LEWIS SOGLASNO IZVOLJEN PREDSEDNI kom c. 1.0. C.I.O. PROT , I ) eSJJJ r I OBRAMBO Tnrlnctri inlr> IK r\ __ . Kongres Industrijalnih Organiza- y je zaključil svojo drugo konven- C jjo v najlepši slogi, ki je vladala te- ‘ m celega zasedanja. Konvencija je Lejela važne re?ol ucije in začrtala S y 0 j program, ki vodi delavski raz¬ red Ameriki na pot svetovnega roletarijata. John L. Levvis je bil soglasno iz- 9 . tar- dno va¬ žno pa- de- mat med me- ida- cijo, irej* tekt. ij je mati dKA • iz* pre* stavi , da zju- ved- ičar- slite. ,0 tudi m°i . )> am- apr 1 ' Jak 3 ’ s ait>° ves< o P il i sei” rjet' s# voljen za predsednika. V odbor so . jli izvoljeni Michael Quill, Harry gridges in Harold Pritchett, proti katerem je Dies in vsa reakcija vo¬ dila hudo borbo, da jih proglasijo za komuniste. Konvencija se ni na Die- SOVO strašilo prav nič ozirala, tem¬ več ga obsodila kakor zasluži. Ko je .j Levvis izvoljen je v dvorani na¬ stala prava demonstracija in dele¬ gacija je jela peti delavske pesmi. Izvršni odbor CIO tvorijo vsi zna¬ ni in odločni delavski voditelji, ka- j er ih večina je bila enoglasno izvo¬ ljenih kot najvišje priznanje za nji¬ hovo neumorno delovanje. Volitve potvrjujejo edinstvo med članstvom in delegacijo, ki je poglavitna stvar za napredek vsake organizacije. Konvencija je z vso resnostjo ob¬ sodila vojno in vojne provokatorje ter pozvala vse delavstvo, da z vsemi silami deluje za to, da Amerika osta¬ ne izven vojne. Tozadevna resoluci¬ ja je pravilno povdarila, da je de¬ lavstvo prvo, ki trpi vsled vojne, ker v vsaki vojni krizi se delavstvu naj¬ prej odvzame demokratične in po¬ litične svobode, podaljša delovni čas, omeji zaslužek in naloži visoke cene iivljenskim potrebščinam. Koristi od vojne pa imajo le na Wall Streetu in profitarji vseh vrst, ki odirajo ljud¬ stvo brez kakega oporekanja, ker je delavski razred v vojni brez politič¬ ne šibe. Sprejeta je bila resolucija, ki po¬ ziva k sodelovanju farmerje in STednje sloje, sploh vse, kar tvori a- meriški delavski razred, da sodelu¬ jejo za konstruktivni socijalni pro¬ gram v političnem boju za leto 1940, ko bo reakcija skušala poraziti Novi deal in vse, kar je delavstvo doseglo tekom zadnjih par let Rooseveltove administracije. Driifce resolucije, ka¬ tere je delegacija sprejela, se tičejo: Resolucija proti registracijii n pre¬ ganjanju delavstva, proti kriminal¬ nega sindikalizma, proti diskrimina¬ cije Črncev, za osvoboditev politič¬ nih kaznencev in za obrambo civil¬ nih svobodščin. Poleg teh važnih odlokov je CIO konvencija sklenila, da morajo te¬ kom naslednjih pet let oragnizirati vse delavstvo, tako da bo CIO štel najmanje 10 milijonov članov. Kon- NAPREJ Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev Št. - No. 40. — PITTSBURGH, PA. — 20. OKTOBRA 1939. LETO - 1EAR IV. Pod katerikoli krinko fašizem nastopa, v katerikoli o- Lliki se pojavlja, po katerikoli poti se polašča oblasti: fašizem — je pobesneli šovinizem in so roparske vojne, fašizem — je brezmejna reakcija in kontrarevolucija, fašizem — je najstrašnejša ofenziva kapitala proti de¬ lovnemu ljudstvu, fašizem — je najhujši sovražnik delavskega razreda in delovnega ljudstva. GEORGE DIMITROV. Venclja je ostro obsodila tudi po- born a T ledei ' alnega Savskega od- ieT z ’vedl Je V Z , aCinjem 0asu - odkar se čel nn L° nekatere spremembe, za- tf e 03 Pmti delavsko stali- sonn l S u naiveč ' leteli na Lieser- škesa oHH 0 1 premeSčen iz železni¬ škega odbora. Od tega časa se izvaja Pogoje Wagnerjevega zakona na či- more 1 ’^ - anSki način ’ tako da ne J ii organizirano delavstvo za¬ dovoljno. Konvencija A.D.F. spet izvolila Greena Med tem, ko je CIO končal svojo