev
s srečolovom in drugimi zanimivostmi.
Slovenska mladina se že sedaj obrača
na vse rojake, da jo v njenih prizade¬
vanjih tudi gmotno podpro z dobitki za
srečolov. Dobitke lahko oddajo ali člani¬
cam in članom lanuškega odseka SFZ
sanrm ali pa v Dušnopastirski pisarni
ha Victor Martinez 50, Vsem tistim slo¬
venskim družinam v Lanusu, ki so pri¬
spevali tudi v denarju za ureditev no¬
vega športnega igrišča, se odsek SFZ
Jože Mehle najiskreneje zahvaljuje.

Kra ; evni misijonski odsek ima v de-
deljo 30. avgusta takoj po slov. maši
misijonsko zborovanje. Na sporedu je
skioptično predavanje z barvnimi sli¬
kami iz Formoze, ki jih je poslal g. dr.
Janež. i '• •  j

Prosvetni sestanek Krajevnega odbo¬
ra Društva Slovencev v Lanusu bo v ne-

Eftrašlvo Slovencev
sv®fim eSaanotia!

V Gorici so započeli akcijo za zgradi¬
tev slovenskega katoliškega prosvetne¬
ga doma. V Argentini so ustanovili po¬
seben odbor, ki naj to akcijo podpre.
Slovencev na Goriškem je malo, sami
ne zmorejo vseh stroškov in zato jim
moramo Slovenci drugod po svetu pri¬
skočiti na pomoč.

Gorica je mesto z najlepš'm sloven¬
skim imenom. Gorica nam je dala velike
slovenske može in dostikrat usmerjala
naše kulturno življenje. Tudi še sedaj
so tam močni 1 udje, ki so naših misli in
zato naši soborci. Pomagajmo jim, da
pridejo do svojega doma!

Pozivamo in prosimo vse svoje čla¬
ne, da prispevajo, kolikor morejo. T'k
ob meji naj se dvigne trdnjava, ki naj
priča svetu, da živi v slovenskem za¬
mejstvu še pravi, demokratični in kato¬
liški slovenski rod, ves prežet želje na-
dalievati naše kulturno poslanstvo.
Naši najboljši zavezniki so, del nas sa¬
mih. Kar darujemo za n ihov dom, da¬
mo vsemu slovenskemu narodu.

Zato naj naši člani prijazno sprejme¬
jo nabiralce darov za to lepo narodno
podjetje in darujejo, kolikor pač radi
in lahko dajo.

Za Društvo Slovencev:

Ing. Albin Mozetič
predsednik
France Pernišek
tajnik

Marjan Marolt
kulturni referent.

d°l'o 6. septembra takoj po slov. maši.
Predaval bo predsednik Društva Slo¬
vencev g. ing. Alb ; n Mozetič o svojih
vtisih s potovanja po raznih evr-pskih
državah. Vabimo vse Slovenke in Slo¬
vence in Karnisa k udeležbi, neglede na
to ali so člani Društva Slovencev ali ne.

jj Slovenci! Važno  in.  aktualno!
%  DRUŽINSKA POMOČ

MAIPU 735 - I. nadstropje - T. E. 31-5142 - CAPITAL
%  Ako želite poklicati iz domovine svojo ženo, otroke, starše ali ostale so¬
rodnike, Vam lahko izposlujemo:

Dokumente za potovanje
garantna pisma
vozne karte
polnomočja
rojstne Pste
legalizacijo dokumentov
prevode vseh vrst itd.

Ivantea ŽivkO"9širh@vie
MPragomžr Jadr&šič

p. znani traduetor puhlico

$ Imamo tudi svojega odvetnika in

4 javnega notarja

Jf V isti pisarni lahko tudi naročite znane pakete “PAKEXPORT” od
4  5 — 100 kg, ki prispejo domov v 25 dneh, sprejemamo pa za odpošiljatev
gj tudi pakete iz Buenos Airesa z novim in rabljenim blagom,
g Glavni zastopnik: OTON FRESL

%  ZAHTEVAJTE VSA NAVODILA!

$  ZAHTEVAJTE CENIKE PAKETOV!

Električni načrti v Sloveniji

Še prej kot sem sam mislil sedim
spet v Trstu in diham svobodni, čeprav
malo po pristanišču zavdarjajoči zrak.
Le da od tega nimam nič, če hočem dr¬
žati dano besedo. Sedim zaprt v svoji
Bobiči in Vam pišem. “Tovarišema, ki sta
me vabila, naj grem z njima po kavar¬
nah, sem se izgovoril, da me boli gla¬
va in da bom kar legel. No, vsaj do pol¬
noči ju ne bo. In ko bosta prišla, ju bom
ž e  slišal na stopnišču, saj grem glavo
stavit, da bosta okajena. Ko ne bi bilo
Vas tam, bi si ga še jaz lahko malo
naložil...

