PRIMORSKI dnevnik VL začel izhajati v Trstu ™aia 1945’ njegov Predhotinil, PARTIZANSKI h,= ,VnNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad cikli?.'-?1, razmn°žen na D Jmh" 0d 5 d0 17 se" Plembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v S0VCU Pri Gorenji Trebu-, od 18. septembra 1944 (>, maja 1945 v tiskarni nri .Henija<< pod Vojskim idriji, do 8. maja 1945 l: v. osvobojenem Trstu, ki ni 'ZŠIa zadnJa števi|- t> Bl Je edini tiskani par-SM?n-Ski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 242 (13.180) Trst, nedelja, 30. oktobra 1988 CGIL v težavah ___marko vvaltritsch Koliko časa bo Antonio Pizzina-vzdržal na položaju generalne-9Q tajnika največjega italijanske-?Q sindikata CGIL? Še kak mesec, v° Prihodnje pomladi ali pa še r^.časo? To vprašanje si danes v k .P Postavljajo vsi, ki jih količ-al zanima sindikalno in političen ziv^enie v državi, vsi, ki hoče-j. Tazumeti, kako se bodo razvija-^ °dnosi v levici, še zlasti v času, j-, komunistična partija vztrajno Ce izhod iz krize, v katero je za-v a Jn ki se na vseh zadnjih volit-kaže z občutnim padanjem eyKa njenih glasov. It , Vlienie sindikatov je bilo v o d vsega začetka tesno po-zano z življenjem političnih . /an^- Tako pred prvo vojno, «0 v predfašističnem času, ena-r P° drugi vojni, ko je prišlo do r^a zaradi svetovnonazorskih . frePf°sn’ člani sindikata so čes-0- r?f gledali in še gledajo z mi delavca, ki v sindikatu vidi nr°ZJe' s katerim se lahko brani delodajalcem. Sindikalni vo-ri e P Pa gledajo na vso stvar z ugačnimi očmi. Prav zaradi Crn se v sindikalnih zvezah CISL in UIL vodilna mesta /j, aa osnovi strujarskih raz-' Struje pa pomenijo strankar-7, Politično pripadnost. m ° velja še zlasti za doslej naj-?t?,č"eiši sindikat CGIL. Vsa ljPnKtura tega sindikata je razde-Dri ? ^ned komuniste, socialiste, tu n a'S'e Pr°letarske demokracije, dni tam Pride v poštev še kaka ga strankarska pripadnost. nem marsikdaj okostenelost, o moreš zamenjati iz preprostemu r?z °9a' ker se na določenem imn U nahaja le zaradi tega, ker kn- v ZePu' poleg sindikalne, iz-M te ali dru9e franke, medstrankarska ravnotežja so D rieilla pred nekai dnevi, ko je oIn 0 v lzvršnem odboru CGIL do op^ania o zaupnici sedanjemu zuin!Qln,emu tajniku Antoniu Piz-CnrrU' Ta je komunist. Na čelu bili irso v pavojnem času vedno So amunisti. Proti Pizzinatu, ki ski t nekateri njegovi strankar-tarn;tVariSi P° lanskih parlamen-, drimi h m let°šnjih deželnih ter izm,LhiV0 Itvah Pritožili, da je KPI govpUa glasove tudi zaradi nje-sindikni >>z9rešenega« vodenja li nrn ne P°ritike, so se postavi-ši u nle9pvi strankarski tovari-sredn?munisri- šlo je za tiste iz kov m 9fnaracije, štiridesetletni- komuniv *di;’° P°ntiki sedanjega artističnega tajnika Occhetta. nadaljevanje na 2. strani Proračunska komisija je izdelala program razprav o državnem proračunu Vladna večina poudarja zahtevo po večjih davčnih obremenitvah Povišanje nekaterih davkov naj bi bilo kompenzacijskega značaja - Tudi tokrat ni šlo brez polemik med večino in levo opozicijo - Že danes naj bi odobrili nekaj popravkov, ki zadevajo javne izdatke RIM — Komisija za proračun pri poslanski zbornici je včeraj izdelala smernice, ki se jih bo vladna večina držala v razpravah o državnem proračunu in finančnem zakonu. Gre za nekaj bistvenih sprememb, ki naj bi jih vključili v proračunsko obravnavo, in s tem preprečili, da bi prebili plafon predvidenih državnih stroškov. Proračunska komisija je predlagala povišek davka za kurilno olje na 19 odst. za celotno državno ozemlje, (na jugu plačujejo sedaj komaj 9-odstot-ni davek) in še nekaj drugih poviškov davčnih koeficientov. Spremenila pa je tudi višino nekaterih javnih izdatkov, spremembe pa bodo kompenzacijskega značaja, v smislu, da jih bo soraz-merneje porazdelila raznim javnim sektorjem, kot sta na primer šolstvo in zdravstvo. Tudi tokrat pa ni šlo brez polemik in prepirov, ki jih je sprožila leva opozicija. Predsednik proračunske komisije Nino Cristofori je priznal, da je bila razprava občasno napeta, saj so komunisti večkrat spremenili svoje stališče. Že v času dolgovezne in mučne razprave o tajnem glasovanju je namreč KPI predlagala, da bi parlament najprej odobril državni proračun in šele potem finančni zakon, včeraj pa je to proceduro, ki jo je osvojila tudi večina, odločno odklonila. »Odklon je izrecno političnega značaja,« je dejal Cristofori, »in nima z vsebino proračuna nič skupnega. Komunisti hočejo s svojim zadržanjem spremeniti že ustaljeno prakso, ki velja od leta 1981,« je povzel predsednik proračunske komisije. S svoje strani komunisti menijo, da obstajajo pravila, po katerih naj bi razprava o finančnem zakonu trajala največ 45 dni, in ki ne predvidevajo vzporednih razprav. Do 23. novembra bo torej poslanska zbornica govorila samo o finančnem zakonu in proračunu prav zato, ker doslej večina ni našla skupne poti, po kateri naj bi razprava potekala. Kljub protestom komunistov pa kaže, da bo komisija že danes odobrila finančni zakon, na popoldanskem zasedanju pa naj bi potekala zaključna razprava o državnem proračunu. Skoraj gotovo pa bo že v teku današnjega dne odobrila dva dopolnilna zakonska osnutka o javnih izdatkih oziroma o upravljanju javnega denarja in o krajevni financi. Prvi rezultati pa bodo vsekakor znani že jutri. Dopolnilni zakonski osnutki so važni predvsem, ker bodo nadomestili nekatere pomanjkljivosti vladnega osnutka o gospodarskem manevru. Cristofori je kot primer navedel izdatke, ki jih je vlada namenila šolski reformi, za katero je proračunska komisija predlagala 550 milijard lir za triletje 89/91, Proračunska komisija pa je izdelala tudi predlog za doslednejše finančno upravljanje, katerega namen je vsaj delno zmanjšati deficit, ki ga povzročajo davčne utaje. Proračunska komisija pa je med drugimi dopolnili vključila v razpravo tudi predlog o finančni podpori jezikovnim in etničnim skupinam v Italiji, katerim naj bi dodelila 25 milijard lir za triletje 89/91. Stopnja inflacije je v oktobru padla za 0,1 odstotka RIM — V primerjavi z letošnjim septembrom je stopnja inflacije v oktobru rahlo padla. Vsedržavni zavod ISTAT je izračunal, da je inflacija v oktobru dosegla 4,7 odst., proti 4,8 odstotka septembra letos. Življenjski stroški delavskih in uradniških družin pa so se zvišali za 0,8 odstotka v primerjavi s septembrom. Povišek pa je v tem primeru povzročil trimesečni obračun stanovanjskih stroškov in obračun najemnin. Naraščanje inflacije pa spremlja tudi znaten primanjkljaj v državni blagajni. Zakladno ministrstvo je objavilo podatke, ki se nanašajo na prvih devet mesecev letos. Primanjkljaj znaša 94.216 milijard lir, kar je 10 odstotkov več kot v istem obdobju lani. V državno blagajno se je v prvih’devetih mesecih izteklo 193.575 milijard lir, zakladno ministrstvo pa je imelo 296.135 milijard stroškov. Statistična razmerja napovedujejo, da se bo primanjkljaj v prihodnjih mesecih še povečal. Množična prisotnost jugoslovanskih kupcev v Trstu TRST - Jugoslovanski kupci so v našem mestu zadnja dva meseca predstavljali že skoraj pravo redkost, ta konec tedna pa so s svojo množično prisotnostjo presenetili tudi izkušene tržaške trgovce. O velikem številu jugoslovanskih državljanov, ki so se pred prazniki podali na »tržaški shop-ping«, priča tudi dejstvo, da je na obmejnih prehodih, na primer pri Fernetičih, bilo treba čakati tudi po eno uro, mimo dejstva seveda, da so bile tržaške ulice preplavljene z avtomobili z najrazličnejšimi jugoslovanskimi evidenčnimi tablicami. Največ je bilo avtov iz Ljubljane in Zagreba ter drugih slovenskih in hrvaških mest. Čeprav je tečaj dinarja v Trstu ta čas izredno nizek (za 10.000 din dobijo jugoslovanski kupci v najboljšem primeru 2.700 lir), je največ zanimanja za oblačila, ki so prav v našem mestu med naj dražjimi v Italiji. Očitno je želja po modnih oblekah močnejša od inflacije, ki pesti Jugoslavijo. Preiskava ob polemiki o novem zakonskem osnutku Čistejši heroin ali crack v ozadju turinskih smrti? TURIN — Šest oseb je umrlo v manj kot 48 urah, zdravnikom pa je uspelo ohraniti pri življenju približno enako število ljudi. Turinsko tržišče z mamili je terjalo izredno visoko število žrtev, tako da mestne oblasti resno skrbi, kaj se trenutno dogaja v piemontskem središču preprodaje heroina. Šesterica mladih žrtev (dve so pokopali včeraj) je namreč umrla zaradi overdoze heroina, preiskovalci pa so izrazili prepričanje, da se je na turinskem tržišču pojavila velika količina tega mamila. Prav zaradi tega je padla cena droge v maloprodaji in so zato tudi razpečevalci znižali svoje cene, oziroma izjemoma niso rezali doz. Neobičajno čista droga je lahko dejansko ugonobila turinske zasvojence z mamili, vendar zaenkrat ni mogoče izključiti dejstva, da trka na mestna vrata zlaglasni crack. Policijski oddelki, ki se ukvarjajo z mamili, so sicer to možnost zanikali, mnogi drogirane! pa so preiskovalcem izjavili, da so nekateri trgovci smrti primešali heroinu kristale cracka. V Italiji še niso zasledili te halucinogene snovi, ki kosi svoje žrtve predvsem v ZDA, vendar ni izključeno, da se je pojavila tudi na našem tržišču. Crack je sorazmerno izredno poceni mamilo, ki povzroča ireverzibilne poškodbe možganom in lahko umori zasvojenca že po tretjem »kajenju« (kristale kadijo iz majhnih steklenih ampul). Dodatek cracka heroinu pa bi lahko pomenil - ko bi se izkazalo, da gre res za sestavljeno mamilo - tudi načrtno zastrupljevanje drogirancev, morda v sklopu obračunavanja med organizacijami razpečevalcev. Preiskovalci so vsekakor izredno previdni in trdijo, da gre smrti turinskih mamilašev pripisati rednemu tržišču heroina in »običajnim« overdozam, kar delno podpirajo tudi sledovi mamila, ki so jih našli v odvrženih brizgljah. V Turinu je vsekakor stopilo v veljavo svojevrstno izjemno stanje, ki je globoko pretreslo same zasvojence z mamili. Mnogi so pripravljeni na sodelovanje s preiskovalci, kar bo nedvomno v pomoč policiji, vendar ne bo veliko pomagalo k rešitvi perečega vprašanja uživanja mamil. Ob sosledju smrti in hudih zastrupljanj drogirancev za-dobi še poseben pomen poseg socialističnega voditelja Bet-tina Craxija, ki se je uprl odobritvi zakonskega osnutka Rose Russo Jervolino. O njegovih izjavah bosta danes pisala komentatorja socialističnega dnevnika L Avanti in glasila Krščanske demokracije II Popolo. Socialisti so utemeljili svoj »ne« zakonskemu osnutku, ki bi moral po trinajstih letih končno posodobiti zakon iz leta 1975, z zahtevo po jasnejši represivni politiki. V novem zakonu bi morali namreč točneje odmerjati kazni uživalcem mamil in trgovcem smrti. Po raziskavi, ki jo bo v ponedeljkovi številki objavil tednik Panorama, je kar 63,9 odstotka Italijanov proti liberalizaciji heroina in kokaina, 64,9 odstotka pa bi z veseljem prisodilo dosmrtno ječo razpečevalcem. Bettino Craxi zagovarja tudi stališče, da je liberalizacija mamil nekaj, kar sploh ni v povezavi z osebno svobodo posameznikov. Izbirati mamilo pomeni izbirati suženjstvo in ne svobodo, je dodal tajnik SMG Svidercoschi. Novi zakon pa mora nuditi državi predvsem možnost, da izvaja represijo na ljudeh, ki vodijo trgovino droge, ne pa na neposrednih žrtvah. Košarka: v Trstu ob 17.30 Jadran spet doma J50.1*0 danes*1 v^r^ar^ lv belih dresih med tekmo s Faenzo) rz»ški športn- 2 Ug.i sPet igrali doma. Ob 17.30 se bodo v Sentio prj p, * Palači pomerili z ekipo Rangers iz kraja Bi-encah. Naši seveda računajo na nov par točk Odbojka: v moški in ženski C-l ligi Uspešen start goriške 01ympie Borovke začele s porazom □ □ □ Odbojka: v deželnih ligah V uvodnem kolu zelo dober obračun naših šesterk □ □ □ Košarka: v promocijskem prvenstvu Vsi trije naši predstavniki tokrat ostali praznih rok NA 14. STRANI Istrabenz je po uvedbi bonov prodal polovico manj bencina KOPER — Na koprskih bencinskih črpalkah so v zadnjem mesecu in pol zabeležili močan padec pri prodaji bencina. Nič čudnega, saj so prav pred poldrugim mesecem tudi na Tržaškem uvedli prodajo bencina po znižanih cenah. Seveda ima vsakdo pravico le do omejene količine cenejšega goriva. Zaradi tega je Istrabenz od 15. septembra do 30. oktobra prodal kar 2,3 milijona litrov bencina manj kot v istem obdobju lanskega leta. Zaradi tega je v blagajne bencinskega podjetja priteklo 8 milijard dinarjev manj od načrtovanega. Stanje na goriških črpalkah pa je precej različno. Trg je namreč tam ustaljen, saj razpolagajo na Goriškem z bencinskimi boni že dolgo vrsto let in torej ni pričakovati pomembnih premikov pri količini prodanega goriva. K temu gre vsekakor dodati tudi dejstvo, da je na novogoriških črpalkah tudi veliko kupcev iz Vidma, ti pa itak bencinskih bonov nimajo. Sicer so uvedbo bencinskih bonov, da bi pomagali tržaškim črpalkarjem, napovedali že pred mnogimi meseci, preko meje pa so upali, da je bila obljuba le sad predvolilnega vzdušja in da bo ’ ostala neuresničena. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug ugotavlja, da so v Jugoslaviji vselej živeli v prepričanju, da bencin prinaša devize, niso pa računali na učinek, ki ga lahko predstavlja pri padcu vrednosti dinarja. • CGIL v težavah NADALJEVANJE S 1. STRANI Čisto nepričakovano, a najbrž razumljivo, pa so se v bran Pizzinata postavili socialisti s podtajnikom Otta-vianom Del Turcom na čelu. Pizzinato se je ohranil na čelu CGIL s 27 glasovi (14 socialistov in 13 komunistov), proti njemu je glasovalo 15 odbornikov - komunistov, 4 so se vzdržali. Rezultat vsega tega je bil, da se je Pizzinato obdržal na čelu CGIL z odkrito pomočjo socialističnih sindikalistov. Italijanski tisk se je seveda o tem razpisal. Dan za dnem listi objavljajo komentarje ter intervjuje tako s sindikalisti iz vrst CGIL kot s tistimi drugih sindikatov in tudi s politiki. Nedvomno je, da so danes konfederalni sindikati v težavah. Avtonomni sindikati, razni cobasi in podobni, so jih na marsikaterem področju spravili na kolena. Avtonomni sindikati so vodili ostre borbe, ki so bile kronane z uspehom, birokratska struktura konfederalnih sindikatov pa je zaostajala in sploh ni razumela sprememb, ki so nastajale v družbi. Tu pa tam pa so tudi v konfederalnih sindikatih prišle na dan maksi-malistične težnje. Pred leti so te bile zelo prisotne v sindikatu CISL. Dandanes jih je več v sindikatu CGIL. Maksimalistične težnje pa ne dajejo ugodnih rezultatov. Tudi med konfederalnimi sindikati prihaja do različnih gledanj in razkorakov. Sindikat kovinarjev CGIL je apr. pred kratkim v Turinu bil proti sporazumu s Fiatom, sindikata CISL in UIL sta ga podpirala. Večina delavcev je na referendumu bila za sprejetje sporazuma. Sedaj, dva meseca pozneje, ko je CGIL ugotovil, da so delavci s sporazumom zadovoljni, se je odločil, da podpre sporazum. Podobno se dogaja tudi drugje. Drugod pa se izostrujejo spori strankarskega značaja. V Brescii so pred dnevi komunistični sindikalisti zapodili tajnika - socialista. V zadnjih letih se sindikati hvalijo, da imajo več članov kot prej. To je sicer res, vendar pa je treba vedeti, da je, vsaj v CGIL, najmočnejši strokovni sindikat tisti, v katerem se združujejo upokojenci. Danes upokojeni delavci so desetletja plačevali sindikalno izkaznico, brez nje sedaj ne morejo. Kaj pa drugi delovni ljudje? So sploh včlanjeni v sindikat? Danes tehniki v belih haljah številčno že prevladujejo nad delavci v modrih oblekah. Še več jih bo v bodočnosti. Bodo ti ljudje sledili zastareli politiki, ki jo vodijo nekateri sindikalni voditelji? Bodo ti ljudje sledili sindikatu, če bo ta le odraz ene ali druge ali več političnih strank? Nam se zdi, da so sindikati tisti, ki se bodo morali posodobiti. Drugače ne bo šlo. V pristanišču v Genovi je prišlo do hude nesreče na ladji Šest delavcev ranjenih zaradi eksplozije plina Plin je verjetno uhajal iz varilnega aparata - Popravila je imelo v zakupu več podjetij GENOVA — Včeraj zjutraj okrog 10. ure je v genovskem pristanišču prišlo do nesreče, ki se le za las ni spremenila v tragedijo. V doku, kjer opravljajo vzdrževalna dela na tovornih ladjah, je bila že nekaj dni zasidrana motorna ladja Lit-rix, ki je last genovske plovne družbe Acomar. Preden je priplula v Genovo, so v pristanišču v Savoni izkrcali večji tovor industrijskih kemikalij, ker pa je bil tamkajšnji dok za popravila zaseden, so ladjo odpremili v Genovo. Včeraj je v podpalubju delala skupina delavcev, ki je pri tem uporabljala varilne stroje. Zvariti je bilo namreč treba nekaj razpok v stenah posameznih skladiščnih prostorov v naj nižjem predelu ladje. Kaže, da je ostal ventil, ki v varilni stroj dovaja plin, odprt in plin je verjetno nasitil prostor. Ko so delavci ponovno prižgali plamen, je prišlo do močne eksplozije. Ogenj, ki se je pri priči razširil po majhnem in nizkem prostoru v podpalubju, je oplazil šest delavcev, od teh sta dva utrpela opekline prve, druge in tretje stopnje. Najbolj se je poškodoval 22-letni Ettore Soggiu, za katerega so zdravniki izrekli 40-dnev-no prognozo. Delavec je doživel tudi močan šok. Zdravstveno stanje ostalih delavcev ni zaskrbljujoče in nekaj jih je že lahko zapustilo bolnišnico. Ladja Litrix je, kot rečeno, prevažala kemikalije, vendar izvedenci izključujejo možnost, da so v podpalubju ostale usedline, iz katerih bi se lahko sproščal plin. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je zato uvedlo preiskavo. Kljub temu da je bilo na krovu uradno le šest delavcev podjetja Sarini, kaže, da je bilo v trenutku nesreče na ladji več ljudi. Nekateri delavci so povedali, da je več podjetij vzelo v zakup razna dela, vendar je informacija nezanesljiva. Samo temeljita preiskava bo pokazala, ali so bili vsi zakupi zakoniti in ali so bili delavci podjetij usposobljeni za tako nevarna dela. Umrl slikar Annigoni Policija zaprla Vaclavski trg Odpadla demonstracija v Pragi PRAGA — Napad češkoslovaških policijskih oddelkov na množico, ki se je udeležila ilegalne manifestacije v Pragi, je bil menda hujši od tistega, kar se je razvedelo takoj po spopadu med demonstranti in policijo. Skupina disidentov je izjavila, da se je policija poslužila solzilcev pa tudi psov in brizgaln. Na Vaclavskem trgu so se ponovno pojavila tudi oklopna vozila, kar se ni dogajalo od 1969. leta. Predvčerajšnjo demonstracijo ob 70-letnici republike je organiziralo pet neodvisnih skupin, med katerimi tudi Charta 77, in nekatera novoustanovljena mirovna gibanja. Vaclavski trg je bil tudi včeraj zaprt prometu (zaprli so celo izhode podzemne železnice) in močno zastražen, saj je opozicija najavila novo demonstracijo ob dvajseti obletnici sovjetskega vdora na Češkoslovaško. Disidentske organizacije so se 1968. leta namreč domenile, da se bodo spominjale sovjetske »invazije« s sobotnimi zborovanji na Vaclavskem trgu. V Winterthuru razprava o zaščiti Slovencev v FJK WINTERTHUR — V krožku slovenskih izseljencev v Švici je deželni svetovalec Bojan Brezigar imel predavanje o trenutnem položaju slovenske manjšine v Italiji in o njenih prizadevanjih, da bi končno dosegla zaščitni zakon. Predavanje je bilo v okviru informativnih srečanj, ki ga krožek »Pro cultura slovenica« organizira s političnimi predstavniki Slovencev v Furla-niji-Julijski krajini in na Koroškem. V svojem izvajanju se je Brezigar ustavil pri vprašanju zaščitnega zakona ter podčrtal, da je treba zaščititi ne samo jezik in kulturo slovenske manjšine, temveč tudi gospodarstvo in teritorij, na katerem živi. Omenil je tudi gradnjo predvidenih znanstvenih objektov, konkretno sinhrotrona pri Bazovici, ter poudaril, da bi zanj lahko našli lokacijo, ki bi ne oškodovala manjšine. Kar zadeva slovensko prisotnost v samem mestu Trstu, je Brezigar dejal, da so trditve, češ da o tej prisotnosti ni zgodovinskih dokazov, popolna laž, ki se je danes poslužujejo tisti, ki hočejo odrekati manjšini sleherno pravico, tudi tiste, ki si jih je že priborila. FIRENCE — V mestu, ki si ga je pri devetnajstih letih izbral za stalno bivališče, je v noči na petek umrl 78-let-ni slikar Pietro Annigoni. Njegovo ime je zaslovelo predvsem zaradi številnih portretov in slik, v katerih je italijanski mojster ovekovečil evropske kronane glave in svetovno znane politične osebnosti. Najbolj znana pa je vsekakor slika kraljice Elizabete (na sliki), čeprav je Annigonijeva umetnost vezana predvsem na iskanje »nove renesanse«. Pietro Annigoni je pričel svoje slikarsko in odločno bohemsko življenje že pri šestnajstih letih, ko mu je uspelo prodati svojo prvo risbo. Nekaj let kasneje, ko se je družina vrnila v Milan, pa je Annigoni ostal v ljubljenih Firencah in pričel razstavljati. Svoje slike je takrat podpisoval »C«, saj so mu prijatelji in kolegi nadeli vzdevek »Canonicus«, po ulici, v kateri je stanoval. Leta 1947 je ubral svojo dokončno umetniško pot, ki ga je vodila mimo »modernih slikarjev resnice« do kromatskega iskanja »nove renesanse«. Umetnost ga je večkrat privedla tudi do iskanja verskih tematik, kot dokazujejo impozantne freske v cerkvi pri Ponte Buggianese (Pistoia) ter kupole bazilike v Montecassinu, kjer je čopič že sedemdesetletnega Annigoni-ja prekril in nadomestil uničene freske Luče Giordane. Smrt v artezijskem vodnjaku Naldo Ferrl in artezijski vodnjak, v katerem je izgubil življenje (Telefoto AP) AULLA (MASSA CARRARA) — Gasilci iz Masse Carrare so včeraj povlekli iz globokega artezijskega vodnjaka truplo 55-letnega delavca Nalda Furia. Delavec je iz še nepojasnjenih razlogov padel v vodnjak, gasilci in reševalne ekipe pa so mu zaman skušali pomagati iz zemeljske pasti. Nesreča bi lahko imela še hujše posledice, saj je prav eden od gasilcev, ki so prvi prihiteli na pomoč Furii, ostal ukleščen v artezijskem vodnjaku. Gasilcu Mauriziu Cargiolliju je priskočil na pomoč šef gasilske ekipe Enzo Angeloni, ki se sedaj zdravi v bolnišnici zaradi prevelikega napora in preživetega stresa. Reševalna akcija pri artezijskem vodnjaku je bila namreč izredno zahtevna, saj so se stalno odpirala nova brezna. O nestabilnosti zemeljske plasti pričajo tudi globoke odprtine, ki so zazijale v nosilnih zidovih neke stavbe v bližini. Družina, ki je stanovala v hiši, je morala iz varnostnih razlogov zapustiti dom. Zahrbtna mineralna voda CAGLIARI — Steklenica mineralne vode je lahko smrtno nevarna. To resnico je na lastni koži (in v želodcu) preizkusil mladenič, ki je v restavraciji naročil kozarec sveže slatine. Namesto te pa je bil v steklenici natrijev lug. Ko je mladenič »vodo« izpil na dušek, se je zgrudil in se začel zvijati v hudih krčih. Točaj je hotel osebno preveriti, kaj je gostu ponudil, k sreči pa tekočine ni požrl. Oba sta morala v bolnišnico; medtem ko so točaju le izprali želodec in pregledali ustno votlino, so nesrečnega (žejnega) gosta nemudoma prepeljali v bolnišnico v Milan, kjer imajo ekipo specializiranih zdravnikov za tovrstne primere zastrupitve. Fanta so morali podvreči operaciji in upajo, da mu bodo lahko rešili življenje. Globa »zlonamernemu« podjetju NEW YORK — Ameriško združenje OSHA (Occupational Safety and Health Administration), ki skrbi za zdravo delovno okolje, je prisodilo pet milijard in pol lir globe družbi Morrei. Izvedenci OSHA so namreč zasledili, da je v tovarni konzerviranega mesa Morrei kar 880 na 2.000 delavcev utrpelo hude poškodbe v rokah in nogah zaradi rutinskega dela pri strojih. Družba Morrei je bila menda obveščena, da so stroji za konzerviranje mesa nevarni za zdravje delavcev pri delovni verigi, a se je namerno vzdržala slehernega izboljšanja delovnega mesta. Prav zaradi tega je kazen tako visoka, najvišja v 17 letih delovanja OSHA. Ob ugotovitvi, da je marksizem filozofija, ne pa znanost V Jugoslaviji se vrstijo razprave o aktualnosti marksistične misli V zadnjih dneh je bilo v Jugoslaviji več pomembnih razprav (okroglih miz) o današnjem pomenu in vrednosti marksistične znanosti. Pomembni okrogli mizi sta bili na primer v Cavtatu (ta je vsako leto, je izrazito mednarodna, njen nekako stalni naslov pa je »Socializem v svetu«) in v Zagrebu, kjer pa so se vidni marksistični eksperti sešli v okviru zagrebškega marksističnega centra »Vladimir Bakarič«. Zanimiva okrogla miza je bila tudi v Skopju. V bistvu so na vseh teh srečanjih obravnavali problem identitete marksizma v današnjih razmerah, ne le v Jugoslaviji, marveč tudi drugod po svetu. Zlasti značilno je, da so bila tokrat razmišljanja večine udeležencev veliko bolj »korenita« (kot so rekli v Zagrebu) kot v prejšnjih letih, kar je nedvomno tudi posledica krize marksistične misli in dela domala povsod. Razmišljanja pa kajpak niso bila črno-bela. Poglavitna ugotovitev je bila, da je marksizem v krizi preprosto zato, ker se je »zaprl vase«. Marksizem žal že dolgo ne sodeluje več v zgodovinskem razvoju,- Hotimir Burger je v Zagrebu naglasil, da so takorekoč uresničevalci marksizma preprosto pozabili, da marksizem ni »dokončen objekt«, čeprav je seveda vprašanje o enem ali več marksizmih namišljeno. Pomemben sklep (sociolog Ljubomir Cuculovski) je lahko ta, da bi moral biti današnji (pa tudi že včerajšnji) marksizem zgodovinsko in programsko daleč bolj stvaren. V Cavtatu so kar vztrajno ponavljali, da je marksizem doživel največji udarec v trenutku, ko so ga takorekoč »institucionalizirali« kot politično in ideološko doktrino ter ga dobesedno odtrgali od spleta gospodarskih, družbenih in humanističnih znanosti. S tem je postal zastarel pojem, ki ga danes »konservativno« še zmeraj goji samo birokracija, ki od tega ima sprotne (torej zgodovinsko nevredne) koristi, nikakor pa ne dolgoročnih. Še zmeraj žal obstaja lažen videz, da je marksizem samozadosten, to pa je za marksizem usodno. Pomembna sestavina razmišljanj na omenjenih okroglih mizah je bila v tem, da marksizma niso odprli tehnološkim znanostim, kar pa seveda ne bi smelo pomeniti spremembe pri problemu odnosov kapitala. Stipe Su-var je v Cavtatu rekel, »da je osvoboditev znanosti "conditio sine qua non“ za resnično uveljavitev današnjega marksizma«. Marksizem bi se moral dejansko odpirati vsemu novemu, saj je v novejšem času tudi vrsta novih ved, med njimi na primer sociologija, ki da vsak dan rojeva »nove poglede in sklepanja«. Dejstva so danes sila zgovorna in zanesljivo niso v prid okosteneli mar- ksistični misli. Rezultati ne ustrezajo marksističnim predvidevanjem. Delavski razred je vsak dan siromašnej-ši, odmiranje države, kot si ga je predstavljal marksizem (namreč že v obdobju socializma), se ni uresničilo. Branko Horvat je v Zagrebu poudarjal, da bi si moralo človeštvo skozi sila posodobljene marksistične poglede zastavljati naloge, ki jih bo lahko rešil, ne pa takšne, ki nimajo zveze s stvarnostjo. Marksizem je navsezadnje nastal, da bi izboljšal stvarnost. Dogaja pa se, da njegove postavke navadno proučujejo v luči tistega, kar je že bilo ali pa v luči onega, kar bržčas bo. Osrednjega pomena pa bi seveda morala biti današnja stvarnost, tehnološ- ka in pluralistična, kot je pojasnjeV Darij Zadnikar prav tako v Zagte ,g, Marx je še danes pomemben kot 1 „ zof (filozofija pač ne odmira), ne IL. več kot učenjak. V tem je bržkone s tar el. Skratka, danes ne gre več za aP° v0 gijo marksizma, marveč za nie.