konvencijo v nekaj dnevih, je ADF zborovala skoraj dva tedna. William ieen je bil spet izvoljen in sicer so- glasno. Poleg njega so izvoljeni v ksekutivm odbor vsi stari voditelji, ki so zadrževali napredek te najsta¬ rejše delavske organizacije. Edina iz¬ jema je pri tajništvu-blagajništvu, ko je Morrison vsled starosti odsto¬ pu. Na njegovo mesto je bil izvoljen George Meany iz New Yorka ki je Greenov podrepnik v vseh sporih ADF članstva kakor tudi v političnih smernicah. Ponovna izvolitev starih mož in sovražnikov CIO kot so Hutcheson in f rey pomeni, da se bo boj nadalje val in da ni mogoče misliti za kako zbližanje. Na konvenciji je bil tudi Homer Martin, katerega so avtni de¬ lavci v Detroitu vrgli na smetišče, ker je bilo dokazano, da vodi boj proti svojim članom, boj, katerega so financirali Ford in drugi avtni magnati. Martin je na konvenciji u- drihal le po Levvisu, ki ga ni hotel podpreti v njegovi pustolovščini. Konvencija je vendar morala pri¬ znati, da je tudi ADF narasla v pre¬ teklem letu, kajti organizatorično de¬ lovanje CIO je pognalo tudi njihove organizatorje in delavce v unije, j Mnogi so morali pristopiti v ADF, I ker ni bilo drugega izhoda in tudi radi tega, ker je ADF imela že v ne¬ katerih strokah malo podlage. Woll in Frey sta prinesla resolu¬ cijo o vojni, v kateri se je odobra¬ valo angleški imperijalizem. Resolu¬ cija je bila tako spačena, da se v njej more razabrati da se bo skušalo Ameriko potisniti v vojno na stran Anglije. Višek stare zagrizenosti pa je videti pri tem, da so šli še dalje od angleške vlade in zahtevali boj¬ kot blaga, ki se izdeluje v deželah, ki bi bile zapletene v vojno proti angle¬ škemu In francoskemu imperijaliz- mu. Tukaj so brezobzirno prišteli tu¬ di Sovjetsko Unijo, ki se edina bori proti vojni. Škotski delavci proti vojni DELAVSKE STRANKE UDRIHAJO PO IMPERIJALISTIH IN PODPIRAJO STALIŠČE SOVJETSKE UNIJE. PREM0GARJI GROZIJO Z STAVKO. ZAKAJ CHAMBERLAIN ODLAŠA Z UDARCI SHAW IN HALDANE ZAHTEVATA, DA ANGLIJA PREKINE VOJNO Trade Union Congresa stopili v pogajanja z Angleško de¬ lodajalsko federacijo, da se u- stanovi industrijalni odbor, ki bi dajal vladi navodila, kako naj se delavstvo organizira te¬ kom vojne. To je samo še eden dokaz, da so voditelji angle¬ škega delavstva povezani z vlado in delodajalci. Ne morejo pa prezreti za¬ htev delavstva, ki je upravi¬ čeno do povišanja mezd, ker se cene živilom stalno dviga¬ jo. Cene so se dvignile za 6%, sladkor za 47%, Jajca 19% in obleka 7 %. ZUNANJI PREGLED ŠE EN APEL ZA HITRO POMOČ LISTU v zadnji številki smo opozorili naše naročnike in zastop- lik e, da je redno izhajanje “Napreja” odvisno od tega, da to- ;n ° poravnavajo svoje obligacije napram listu, drugače bomo 'hiiljeni izdajati list vsak drugi teden. Med tem časom smo »•ejeli odziv samo iz St. Clairja v Clevelandu in od naših P"- 8t eljev v Brooklynu, ki so zbrali dovolj, da smo izdali to * e ' ilk ». Kaj je pa z drugimi naselbinami, ki so doslej list redno Opirali, kaj je z Chicago, Detroitom, kaj jez vrlim T.mmin !on >>n drugimi kraji, da nismo od njih dobili nobenega o g for»? feedao izhajanje "Naprej.” bi lahko imelo relo .labe f^dice, zato še enkrat apeliramo na vse one, katerim je P tek, » naročnina, da nam takoj pošljejo nekaj na račun. ' a ne »torijo, ogrožajo list vsem tistim, ki ga ljubijo, S-i0 potrebne informacije in r.al.tr.nj. »ve.ovmh do*od »*, ko« pripi .. v lj.j„ imperij.listi n. novo svetovno krv. ( °Pel j. , Oaim p., ki so nam sporočili, d. jim sedaj m mogoče po »ostale naročnine, ker m ie M«*, '»Ho samo še par tednov mogli P °*'J ajo pr „, t „„oljne . N® naše zastopnike pa apeliramo, obračunajo in '‘‘‘Pevke za podporo