Tako se pa moram zadovoljiti z vodo,

namenjeno vodnim elektrarnam v načr¬
tih. Letos namreč imamo posebno po¬
vodenj skozi vse poletje, povodenj načr¬
tov za hidrocentrale. Hvala Bogu, da ta¬
ka povodenj ne napravi nič škode! Ka¬
ko je prišlo do te povodnji, ko so ven¬
dar zgradili v zadnjih letih precej cen¬
tral, ki bodo po mojem tudi edina ko¬
ristna dediščina za ubogo Slovenijo, ko
se bo znebila rdečega jarma. Da boste
vse dobro razumeli, moram poseči malo
nazaj v dobo pred vojno.

Kakor gotovo veste, so se v zadnjem
desetletju pred drugo vojno v Sloveniji
kot banovini lepo razrastle tako imeno¬
vane Banovinske elektrarne. Počasi in
vztrajno so razpredale električno omrež¬
je, povezavale z daljnovodi razne elek¬
trarne in tako postajale važen faktor
splošne elektrifikacije, dočim so b le
najmočnejše elektrarne v rokah tujega

kapitala — Trboveljske premogokopne
| družbe in Fale. Nekaj let pred vojno so
! banovinske elektrarne že imele priprav-
| Ijene podrobne načrte za razne hidro-
j centrale. Ti načrti so čakali deloma na
denar, deloma na to, da bo potreba po
večjih množinah električnega toka vsaj
na vidiku. Nekaj let pred vojno je naš
učenjak in elektrostrokovnjak dr. Mi¬
lan Vidmar spisal znanstveno in gospo¬
darsko utemeljeno strokovno mnenje, ki
ga je zanj naprosila Trboveljska. V tej
ekspertizi je potegnil dr. Vidmar za¬
ključek, da ni gospodarsko za naše
razmere, graditi hidrocentrale in da se
bolj splača poslavljati kalorične cen¬
trale, kurjene s premogom ali premogo¬
vim prahom, ker je zgradba takih cen¬
tral mnogo cenejša od hidrocentral. Ni
bil to edini razlog, če so ostali načrti
še naprej v miznicah Banovinskih elek¬
trarn, bil pa je eden več. Tako so načrti
čakali do konca vojne.

Med vojne pa so Nemci na Dravi za¬
čeli graditi kar celo vrsto elektrarn. Na
Koroškem tri: pri Žvabeku pod Veli¬
kovcem, pri Labotu in pri Dravogradu.
Ta zadnja je bila že pomladi 1. 1945 do¬
končana in premore 15.000 kw; tik pred
koncem vojne je bila bombardirana in
smo potrebovali nekaj let, da je mogla
sp~t obratovati. Prvi dve sta pa pod Av¬
strijo. V dravski dolini do Maribora so
Nemci začeli graditi elektrarno na Ma¬
riborskem ot^ku. Ta elektrarna je v
glavnem dograjena in delno obratuje,

potem ko smo jo gradili 6 let v celoti
premore 60.000 kw. Leta 1948 smo za¬
čeli graditi elektrarno pri Vuzenici, ki
bo v celoti dograjena dajala približno
prav toliko energije kot Mariborski o-
tok.

Prav v letošnjem poletja se je prese¬
lila polovica vuzeniških gradbincev v
Vuhred, kjer so se začela pripravljalna
dela za hidrocentralo pri Vuhredu. Pri¬
pravljajo prvo gradbeno jamo, ki je že
odrinila Dravo v levo polovico struge.
Nad levo obalo pa priDravljajo sodobno
betonarno, ki je potrebna, če hočete za¬
mešati v redu zadosne količine betona
za jez.

Zakaj so se Nemci in za njimi naši
strokovnjaki s tako vnemo vrgli na
Dravo? Prvič zato, ker teče Drava Po
ugodni sotesti, kjer j? mogoče graditi
cenejše jezove in drugič, ker je Drava
prav posebna reka. Njeni pritoki v zgor¬
njem toku zbirajo vodo v Visokih Tu¬
rah, kjer je mnogo velikih ledenikov.
Poleg velikanskih množin snega, ki se
topi v višinah skozi vse poletje, dajejo
tudi ledeniki največ vode prav poleti.
Zato ima Drava poleti nalveč vede, do¬
čim vse druge naše reke malo, če ne naj¬
manj. Nizko vodo ima Drava le enkrat
na leto, to je januarja in februarja, na¬
še druge reke pa julija in evgus f a in
spet pozimi januarja in februarja. Malo
vode, malo elektrike! Raje imam sušo
samo enkrat kot dvakrat na leto.