^njjh stvarno razčlenjevanje v zdajšnja razmerah. Te terjajo hitrejše 0^°a!le-re. Problem uporabe takoimenov fl ga demokratičnega centralizma le niz ugank. O diktaturi delavsn razreda danes preprosto in neov J _ vo vemo, da jo pod plaščem delev al. ga razreda izvajajo vodilne bito ske strukture, ki so na oblasti. Domala neizbežno je bilo, da ,je, na okroglih mizah lotili 0s(i- ma jugoslovanske neuvršce Tako domači kot tudi večina -udeležencev pa v tako usmeri podvomila. Seveda so pa sPelRn0sti tavali, da mora politika neuvršce težiti k napredku, k »stvarnem e. voju in da je, denimo, politika. zovanja na Evropo navsezadnj . membna sestavina neuvrščeneg banja. Njegovo temeljno vo ,.^u. mora le biti (povzeto po „n]itika tantov v Cavtatu) »resnična p za dejanski napredek«^Q kqCjaN Sadovi strokovnega sodelovanja vzcvetijo v dolini pod Kaninom Din k-etn*ca rezijanske folklorne sku-r. e.ie v zadnjih dneh na več načinov nin^1"8*3 ln Prevetrila dolino pod Ka-eia°m. Večerne prireditve (srečanje Dos °V s^uPine' koncert, predvajanje ohaetk°v o Reziji) so seveda bolje zbe kane' saj se zaposleni ljudje lahko Pa r^0 V kulturski hiši le zvečer, kar seveda ne zmanjšuje pomena stro-^nejšega dela prireditev, ie n k°vo srečanje strokovnjakov se lo p Krv' Pogied zdelo nekoliko med-Dris ? Uv°dnih referatih pa se je med kUs-. n*mi razplamtela zanimiva dis-]a, ki ob izrazito strokovnem od- nosu do teme - ljudsko izročilo in odrsko prikazovanje - ni mogla mimo dejstva, da je srečanje prav v Reziji, kjer je izročilo še živo. Tako se je nemudoma ponudila misel, da raziskovalec ne more biti hladen in neprizadet do področja, ki ga obdeluje. Navadno ga to področje zasvoji in raziskovalec podoživlja probleme z ljudmi, s katerimi se srečuje. Vsak od prisotnih strokovnjakov ima za seboj različne izkušnje v različnih okoljih, vendar so vsi govorili precej podoben jezik, saj verjetno ni naključje, da so stari znanci. Tako je srečanje postalo nadvse sproš- čeno izmenjavanje mnenj ob vsestranskem priznanju slovenskim raziskovalcem za delo, ki so ga opravili v zadnjih petindvajsetih letih. V tej dobi so sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU zbrali več kot 60 ur zvočnih posnetkov. Prepis posnetkov so včeraj darovali Muzeju Gorske skupnosti v Naborjetu in istočasno izdali katalog posnetkov, ki je za vsakega strokovnjaka nadvse dragocen pripomoček. Levji delež zaslug imajo pri tem slovenski raziskovalci, katalog pa je nastal v sodelovanju s furlanskim strokovnjakom Brunom Rossijem in z docentom na tržaški univerzi Gianpaolom Grijem. Prav to sodelovanje, ki se ob Reziji izogne vsakemu pomisleku, je privedlo tudi do izdaje knjige o rezijanskih vižah in godcih. Zasluge zanjo ima avtor Julijan Strajnar, ta trenutek verjetno najgloblji poznavalec godčevstva v Reziji, lastita si jih seveda založbi ZTT in videmska Pizzicato, ob projektu pa so stali kot običajno Bruno Rossi, Gian-paolo Gri in etnomuzikolog ter docent na DAMS Roberto Leydi (na Ferrarije-vi sliki z leve: Bruno Rossi, Roberto Leydi, Julijan Strajnar in predstavnik ZTT Marko Kravos). Knjiga je torej že spet sad sodelovanja, spodbujanja, prijateljstva, avtor pa je udejanjil »sanje« in jih seveda poklonil protagonistom -»rezijanskim godcem, ki ohranjajo rezijansko ljudsko izročilo skozi leta«. NADJA KRIŠČAK Nova služba na deželnem letališču Tudi taxi-letala v Ronkah RONKE — Vedno več ljudi se poslužuje letal za poslovna ali turistična potovanja, vendar kapacitete so marsikdaj zasičene in na nekaterih progah ne dobiš zlahka prostora. Marsikdaj naleti potnik še na stavko in se mora potovanju odpovedati. Še zlasti poslovni ljudje so pri tem zelo prizadeti, saj je zanje čas zlata vreden. Zaradi tega so se v zadnjem času pričeli posluževati manjših letal, ki vršijo službo podobno taksijem v mestnem avtomobilskem prometu. Nekatere večje tovarne imajo sicer svoja letala, vendar pa so stroški za vzdrževanje zelo veliki. Zaradi tega si lastno letalo lahko privoščijo le nekateri. Tudi v Vzhodni Italiji so bile ustanovljene zasebne družbe, ki imajo majhna letala in vršijo takšno letalsko taxi službo. Pred nekaj dnevi so tako službo uvedli tudi ha letališču v Ronkah, vzdržuje pa jo družba je FriFly, ki posluje že več let. Kar 95 odstotkov njenih klietnov so poslovni ljudje. Ta družba ima na letališču v Ronkah letalo znamke Cessna Citation Fanjet (lahko pelje 6 potniko) ter Learjet (njegova kapaciteta je 9 potnikov). Na letališču v Ronkah je predsednik družbe FriFly Stefano Esposito novinarjem povedal, kakšne so naloge te družbe. Govorili so še predsednik deželne zveze industrijcev Gianfranco Zoppas, predsednik finančne družbe Friulia Vitto-rio Zanon in predsednik letališkega konzorcija Gino Cocianni, ki je izrazil zadovoljstvo, da ima deželno letališče v Ronkah sedaj tudi to novo stalno službo. Ex tempore v Piranu ga frec^ oktobra je bil v Piranu slikarski ex tempore, ki se in sG.udeležilo 143 slikarjev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije je • lce- Slikarji so oddali strokovni žiriji 200 del, žirija pa teh izbrala 73 slik, ki so te dni razstavljene v pmh galerijah v Piranu. StjDarv° nagrado tega že 23. ex tempore je prejel Mauro treti n°V z Beke, drugo nagrado Igor Rukavina iz Opatije, bili ? E® Zmago Possega iz Bilj. Med ostalimi nagrajenci so stanr, 1 .tr*je s Tržaškega. Boris Zuljan je prejel nagrado Vora VaR]skega podjetja Dom na temo »Dom«, Silvano Cla-ža i.rsta je prejel nagrado igralnice Casino iz Portoro-iz 'p. atalia Ziili iz Milj pa je prejela nagrado gostišča Pavel rana na temo »Istrska pokrajina«. Za zaščito pred onesnaženjem PORDENON — V okviru obsežne akcije proti onesnaženju so karabinjerji iz Pordenona ob pomoči osebja posebnega ekološkega oddelka včeraj prijavili sodišču 43 oseb zaradi kršitve zakonov o zaščiti okolja. Med prijavljenimi sta tudi Župan mesteca Sacile Isidoro Gottardo in predsednik KZE št. 12 Elvi China. Karatvnjerji, ki so bili pred časom v videmski pokrajini, so v pordenonski pokrajini pregledali delovanje 22 kamnolomov, 77 industrij, 5 klavnic, 56 kmetij, 8 čistilnih naprav in 72 drugih struktur, med katerimi tudi bolnišnice in ribogojnice. Ob koncu pregledov so, kot rečeno, karabinjerji prijavili 43 oseb in zasolili šest glob zaradi kršitve določil zakonov 319 in 615 o zaščiti pred onesnaženjem zraka in vode. Istočasno so karabinjerji vzeli v raznih krajih vrsto vzorcev vode, odpadkov in odplak, ki so jih poslali v analizo speciliziranim inštitutom. Na osnovi rezultatov analiz pa bodo ob potrebi nadalje ukrepali. Padlim v spomin ČEDAD — Kot vsako leto bodo tudi letos predstavniki Generalnega konzulata SFRJ v Trstu in delegacije občinskih odborov ZZB Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin polagali vence na grobove in pred spomenike padlim borcem NOB na obmejnem področju. V videmski pokrajini bodo predstavniki konzulata polagali vence jutri, 31. oktobra, v Čedadu ob 10.00 in na Matajurju ob 13.00, 1. novembra pa v Gonarsu ob 8.00. Delegacija ZZB Tomin pa bo jutri polagala vence ob 8.00 v Osojani, ob 11.30 v Tipani in v 13.30 v Čeneboli, 1. novembra pa ob 7.30 v Obrči, Ob 8.10 v Sv. Lenartu, ob 8.30 v Sv. Pavlu, ob 8.50 v Gorenjem Tarbiju, ob 9.30 v Štoblaku in ob 10.30 v Topolovu. Sergej Vošnjak novi predsednik Partizanskih novinarj noZna,ni.slovenski časnikar in dru novi ltični delavec Sergej Vošnjč par,. Predsednik Aktiva sloven bil *?ans* v Beograd, kjer je odprl bife na sredisc ulici Terazije poleg hotela Balkan. y bife obstaja še danes in nosi, gotovo spomin na prvega lastnika, ime »Trst«. Naš jubilant Just je vsa vojna leta PT živel v Beogradu, doživel njegovo st hovito bombardiranje leta 1941 in v druge vojne nevšečnosti in neprilike. P je kljub temu vodil svoj bife do j® 1949, ko se je vrnil v Trst, in kam d ^ gam, če ne v Tomažičev bife, kjer so ob sestri Emi ponovno zbrali bratje J ^ Zdenko in Emil in ga upravljali do 1 1978. v Od takrat se je tudi Just umakm ^ pokoj, ki ga živi z veliko zavzetostjo naš slovenski gospodarski, kulturni družbeni vsskdsn, ps sevedd s čimp^9 ^ tejšim zahajanjem v rodno domačij v Škrbino, kjer mu trte rodijo tudi hektoliter dobrega, zdravega terana pridela še nekaj tropinovca za bogatl jj in poživljanje krvi. Česa pa ima do' tudi za oživljanje spominov, pri č ^s0 mu je v pomoč izjemen spomin, na to dolgo preteklost in s posebnim za. v. čenjem ne le na svojo gostinsko d^g nost, pač pa tudi na mladeniške šp01^. podvige. Just je bil namreč kot član žaškega motociklističnega kluba me ^r. onirji motociklističnega dirkaštva v(jI1jj stu. S svojimi železnimi konjički. za ve od petih je bil motor s prikolico zr!a jjrjc Harley Davidson, se je udeleževal ^gS_ in povsod osvajal zmage ali najvisja _ ta. Najbolj ponosen pa je še zdaj na ^ go in zlato (v resnici zlato!) kolajn ^ dirki prikoličarjev na Montebellu, ^ teri je imel za sovozača brata g(j Čeprav je zamudil start, je potem j dirko prehitel vseh 12 dirkačev in., gje-prvi na cilj ob bučnem navdušenj dalcev. Pa še zanimivost: ko je le 3 Q odšel iz Trsta v Jugoslavijo, je ,vs0 DriJco-pot do Beograda prevozil s svojim P ličarjem Harleyem, na katerega je P j, hčerke Lili naložil še kakih dese Just kov. Potem je era motociklov pre . si je kupil avto in ga vozil do pre ^ ma letoma in bi ga še, ce ne bi ^eJn di vida, saj je drugače pri zdravju in dobrem razpoloženju. Da bi tak ostal še dolgo letna-mu zdravje bilo ob strani v di slednji okrogli življenjski iu- gOREjsj Pokrajina še brez dela odbornikov Vlečenja vrvi še ni konec Že predolgo trajajoče vlečenje vrvi okrog tržaških upravnih teles se torej še ni povsem zaključilo, pač pa je Pripravilo še novo presenečenje. Njegovo prizorišče, kot smo že včeraj poročali, je bil pokrajinski svet, ki še ni rzvolil vseh odbornikov, in to očitno zaradi notranjih sporov v sami koaliciji oziroma celo znotraj ene stranke koali-cjie' Gre seveda za Krščansko demokracijo, ki jo kljub bolj ali manj uradnim demantijem še vedno pretresajo spori med Biasuttijevo večino in okrepljeno manjšino morotej-Cev in bazistov. In tako se bo moral pokrajinski svet spet sestati v petek, ko naj bi izvolil še četrtega efektivnega odbornika (to bo demokristjan Dello Russo, kateremu je Predsinočnjim zmanjkal en glas) in dva suplenta. Prav tako bo na seji novi predsednik Dario Crozzoli prebral programsko izjavo, ki je zaradi nepričakovanega razpleta zadnje seje ni mogel podati. Pač pa je končno sestavljen občinski odbor: župan Ric-netti je na predsinočnji šest ur trajajoči seji občinskega sveta poročal o porazdelitvi resorjev (o tem smo pisali včeraj) ter na koncu še na kratko odgovoril na razne pose-Pe v debato. Njegov govor je preveval precejšen optimi-zem, čeprav si ni skrival problemov, ki se jih bo moral dovi odbor nujno lotiti. Richetti je omenil tudi problemati-0 slovenske manjšine in odgovoril na očitke, da je pro-3p®m koalicije glede tega zelo - milo rečeno - omejevalen. Previdnost - je dejal - izhaja tudi iz spoštovanja do neke občutljivosti, ki je morda včasih zelo visoka, ki pa je ne smemo niti pozabiti niti omalovaževati". Le škoda, bi lah- dodali, da se včasih 'pozablja in omalovažuje" druga bcutljivost, tista namreč do ustavnih načel, med katera odrta tudi enakopravnost državljanov in zaščita manjšin. (tm) Seja Odbora za varstvo človekovih pravic »Priča smo pravemu političnemu rasizmu« Tržaški Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je bil pred kratkim ustanovljen in v katerem so predstavniki raznih organizacij in posamezniki, je na svoji zadnji seji obravnaval položaj slovenske manjšine na Tržaškem in se opredelil do nekaterih aktualnih problemov, ki so v zadnjem času razburili javno mnenje in ki so velikega pomena za slovensko narodno skupnost v Italiji. Najprej je Odbor z zaskrbljenostjo ugotovil, da v tržaškem občinskem odboru po dolgoletni prisotnosti ni več slovenskih predstavnikov. »Priča smo pravemu političnemu rasizmu,« je rečeno v tiskovnem poročilu Odbora, »zaradi katerega smo postali Slovenci zopet trn v peti tudi tistim političnim silam, ki so nam bile nekoč precej ali zelo naklonjene.« Odbor za varstvo človekovih pravic je tudi odločno obsodil dogodek, ki se je pripetil pred dvema tednoma na zasedanju tržaškega občinskega sveta, ko je bilo slovenski svetovalki Anamariji Kalc ne samo onemogočeno spregovoriti v slovenščini, ampak se je celo zgodilo, da so ji desničarsko usmerjeni svetovalci ter del občinstva začeli groziti in psovati. »Sprašujemo se,« je rečeno v komunikeju odbora, »kako je mogoče, da po več kot štiridesetih letih od padca fašizma lahko nekateri ljudje nekaznovano zmerjajo in žalijo sočloveka samo zaradi tega, ker je slovenske narodnosti.