listu, da točno vsak teden Da _ Jej ° na upravo, ker vsak dolar nam jennjn^ ^ nam i je W taki Časi ’ da je re# teŽk ° rili delavcev, ki bodo to ^. ,to rili, ako jim pojasnite, da je nas hst Naprej UPRAVA IN UREDNIŠTVO. BILLINGS puščen na svobodo ii V .d» rl 23 I e * sedeti v ječi po nedolžnem, le 0r be za svobodo in pravico, t»lj fa 0 P r iti h koncu, ko se je za- ssy 0 L V , elika delavska agitacija za ti st s T ltev Billlngsa in Mooney-ja, k itl blla žrtve kapitalistične mre- i w! r0te * ker sta vodila borbo za J** r azred. ko ' n ® s ja bil puščen na svobodo, ^1 in s ®danji govemer Olson zav- ii, J obljubil volilcem v Californi- ko : 0 °ba spustil na svobodo, ve V°. ljen - Ljudstvo mu je rade kilo perilo to nalogo, ker jim je ° Vol j sramote, da so 23 let ^ ^ 0r ite^ a ^° rU °* va ^ u< ^ s ^ a j Olson je apeliral na vrhovno so^ ki je opetovano zaviglo diste, ki j p i j n Mooney- prejšnje prošnje za svobodo Moo ^ ia in Billingsa, toda odkar ] vejati v Californiji duh No ^ a J for _ nHkar se je delavstvo v Ganim Sii oriniim.. in s.bteval«. srn- ie demokratične pravice, s0 . se akcij onarji in velike korporac.je mo rale podati. let dolga borba je že večkrat } L da bodo vsi napori zas- iZg , Toda nobena borba, nobena t0tl • naDor ne ostane zastonj, a —- - do - bro voljo. London, 17. okt. — Odločen poziv angleškemu ljudstvu, da zahteva takojšno ukinitev imperijalistične vojne in da pod¬ pre inicijativo Sovjetske unije, je bil izdan po North Scotland District Council of National Union of Railwaymen. “Ta sestanek delegacije ,je mnenja, da vlada vodi imperi- jalistično vojno, zato zahteva¬ mo takojšnjo ukinitev bojeva¬ nja”, tako govori resolucija, ki je bila sprejeta na sestanku. “Mi dajemo vso podporo Sovjetski uniji in njenim smer¬ nicam, ki se trudi, da združi vse dežele v mirovni blok. “Mi pozivamo vse naše po¬ stojanke, da delujejo za poraz vlade in da izvolimo vlado, ki bo kooperirala v vseh ozirih z Sovjetsko unijo v njenih pri¬ zadevanjih za mir.” Podobne resolucije so bile izglasovane od delavskih in u- nijskih organizacij širom Anglije, navzlic oficijelnemu stališču Labor Partije in Trade Union Congresa. Uplivna Ayrshire Federation of Labor Parfies, ki reprezen- tira 50 tisoč članov, je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da vlada definira svoje vojne ci¬ lje. Ljudstvo glasuje za mir London Daily Worker je raz¬ poslal glasovnice in vpraševal- ne pole vsem vplivnim osebam, ki dajejo znamenja in podporo kampanji, da se naredi konec imperijalistični vojni. Geo. Bernard Shaw je pono¬ vil v svojem odgovoru na Daily Worker svoje prej izraženo stališče za takojšnji mir. “čim prej pride odlok, da se prene¬ ha z ognjem in da se prižge lu¬ či, tem bolje”, je odgovoril Shaw. H. G. Wells, slavni zgodo¬ vinar in pisatelj, pa urgira svo¬ bodne diskusije o vojnih ciljih, nasprotuje pa takojšnjemu premirju. Profesor J. B. S. Haldane, eden najslavnejših angleških znanstvenikov je zahteval ta¬ kojšnji mir. Med tem pa angleški delav¬ ski razred postaja vedno ak¬ tivnejši na industrijalnem frontu, da si s tem osigura e- konomski položaj, proti kate¬ remu naval ju je jo angleški de¬ lodajalci. Deset tisoč premogarjev v Walesu je glasovalo 19 proti 1, da gredo na stavko za zviša¬ nje mezd in priznanje unije. Povišanje mezd zahtevajo tudi drugi delavci, kar povzroča vladnim krogom precej skrbi. Bojijo se tudi, da se bo pojavi¬ lo gibanje, ki bo strlo oficijel- no stališče Labor Partije m Trade Union Congresa, ki za¬ držujejo delavstvo nazaj v voj¬ nem času. . Med tem so zastopniki KITAJCI STAVKAJO V JA¬ PONSKI LADJEDELNICI 4 000 Kitajcev, ki so zaposleni v • nnnski ladjedelnici, je zastavkalo