Kljub temu so prišli načrti iz miznie
nekdanjih Banovinskih elektrarn za e-
lektrarne na Savi. Tako so že leta 1947
začeli graditi veliko hidrocentralo pri

Mostah na Savi, nedaleč od stare Ži-
rovniške elektrarne, ki je bila zgrajena
že med prvo svetovno vojno kot prva
centrala za elektrifikacijo Kranjske de¬
žele. Pri Mostah so zajezili Savo, ki ted
teče po soteski Kavčki, ki je kar podob¬
na ble'skemu Vintgarju, s silnim nad
50 metrov visokim betonskim jezom. Za
iezom je nastalo umetno jezero, ki za-■
držuje 5 milijonov kubičnih metrov vo- '
de. Danes že tečejo v Mostah tri turbi¬
ne. od katerih ima vsaka 7600 konjskih
moči. Pa še ni vse čisto dokončano.
Kako dokončujemo take drage zgradbe , 1
ki smo jih gradili sedem let, raje ne pri- j
poveduj°m. Naj Vam pove kar člankar
s poročilom v “Slov. poročevalcu”, iz¬
rez prilagam. Proti koncu gredo tudi
dela na drugi Savski hidrocentrali pri
Medvodah, za katero so prav teko čaka- j
li načrti že v miznicah Banovinskih e- |
lektrarn.

“Slov. poročevalec” z dne 28. maja j
prma^a z naslednjim naslovom in p"d- j
naslovom: Vse smo žrtvovali za ki'učne ,
objekte — zato morajo biti dograj-ni! j
— >li naj Gradis v Mostah razpusti
gradb ; šče, preden bodo končana dela?
(Grad ; s je vebka gradbena družba —
opomba uredništva):

Hidroelektrarna Moste! Kdo še ne po¬
zna nad petdeset metrov visoke pregra¬
de, izza katere se je raztegnilo jezero
tia do Javornika. Na drugi strani pre¬
grade, nedaleč ob Savi stoji pnslop''e
stare Završniške elektrarne, ob njej pa
betonska plošča z vhodom v podzemne
dvorane nove elektrarne Moste. Žičnica,
žerjav, naselje gradbenih delavcev, ki

so raztreseni po obsežnem gradbišču,
na pregradi, nasipih, v pretočnem pre¬
doru, v podslapju — vse to dopolnjuje
zunan'o sTko tega našega velikega
ključnega objekta, ki je tik pred dogra¬
ditvijo.

To zunanjo sliko, to preoblikovanja
narave in ukrotitev Save so ustvarile
delovne reke v sedmih letih s tem da
so izkopale 9000 kubičnih metrov zem¬
lje in žive skale ter zmešale in vgradi¬
le 32000 kub’'čnih metrov betona za
kar ie 400 dvajset tonskih vagonov pri¬
peljalo 8000 ton cementa. V strojnici
se že skoraj eno leto sučeta turbini, ge¬
neratorja pa oddajata nepogrešljivo e-
1 Vrično energijo omrežju in še posebej
jeseniški železarni. Okrog 4 in pol mili-
jarde denarnih sredstev je vloženo v tp)
veliko graditev in sedaj...

In sedaj manjka še nrk^Tko milijonov
za dokončanje gradbenih del, ki naj za¬
gotovijo stalno in varno delovanje elek¬
trarne.

Hidroelektrarna Moste je dobila letoa
109 milijonov kredita. Od tega pa je mo¬
rala plačati 68 milijonov podjetjem, pri
katerih se je lani zadolžila. Preostala
denarna sredstva so porabili za povi¬
šanje pregrade (za 9 metrov), za ure¬
janjem poslopja, betoniranje odfk-čnih
pragov in urejenle drenažnega s : stema.
Izkopali in zabetonirali so tudi tlačni
jašek in dovodni rov za četrti agregat,
ki bo zamenjal tlačno cev stare zrvrš-
niške elektrarne. Ta tlačna cev leži na
površini plazovitega terena, zaradi če¬
sar preti nevarnost da bi cev počila,
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 27. VIII. 1953

"Sta garda" na svojih mestih v smuškem teku

FRANCE JERMAN TRETJIČ ARGENTINSKI DRŽAVNI PRVAK

Bariloče, 14 avgusta.
Deževen, neprijeten dan. Jutro s tistim
drobnim, zopernim pršenjem, ki proni¬
ca v kosti in mozeg. Po Catedralu se
vlačijo dolgočasne megle.

Daši zijajo črni madeži po vsej ravni¬
ci pod goro, je vendar proga še upo¬
rabna. Z lopato so pridne reke priloži¬
le snega, kjer ga je zmanjkalo. Za t.k
vlada dokaj zanimanja, in kar je goto¬
vo Frenku najbolj všeč, gruča mladine
opazuje tekmovalce na startu. Tudi šte¬
vilo tistih, ki si osporavajo smučarske
trofeje, je kar zadovoljivo. Res ni
Čilencev, ki bi poživili borbo, a Club An-
dino Bariloče, Bolsonski Club Andino
Pilatriquitron in buenosaireški Club Ar¬
gentino de Ski so postavili svoje repre¬
zentance. Med njimi vidimo popolnoma
nove obraze. Izgleda, da je gotova vrzel
v tej “slovenski” disciplini na catedral-
skih smučiščih premagana. Pred leti je
namreč število tekmovalcev v “largi di-
stanciji” vedno dosegalo znatno višino.
Pojava slovenskih kampjonov in itali¬
janskega tekača Pertila pa je začasno
imela negativen učinek. Domačini so
uvideli, da je konkurenca nemogoča in
so opustili borbo. Kljub temu smo pri¬
čakovali, da bo vstraini nastop prvo¬
vrstnih tekačev vzbudil pozornost med
mlajšimi elementi in resnično izgleda,
da so akcije smuškega teka zdaj znova
v porastu.