« Končno pa je Odbor izrazil nasprotovanje namestitvi sinhrotrona v Bazovici na območju T8. »Ta lokacija bi porušila ravnotežje v naravnem okolju Trsta, obenem pa bi z razlastitvami pospešila raznarodovanje strnjeno naseljenega avtohtonega slovenskega prebivalstva, kar je v nasprotju z ustavnimi normami, ki predvidevajo zaščito manjšin,« je med drugim rečeno v dokumentu Odbora za varstvo človekovih pravic. Prišli so na povabilo ZSKD Predstavniki Ladincev na obisku v naši deželi Predsednik ZSKD Ace Mermolja pozdravlja goste (foto Magajna) Na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev je prispela sinoči na obisk v našo deželo množična delegacija ladinske narodnostne skupnosti in kulturnih društev iz doline Gardena v bocenski pokrajini. ZSKD je ladinskim gostom pripravila sprejem v Domu Alberta Sirka v Križu s kulturno prireditvijo, pri organizaciji katere je sode- lovalo tudi krajevno prosvetno društvo Vesna. Goste sta s slovensko pesmijo pozdravila kriški dekliški zbor, ki ga vodi Bogdan Kralj, in harmonikaš Zoran Lupine. Dobrodošlico sta jim nato izrekla predsednik ZSKD Ace Mermolja in Sandor Tence v imenu kriške vaške skupnosti. Danes bodo Ladinci odšli na obisk v Zaključil ga je profesor Livio Paladin Dvodnevni posvet o zakonodaji ob 50-letnici pravne fakultete d B-ši predsednik ustavnega sodišča prof. Livio Paladin je včeraj zaključil je . nevni vsedržavni posvet z naslovom »Znanost in tehnika zakonodaje«, ki ga fakultet®1^3 V TrStU Priredila v počastitev 50-letnice ustanovitve svoje pravne 0 , *~*SIjovna ugotovitev posvetovanja je bila po Paladinovih besedah »gotovost vse Pravnosti in razpoznavnost te pravnosti v okviru ureditve, ki postaja bst zvesta načelom in vse bolj neorganska«. Vprašanje gotovosti je namreč nas°' ki izredno zanima državljane v njihovem odnosu z javnimi oblastmi in ki vai Vod*vk problemom ustavnih reform, tako parlamentarnih kot tistih, ki zade-J° izvršno oblast in izvajanje zakonov. Ur ,Vsi udeleženci posveta pa so si bili enotni v zahtevi po stabilizaciji pravne terni/6 -n P° izdajanju velikih zakonov, kar je v pristojnosti parlamenta, med-veči150 k*, ruurali biti odloki prepuščeni izvršni oblasti. Na tak način bi dosegli kar h proznost pravne ureditve in hkrati tudi njegovo večjo kompaktnost. »To, izved rZaV^ard Pričakujejo od javnih oblasti,« je zaključil Paladin, »je možnost deti, katero je pravo, po katerem se moramo ravnati.« Bach 0*cvim slovesnosti ob 50-letnici pravne fakultete Univerze v Trstu so v nin . uietovi dvorani pripravili tudi zgodovinsko-dokumentarno razstavo o življe-JU te ustanove. Sestanek predstavnikov GM s podtajnikom za šolstvo Prejšnjih dneh je podtajnik Ministrstva za javno vzgojo, demokrščanski «tr,.r'.eC, Guuliano Zoso, sprejel v Vicenzi delegacijo Glasbene matice, ki so jo ” ~ ” 'x' ” ~ ' 'v Srečanja se ‘mu iuqi ministrski strokovni svetovalec prot. Marco Appoggi. e r®dstavniki GM so vladnemu predstavniku orisali sedanje stanje te sloven-„nes auove in ga opozorili na številna odprta vprašanja, ki poleg finansiranja ga delovanja zadevajo v prvi vrsti njeno javno priznanje. raš,?S aneC ^oso' ki je pokazal strokovno podkovanost in zainteresiranost za ta da N r’\6 nakuzal možnost nekaterih stvarnih rešitev le-teh in se je zavzel za 1 dobila čimprej konkretne odzive na svoja prizadevanja. Tržaškem velesejmu razstava mačk ^ Trzaškptn volocoimn mnrln-.rn/lnn r-nrrefmm maM/ V1 CO i C Venci in cvetje v spomin padlim v boju za svobodo Ob dnevu mrtvih bodo predstavniki Generalnega konzulata SFR Jugoslavije in občinskih odborov ZZB Koper ter Sežana tudi letos polagali vence na grobove in pred spomenike padlim borcem NOB na Tržaškem. Razpored je sledeč: jutri, 31. oktobra, v Križu ob 8. uri in v Nabrežini ob 8.20; v torek, 1. novembra, na pokopališču pri Sv. Ani (ob 12.30), na vojaškem pokopališču (ob 13. uri) in v Rižarni (13.30). Vence bodo polagali tudi v Miljah (8.30), Dolini (ob 9. uri), na Katinari (9.50), V Bazovici (10.30), na Padričah (ob 11. uri), v Gropadi (11.20), Trebčah (11.40), na Opčinah (ob 12.10), na Colu (12.40), v Repnu (ob 13. uri), Zgoniku (13.20) in na Proseku (ob 14. uri). V torek bodo predstavniki konzulata in ZZB Sežana polagali vence v Barko vij ah (ob 8. uri), nato pa na Kon-tovelu (8.25), v Gabrovcu (9.10), Saležu (ob 10. uri), Samatorci (10.30), Praprotu (10.50), Šempolaju (11.10) in Prečniku (ob 11.30). Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze bo vence polagala 1. novembra pred obeležji v Ul. D'A-zeglio, v Ul. Ghega, na Sv. Justu, na pokopališču pri Sv. Ani, na vojaškem pokopališču in v Rižarni. V dolinski občini bodo predstavniki Generalnega konzulata SFRJ, občinskega odbora ZZB Koper in predstavniki dolinskega občinskega sveta polagali vence v torek, 1. novembra. Pri Korošcih ob 8.30, nato pa v Dolini (ob 9. uri), pri Domju (9.10), v Mačko-ljah (9.50), Boljuncu (10.10), Prebenegu (10.30), Borštu (ob 11.10), Ricmanjih (ob 12. uri) in na Gročani (12.30). Občina Zgonik bo skupaj s KD Rdeča zvezda in ŠK Kras polagala vence na spomenike in grobove padlim jutri po naslednjem urniku: ob 16.30 na Proseški postaji, ob 16.45 na pokopališču na Proseku, ob 17. uri v Gabrovcu, ob 17.15 v Samatorci, ob 17.30 v Saležu in ob 17.45 v Zgoniku. V Gabrovcu, Samatorci in Saležu bo nastopil moški pevski zbor, v Zgoniku pa mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Repentabrska občinska uprava pa bo polagala vence skupaj z Generalnim konzulatom SFRJ v Trstu v torek: ob 12.40 na Colu pred spomenikom vsem žrtvam fašizma in na grob komandanta Bazoviške brigade Nemgar-ja, ob 13. uri pred spomenikom padlim borcem v Repnu. Uprava občine Devin-Nabrežina bo polagala vence pred spomenike padlim za svobodo po naslednjem razporedu: ob 8.10 v Slivnem, nato v Medji vasi (8.20), Devinu (8.30), Mavhi-njah (8.50), Prečniku (ob 9. uri), Trnovci (9.10), Praprotu (9.15), Šempolaju (9.20), Križu (9.30) in Nabrežini (9.40). Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane sporoča, da bo polaganje venca v torek ob 11. uri. Na svečanost vabi društva in organizacije. Starčka zadela kap na Trgu sv. Jakoba Sinoči okrog 19. ure je na Trgu sv. Jakoba doletela smrt 75-letnega Mic-hela Jugovaza iz Ul. S. Michele 21. Očividci so povedali, da se je starček nenadoma zgrudil na tla. Nekaj ljudi se mu je približalo misleč, da se je le spotaknil. Ker pa se Jugovaz ni več premikal, so poklicali rešilca, a zdravnik Rdečega križa je lahko le ugotovil, da je smrt nastopila zaradi kapi. Starček ni bil poročen in je živel sam. Karabinjerji so več ur zaman iskali njegove sorodnike. S samoto je povezan drug dogodek, ki se je pripetil včeraj okrog dveh ponoči. 76-letna Marta Loredan Apollo-nio, ki stanuje v Ul. Lago 6, je padla iz postelje in se ni mogla več dvigniti. Začela je klicati na pomoč, na srečo pa jo je kmalu zaslišala soseda Anna Capecchi in poklicala gasilce. Prometni nesreči nva tržaških cestal žita *n Balinarski bolnišnici 1 na cesti KTnj?nca' Bi sta se ponesreči letni Sfln/ajcU|f se Je poškodoval 1 Miljav. 7 , Berluga od Korošcev r ka glavnp r)avni.ki ortopedskega odd« desne <■» ^^jce 50 mu zaradi zlor aaPovedal?nrh1Ce in leve9a zapesl FerlUaa .dva meseca zdravljen Poldne na itP°?esrečil včerai okr« Via in Nknziscu med ulicama F1 SO jih Dn/Pa1' Po sk°pih podatkih, da Se L f,ed10vah mestni redarji, ka; 'vasaki v/t 2 motorjem znamke k hem kri*ičx Proti Miljam. Na omenj trčenja 7 ,pa ie prišlo do silovite« At«tio Sincovich™' ^ 98 je Upravlj Ponesreči petkom in soboto se lJl. SininaJf"1?*111 Biccardo Pacchia y°redu se9/13 19' V Miramarskem di iord, ki aaJ® S sv°iim A 112 zaletel izvide 09noJe ’ipravlial Oliviero Car: rabinjerii nlreČiS0 opravili tržaški k P° obrazu accdla se je v nesreči rai .n°go. Zdravnii!1 Poškodoval tudi le ^atinarske , .kl. ort°pedskega oddeli diu zdravljenja11Snice S° naP°vedali Po napadu na banko v Rojanu Policija še vedno išče tolpo štirih roparjev Tržaški policaji po vsem sodeč še niso našli prave sledi, ki bi jih privedla do štirih roparjev, ki so v petek nekaj pred opoldanskim premorom napadli podružnico Tržaške hranilnice v Rojanu. Preiskovalci so vsekakor prepričani, da roparji niso bili kdove kako izurjeni, saj jim je uspelo odnesti le 17 milijonov lir, čeprav je bilo v agenciji precej več denarja. Poleg tega si sploh niso zakrili obraza, kar bi lahko spet dokazovalo, da gre za »začetnike«. Zelo verjetno četverica ni iz Trsta. Tako vsaj domnevajo preiskovalci, ki jih vodi šef letečega oddelka Padulano. Dejstvo, da si niso zakrili obraza, pa daje vsekakor misliti, da so se roparji v našem mestu čutili povsem varne. Iz več znakov je mogoče sklepati, da so štirje roparji svoj podvig precej skrbno načrtovali. Nabavili so si orožje (preiskovalci domnevajo, da so bile pištole prave) in si brez dvoma večkrat skrbno ogledali rojansko podružnico Tržaške hranilnice. Ura, ki so jo določili za rop, je bila sicer »prava«, saj je bilo v tistem trenutku, tik pred opoldanskim zaprtjem, precej denarja »na razpolago«. Nekajminutno čakanje in počasnost ravnateljice agencije Fabrettijeve pri odpiranju blagajne pa sta jih povsem zmedla, zato so se odločili, da jo takoj popihajo. V strahu so pobrali »samo« 17 milijonov lir vsoto bodo povrh morali deliti na štiri dele - in izginili z ukradeno pando. Avtomobil so kmalu zatem našli agenti letečega oddelka, a o roparjih seveda ni bilo več ne duha ne sluha. Materi je »pomagala umreti« Adriana Longo decembra na prizivnem sodišču Na tržaškem prizivnem sodišču bosta decembra potekala dva pomembna procesa. Najprej se bo morala 2. decembra pred sodniki zagovarjati 58-letna Adriana Longo iz Ulice Bonafata v Trstu, ki je bila 2. maja obsojena na tri leta zapora zaradi umora svoje 85-letne matere Elie Salvadori. Sodniki so izrekli tako milo kazen, ker so verjeli obtoženki, da je umor izvršila s privoljenjem žrtve. Mati je že več let hudo trpela zaradi značilnih starostnih bolezni in je večkrat izrazila željo, da hoče umreti. Branilci so prepričani, da je kazen vseeno prestroga in so proti obtožbi vložili priziv. Longovo naj bi kvečjemu obtožili zaradi pomoči pri samomoru, ne pa zaradi umora. Njeno dejanje bi najbolje opisali z besedo, ki je na prvostopenjskem procesu ni nihče izrekel — evtanazija. Teden dni kasneje, torej 9. decembra, pa bodo na prizivnem sodišču sodili 29-letnemu Giorgiu Giovanniniju. Moški je bil 5. maja letos obsojen na tri leta zaporne kazni, ker je z nožem ranil 27-letnega znanca Alessandra Missona. Obtoženec je trenutno na začasni svobodi. ■ Sinoči okrog 22. ure je motor zapeljal s ceste na Furlanski cesti pod Kontovelom. V nesreči sta bila dva ranjenca. Najbolj se je poškodoval voznik, 18-letni Davide Sbisa iz Ul. Crisciani 12 v Trstu, ki se bo zdravil 40 dni zaradi ran na levi rami in prsih, njegov sopotnik, 16-letni Roberto Gioppo iz Ul. Pasteur 10, pa bo okreval v 7 dneh. Rezijo, kjer so v teku proslave ob 150-letnici tamkajšnje folklorne skupine, jutri pa bodo gostje Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, zgoniške občinske uprave, Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska. Ladinska narodnostna skupnost živi v pokrajinah Bočen, Trento in Belluno. Na Južnem Tirolskem uživa polnopravne ustavne pravice, na Tridentinskem ni enakopraven dejavnik tamkajšnje skupnosti, v deželi Veneto pa je pravno gledano povsem nepriznana jezikovna skupnost. t V 93. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, nona in pranona Urška Hrvatič Dan in uro pogreba bomo še javili. Žalostno vest sporočajo: hči Milka z možem Zdravkom, zet Vinko, vnukinje Neva, Nadja, Lilijana in Nadja z družinami ter drugo sorodstvo. Ricmanje, Trst, 30. oktobra 1988 t Zapustil nas je naš dragi Anton Ciak Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo žena Rosina, sin Gianni z Renato in Michele-jem ter vsi sorodniki. Katinara, 30. oktobra 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega ljubljenega Stanislava Purgerja se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala domačemu župniku, KD Primorsko, sekciji VZPI-ANPI, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Mačkolje, 30. oktobra 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Riharda Pečarja Posebej se zahvaljujemo g. župnikoma Antonu Žužku in Viljemu Žerjalu. Družini Pečar in Oppelt Lonjer, 30. oktobra 1988 Narodna in študijska knjižnica prireja TEČAJ 0 ARHIVISTIKI (od 15. do 23. 11. 88) Informacije in prijave: NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333 NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4, tel. 733086 Knjižnica D. Feigel, Gorica, Ul. Croce 3, tel. 531495. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo poslovala jutri, 31. t. m., in v sredo, 2. novembra, medtem ko bo v torek, 1., in v četrtek, 3. novembra, zaprta. Z 2. novembrom bo delovala po zimskem popoldanskem urniku od 15. do 19. ure Ste že pomislili, da bi pričakovali novo leto daleč od vsakdanjih skrbi? Sekcija KPI občine Dolina vam nudi 5-DNEVNO POTOVANJE od 29. decembra 1988 do 2. januarja 1989 v Sovjetsko zvezo s silvestrovanjem v Moskvi v karakterističnih ruskih običajih in navadah. Informacije in vpisovanje v četrtek, 3., in petek, 4. novembra, na sedežu sekcije KPI v Dolini 75/a od 19. do 20. ure ali po tel. 232223 v popoldanskih urah. Mesta so omejena in zato vabimo vse interesente, da pohitijo z vpisom. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Danes, NEDELJA, 30. oktobra 1988 ALFONZ Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 12.41. Jutri, PONEDELJEK, 31. oktobra 1988 VOLBENK PLIMOVANJE DANES: ob 0.58 najvišja 15 cm, ob 4.58 najnižja 4 cm, ob 10.40 najvišja 30 cm, ob 18.32 najnižja -39 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.22 najvišja 13 cm, ob 5.06 najnižja 13 cm, ob 10.28 najvišja 20 cm, ob 19.37 najnižja -31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1022 mb pada, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Mattia Badalotti, Luisa Ouargnali, Tiziano Giorgi, Tiziano Fer-rante, Pierandrea Vattovani. SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi danes, 30. t. m., na večer z diapozitivi. Prof. Marinka Pertot nas bo popeljala na SPREHOD PO NARAVNIH PARKIH POLJSKE Začetek ob 17. uri. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest za TEČAJ GOSTINSTVA Vpisovanja in ostale informacije še ta teden v tajništvu zavoda, tel. 577941 ali v tajništvu SDGZ, tel. 362925. kino ARISTON - 15.30, 22.15 Frantlc, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley. EKCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L’ulti-ma tentazione di Crlsto, r. Martin Scorsese, D EKCELSIOR II - 16.45, 21.45 Beetle Jui-ce (spiritello porcello), r. T. Burton, i. A. Baldwin, G. Davis. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Corto cir-cuito II. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Monkey shlnes, esperimenti del terrore, groz., r. G. A. Romero; i. J. Beghe, K. McNeil, □ ' NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Blade runner, fant., i. Harrison Ford. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Pelle alla conguista del mondo, dram., Danska 1988, r. Bille August, i. Pelle Hvenega-ard, Max von Sydow. FENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Danko, i. A. Schvvarzenegger, J. Belushi. MIGNON - 15.00, 22.00 II mio amlco Mac, fant., r. S. Raffili, i. J. Calegory, C. Ebersole. EDEN - 15.30, 22.10 Femmlne Infuocate, pom., D D VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Snack bar Budapest, dram., r. T. Brass, i. G. Giannini, R. Baracchi, D CAPITOL - 16.00, 22.00 Mlster Crocodi-le Dundee II., r. John Cornell, i. Paul Hogan, Linda Kozlovsky. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Stregata dalla luna, kom., ZDA 1987, r. Norman Jewison; i. Cher, Nicolas Gage, 01ym-pia Dukakis. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Tenerl ma duri, pom., D D Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D UMRLI SO: 83-letna Carmela Chelle-ris, 75-letni Antonio Ciak, 51-letni Fran-cesco Makovec, 81-letna Iolanda Miniut-ti, 81-letna Vittoria Puzzer, 79-letni Ro-dolfo Guštini, 77-letni Angelo Rivolti, 77-letni Andrea Star, 83-letna Maria Cucaz, 83-letni Giuseppe Prasel. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 30. oktobra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Dnevna služba -od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NABREŽINA - (tel. 200466), MILJE, Mazzinijev drevored 1 - (tel. 271124) - Od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 31. oktobra, do sobote, 5. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Larao Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). KD Krasno polje Gročana se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešni izvedbi 1. razstave-sejma kmečkih pridelkov. koncerti SKD Tabor - Openski glasbeni večeri v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri na sporedu prvi koncert sezone z nastopom Tomaža Lorenza - violina in Alenke Ščeko-ve - Lorenz - klavir. Spored koncerta, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, vključuje antologijo slovenskih violinskih skladb od 18. stoletja do danes. Vabljeni! Inženir IZTOK SMOTLAK! Iskrene čestitke za dosežen življenjski uspeh odbor in člani KD Primorsko - Mačkolje Na univerzi v Trstu je v sredo, 26. t. m., z odliko promoviral za gradbenega inženirja IZTOK SMOTLAK Ob pomembnem življenjskem uspehu mu iz srca čestitajo in želijo veliko zadoščenja pri nadaljnjem delu mama, oče, nona Gizela, Saša, Adrijana in mala Anuška Novopečenemu inženirju IZTOKU čestitamo in želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Paola in družina Paoli čestitke Danes praznujeta zlato poroko ER-NESTO in MARIJA PISANI. Obilo sreče in zdravja jima voščijo hči, nevesta, zet in vnuki ter jima želijo še na mnoga skupna leta. Danes praznuje v Izoli 80. rojstni dan dragi brat IVAN ŠKRJANEC. Vse najboljše in obilo zdravja mu želi sestra Marija z družino. Danes praznujeta v Križu zlato poroko FANI in CIRIL SEDMAK. Iskreno jima čestitamo in želimo še veliko skupnih srečnih let sinova Albino in Mario, hči Mariagrazia z možem Mari-otom, vnuk Andrej in vnukinja Silvija z možem Darjom in pravnukinja Julija. Danes slavi rojstni dan ELVIANA ALFEO. Ob lepem prazniku ji čestitava in želiva vse najboljše v zdravju in zadovoljstvu Vida in Pavel. Danes praznuje 9. rojstni dan ANA MATTIETTI iz Loga št. 13. Da bi bila še naprej tako pridna in ubogljiva doma, v šoli in pri glasbi ji iz srca želijo mama Rosana, očka Emilio, bratec Marko, noni Nerina in Pepca, nono Zelko ter vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje 4. rojstni dan KAT-JUŠA JURETIČ. Vse najboljše ter da bi zrastla v pridno in ubogljivo deklico ji želijo oče, mama, nona Albina in nono Danilo. Družine Dovgan čestitajo IZTOKU SMOTLAKU ob uspešno opravljeni diplomi na tržaški univerzi na fakulteti za inženjerijo. Danes praznuje 17. rojstni dan VALENTINA IOB. čestitajo ji vsi prijatelji in prijateljice iz Nabrežine, posebno pa Ivan, Marko in Laura. BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. V torek, 1. novembra, in v četrtek, 3. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Larao Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA - (tel. 226210) - Od 8.30 do 13.00. Po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 85 48 59 52 32 CAGLIARI 31 35 25 39 44 FIRENCE 46 63 40 79 5 GENOVA 90 32 59 80 1 MILAN 23 36 5 43 83 NEAPELJ 34 31 28 64 2 PALERMO 38 63 48 61 43 RIM 39 4 80 25 81 TURIN 69 31 67 30 66 BENETKE 50 51 ENALOTTO 22 3 78 2 X X 2 KVOTE: i x : K X 2 X X 1 12 80.818.000.— 11 1.613.000.— 10 136.000.— OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-87/41/81 PREDMET: Obnovitveni načrt "Ul. Capitelli" - odobritev. ŽUPAN, na podlagi določb 28. člena zakona št. 457 z dne 5. 8. 1987 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982 obv eščam, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 423 z dne 10. maja 1988 (sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 18. julija 1988 - št. 5994/5717) s spremembami odobrem obnovitveni načrt imanovan "Ulica Capitelli", sprejet s sklepom občinskega odbora št. 1688 z dne 28. maja 1987. Omenjeni sklep bo skupno z načrti deponiran v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (XIII. ODDELEK - Urbanistika in promet, soba št. 607, VI. nadstropje občinske palače, Cos-tanzijev prehod št. 2). Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si ga v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure). Trst, dne 6. septembra 1988 NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA (Rafaello Fabbro) ŽUPAN (kap. Giulio Staffieri) razne prireditve Društvo slovenskih izobražencev, Ul. Donizetti 3 (Peterlinova dvorana), vabi jutri, 31. t. m., ob 20.30 na recital Aleša Valiča pod naslovom PROSTO SRCE -Poezija Franceta Prešerna. Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Opčine - Prosvetni dom. V petek, 4. novembra, ob 20.30 literarni večer: OB VODI IN KRUHU, poezija ZLATKE LO-KATOS. Predstavitev: ZORA TAVČAR. Sodelujejo recitatorji in MePZ Primorec-Tabor. SKD Vigred vabi v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostore šempolajske osnovne šole na ogled lepljenke VAŠKI VRTILJAK v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom iz Repna (režija Drago Gorup). Vabljeni! mali oglasi PO UGODNI CENI prodam A 112 letnik 1975. Telefon 213701 - 7796310. KRIZANTEME prodaja po ugodni ceni Kmetijska zadruga v Trstu. Na razpolago so vam v naših trgovinah v Ul. Foscolo 1, Ul. Flavia 62, v Miljah v Ul. Tonello 6 in v skladišču v Industrijski coni - III. Trasv. Est. KUPIM 80-basovsko harmoniko. Tel. 229331 ali 229112. HARMONIKO, elektronsko znamke ex-celsior z ritmičnim strojem prodam po ugodni ceni. Tel. 0481/20002. RESTAVRACIJA išče kuharico s prakso, delovne ure po dogovora. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica". PRODAM volkswagen golf GTI 16 W. Tel. 040/211154. PRODAMO dvonadstropno hišo z garažo, vrtom in lepim razgledom na morje v središču Sesljana. Za informacije tel. 299692 od 20. do 21. ure. GOSPODINJSKO POMOČNICO potrebuje tričlanska družina odraslih, dvakrat ali trikrat tedensko. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poštena". DRAGULJARNA MALALAN - Opčine ima na razpolago srečke velikega nagradnega žrebanja ' BOŽIČ 88". Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevajte eno srečko. IŠČEM zaposlitev kot uradnica. Znanje slovenskega in angleškega jezika, izkušnje v import/export ter z bankami. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica". CENTRO DEL COLLEZIONISMO - Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev* stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd. GURDJIEFF-OSUPENSKV - center z duševno rast človeka sprejema zainteresirane osebe Trst - Benetke. Tel. 041/5221465. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE išče uradnika/co, knjigovodjo/kinjo z znanjem jezikov, delovno mesto Fernetiči - Terminal. Pismene ponudbe poslati na EST/LINE S.r.l., Autoporto Fernetti - Fernetiči. Potovalni urad Aurora prireja za božič in novo leto naslednja potovanja: • od 22. do 29. decembra v ROGAŠKO SLATINO • od 24. do 29. decembra na BLED • od 29. decembra do 5. januarja na CIPER • od 29. decembra do 2. januarja v BUDIMPEŠTO • od 29. decembra do 1. januarja na BLED • od 29. decembra do 1. januarja v ZAGREB • od 30. decembra do 6. januarja v TUNIZIJO • od 30. decembra do 2. januarja na otok RAB • od 30. decembra do 2. januarja na otok KRK (z lastnimi avtomobili) • od 31. decembra do 1. januarja v CELJE. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20 -tel. 60261. včeraj - danes gledališča VERDI Jesenska simfonična sezona - Danes ob 18.00 (red B) ponovitev koncerta po® vodstvom Spirosa Argirisa. Na sporedu skladbe Stravinskega in Mahlerja. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob 16.00 (red prost) zadnja predstava L. P1" randella VSAK PO SVOJE. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto zaradi počitka. Od 1. do 13. novembra bo gledališč3 skupina Giulia Bosettija nastopala z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tullio Kezich po romanu Itala Sveva. Re' žija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 ponovitev dela Carpin* terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio. Predstave bodo, zaradi velikega uspeha, podaljšali do 13. novembra. Pri blagajni gledališča Cristallo (Dl-Ghirlandaio 12) in pri Utat v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev. Marina Suber vabi cenjene goste v obnovljeno gostilno. Postregli vas bomo z domačo kuhinjo. GOSTILNA »ALLA RINETA« Opčine, pod Selivcem (Čampo Romano) Ul. dei Volpi 12 Zaprto ob ponedeljkih. razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino Pr’ SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata ZIMOVANJE V ZGORNJIH GORJAH od 27. decembra do * januarja 1989 za mladino od 11. do » • leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v 1 stu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., te ’ 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, ter 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter o 16. do 18. ure (razen ob sobotah). SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom Vsak četrtek od 20. ure dalje za žens in dekleta srečanje OB PLETENJU KAJ. Vabljene! VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi i® Piščanci V torek, 1. novembra, bomo P častili padle v NOB. Zbirališče °*Lay. na dvorišču Prosvetnega doma na Op nah. Sodeluje MPZ Tabor. Vabimo k Ste vilni udeležbi. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabreže vabi vaščane, da se udeležijo svečano pred spomenikom padlim na pokop3* . ču jutri, 31. t. m. Zbirališče pri Sren) hiši ob 9. uri. Polagali bomo venec ^ otroci osnovne šole bodo sodeloval* kratkim sporedom. V torek, 1. novem® ' ob 11.10 bo polagala venec delegat J občinskega odbora ZZB-NOV Kop^ pred spomenikom padlim, na grob P lega borca JLA in na spominsko pl° na hiši št. 89. Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič pr® j ja v torek, 1. novembra, tradicionalno P laganje vencev na spominska obel® NOB v Križu. Zbirališče ob 10. url Ljudskem domu. . KD S. Škamperle in KD Union Pr|J;J. jata v torek, 1. novembra, ob 11. ur* dicionalno polaganje vencev-na pl° padlim pri Sv. Ivanu. KD Vesna - Križ sporoča vaščan® v da je vaški list Skdanc na razpodi*! nekaterih vaških trgovinah, v UTježi" knjigarni in knjigarni Terčon v Na® Sklad M. Čuk prireja popoldaB^ra lekcije za srednješolce od 4. nov® p dalje ob ponedeljkih in četrtkih P jja„ dne. Informacije in vpis na sedežu ^ da, Proseška ul. 133, Opčine, jutri, J1 ■ j tobra, v sredo, 2. novembra, in četr novembra, od 10. do 12. ure. ,.