Es secs cev. ROOSEVELT IMA NAČRT ZA VOJNE BEGUNCE Predsednik Roosevelt je pozval na kosilo zastopnike šestih držav, ki so dospeli v Ameriko na posvetovanja, da se kaj ukrene glede vojnih in drugih beguncev. Zastopniki imajo nalogo, da najdejo sredstva in pro¬ stor za naseljevanje teh beguncev, ki danes ne morejo dobiti nikjer nobenega zatočišča in pomoči. Roosevelt je namignil, da ima dalekosežen načrt, ki pa še ni na¬ tančno objašnjen. Zastopniki tujih držav so zelo simpatičnini takemu načrtu, ki predvideva rešitev tega nujnega problema, niso pa v stanju o tem sklepati, dokler se ne bo o tem razpravljalo z vsemi ostalimi 32 državami, ki so doslej priprav¬ ljene sodelovati v tem pogledu. Poročila iz Švedske in Nemčije o- menjajo, “da postoji še vedno upa¬ nje za mirovno konferenco, na kate¬ ri se bi mogoče dobilo ključ za jdo- ravnavo spora med Hitlerjem, An¬ glijo in Francijo. V Berlinu so dokaj presenečeni, ko je padel Hitlerjev pogoj za premir¬ je na gluha ušesa v Londonu in Pa¬ rizu. Hitler se počuti, da so ga vsi njegovi prijatelji zapusttili, ker no¬ beden noče vzeti odgovornosti po¬ sredovalca. Nemški krogi prikrivajo in valijo krivdo na Anglijo in Fran¬ cijo, ker ni sprejela Hitlerjevih po¬ gojev. Vsekakor pa kaže, da se Hit¬ lerjev režim še vedno trudi dobiti posredovalca v Švedski ali Norveški, ko se bo vršil sestanek škandinvskih vladarjev. Mnogo pripisujejo obis¬ ku švedskega raziskovalca Hedina, ki je prišel na obisk k Hitlerju, ki ga je sprejel kot zastopnika kralja Gus- tafa. Razgovori med Turčijo in Sovjet¬ sko unijo so začasno prekinjeni. Po poročilih pa je razvidno, da ni še prišlo do sporazuma na vseh vpra¬ šanjih. Turčija bo ostala še nadalje naklonjena Sovjetski uniji ter se ne bo v nobenem slučaju borila pro¬ ti njej. Turčija se zaradi svoje lege počuti precej varna in uživa velik vpliv na Balkanu. V AVashlngrtonu so se vršili raz¬ govori med mehiškim ambasador¬ jem Najero-om in Sumner Welles- om. Razgovori so se sukali okrog vprašanja in spora, ki je nastal, ko je mehiška vlada ekspropriirala veli¬ ka posestva angleških in ameriških oljnih družb. Vojna situacija in zah¬ teve po večji količini olja, so prisili¬ le državni department, da so se raz¬ govori obnovili. Mehiška vlada poroča, da ima do- 1 volj kupcev za olje in je pripravlje¬ na plačati družbam nekaj odškod- j nine v dolgoletnih odplačilih, toda 1 samo na podlagi ocene, na katere i bo Mehiška mogla pristati. Nekatere francoske kolonije mo- ■ goče dobijo nekaj več pravic pri samoupravi. Pariz priznava, da si hočejo s temi koncesijami pridobiti podporo kolonijalnih narodov, čigar vladarji so prispevali že večje vsote denarja za vojne svrhe. Razne ko¬ lonije imajo na francoski fronti tu¬ di že svoje vojaške sile. Francija je že naredila proračun, ki določa, koliko bodo morale ko¬ lonije doprinesti v tej vojni. Brez ■ Algerije, Maroka in Tunisa, ki ima¬ jo svoje vojake že na fronti, lahko pošljejo armado od 2,000,000 mož in najmanj 500,000 delavskih čet. Moskva poroča, da so japonski mi¬ litaristi spet pričeli z novimi provo¬ kacijami na Daljnem vzhodu. Pro¬ vokacija je nastala radi spora med japonskimi uradniki, ki se med seboj grabijo za oblast, Poročilo pravi,, da Japonci nalašč provocirajo in ta¬ ko prikrivajo svoje poraze na Ki¬ tajski, ki potiska japonsko silo na¬ zaj. Kje so te provokacije pa poroči¬ lo ne pove. Litvinski parlament je potrdil pakt vzajemne vojaške pomoči z Sovjet¬ sko unijo. Do tega je prišlo brez ka¬ kih ovir, ko je zunanji minister Urbsyz podal izjavo, da je sovjetska vlada dala vse garancije, da se ne bo vmeševala v njihove notranje zadeve. Litvinci so zelo veseli, ko so jim sovjeti