Tekma sama je potekala kar se prvih
mest tiče, s tisto običajno točnostjo, ki
smo je navajeni. Jerman je trenutno v
Južni Ameriki nepremagljiv. Njegov
edini konkurent je Flere, ki zaostane po
navadi nekaj minut za svoj : m dolskim
sosedom. Kukoviča je primerno treni¬
ran in dostojno zaključuje prvenstveno
trojko. Kadar se bo med te tri tekmo¬
valce urinil kak nov element bomo lah¬
ko govorili o novi dobi v catedralskem
smučarskem teku.

če so bila prva tri mesta takorekoč
naprej oddana, pa je velialo za nadalj-
no klasifikaci o precejšnje zanimanje.
Kot četrti je dospel Birger Lantschner,
naš stari znanec iz smuških in planin¬
ski podvigov. Odličen tekmovalec v
smuku, izredno sposoben gornik, ki šte¬

je med svoje trofeje catedralski stolp,
Tronador in Sv. Valentina, ter častno
zastopa v Patagoniji družino, ki je dala
avstrijske, nemške in olimpijske smu¬
čarske zmagovalce ter izvrstne plezalce
iz svojih vrst. Peti je bil bolsonski prvak ;
Albin John, mlad fantič, ki dosti obljub- j
Ija in ki ni novinec v teh vrstah preizku- i
šenj. Šesti je prvi Argentinec Luis De
Ridder, ki ga pravtako pozorni čitatelji
bariloških novic poznajo kot tekmoval¬
ca v teku in smuku. Sedmi je nova nada
bariloškega teka: Victor Enevoldsen.

Sledita spet dva Slovenca: Tonček Pan¬
gerc in Dinko Bertoncelj. Obema vod¬
nikoma žilica ni dala miru, da se ne
bi poskusila enkrat v tej težavni disci¬
plini, ki prav tako kot gorništvo zahte¬
va izredne zdržnosti in požrtvovalnosti.
Bili smo z njima prav zadovoljni. Ve¬
deli smo seveda, da starih rutiniranih
tekmovalcev ne bosta “nesla” zato sta
popolnoma uspela, ko sta se plasirala
pred skoraj vsemi novinci, tudi onimi ki
so že večkrat trenirali in tudi že nasto¬
pili, če ne na državnem prvenstvu, pa
vsaj na lokalnih tekmah svojih klubov.
Vsekakor je zanimivo, da je muhasta
usoda spet združila na skoraj enakem
času Dinča in Tončka, ki sta se toli¬
kokrat znašla skupaj v isti steni in na
isti gori, na isti vrvi in v istem bivaku.
Še bolj zabavno je, da je Tonček “ne¬
sel” za kako minuto svojega “konkuren¬
ta”, torej nekako za toliko kot včasih
Dirsč “nadere" prijatelja v steni.

Zadnje runde tekme so se vršile pod
prav : m nalivom. Celo komisija je pobeg¬
nila iz cilja in čase preostalih petih
tekmovalcev merila izpod varne strehe
zavet'šča. Publika se je odpravila v ko- j
čo, kjer je komentirala tekme. Vsi stro- !
kovnjaki v alpskih disciplinah so brez
pridržka občudovali sijajni stil in zalet
zmagovalca in tudi za Janeza niso šte-
dili s pohvalami.

Čestitkam vseh prijateljev se pridru¬
žuje “Svobodna Slovenija”. Vsem tek¬
movalcem v smuškem tekmu, ki tako
častno zastopajo slovensko ime v argen- ;
tinskem športu, naše priznanje in za- j
hvala. Iskreno želimo, da bi še dolgo
, vstrajali pri svojih požrtvovalnih pri-

W CASA BO VIJ” - nraraa Sk  zlalarim

OLA2ABAL 2336 Tel. 78-91 GO

pol kvadre od Cabilda -2300

ZA PROSLAVO PETLETNICE OBSTOJA TRGOVINE JE

“ČASA B O Y U"

DALA V PRODAJO PO NABAVNI CENI:
damske zlate švicarske zapestne ure v 18 krt zlatu, 17 rubini,

triletno jamstvo po . pesov 460.—

za gospode: chatlaine iz amerikanskega zlata (ameriški duble
— nespremenljiv) s pravimi onixi, chalcadoni, chrišoprasi,
carneoli in ahati, v najbolj elegantni obliki (svojstveno). . pesov 160.—

za šolsko mladino peresa (Birome) . pesov 6.—

za novorojenčke tridelni jedilni pribori v pravem china srebru

v leseni kaseti, znotraj opremljeni z baržunom . pesov 78.—

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO
(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

SLOVENCI PO SVET II j Marsikdo še ne ve ...