„a Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabre^ prireja skupno z občinsko upravo F v ganje vencev na spomenik P3/1 ufj v NOB v torek, 1. novembra, °h q og v Prečniku, ob 9.15 v Praprotu, ob \j^o-Šempolaju in ob 9.40 v Nabrežini, ljeni! se)(- Odbor sekcije VZPI-ANPI Pt® 0. Kontovel obvešča vaščane, da se ^ v laganje vencev na spomenik Pa g i5 NOB vršilo v torek, 1. novembra, , na Kontovelu, nato na Proseku m seški gmajni. g y- . ŠD Mladina prireja v sodelovanju govino Hill šport SEJEM N -.g v RABLJENE SMUČARSKE OPREM^ nedeljo, 20. novembra, od 10. do ter v ponedeljek, 21. novembra, o ,.en0 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. sot,0to opremo sprejemamo v petek i pred sejmom od 18. do 20. ure. Darujte vjklad Mitje Čuka 1 i (M-fl nedeljski televi ”, M in radijski sporedi | QE rai 1 ^ RAI 2 ^ RAI 3 1 RTV Ljubljana pP| TV Koper 9-15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po rekah - Mur-ray (ured. Piero Angela) 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija (1. del) 11.00 Maša 12.00 Nabožna oddaja 12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.35 Kviz: Toto TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 10.20 Športne vesti 18.10 Športne vesti: 90. minuta 18.35 Variete: Domenica in... 19.50 Vreme in dnevnik 40.30 Nadaljevanka: A viso coperto (r. Gianfranco Albano, i. Marlene Jobert, Ray Lovelock, 2. del) 42.15 Športna nedelja 24.00 Dnevnik °-10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 4.45 Avtomobilizem Fl: VN Japonske (iz Suzuke) 7.15 Nanizanka: Cuore e batticuore 8.25 Film: Corri come il vento, Kiko 9.55 Risanka: Thundercats 10.15 Nanizanka: Punky Brewster 11.00 Film: II giovane Dr. Kildare (krim., ZDA 1938, r. Harold S. Bucguet, i. Lew Ayres) 13.00 Dnevnik in športne vesti 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Avtomobilizem Fl: VN Japonske, vmes (ob 15.15) rezultati prvih polčasov nog. tekem 16.40 Film: Obiettivo Burma! (vojni, ZDA 1945, r. Raoul Walsh, i. Er-rol Flynn, John Brown) 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.30 Variete: Videocomic 21.50 Dnevnik - kratke vesti 22.05 Aktualno: Italijani v Ameriki 23.05 Rubrika: Protestantizem 23.30 Izobr. odd.: Tehnike in okus 0.30 Koncert: Don't knock the rock 10.30 Koncert: zbor Akademije S. Ce-cilia - Poklon Mariu Zafredu (dir. Angelo Faja) 11.10 Film: La febbre del petrolio (pust., ZDA 1940, r. Jack Con-way, i. Spencer Tracy, Clark Gable) 13.05 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va pensiero 16.35 Film: La ragazza di Nashville (glas., ZDA 1980, r. Michael Ap-ted, i. Sissy Spaček, Tommy Lee Jones) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Italijansko nog. prvenstvo B lige 20.30 Film: Anche gli angeli tirano di destro (kom., It. 1974, r. E. B. Clucher, i. Giuliano Gemma) 22.35 Aktualno: Anteprima Milleame-riche flash 22.40 Rubrika: Filmske novosti 22.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.00 Deželna nogometna prvenstva y.zu viueu siiani 9.15 Otroška matineja: Živ žav 10.00 Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (pon. 3. dela) 10.30 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (pon.) 11.30 Oddaja narodnozabavne glasbe: Video meh 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 13.15 Glasbena oddaja 13.25 Nadaljevanka: Leta in dnevi tečejo (8. del) 14.50 Zabavna oddaja: Kolo sreče (pon.) 15.50 Film: Kako pesniki ljubijo življenje (dram., ČSSR 1987, r. Dušan Klein, i. Pavel Križ, David Matasek) 17.35 Oddaja za slušno prizadete 18.15 Reportaža: Kavelj c-korenina 18.45 Risanka, Vreme, TV Mernik 19.16 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Aktualno: Borštnikovo srečanje (prenos iz Maribora) 22.15 Zdravo ponske (prenos iz Suzuke) 11.00 Šport: Fl, VN Japonske (pon.) 13.00 Športna oddaja: Juke box (pon.) 14.30 Šport: teniški turnir Open, finalna srečanja (iz Bercyja) 19.00 Športna oddaja: A tutto campo 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport: Fl, VN Japonske (pon.) Marisa Laurito, priljubljena animatorka oddaje Domenica in - na RAI 1 ob 14. uri CANALE 5 9 00 Nabožna oddaja a-30 Rubrika: Block Notes, vmes Le dinastie del vino, Starbene, II mon-, n do del bebe, Magazine 11 nii Nanizanka: I Jefferson 11-in Aktualno: U Girasole •8° Nanizanka: Strega per 1 i amore ion? Variete: Rivediamoli 00 Glasbena oddaja: Su-Unn Eerclassifica show ‘i.uo Film:Com'eraverdela mia valle (dram., ZDA 1941, r. John Ford, i. Maureen 0'Hara, Wal-1Ric L®rPidgeon) ■15 Film: Non dirmi addio kom., ZDA 1946, r. Walter Lang, i. John Payne, Maureen O- ?n in Nanizanka: Love Boat 80 Film: Oltre ogni limite (dram., ZDA 1986, r. Robert Young, i. Far-rah Fawcett, James 22 rr Rubrika: Dossier ■°5 Aktualno: o Vanzinije-2i n- Y,em filmu La partita •85 Film: Dna bella grinta dram., It. 1965, r. Giu-hano Montaldo, i. Renato Salvatori, Nor-1 ic San Benguel) 5 Nan.: Suite strade della California, 2.25 Sce-nffo aNew York CM RETEOUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Šport: golf 11.30 Oddaja iz parlamenta 12.15 Aktualno: Nonsolomo- da 13.00 Nanizanka: Detective per amore 14.00 Aktualno: Domenica piu 17.00 Nanizanke: Longstre-et, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock pre-senta, 19.30 Gli intoc-cabili 20.30 Film: Sinuhe 1'egizia-no (pust., ZDA 1954, r. Michael Curtiz, i. Ed-mund Purdom, Jean Simmons) 23.20 Šport: golf 0.20 Film: Noi due,_una coppia (dram., Šved. 1977, r. Ingrid Thulin, i. Erland Josephson, Ingrid Thulin) 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovannotti 15.00 Nanizanka: Happy Days - Essere o non es-sere 15.50 Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters 18.20 Nanizanka: Legmen 19.25 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.40 Foo-fur, 20.001 Puffi 20.30 Variete: Serata incre-dibile 20.40 Film: L'impero colpi-sce ancora (pust., ZDA 1980, r. Irin Kershner, i. Mark Hamill, Harri-son Ford) 23.10 Variete: Serata incre-dibile (2. del) 23.05 Film: Star '80 (dram., ZDA 1983, r. Bob Fos-se, i. Mariel Hemin-gway, Erik Roberts) 01.05 Nanizanka: Star Trek 17.30 Nanizanke: Switch, 18.30 Trauma Center, 19.30 California 20.30 Film: Prevare per cre-dere (kom., It. 1986, r. Sergio Martino, i. Gui-do Angeli, Tini Cansi-no) 22.30 Šport: Fuorigioco 23.30 Film: Delizia (kom., It. 1986, r. Dario Donati, i. Tini Cansino) 1.00 Nanizanka: Switch ut: 13.15 15.15 15.45 17.00 18.00 19.00 20.00 20.30 TELEFRIULI ITALIA 1 pagjfl TELEPADOVA 23.00 24.00 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul Nanizanka: Angie Rubrika: Župan in njegovi ljudje Nan.: Il diario di Sara Dokumentarec: Velike razstave (1. del) Športne vesti Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni Film: Gli ultimi tre giorni (dram., It. 1978, i. Claudio Cassinelli, Lina Sastri) Športne vesti Informativna oddaja: News dal mondo 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Isidoro, Davig gno-mo, L'isola delle mille avventure 14.00 Dok.: Italia 7 per la vita 15.00 Film: Ombre gialle (vojni, ZDA 1955, r. Harmon Jones, i. Richard Conte, Peggie Castle) | TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder - Eko Eko (Hrvoje Hitrec, dramatizirala Marjana Prepeluh), nato Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Burkaški misterij (Dario Fo); 15.00-19.00 Popoldanski zbornik: Šport, glasba in prenosi z naših prireditev; 19.20 Sporedi za naslednji dan in zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Kmetijska oddaja: Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Humoreska; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Nedeljski pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, Kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Ton-ca; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled aktualnih dogodkov in športnih rezultatov; 18.30 Humoreska; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.00 Tedenski radijski sporedi; 8.25 Popevka tedna; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasbena medigra; 9.45 Minute z ansamblom Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družina; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željan; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasba, športna poročila in rezultati; 17.00 Made in YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Dnevnik m športne vesti; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Knjige, knjige za vse; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja: poročila in rezultati; 20.00 Nočna glasba, nato Nočni val. 1 * Un n ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi " 1 LIL RAI 1 |< RAI 2 | [ A* RAI 3 RTV Ljubljana (*P| TV Koper 9 In j^ktualno: Uno mattina 10 nn (;anizanka: La famiglia Brady 10 in Xariete: Ci vediamo alle dieci 11 nn P.nevnik, nato 2. del varieteja 11 "rr c!an-: Aeroporto intemazionale 19 ns Xreme m dnevnik s SSfkvl,T*"i,“ 14 is XaXete; Fantastico bis 15 nn c °ddaja: Kvarkov svet 15 in iedem dni v parlamentu je* lss;ipone m možnosti vključevanja obrtni-Ud®9acijo SDGZ sta,zast°Pala Predsednik Enzo Michulin in tajnik Maržo, e,e4,“ •«« i.««e Im wKz,Sdgz. An,on N,n"‘ sret““»» obiskih, ampak da bodo začrtane smernice postale gonilna sila v nadaljnjem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju, tako na Reki, kakor na Goriškem. Prav v zaključni Zdravljici je bila še posebej podčrtana "vloga manjšin v smislu mostu ter kulturnega bogastva določenih področij. Skrb, da se to bogastvo ne zgubi, je in mora biti splošna. To dejstvo naj združuje obe stvarnosti, nikakor pa ne ločuje." Tem mislim in željam, bi dodal še tole: na podlagi teh spoznanj bi bilo umestno, da bi v delegacijah raznih uradnih ustanov z narodnostno mešanih območij sodelovali tudi predstavniki manjšinjskih skupnosti, seveda kot polnopravni člani. To bi bil izraz novega pristopa do vprašanj etničnih skupnosti ter specifike posameznih področij. Igor Komel Furlansko imenoslovje Na pobudo furlanskega filološkega društva bo v Vidmu 11. in 12. novembra prvo strokovno posvetovanje o furlanski toponomastiki. Odvijalo se bo pod predsedstvom prof. G. Fraua, C. A. Mastrelli-ja in G. B. Pellegrinija, v palači Mantica (Ul. Manin 18). Udeleženci bodo poleg ugotavljanja stanja glede proučevanja imenoslovja v Furlaniji-Julijski krajini, razglabljali, kakšne pozornosti je to področje deležno v drugih deželah. Razpored spominskih slovesnosti jutri in v torek na Goriškem Jutri in v torek bodo delegacije Generalnega konzulata SFRJ v Trstu, združenja borcev, občinske uprave, borci iz novogoriškega območja in številna društva polagali vence pred spomenike padlim v NOB. Predstavniki Generalnega konzulata bodo tudi letos polagali vence na celotnem obmejnem območju Furlanije-Juliske krajine. Na Goriškem bodo 31. oktobra položili vence v številnih krajih: ob 8.50 v Tržiču, ob 9.20 v Ronkah, ob 9.50 v Doberdobu, ob 10.10 v Jam-ljah, ob 10.30 na Vrhu, ob 10.45 v Ga-brjah, ob 11.00 v Sovodnjah, ob 12.00 v Podgori, ob 12.15 v Pevmi in ob 12.40 v Števerjanu. Isto predstavništvo bo v torek, 1. novembra, položilo vence na glavnem goriškem pokopališču in sicer ob 10.30. Komemoracije se bodo tu udeležili tudi predstavniki SKGZ in VZPI-ANPI. Pred tem, ob 8. uri, pa bo slovesnost v Gonarsu. Predstavniki zveze borcev iz Nove Gorice bodo 31. oktobra polagali vence ob 8.30 v Koprivnem, ob 9.15 v Jazbinah, ob 10.10 v Štandrežu, ob 10.40 na Peči, ob 11.10 v Dolu in ob 11.40 na Poljanah. V slovenskih občinah na Goriškem bodo predstavniki občinskih uprav skupaj z zastopniki vaških društev in zveze borcev prav tako 1. novembra polagali vence pred spomenike padlim. V doberdobski občini, kjer bodo počastili tudi padle avstrijske in itali- Sindikati ugodno ocenjujejo pobude za zaščito dohodkov upokojencev Pokrajinska tajništva sindikalnih zvez CGIL, CISL, UIL in tajništva sindikatov upokojencev so se te dni ponovno sestala v Tržiču za oceno uspeha tedna pobud za zaščito dohodkov in življenjskega standarda ostarelih občanov. Pobude so bile uspešne, ocenjujejo v skupnem poročilu, saj je ministrski svet odobril osnutek zakona, ki predvideva povišanje socialnih in minimalnih pokojnin, v skladu z dogovorom, ki je bil dosežen med sindikati in vlado julija letos. Omenjeni osnutek zakona predvideva, da bo Država v obdobju 1988—1990 namenila tri tisoč milijard lir, prav da se zagotovijo najbolj ogroženim skupinam višje pokojnine in kolikor toliko človeka vredno življenje. Na sestanku v Tržiču so predstavniki sindikatov tudi ugodno ocenili potek srečanja z goriškim prefektom, ki je dokazal velik posluh za družbena vprašanja, zlasti tista, ki tako ali drugače zadevajo najbolj izpostavljene skupine. Tako je prefektura na lastno pest izdala navodila krajevnim ustanovam o tem, da se vojne pokojnine, invalidnine ne upoštevajo za določanje dohodka v gospodinjstvih. To je v zvezi z javno zdravstveno službo, ozi- roma z izdajanjem posebnih izjav o oprostitvi plačevanja ticketa. Na sestanku so tudi naglasili, kako je žal še zmeraj nerešeno vprašanje ovrednotenja starih pokojnin. Prav vrsta še zmeraj odprtih vprašanj narekuje potrebo po nadaljnjih izmenjavah informacij in predlogov, saj bo samo tako mogoče tudi v bodoče ohraniti moč skupnega nastopanja v družbenem dogovarjanju. Skupščina sindikalnih delegatov bo 10. novembra ob 9.30 v avditoriju Fogar. Deželni seminar zavoda INPS V Gorici se je te dni odvijal strokovni seminar o programiranju in organizaciji dejavnosti zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Seminar je bil deželnega značaja, udeležeili pa so se ga funkcionarji deželnih sedežev zavoda in vodilni uslužbenci. Glavni poročevalec je bil član osrednjega vodstva zavoda dr. Tomasini. Na seminarju so posebno pozornost namenili obravnavi službe za programiranje in nadzorstvo. janske vojake v prvi svetovni vojni, bo potekala svečanost po sledečem urniku: ob 9:00 v Doberdobu, ob 9.10 na Poljanah, ob 9.20 