odstopili mesto Vilno, ki je bilo dolga leta njihovo glavno mesto. Razmere v Litvinski se bodo sedaj gotovo izboljša vale, ko bodo imeli močnega ljudskega zaščitnika. Mestne in občinske volitve v An¬ gliji, ki se bi morale vršiti 1. no¬ vembra, so odložene. Termin seda¬ njih mestnih in občinskih uradnikov se bo avtomatično podaljšal. V slu¬ čaju smrti, bo vlada sama imenovala namenstnike. Temu bodo sledile go¬ tovo še druge mere, ki bodo ljudstvu odjedle demokratične pravice. Chamberlainovi vojni pri¬ staši, ki so mu na vse načine zatrjevali, da se Hitler ne bo predrzni 1 udariti na Fran¬ cijo in Anglijo, češ da bi bil to samomor Hitlerja, so da¬ nes ostali razočarani in iščejo pomoči na vseh krajih in kon¬ cih, da bi zanetili svetovno im¬ perialistično vojno, ki bi reši¬ la današnji težavni položaj Anglije in Francije. Hitler je Chamberlainu po¬ kazal, da se ne boji angleške¬ ga. blufanja, in sicer pokazal na tako izrazit način, da se ljudje vprašujejo, kaj vendar neki dela francoska in angle¬ ška zračna sila, kaj je s tisto močno in nepremagljivo an¬ gleško in francosko morsko si¬ lo ,da se skoraj ne gane iz var¬ nega zavetja? Kako more kdo pojasniti, zakaj so nacijski podmorski čolni tako uspešni na odprtem morju, da skoraj vedo za vsa¬ ko ladjo? Kako more kdo po- 1 jasniti zagonetko, da se nem-' ški morski čolni lahko prikra¬ dejo v angleška pristanišča in tam potapljajo največje an¬ gleške bojne ladje? Kako mo¬ reta Chamberlain in Daladier pojasniti dejstvo, da je bila zapadna fronta čisto mirna več tednov, ko je bila Hitler¬ jeva vojska v Poljski, da niso v tem času naredili nacistom nobene škode? To so vpraša¬ nja, s kateremi si mnogi beli¬ jo glave. • Že prvi dan napovedane voj¬ ne je nacijski čoln potopil an¬ gleški parnik Athenijo z mno¬ gimi žrtvami. Kmalu za tem pa največjo letalsko ladjo Courageous in zadnjo soboto pa eno največjih angleških bojnih ladij Royal Oak, ki se je nahajala v pristanišču v Scapa Flow, kjer je izgubilo svoje življenje nekaj nad 800 mornarjev. pravljena, dasi je lahko vede¬ la, da bo vsak trenotek napa¬ dena od Hitlerjevih hord. Chamberlain je poslal v Nemčijo letake, ko bi bilo tre¬ ba napasti Berlin in Hitlerjeve utrdbe. V času, ko bi bil Hi¬ tler doživel udarec na zapad- ni fronti kakor tudi na morju je Chamberlain ugibal, kako bi pridobil Hitlerja za svojo imperijalistično svrho, da bi ga Hitler rešil iz najneugodnejše¬ ga položaja v zgodovini im¬ perijalistične Anglije. Chamberlainovi manevri in odlašanje povzročajo velikan¬ ske skrbi narodom v vsej Ev¬ ropi kakor tudi na to stran Atlantika. Chamberlain še da¬ nes nima nobene baze za im¬ perijalistično vojno, zato išče bazo in postopa z Hitlerjem tako, da bi zapletel svet v voj¬ no, da si pridobi simpatije sve¬ tovnega proletarijata, ki se bi boril in prelival svojo kri za angleško nadoblast nad celim, svetom. Chamberlainovo postopanje se more razumeti, da ne bo napadel Hitlerja dokler ne bo gotov, da bo v vojno posegla tudi Amerika, ki te dni debati¬ ra in tako rekoč dtkokira svo¬ je stališče, s katerim bi lahko posegla vmes, ako bo v to pri¬ volil kongres in ameriško ljud¬ stvo. Nič se ni čudili, da Hitler poka od veseli. njegova zračna m iiior.sjvJPa lili •Uldct.je¬ jo angleško blokado, s katero je hotel Chamberlain izstra¬ dati naciste in jih prisiliti, da skupaj udarijo na Sovjetsko unijo. Hitler ne čaka. Udaril je z vso silo, da zada Angliji in Franciji močan udarec, predno pridejo Združene države na pomoč z orožjem, ki je pri¬ pravljeno in ki čaka trenutka, TT .,, . . . . „ .... ko bo embargo dvignjen. Hitlerjevi uspehi v Poljski niso prišli samo potom močne ‘ Angleški kapitalisti še ved- oborožene