ANGLIJA

Ekonomske študije sta končala g.
Drago Lavrenčič in njegova gospa Dora,
roj. žebot! čestitamo!

AVSTRALIJA

Vsak “Novo-Avstralec”, tako imenuje¬
jo v Avstraliji vse imigrante, je moral
dosedaj ob sprejemu avstralskega držav¬
ljanstva priseči zvestobo novi domovini
in se slovesno odpovedati ne samo pri¬
padnosti k stari domovini, temveč tudi
svoji narodnosti. Ker je večina prosilcev
imigrantov za podelitev avstralskega
državljanstva temu nasprotovala, je se¬
daj avstralska vlada spremenila besedi¬
lo prisege in sicer tako, da se prosilec
za avstralsko državljanstvo odpove le
podložništvu svojemu prejšnjemu suve-
renu, ne pa pripadnosti k svoji narodno¬
sti. Glavni vzrok za to spremembo je
dejstvo, da je premalo imigrantov pro¬
silo za avstralsko državljanstvo.

V Melbourne je dne 12. aprila avtomo¬

bil povozil Dušana Berne. Poškodbe so
bile tako hude, da jim je sedemletni Du¬
šan Berne podlegel.

Poroka. V Waverley sta se 23. maja
poročila g. Anton Mezinec, doma iz
Gorjanskega in gdč. Hadrijana Podesta,
čestitamo.

Družinska sreča. V Lawsonu se je v
družini g. Roberta Stocktona in njegove
ga Marije, roj. Šepetavec rodil sin, ki je
pri krstu dobil ime Robert-Ivan. V Al- ]
berstonu pri Adelaide je pa družino g. |
Huberta in Cencike Pečovnik razveseli-j
la hčerka Helena. Čestitamo!

San «9tixto

Slovenske rojake, ki so si v območju I
občine Matanza morebiti postavili hiše i
orez načrtov opozarjamo na odredbo te j
občine, po kateri bodo oproščeni kazni j
vsi 'tisti, ki so zidali hiše brez načrtov, j
Sc ji bodo piedložili načrta do 14. sep¬
tembra 1953. 1

. . . da kit, največji danes živeči
sesalec, predstavlja v številkah to¬
le: dolg je 35 m, tehta 130.000 kg.
Jezik tehta 3000 kg, (kakor velik
slon), srce 700 kg (kakor 10 od¬
raslih ljudi). Iz kita dobe: 60.000
kg mesa, 25.000 kg maščob in
25.000 kosti. Iz maščob poleg dru¬
gega pridelajo: 100 sodov olja; iz
želodca 500 kg dišav za parfume;
iz mošgan 300 kg raznih tekočin
za kozmetiko. 5% svetovne po-
tušnje maščob pridovivajo iz ki¬
ta. V eni lovilni sezoni pa nalove
po 30 do 40 tisoč kitov.

Hruštveiti oglasnih

Krajevni odbor Društva Slovencev v
Ramos Mejia vabi vse odbornike in po¬
verjenike na skupno sejo, ki bo v ne¬
deljo 6. septembra t. 1. takoj po sloven¬
ski maši. Poverjeniki naj do tega dne
tudi urede vse svoje dolžnosti, poberejo
od članov članarino in druge prispevke.

zadevanjih in upamo, da bo njih zgled
pritegnil vedno večje kroge smučarske¬
ga občinstva v to panogo belega špor¬
ta, ki zahteva velikega treninga in ja¬
ke izdržljivosti.

Tehnični rezultati:

1) France Jerman 1 h 15’ 46”

2) Janez Flere 1 h 19’ 64”

3) Andrej Kukoviča 1 h 24’ 27”

4) Birger Lantschner 1 h 28’ 57”

5) Albino John 1 h 31’ 22”

6) Luis De Ridder 1 h 32’ 49”

7) Victor Enevoldsen l h 33’ 26”

8) Tonček Pangerc 1 h 37’ 21”

9) Dirko Bertoncelj 1 h 38’ 49”

Sledi še pet tekmovalcev. Čas zadnje¬
ga je 2 h 22’ 5”, eden je odstopil.