v Dolu, ob 9.30 pri Bonetih, ob 9.40 v Jamljah pred spomenikom NOB, ob 9.45 v Jamljah pred grobnico padlim avstrijskih vojakov v 1. svetovni vojni. V sovodenjski občini bodo polagali vence pri spomenikih padlim ob 10. uri v Gabrjah, ob 11. uri v Sovodnjah, ob 11.30 na Peči in ob 12. uri na Vrhu. V števerjanski občini bodo najprej položili vence pred spomenikom padlim v NOB na glavnem trgu v Števerjanu, nekaj po 11. uri, takoj po končani maši, nato pa na Jazbinah ob 12.30. Podgorska sekcija VZPI-ANPI bo priredila, prav tako 1. novembra svečanost pred spomenikom padlim v NOB v Podgori. Ob 11. uri bodo položili vence predstavniki bivših borcev, Rajonskega sveta, krajevnih društev in osnovne šole. Nastopil bo moški pevski zbor A. Paglavec. Sekcija VZPI-ANPI iz Štandreža pa bo 1. novembra ob 11.15 položila vence pred ploščo v domu Andreja Budala, ob 11.30 pa pred spomenikom padlih na glavnem trgu v Štandrežu. Slovesnosti bodo tudi v Gorici in raznih raznih drugih krajih, na pokopališčih in pred spominskimi obeležji, vendar podrobnejših informacij nima- Restavriranje freske na Travniku še ni zaključeno Preteklo pomlad je skupina ljubiteljev umetnosti, ki ji predseduje tržaški univerzitetni profesor Decio Gioseffi, sklenila začeti nabirko za restavriranje dragocene freske v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Fresko, ki uprizarja svetnikovo poveličanje, je namreč čas že močno načel, zato so bila ta dela res prepotrebna. Nabiralna akcija je res stekla. Ko je odboru uspelo nabrati nekaj denarja, so takoj začeli z delom. Obnovitev freske napreduje sicer počasi, a vztrajno. Restavratorjem je uspelo obnoviti nekatere dele freske, ki tako postaja iz dneva v dan bolj živa. Do danes so člani odbora zbrali več kot 40 milijonov lir, s tem zneskom pa ne bodo uspeli kriti vseh obnovitvenih del. Odborniki zato naprošajo goriško prebivalstvo, naj v čimvečji meri prispeva v sklad za restavriranje freske, ki je v ponos našemu mestu. Zanimiv je vsekakor prispevek nekega občinskega svetovalca, imena nam niso hoteli posredovati, ki je že v naprej namenil vse osebne prisotnostne žetone z občinskih sej v ta sklad. Pobudniki akcije računajo, da bodo naleteli na potrebno razumevanje občanov, da se akcija spelje do konca. Na uvodnem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu Simfoniki RTV z vrhunskim klarinetistom Zupanom Lepo je in za slovensko glasbeno kulturo na Tržaškem tudi zelo pomembno, da je abonmajsko koncertno sezono devetih glasbenih večerov Glasbene matice Trst, odprl slovenski eminentni glasbeni korpus: Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana na čelu z dirigentom Antonom Nanutom in solistom klarinetistom Alojzom Zupanom. Letošnji koncertni program abonmajskih koncetov sestavljajo glasbena dela solistične, komorne in simfonične glasbene ustvarjalnosti. Poleg Simfonikov RTV Ljubljana, ki smo jih slišali na otvoritvenem koncertu, bo nastopil v marcu še Simfonični orkester slovenske filharmonije z dirigentom Markom Munihom in solistoma pianistko Tatjano Gregorič in fagotistom Vojkom Cesarjem. Tudi nastop mladega grškega pianistka Dimitrisa Sgourosa (nekateri ga štejejo zaradi izrednega spomina med čudnežne otroke) bo prava poslastica za poslušalce abonmajskih koncertov. Decembrska koncerta sta zaupana slovenskim reproduktivnim tržaškim glasbenikom. V stolnici sv. Justa bomo poslušali organista Štefana Bembija in hornista Zo- rana Lupinca, v Kulturnem domu pa mezzosopranistko Eleonoro Jankovič in pianistko Natašo Kerševan. V januarju bo nastopil v Kulturnem domu v Trstu Kvartet, ki ga sestavljajo tržaški glasbeniki italijanske narodnosti: sopran Stelia Doz, flavta Giorgio Blasco, kitara Ennio Guerrato in harfa Patrizia Tassini. Tudi Igor Lazko si je že pridobil vidno mesto med mladimi pianisti. Februarja se nam bo predstavil mladi tržaški dirigent Giovanni Pacor (vodi orkester Šole za godala, ki jo je organiziralo društvo glasbenikov tržaške, goriške in videmske pokrajine) s Komornim orkestrom iz Budimpešte. Na tem koncertu bo kot solist nastopil violinist Črtomir Šiškovič. Koncertno sezono pa bo aprila sklenil akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela. Izbrani izvajalci in program v veliki meri prispevata k prijateljskemu sodelovanju med slovensko in italijansko glasbeno kulturo na Tržaškem in kažeta na pomemben doprinos Glasbene matice k bogatitvi tržaškega glasbe- nega življenja in k afirmaciji slovenske zamejske kulturne stvarnosti. Na otvoritvenem abonmajskem koncertu v četrtek v Kulturnem domu v Trstu so Simfoniki RTV Ljubljana nastopili z enovitim programom — z deli tujcev, ki so konec 18. in v začetku 19. stoletja delovali pri nas, oziroma bili povezani s Filharmonično družbo v Ljubljani (1794-1919), ki ji je takrat pripadalo pomembno mesto v evropski glasbeni kulturi. (Njeni častni člani so bili Beethoven, Hayden, Paganini, Brahms...) Poslušali smo Simfonijo št. 1 v C-duru Fran-tiška Benetlkta Dušika (1766 - po letu 1817) (napaka v koncertnem listu - Jan Ladislav Dušik), Koncert za klarinet In orkester v Es-duru op. 36 Frantlška Kramra - Krommerja (1759-1831) in Simfonijo št. 6 v F-duru op. 68 "Pastoralno" Ludwlga van Beethovna (1770-1827). Ta program so Simfoniki RTV pripravili za letošnji Mednarodni muzikološki simpozij SAZU (od 26. do 28. oktobra) na temo »Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem« (na simpoziju so sodelovali muzikologi iz sedmih držav: Avstrije, Zvezne republi- ke Nemčije, Švice, Italije, Čehoslovaške, Poljske in Jugoslavije) in ga prvič izvedli v sredo, 26. oktobra, v Veliki dvorani Slovenske filharmonije. Prva skladba četrtkovega koncerta Dušikova Simfonija, ki jo je rekonstruirala dr. Maria Bergamo, je v tej obliki doživela prvo izvedbo. Lahkotnost oblikovanja te prozorne glasbe je ustvarila pravo vzdušje za dojemanje in doživljanje vrhunske glasbene poustvarjalnosti klarinetista Zupana, ki je v igranju klasičnih koncertov za klarinet vodilna glasbena osebnost pri nas. Njegova interpretacija klasične glasbe je pokazala veliko občutljivost do glasbenega tkiva. Njegovo podajanje je bilo skladno z orkestrom v dinamičnem in agogičnem pogledu. Muzikalnost podajanja, lep ton in virtuoznost igranja so njegove odlike, ki ga dvigajo nad povprečnostjo izvedb. Sklepna skladba glasbenega večera Beethovnova Simfonija je posebno zaživela v vsej svoji veličini v dramatičnem zadnjem stavku in napolnila z zvokom tudi za simfonično glasbo akustično nezahval-no dvorano. MIRKO SLOSAR S podelitvijo priznanj danes v Mariboru konec Borštnikovega srečanja »Cankar in SSG - odlična kombinacija« Z drevišnjim slovesnim podeljevanjem Borštnikovega prstana in priznanj (svečanost bo prenašala tudi ljubljanska televizija) bo padel zastor na letošnje srečanje slovenskih profesionalnih gledališč. V desetih, oziroma enajstih dneh smo videli v Mariboru veliko predstav, sledili smo najrazličnejšim prireditvam in srečanjem, tako da lahko rečemo, da je bilo tudi letošnje Borštnikovo srečanje živo in polno ter potrjevalo visoko kakovost slovenskega gledališča. Borštnikovo srečanje je seveda festival teatrov in njihovih oblikovalcev, le-ti pa bodo imeli danes svoj poseben dan. Po dolgoletnem vztrajanju in prizadevanju organizatorjev bo danes dan slovenskega igralca, kar je največja novost BS. Slovenski dramski umetniki se bodo zjutraj najprej zbrali na simpoziju (spregovorila bosta Boris Cavazza in Polde Bibič), da se porazgovorijo o njihovem delu in položaju, nato pa bodo šli na družabnost v bližnjo Svečino. Tudi ta dan, 30. oktober, naj bi postal tradicionalen in povezal igralce vseh slovenskih gledališč. V zadnjih treh dneh smo videli prav toliko tekmovalnih predstav. Sinoči so slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo predstavili Prizor iz Cankarjevega Kralja na Betajnovi v izvedbi SSG Služkinji Jeana Geneta, v petek je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo Klementov padec Draga Jančarja, v četrtek pa je nastopilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi. Naši gledališčniki so bili v petek tudi gostje v Slovenski Bistrici, kjer so za- ključili Malo Borštnikovo srečanje in kjer imajo tako rekoč svoj častni do-micilj. Tekmovalna predstava SSG je na številno mariborsko občinstvo napravila velik vtis: vsi vprek so hvalili odlično režijo Maria Uršiča in igro dramskih umetnikov, tako da je bil Kralj na Betajnovi brez dvoma eden izmed glavnih dogodkov letošnjega uradnega sporeda Borštnikovega srečanja. Navedli bomo nekaj vtisov gledalcev: Užival sem, uspeli ste me premotiti v mojem razmišljanju; zadovoljna sem, Tržačane poznam že od prej, danes so odigrali nekaj svežega. Pohvaliti je treba režiserjevo rešitev, res prijetno; izredni občutki, nov Cankar. Pred leti sem ga (Kralja na Betja-novi) gledal v izvedbi ljubljanske Drame, vendar moram priznati, da so ga Tržačani dvignili nadvse, tudi nad Cankarja. Glavna vloga je nekaj posebnega. Prihajam iz Celja. Izvedel sem, da so se Tržačani s Kraljem dobro odrezali v Novem Sadu, zato sem prebral kritike, se pripravil in se odločil, da bom gledal ravno to predstavo v okviru Borštnikovega srečanja. Ni mi žal; Cankar in Slovensko stalno gledališče Trst — odlična kombinacija. Odlična pa je bila tudi predstava Klementov padec slovenskega pisatelja Draga Jančarja (z njim bomo daljši razgovor objavili v prihodnjih dneh), tako da se je letošnje Borštnikovo srečanje končalo in začelo pod srečno zvezdo- MARIJ ČUK Na zadnjem koncertu Združenja Bach v evangeličansko-luteranski cerkvi v Trstu Aplavz trobentaču Arnoldu in organistki Očič-Turkulin Trobentač Stanko Arnold in organistka Ljerka Očič-Turkulin S koncertom trobentača Stanka Arnolda in organistke Ljerke Očič-Turkulin se je preteklo nedeljo v evangeličansko-luteranski cerkvi zaključil glasbeni ciklus, ki ga je priredilo Združenje Bach iz Trsta. Že iz izvedbe prve skladbe, Purcel-love Sonate v D za trobento in orgle, je bila razvidna visoka izvajalska raven koncertistov. Trobentač je v izvedbi pričaral vso izrazito spevnost številnih fraz z blagimi, »mehkimi« toni trobente. V njegovi izvedbi ni bilo niti trohice negotovosti. Morda pa so bili v izvedbi orgelskega parta, ki se običajno podreja solistu, kontrasti forte-piano nekoliko preizraziti, kar je delno kršilo pravilno razmerje jakosti zvoka med instrumentoma. Izredne nežnosti in sladkosti je bila deležna izvedba orgelske-transkripcij e Bachovega korala Jesus bleibet metne Freude. Zelo dober legate se je odlično skladal z značajem skladbe. Šumeča mehanika orgel pa je poslušalca večkrat motila ob nekaterih tišjih, intimnejših prehodih. Sledila je Sonata v e-molu za trobento in orgle Arcangela Corellija, ki je transkripcija iste sonate za violino in basso continuo. V dveh počasnih stavkih smo lahko zasledili vso patetičnost in izrazito melodičnost, ki preveva posamezne glasbene misli. Orgle niso vedno podrejene funkciji bassa continua, v obeh Largih imajo namreč pomembne izrazne prehode, ki jih je organistka občuteno odigrala. V ostalih dveh stavkih, Allegrih, je bil trobentač povsem kos številnim tehničnim problemom. Njegova izvedba je bila svetla, skorajda »prozorna«. Dinamične oznake, ki se v glavnem omejujejo na forte in piano, sta izvajalca dosledno odigrala. V izvedbi Duboisove Toccate v G za orgle smo lahko zasledili izredno opreznost izvajalke v izbiri tempa; gotovo se tako ni izneverila pomembnemu elementu v izvedbi take skladbe tj. jasnosti v podajanju šestnajstinskih prehodov. Pestrost v registrskih kombinacijah je organistka zelo primerno priredila številnim, čeprav kratkim, mislim. V srednjem delu je prišla na dan spevnost gostih harmonskih prepletov, ki imajo seveda tudi svojo melodijsko linijo. Izvedbo tega dela so popestrili tudi številni rubati, ki so tako značilni za romantično obdobje, v katerem je živel tudi Dubois. Čeprav je skladba napisana za orgle s tremi manuali, je Očičeva znala zelo dobro prikazati glasbeno tvarino tudi na orglah z dvema manualoma. Precej tvegana je bila vključitev v program Handlovega Larga, a izvajalca sta si lahko to dovolila: njuna izvedba je bila gotovo nadpovprečna. V izvedbi Bachove orgelske transkripcije Vivaldijevega violinskega koncerta v a-molu nam je organistka prikazala vso svojo mojstrskost. Prvi stavek sta označevali zagrizenost in polnost zvoka. V počasnem, drugem stavku smo lahko zasledili patetičnost in liričnost, kar dokazuje organistkino razvito muzikaličnost. Tudi fraziranje ter dodajanje okraskov na kadenčnih mestih je bilo dosledno. Da dobro obvlada pedalno tehniko nam je dokazala v zadnjem stavku (Allegro), čeprav je dramatičnost in burnost izrazila v skromnejši meri, ker je izbrala počasnejši tempo od običajnega. To si lahko razlagamo z dejstvom, da je hotela poslušalcu razkriti vsako, tudi najbolj »skrito« noto, ki bi mu v hitrejšem tempu lahko ušla. Program sta zaključili dve Martinijev! skladbi za trobento in orgle: Sonata al Postcommunio ter Toccata. Za obe skladbi sta značilni živahnost in radoživost. Skladbi sta zahtevni tudi za orgle, saj nastopajo tudi v njenem partu številni zahtevni, hitri prehodi. Izvedba obeh izvajalcev je bila briljantna. Bleščeči toni so pričarali značaj slovesnega zaključka; na še odmevajoči mogočni akord, se je vsul močan aplavz. Evangeličansko-luteranska cerkev je bila za to priložnost polna, vendar kljub temu da se nam je predstavil eden izmed največjih slovenskih trobentačev, ki sodi v sam vrh tovrstne izvajalske umetnosti, smo na koncertu pogrešali številnejšo prisotnost slovenskega občinstva. MARKO OZBIČ Pred 50 leti so se marsovci »izkrcali« v ZDA Na današnji dan pred petdesetimi leti sta Združene države Amerike zajeli groza in panika. 