sile, temveč je tako no upajo, da bodo strmoglavili hitri padec Poljske treba pri- Hitlerja z pomočjo nemške ar- pisati tudi Hitlerjevi tajni slu- made, s katero koketirajo in jo žbi in poljskim izdajalcem, ki skušajo pridobiti, da bi pre¬ šo predali Hitlerju in vrhovni vzela vodstvo v Nemčiji, kajti MADŽARSKA JE ZADUŠI¬ LA VSTAJO NACIJEV Nacijski ekstremisti na Madžar¬ skem so nameravali vprizoriti vsta¬ jo, strmoglaviti vlado in pomori¬ ti najmanji 17 članov parlamenta. Zarota je prišla pravočasno na dan in vlada je polovila 140 zarotnikov, nekaj jih je pa ušlo čez mejo v Av¬ strijo. Vlada je dobila pri zarotni¬ kih tudi mnogo orožja in streljiva. Vlada namerava zdaj odpraviti vse nacijske organizacije in spoditi vse nacije iz važnih mest. V parlamentu imajo naciji 50 članov. Toda tudi med madžarskimi na¬ ciji ni soglasja. Nekateri se boje, da bo skušal Hitler vse Nemce na Ma¬ džarskem preseliti v Nemčijo, s če¬ mer se pa nekateri Nemci ne strinja¬ jo. KITAJCI UNIČILI 100 JAPONSKIH LETAL Iz Šanghaja, Kitajske, je dospelo poročilo, da so Kitajci v zračnem napadu uničili 100 japonskih zrako¬ plovov, ko so napadli zračno pris¬ tanišče v Hankovu. Japonska priz¬ nava bombardiranje, toda molči o velikih izgubah. To je doslej naj- večja izguba, kar so jo Japonci do¬ živeli v enem samem zračnem na¬ padu. —Sovjetska militarna delegacija, ki je dospela v Latvijo, je bila to¬ plo sprejeta od oblasti. tirane delavske izdajalce in špijo- ne, da pričajo pred komitejem, da so kot bivši komunisti storili to in to, je končno dobil nekaj odgovorov, ki ga prikažujejo v pravi luči. Naj¬ bolj trpko mu pa je dal pod nos kon- gresman Dickstein, ki je proglasil Krivitsky-ja za “phony”. Dickestein je ostro obsojal Diesa radi pričanja Krivitsky-ja, ki je, ako je sploh ta¬ ka oseba, v Ameriki nelegalno in ki je prišel sem z edinim namenom, da tukaj raztrosi svoj strup, ki je bil ves prej prearanžiran. Dicke¬ stein je opozoril na lažnjive član¬ ke, katere prinaša Saturday Evening Post in druge reakcijonarne publi¬ kacije, da so povzročili že eno tožbo in zna biti pride tega še več. Tudi Vito Marcantonio, zastopnik iz New Yorka in predsednik Inter¬ national Labor Defense, ki je sam prosil, da ga Dies zasliši, je povedal Diesu svoje mnenje, v katerem je rekel, da je Diesov komitej le orodje da se zatre in spodkopa ameriška de¬ mokracija. Dies pa je kljub opoziciji zaprosil kongres, da mu dovolijo nadaljne tisočaka, da bo lahko nadaljeval svo¬ je eskapade tudi po 3. jan. 1940. ko bo potekel sedanji termin tega ne¬ ameriškega komiteja, ki je v rokah in službi naj hujših delavskih nas¬ protnikov. v Jugoslaviji so začeli z agi¬ tacijo med nemškimi manjši¬ nami v Sloveniji, Banatu in Slavoniji, naj prodajo svoje i- metje in se izselijo v Nemčijo med svoje rojake. Nemcem v Jugoslaviji pa nič kaj ne diši ta ideja. Slišali so, da so Nem¬ ci v baltiških državicah bili prisiljeni dati svoja posestva skoro za nič in zdaj so v stra¬ hu, da se isto zgodi z njimi. Nacijski agentje pa poziva¬ jo Nemce v Jugoslaviji, naj se žrtvujejo za svojo “veliko do¬ movino” in za svojega “firar- ja”. Nemčija potrebuje tuje i valute, drugače ne more dobiti surovin in živeža v južno- i vzhodni Evropi, zato naj jugo¬ slovanski Nemci prodajo svo¬ ja posestva za vsako ceno in s tem pomagajo Hitlerju do zmage. Zanimivo vprašanje je koliko Nemcev v Jugoslaviji se bo odzvalo na ta apel. Ra¬ čunajo, da je vseh skupaj 700,000 Nemcev v Jugoslaviji. "NAPREJ" PETEK, 20. OKTOBRA NAPREJ Published Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa.. Act of March 3, 1879. _ NAPREJ — IZHAJA VSAKO SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 NAŠA IZJAVA 