VA

Fioridu

Na žegnansko nedeljo dne 30. avgu¬
sta bo ob 8. uri sv. maša za pobite do¬
mobrance. Pel bo slov. cerkveni pevski
zbor iz San Martina. Takoj po sv. maši
bo v cerkveni dvorani prosvetna prire¬
ditev Krajevnega odbora Društva Slo¬
vencev, na kateri bp predaval o svojih
vtisih z zadn'ega potovanja po Evropi
predsednik Društva Slovencev g. ing.
i Albin Mozetič. Vse Slovenke in Slovenci
iskreno vabljeni.

RESTAVRACIJA - BAR
LJUBLJANA
Avda. del Trabajo 5986 — Capital
Izvrstna domača hrana. Dobra pijača.
Za zaključena družbe na razpolago
posebna seba. Vsem rojakom se
nriporočata

G O D E C - š E R J A K

DEKLETA IN ŽENE,

ki želijo obiskovati krojni in šivalni
tečaj, naj pridejo v soboto, 5. sep¬
tembra ob štirih popoldne v Colegio
Santa Rosa de Lima, Villegas 2471
na trgu v San Justo.

Matilda Furlan

Frizerski Salon "VEHA”

Dobro poznan med našim ženskim
svetom po dobri in solidni izdelavi
trajne ondulacije in tudi “Frio” traj¬
ne, modernem, kakor tudi praktičnem
striženju las (moderne frizure).

Tudi bodoče neveste in družice si
bodo uredile poročne frizure v našem
salonu!

Z malo denarja si boste polepšali
Vašo zunanjost, ker “glava je krona
človeka”.

Ro vljudno priporočamo za cenjeni
obisk. ; Š]

Ob sobotah popoldne je po uradni
naredbi salon zaprt.

FRIZERSKI SALON "VENA"
Calle Ersilla 6320 — Buenos Aires

Iz Liniersa s kolektivom 217 dobrih
pet minut vožnje do Calle Acassuso,
nato peš eno kvadro dalje in eno kva-
dro na desno.

J A V N I NOTAR

Francisco Ran! Cascanle

Escribano Publičo
Uruguay 387

T. E. 38-0122

Buenos Aires

OBVESTI!. A

SFZ sporoča svojim članom in prija¬
teljem:

Univ. prof. g. dr. Ahčin bo predaval
našim fantom o “Gospodarski pripravi
na zakon” v nedeljo 6. sept. ob 16 h. na
Pristavi v Moronu. Fantje se mu bomo
najlepše zahvalili z lepo udeležbo.

Vsi lahko-aileti SFZ naj se v nedeljo
8, sept. udeleže sv. maše ob 7 uri v Ra¬
mos Mejia, potem pa se naj zbero pred
cerkvijo. S seboj naj prineso športno
obleko.

Fantje v Lanusu so začeli z ureditvijo
lastnih, športnih pros f orov. Zvezni odbor
SFZ vabi vse fante, ki bi utegnili prihi¬
teti na pomoč iz drugih okrajev, da se
zbero v soboto 29. sept. pod mostom v
Liniersu.

Peti diskusijski večer o gospodarskih
vprašanjih bo v soboto 29. avgusta zve¬
čer ob 19 .uri na Granaderos. Predavata
g. ing. Dolinar in g. Ocojnik.

Naročaj!© In širite
Svobodno Slovenijo

SLOVENSKI MOLITVENIK

.VEČNO ŽIVLJENJE

GREGORIJ PEČJAK

14. natis, vezan v usnje z zlato obrezo ter natisnjen na
finem papirju imamo v prodaji.

Pohitite z nakupom dokler traia zaloga.

SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULI  A"

Victor Mariinez 50 Buenos Aires

k%ss%%%%%%%%%%%%y,s%%%%%%x%x%\%%-%%xx%%sxxsss%xxxxxxxsxsxxs

S T 'A  V B A RSTVO \

S<®ž@ Mus

Gradnja hiš — Naknadna ureditev načrtov za že postavljene hiše —
Tehnični nasveti in vodstvo zidanja — Podpisi načrtov.

L I N I E RS — M O L I N A 1114

Od železniške postaje 10 kvadrov po Montielu do Tonelera

imprenter, Dorrego 1102. T. E. 54-4344. Bs. Aires \X3SJSJ»«SaSJtSSXJSSS3MSJ«9{SfJJS««{XJ»S3{3»J3«<jej««»gJSXS{3««MSSa»»MtS«SXJM»MM«aS:

(Nadaljevanje s 3. strani)

pri čemer bi voda zalila in onesposobila
za dalijo dobo obe strojnici — Završni-
co in Moste.

Za katera zaključna dela je Mostam
zmanjkalo kreditov. Za nabavo in vgra¬
ditev jeklene obloge v že dograjeni 86
metrov visoki tlačni jašek in 220 metrov
dolgi vodoravni rov, po katerem bi do¬
tekala voda začasno na turbine stare
Završniške elektrarne pozneje pa bi po¬
ganjala četrti agregat. Jeseniška žele-
zarra bi oblogo takoj dobavila, ker je
močno zainteresirana za redno proizvod-
hjo Most, kajti šele Moste so tudi Je-
jsermam zagotovile rec’no obratovanje.