30. oktobra 193° je šest milijonov Američanov spreletel srh, ko so po radiu izvedeli, da s° se marsovci izkrcali v New Yorku m ga v nekaj minutah zasedli. Radijska postaja CBS je »neposredno« prena-šala izkrcanje marsovcev: presenečene poslušalce je o tem neverjetnem dogodku obveščal »znanstvenik«, ki je bil sam priča pohodu marsovcev na Zemljo. Ta znanstvenik m bil nihče drug kot Orson Welles, P°~ znejši genialni cineast, ki se je * svojo tričetrturno oddajo o seveda lažnem izkrcanju marsovcev v Ame-riki vpisal v zgodovino sredstev javnega obveščanja. Welles je bil takrat star 23 let. Oddajo je pripravil skupno z Johnom Housemanom, tekst pa je prispeva Hov/ar Koch, scenograf filma Casablanca. Welles je vključil ta tekst bistvu je šlo za kratka poročila 1 javljanja s kraja »izkrcanja« — v P0 vsem običajno glasbeno oddajo, učinek oddaje je bil neverjeten. Cepta so po radiu večkrat ponovili, da 9re za izmišljeno zgodbo, več kot milil0? Američanov ni verjelo tem opoz°r. lom. Naslednjega dne so se amerisn časopisi na prvih straneh razpisali oddaji. Sprva so ostro napadli Wen sa, ki so ga za nekaj dni tudi aretir li, zatem pa so morali vendarle Poznati genialnost zamisli režiserja D žavljana Kaneja. Welles je zaslov po vsej Ameriki, njegova oddaja P je postala delček ameriške zgodo ne. Danes, pol stoletja po tistem vZ?g. mirljivem dnevu, se bodo v Zdru nih državah spomnili VVeifeso marsovcev. V New Jerseyu so P pravili tipično ameriško slavje. 1 ^ jalo bo štiri dni, osrednji dog°a,g. slavja pa bo seveda repriza z9° ,e. vinske oddaje. Pred tremi leti um ga VVellesa bo na čelu oddaje h« g mestil igralec Jason Robards ( Day After). Za to, da bo to novo i ' canje marsovcev čim bolj P°. j^i resničnosti, pa bo s svojimi zvočn efekti poskrbel Randy Thom (naMpe-da oscar za The Right Stuff)- ognem bodo odkrili kip Orsonu W ' r. su, pripravili revijo kostumov nvse sovcev in drugih vesoljskih bitih skupaj pa bodo zalili z »marsov-• v koktejlom«, ki so ga pripravili P ,fl za to priložnost. Amerika oS.g je ko 1. skratka, pol stoletja potem, Orson VJelles prestrašil do vedno Amerika... kosti, še M- K- SALON POHIŠTVA ■II EDI MORILI Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj W M* moretuzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Pacient Filibert Olupek Josip Jesih Lepega dne je stari prijaznež Filibert ulupek hudo zbolel. Bolelo in špikalo ga je v križu, kot da bi ga punktirali. Revežu ni Preostalo drugega, kot da je zbral vso korajžo in se podal na kliniko. V trenutku se !e tako prelevil iz potrpežljivega občana v Se Potrpežljivejšega pacienta. Ure in ure je nato presedel na udobni klopi v čakalnici .er rešil že vse križanke v treh časnikih, ko Je slednjič le prišel na vrsto. »Oprostite,« je nekam plaho povprašal sestro, »saj ordinira danes specialist Ferlu-ga.« Filibert je namreč slišal, da je doktor erluga vodilni strokovnjak za odpravo špi-Kanja.v križu. »Ne, specialista Ferluge pa ni danes, ^este, je na seminarju za samoupravne akte Kranjski gori!« je vljudno pojasnila sestra. ” onovno bo ordiniral prihodnji teden. Si--er Pa je tudi zdravnik, ki dela danes, zelo 1 p? .strokovnjak na tem področju!« Filiberta je medtem nekajkrat neprijaz-10 špiknilo, da je kar zaječal, vendar kljub mu ni vstopil v ordinacijo. »Potem bom ^.Prišel prihodnji teden!« je zamrmral in o, Olupku se je teden neskončno vlekel. koraj kot takrat, ko je čakal na svoj prvi z tomobil. Tedaj, kadar je prišel v podjetje Prodajo avtomobilov, so mu vsak dan 1 °Va zagotavljali, da bo dobil vozilo na-ecjnji dan. In tako skoraj pol leta. No, po sedmih dneh se je trpeči pacient Filibert že navsezgodaj podal na kliniko. In spet vdano čakal na vrsto. »Saj dela danes doktor Ferluga, kajne?« je povprašal sestro. »Ne, žal ga tudi danes ni!« je odkimala sestra. »Vsi specialisti imajo danes sestanek o konstituiranju samoupravnih teles. Jutri pa bo doktor Ferluga zagotovo tu!« Filibert Olupek je potrto odkravsal proti domu. Naslednje jutro pa je Filibert že v sprejemni pisarni na kliniki pobaral administratorko, ali bo doktor Ferluga tokrat le ordiniral. »Doktor Ferluga je danes že tukaj,« je odvrnila administratorka, »vendar mislim, da tokrat ne bo sprejemal. Veste, dragi pacient, doktor Ferluga ima toliko zadolžitev in raznih funkcij, da mu bo še za te pomembne reči kmalu zmanjkalo časa. Izključeno, da bi se ob vsem tem lahko še ukvarjal s pacienti!« Nato je uslužbenka še prijazno dodala: »Lahko pa vas naročim pri zdravniku Fun-tku, ki bo ordiniral od osmih dalje!« Filibert je tokrat hlastno pokimal. »Pa lepo prosim, če bi me lahko kar takoj sprejel!« je vljudno zaprosil. »Sicer bodo tudi njemu nataknili kakšno funkcijo, pa bom spet čakal ves teden!« Horoskop OVEN (21.3.-19.4.) * | | — VI IN DELO: Za večino Ovnov bo I teden precej zadovoljiv. Prav gotovo . . bo uspelo uresničiti ne-aJ. načrtov. Zvezde so vam prijazne, zato težav ne bo. Rojenim od 10. do 17. 4. bo nagajal neugodni Merkur. Možni t;° ??Prijptni zapleti in sitnos-• Nedelja in ponedeljek ne S°sTta Preveč ugodna. VI IN KUGI; Vzemite si več časa a Pristnejši odnos z ljubljeno Ugodna dneva bosta 'orek m sreda. od nedelje, 30. oktobra, do sobote, 5. novembra 1988 DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Tčden bo ugoden in poln zanimivih priložnosti. Delo boste opravljali z večjo lahkoto kot običajno. Uspešno boste kos tudi nekaterim zahtevnejšim nalogam. Precejšnja je možnost ugodnih sprememb in novih delovnih možnosti. Precej muhasta in dokaj neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: S prijaznostjo lahko dosežete vse, kar si želite. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Zvezde so vam naklonjene. Spremljala vas bosta dobra sreča in odlično počutje. To je primeren čas za uresničitev najpomembnejših načrtov. Teden vam prinese enkratno priložnost, ki vam lahko spremeni dosedanji način življenja. Vaša prizadevnost in vztrajnost bosta dosegli svoj namen. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z bližnjimi vam bodo v zadoščenje. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-[J 22.10.) — VI IN ■■hriCa DELO: Obeta se mmmmmm vam prijeten in vesel delovni teden. Glede na to, da sta Venera in Merkur na obisku v vašem znamenju, boste povsod srečne roke in veselega razpoloženja. Marsikaj se vam bo obrnilo na bolje. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. Nedelja in ponedeljek bosta za spoznanje neugodnejša. VI IN DRUGI: Priljubljeni boste in povsod dobrodošli. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Pripravlja SREČKO MOŽINA _ STRELEC (22.11.-21.12.) - VI IN DELO: V prvi polo-vici tedna vam bodo zvezde naklonjene, da vam bo šlo vse tako, kot boste načrtovali. Proti koncu tedna pa se prav lahko zgodi, da pride do kakšnih nepričakovanih težav ali sitnosti. Bodite povsod precej previdni in preudarni. Kar precej muhasta dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Preživeli boste nadvse prijetne trenutke v dvoje. Ugodna dneva bosta torek in sreda. . . , VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: Pred vami VTJ je izjemno pozitiven in uspešen delovnik. Prijetna Venera, dobri Jupiter in hitri Merkur vam bodo v pomoč pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Ustvarjalni in zadovoljni boste tako pri delu kot tudi v zasebnem življenju. Torek in sreda vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil veselo presenečenje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. tf BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Vs pate v zanimiv prijetno razgib , , teden. Zvezde i,?™ naklonjene, tako da v< F? tezav ne boste imeli. M, Kaj se vam bo premaknile zazeljeno smer. V torek in s: no pa poskusite raje odloi nekatere obveznosti, ker v; zna muhasta Luna v Levu p: natrte' Odpočijte si! NDRUGL Poskusite biti Budi nepristranski in nekoli četrtejfm'petek'* ^ RAK (21.6.-21.7.) /T\ VI IN DELO: Obe-ta se vam precej v ( ] spremenljiv m na-gajiv delovni teden. Merkur in Venera, ki se premikata po sovražnem znamenju, lahko marsikoga spravita v težave. Bodite previdni tako pri delu kot izven delovnega časa. Precejšnja je možnost nepričakovanih stroškov in zapletov pri delu. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli v prijatelju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Pričakujete lahko deloven, a tudi uspešen teden. Odprle se vam bodo nekatere nove neslutene možnosti za uresničitev vaših ciljev. Ugoden položaj Merkurja in Venere bo spodbudno vplival na uspešen razplet vaših pričakovanj. Iznajdljivost vam bo v četrtek še kar prav prišla. VI IN DRUGI: Prisluhnite modrim nasvetom in se po njih tudi ravnajte. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Pred vami je ugoden, a precej nemiren teden. Zvezde vam ponujajo možnost, da brez posebnih težav uspešno zaključite zastavljeno delo. Kar precej verjetno je, da boste prišli do nepričakovanega zaslužka. Torek in sreda pa vam z neprijazno Luno v Levu prav lahko prekrižata načrte. VI IN DRUGI: Naredite več za boljše odnose z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) VI IN DELO: Teden bo sicer delovno ugoden, vendar zna biti tudi precej utrudljiv in naporen. Precejšnja je možnost ovir in težav, saj sta tako Merkur kot Venera v neugodnem položaju. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Precej neugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek z Luno v Raku. VI IN DRUGI: Prav vam bo prišla pomoč znane osebe. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Teden bo dokaj miren in sproščen. Počutili se boste v formi in pretežno dobrega razpoloženja. Izkoristite ugoden položaj zvezd za uresničitev želja, napredovali boste. Uredite to, kar bi že zdavnaj morali, da ne bo prepozno. Neugodna dneva bosta petek in sobota z Luno v Devici. VI IN DRUGI: Nepričakovano nedeljsko srečanje vas bo zelo razveselilo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK v- ^ -M. __________* šitr* SONCE res nam!! me' da te ta rubrika zanima. Čl več Tp 1 VS ° sebi in Prav bi bilo, da bi • člankov U namenu služi tudi grafologija. V cipjin i.m° Prikazali znanstvene temelje t< namenili ,.,v Prihodnie bomo tem vpraša Pismu Ve ik0 P°z°rnosti. Zdaj pa k tvo alVs^b! 'e skrit precejšen intelektualni p ješ Se t zaveaas. Nasprotno, celo podi čaju tnal36 Večkrat kar v našem narodnen tvoja rini3 P°P0ln0ma brez razloga. Zanimi 'jetija, 7ri?Vna ftdčnost in dokajšnja jasnos ^endar i SeL da ™aš tudi zelo dobro inti tako v f; ■- tem Prisotna precejšnja ši šibkost h^1a bi omejili hitrost v sicer V, V največ Primerih se tu poleti tjoi cPT?1*3® le s »polževo« hitros-ča kar 6t0S P°^eti imeli leteča sodiš- doma-ema/eSti'.Kronist v Nici je v m dnevniku Nice Matin obja- vil tole sliko in napisal, da so sodniki jo v Franciji s takimi kršilci? Tujcu v pičlih dveh urah na eni izmed cest zasolijo denarno kazen. Domačinu pa Nice kaznovali kar 12 avtomobilis- odvzamejo šofersko dovoljenje za dolov, ki so vozili prehitro. Kako ravna- ločen čas, tudi do dveh mesecev. V načrtu potniška ladja za 8.000 potnikov Normay je dandanes največja potniška ladja na svetu. Gre za nekdanjo francosko prekooceansko ladjo France. Njen lastnik je Norvežan Knut Utstein. Možakarja tako navdušujejo križarjenja, da je sklenil zgraditi doslej največjo potniško ladjo na svetu, na kateri bi bilo prostora za 8.000 ljudi. Prav ste brali: osem tisoč ljudi — 6.800 potnikov in 1.200 mornarjev ter drugih uslužbenih na plovilu. Nova ladja bi dobila ime Phoenix. Japonske ladjedelnice so odklonile naročilo. Zanj se zanimajo ladjedelnice v Zvezni republiki Nemčiji. Vendar so še odprta vprašanja finansiranja. Bodo zares zgradili in splovili orjaško ladjo? Načrt prevideva, da bi bilo v njej 2.800 sob oziroma kabin, da bi tu imeli plavalne bazene in teniška igrišča, gledališko dvorano, igralnico, celo vrsto trgovin in celo zapor. Kdo bi šel na križarjenje s tako ladjo? Iz finančnih načrtov izhaja, da bi ena nočitev v luksuzni kabini ve- ljala kar tisoč dolarjev. To pa je za povprečne ljudi precej visoka cena, višja od sobe v najbolj luksuznih hotelih v Parizu, Londonu, Firencah ali Benetkah. Srednjeveška barvasta stekla na ogled v Baslu V zgodovinskem muzeju v Baslu je do 29. novembra odprta izredna razstava barvastih stekel iz srednjeveškega časa. Še do nedavnega je prevladovalo mnenje, da v srednjem veku niso uporabljali steklenih izdelkov. V Frei-burgu v Švici pa so v zadnjih letih našli veliko izdelkov iz stekla, ki sodijo v čas med 11. in 16. stoletjem. Na sedanji razstavi v Baslu je razstavljenih veliko primerkov iz tega časa, ki so jih dobili tudi iz drugih krajev Evrope. Na ogled je nad 200 eksponatov. Zimski cenik Za hotelske storitve hzma°s'/r? zdruzenje gostinstva in tu-čitev nofnT^6 ,e krčilo cene preno-d°mače m„nZ,,°nov in Penzionov za ski sezoni Smslovanske goste, v zim-nost To ih hote}lh in motelih. V ved-oronni-,J„■ ■ Postoli vsem turističnim ve?;a povedah'TTam nUd,/0 P°Pusti vanskp^°t’ da so cene za jugoslc medtem % 'S e oznočene v dinarjiI nemških ° s,° dste za m/e goste • jih. SlednTar^a^ a,i amer‘ških dolar domače Jošte Vi5,