0 SAMOMORU V HRVAŠKI TISKARNI 12. oktobra je prinesla Prosveta poročilo, da je “urednik Napreja izvršil samomor”, in sicer v uradu našega lista. To po¬ ročilo je urednik Prosvete dobil iz pittsburškega časopisa Post- Gazette od 5. oktobra. Da bodo naši naročniki in prijatelji bo¬ lje informirani o tem dogodku, prinašamo spodaj, kako se je ta tragedija pripetila. Res je, da se je v Hrvaški Napredni Tiskarni, kjer se ti¬ ska list “Naprej”, obesil človek, ki nam je bil poznan kot Paul Schifrer, toda ne v uradu lista, kakor je bilo poročano, ampak zadaj, kjer ima tiskarna svoje skladišče. Ko ga je upravnica tiskarne našla je bil mrtev že več dni, kakor se je izrazil mr¬ liški oglednik. Policija je bila takoj obveščena. Ravno ta čas ni bilo v tiskarni druge osebe kot tajnica ti¬ skarne, ki bi vedel kaj več o tem človeku, kdo je, od kod je prišel, kje je stanoval, radi tega ni mogla policija ugotoviti nje¬ govega imena. Witkovič, ki je njega najbolj poznal in z njim največkrat govoril, je prostovoljno odšel na policijo in koro- nerja, katerim je povedal vse, kar je vedel o tem nesrečnem človeku, toda ne tako kakor je bilo poročano v Post-Gazette. Kdo je bil Paul Schifrer? Kolikor je nam znano je ta člo¬ vek prišel pred 13 ali 14 meseci v Pittsburgh. Prihajal je več¬ krat v tiskarno, kot prihaja veliko drugih ljudi, in to največ zaradi časopisov, katere je tu dobil za čitati. Po njegovem ob¬ našanju in tudi na njegovem obrazu se je moglo razbrati, da ni bil najboljšega zdravja, da je bil zelo nervozen in večkrat se je potožil na bolezen. Večkrat je bil bled kot cunja in ni znal priti po več tednov blizu tiskarne. V razgovoru, in govoril je zelo malo, smo mogli zvedeti le to, da je bil dolga leta v Ameriki, kar se je moglo soditi tudi po tem, da je zelo dobro razumel angleščino. Poleg tega je go¬ voril tudi slovensko in hrvaško. Pri njem se ni našlo nobenih dokumentov ali kakega pisma, iz katerih se bi moglo zvedeti o sorodnikih ali o kakih drugih podatkih. Mi pa nimamo navade, da bi koga vprašali za krstni list ali kako drugo legitimacijo. Utrditev Sovjetskega Ustroja Kaj. je-tvga človeka gnalo v smrt, nam njsprav, nič znane¬ ga. Po našem mnenju je bila bolezen in brezposelnost glavni razlog, kakor je sam večkrat potožil. V gornjem smo pojasnili vse, kar mi, vemo o tej tragediji. Obenem pa naznanjamo, da ni bi lnikakšen “urednik Napreja” ali kakor drugače povezan z listom. Prihajal je v tiskarno, da si prežene čas. če kedo od naših “prijateljev” želi izkoriščati to tragedijo brezposelnega delavca proti našemu listu, je seveda njegova stvar. Da pa jim ne bo treba iskati tistega “urednika Napreja, ki je prišel nepostavno iz Kanade”, jim odprto povemo, da je prihajal in ob prvi priložnosti bo spet prišel naš sotrudnik iz Kanade, ki nam je že in bo spet pomagal pri listu, na čisto le¬ galen in pravilen način, ker je kanadski državljan. “Naprej” je delavski in nestrankarski list, katerega ure¬ jujejo in vzdržujejo sami slovenski delavci po svojih najboljših močeh. Vedno smo se držali doslednosti in opozarjali delavstvo na stare napake in jim kazali pravilnejšo pot, jim nudili prili¬ ko, da je vsak lahko svobodno izražal svoje mišljenje o tem in onem, kar je ležalo v njihovih srcih. Za to smo čestokrat preje¬ mali brce in napade, na katere se nismo ozirali, ker smo se za¬ vedali, da je naša dolžnost kazati na stare napake in utirati pot k delavski združitvi. To ni lahka naloga, toda s pomočjo zaved¬ nega delavstva, z kooperacijo iskrenih in požrtvovalnih mož, ki so se oklenili “Napreja”, bomo premagali sedanje finančne težave, da bo list redno izhajal in budil ameriške Slovence za vse koristne in plemenite