Sredstev manjka tudi za pregrado, ki
je s : cer dograjena v vsej svoji v'š'ni, ni
pa zgornjih devet metrov cb “kroni”
obloženih s ploščami preko katerih bi
brez škode zdrsela narasla voda, če bi
vdrla čez pregrado. Če bo voda nara¬
sla predm bodo vložili te plošče, bo ob¬
čutno poškodovala tudi ostali del pre¬
grade. Sava je pokazala svojo moč že
preteklo leto, ko je v talnem izpustu
divjala in trgala cblcgo kot bi bila iz
lepenke, ne pa iz jekla. Tuo’i ta talni
izpust, skozi katerega izpuščajo vodo
pri vis"k"m vodostaju, ali pa kadar je
treba čistiti rešetke, bo treba tako utrdi¬
ti, da mu v bodoče voda ne bo mogla
več škodovati.

In še nekaj drugih pomembnih stvari
bo treba dokončati, kot so cestni pri-
kliučki ra most, ki je že zgrajen iz že-
lezobetona v loku nad preg-ado in ki bo
znatno skraišal pot med Žirovnico in
Blejsko Dobravo, dalje, umirjevalni ba¬
zeni, vodovod itd.

Za vsa ta dela bi rabila le še okrog
165 milijonov dinarjev, to je 68 milijo¬
nov, ki so jih morali iz letošnjih kredi¬
tov izdati za poravnavo lanskoletnega i
dolga in še okrog 95 / mil : jonov dodatnih
sredstev k letošnjim kreditom.

Če bodo Moste ta sredstva dobile, bo
lahko “Gradis” gradbišče na jesen po¬
spravil. če pa sredstev ne bo, bo pričel
“Gradis” gradbišče pospravljati že 1.
junija letos, ker ne bo megel več delat 1 .
Samo pospravljanje gradbišča bo stalo
okrog 20 milijonov, med tem ko stane
oostavlianie takega gradbišča okrog
50 milijonov. Mnogo manj ne bo stalo,
če bo treba prihodnje leto ponovno vzpo¬
stavljati gradbišče, ki bi ga letes za a -
di pomanjkanja sredstev prekmalu u-
kinili.

Če k tem nepotrebnim stroškem pri-
šte ; emo še škodo, ki bi jo narasla voda
pevzročla na pregradi, ali v talnem iz¬
pustu, ali na prsebni pregradi na Jav r-
niku. ki je že skoraj dograjena in ki šči¬
ti akumulacijsko jezero pred gramozom,
ki ga nanaša Sava, se lahko zgodi, da
bomo zaradi pomanjkanja še nekaj
sredstev, ki so minimalna v primeri z
miPjardami, ki smo iih že vložib' v
Moste, utrpeli precejšnjo gospodarsko
škodo.

še posebno vprašanje pa je delovni
kolektiv. Tu so skupine minerjev, b=to-
r>e”jev, tesariev itd., ki so v sedmih le¬
tih dela v dolini Save pridobili nepre-
cenlj'vo zn.anie in bogate izkušnj’. Ali
naj se v prihodnjih dneh ta k 1 ktiv
razbile in razide na najrazličnejša grad¬
bišča? Ali r.° bi hilo primerneje
staviti ves kolektiv na novo gradbišče,
na katerem bi se “uigrani” kolektiv lo¬

til dela s čisto drugačnim zanimanjem 1
in spretnostjo, kakor pa se je v prvih
let'h v Mostah.

Celo to, da stara pregrada Završnice
pušča, s čimer izgubimo na leto ekrog
2,5 milijona KWh, kar znese toliko k t
če bi Završniška elektrarna povečala
svojo desetmesečno proizvodnjo za
100%, celo ta problem ni tako pereč, in
nam ne more toliko škodovati, kot nam
lahko škoduje nedograditevi objekta, ki
bi bil že to jesen lahko povsem degra- j
jen.

Naši delovni ljudje so vedno razumeli
kaj pomenilo za ras ključni cbjfk i in
so za te cbjekte tudi bili vedno priprav-
Ueni dorjrinašati največje žrtve. Zeto
ra je tudi treba na'ti sredstva za te ob¬
jekte, da nam bodo čimprej doprinašali
koristi, ne pa da bomo zaradi nepopolne
dograditve t-neli ško^o ”

Kakor vid ; te iz stokanja v časopisu,
je res laže delati kopico načrtov kakor
op. dograditi po sedmih letih eno centra¬
lo. Ob tako k")če^em nrirvru d^bmsdne- i
ga metanja denarja v vodo, ki grozi na¬
stati prav pri HE Moste, se človek u-
oravičeno sorašuje, če bodo mogotci na
Vladi vsaj toliko sposobni, da bodo šte¬
vilna začeta dela dokončali. Z načrti za
narrej pa naj pitajo druge, ne nas Slo¬
vence.

tn kaj je še vse v načrtih? Na Pmvi
še elektrarna pri Sv. Ožboltu, na Savi
elektrarna pri Mavčičah pod Kranjem,
med tem ko se je graditev centrale pri
RadovlUci že začela. Cel- vr te mo i-
ših načrtov rale ne omenjam, ker bodo
prav tako obležali neizvršeni kot že na¬
črti za Sv. Ožbolt in Mavčiče. Zakaj?
Zato, ker smo dobili, kot sem že omenil,

povodenj čisto novih načrtov za hidro-
cer.trale. Ti načrti pa so nastali iz dveh
razlogov. Prvič zaradi žalostne usode
Drave v bodočnosti, drugič pa zaradi
“izvoza” elektrike” v sosednje države,
če bo kčaj iz teh načrtov kaj, potem
bo v Sloveniji zgrajeno pod rdečo stra¬
hovlado vsaj nekaj koristnega za bodoč¬
nost. Namesto izropanih gozdov turno
lahko izkoriščali vodne sile in elektriko
prodajali sosedom. Naj razložim.

Žalostna usoda Drave v bodočnosti. •
Kmalu po drugi svetovni vojni je prodrl
v Avstriji račit za zgraditev tako ime¬
novanih “Hidroelektrarn Kaprun.” Po
tem načrtu bodo za eli že visoko v go¬
rah snežnim in ledeniško vodo v povirju
rek Isele in Molle in jo po posebnih tu¬
nelih pretočdi na severno stran v doli¬
no reke Salice (Salzach), torej na se¬
verno stran Visokih Tur. Tam bo ta
voda grala rove elektrarne v Kaprun-
ski dolini. Kaprunski načrt je rnkaj ve-
1'kanskega in obsega cel niz elektrarn.
Čeprav so s prvimi gradbenimi deli za¬
čeli v Avst-iji že leta 1947. bodo gradi¬
li vse skupaj še lepo vrsto let. Ko bo
pa delo končano, bo Drava izgub la naj-
boli važno vodo. Isela in Moll sta naj¬
bolj močna priteka Drave na Korrškem.
Obe imata skozi poletje ves čas visoko
vodo in ima Drava največ zaradi teh
dveh pritokov poleti visoko vodno sta¬
nje. Ker bodo te vode po Kaprunskem
načrtu odpeljane na severno stran Vi¬
sokih Tur, bo Drava tudi poleti imela
nizko vodno stanje in elektrarne na njej
poleti ne bodo mogle imeti v pegonu
vs h svojih turbin. Dočim je sedaj pri¬
manjkovalo elektrike le pozimi, jo bo
tedaj še poleti!

In izvoz elektrike iz Slovenije? Za¬
kaj bi bil mogoč? Po drugi svetovni
vo'ni je poraba elektrike v vseh evrop¬
skih državah močno narasla. Zlasti pri
naš'h sosedah Avstriji in Italiji, še bolj
pa pri nas. Kot pri nas, gradijo tudi na¬
ši sosedje nove elektrarne. Bore pa se
vsi z isto težavo, namreč s posebnim
poman kanjem električnega toka pozi-
m : . Poz‘mi so zlasti v alpskih deželah
vse reke zelo nizke, zato dajejo vodne
elektrarne manj toka. Prav pozimi pa
je zvečer poraba toka največja. Tedaj
morajo povs~d priskočiti na pomoč po¬
sebne kalorične centrale, ki krijem ta¬
ko zvano konico, to je največjo porabo
toka od pet : h do devetih zvečer. Tedaj
namreč delajo še tovarne in nrav tako
'-r.ro  pr vso d vse električne luči. Ker
nizko vodno stan'e nozimi povzroča, da
m'Te marsikatera elektrarna imeti v po¬
gonu krmej polovico svojh tu r b’n. pa¬
de t?k A rekoč razpoložljivi tok iz hidro-
rentral prz‘mi kar na polovico. Vi, tam
v moderni Amer’ki, tega gotovo ne po¬
znate. pri ras in pri naših sosedih pa
zaradi tega tovarne poz ; mi in zlasti zve¬
čer zaradi pomanjaknja teke ne smejo
vso  obratovati cb istem času. Prav ža¬
ra-'i tega bi na vsokdo pozim’ rad še
dokupil električni tok. če bi ga kdo imel
na pretek. V Sloveniji in nekaterih dru¬
gih pr"delih JugoFlavije bi se dale
zgladiti vodne centrale, ki bi prav po-
z‘mi lahko dajale tok na ta način, da bi
jemale nabrano vodo iz umetnih ali na-
ravrih jezer. Ta tele bi rasi sosedje po¬
zimi prav radi kupovali. In za zgraditev
taHIi elektrarn so sedaj v delu novi
načrti.

(Nadaljevanje prihodnjič).