akcije, da ne bomo dremali in stali ob strani, ko se ves civiliziran svet bori za kruh in svobodo. Med najvažnejše uspehe poročilne dobe spada to, da se je v tej dobi no¬ tranji položaj dežele še bolj utrdil in da se je še bolj utrdil sovjetski ustroj. Drugače tudi ni moglo biti. To, da se je socijalistični sistem utrdil v vseh panogah narodnega gospo¬ darstva, da sta se industrija in kme¬ tijstvo povzdignila, da se je zbolj¬ šal gmotni položaj delovnega ljud¬ stva, da se je povišala kultura ljud¬ skih množic, da se je povišala nji¬ hova politična ajkfivnost,—kan ,se je vse zgodilo pod vodstvom sovjet¬ ske oblasti,—je še bolj utrdilo so¬ vjetski ustroj. Posebnost sovjetskega občestva sedanjega časa je, za razliko od po¬ ljubnega kapitalističnega občestva, v tem, da v njem ni več antagonis¬ tičnih sovražnih si razredov, da so izkoriščevalni razredi likvidirani, a delavci, kmetje in inteligenca, ki se stavljajo sovjetsko občestvo, živijo in delajo na načelih prijateljskega so¬ delovanja. Med tem, ko razjedajo kapitalistično družbo nepomirljiva protislovja med delavci in kapitalis¬ ti, med kmeti in veleposestniki, kar povzroča nestanovitnost njenega no¬ tranjega položaja, sovjetska družba, ki se je osvobodila jarma izkorišča¬ nja, takih protislovij ne pozna, ne pozna razrednih sporov in predstav¬ lja sliko prijateljskega sodelovanja med delavci, kmeti in inteligenco. Na podlagi te občnosti so se tudi razmahnile take gibalne sile, kakr¬ šne so moralno-politična enotnost sovjetske družbe, prijateljstvo med narodi ZSSR in sovjetski patrioti¬ zem. Na tej podlagi sta tudi nastali ustava ZSSR, ki je bila sprejeta v novembru 1936 leta, in popolna de¬ mokratizacija volitev v vrhovne or¬ gane dežele. Kar se tiče samih volitev v vr¬ hovne organe dežele, so te sijajno demonstrirale tisto enotnost sovjet¬ ske družbe in tisto prijateljstvo med narodi ZSSR, ki tvorita značilno po¬ sebnost notranjega položaja našle dežele. Znano je, da je glasovalo za blok komunistov in nestrankarjev pri volitvah v Vrhovni Sovjet ZSSR v decembru 1937 skoro 90 milijonov volilcev, t. j. 98.6 odstotka vseh, ki so se volitev udeležili, pri volit¬ vah v Vrhovne Sovjete zveznih re¬ publik v juniju 1938. leta je pa gla¬ sovalo za blok komunistov in nes¬ trankarjev 92 milijonov volilcev, t. j. 99.4 odstotka vseh, ki so se voli¬ tev udeležili. 4 ANGLEŠKI DELAVCI ZA¬ HTEVAJO ZVIŠANJE MEZD Tu je podlaga trdnosti sovjetske¬ ga ustroja in vir neusahljive sile So¬ vjetske oblasti. To pomeni, med drugim, da v slu¬ čaju vojne bosta zaledje in fronta naše armade zaradi njihove enorod- nosti in njihove notranje enotnosti krepkejša kot v poljubni drugi deže¬ li, o čemer bi morali pomisliti za- mejni ljubitelji vojnih spopadov. Naketeri zastopniki zame j nega tis¬ ka klepetajo, da to, da so se sovjet¬ ske organizacije očistile špijonov, morilcev in škodljivcev, kakor Troc¬ kega, Zinovjeva, Kamenjeva, Jaki- ra, Tuhačevskega, Rosenholza, Buha- rina iri drugih izrodkov je baje “o- majalo” sovjetski ustroj, ga “razkro¬ jilo”. To umazano kvasenje zasluži, da bi se mu porogali. Kako neki mo¬ re dejstvo, da smo sovjetske orgi- zacije očistili škodljivih in sovražnih elementov, omajati in razkrojiti so¬ vjetski ustroj? Trockistično-buhar- inska kopica špijonov, morilcev in škodljivcev, ki klečeplazi pred ino¬ zemstvom, prežeta suženjskim čus¬ tvom petoližništva napram vsakemu inozemskemu uradničku in priprav¬ ljena mu delati špijonske usluge,— kopica ljudi, ki ni razumela, da je sleherni, okov kapitalizma prost so¬ vjetski državljan, za glavo višji od poljubnega zamejnega visokopostav- ljenega uradnička, ki vlači na ple¬ čih jarem kapitalističnega suženjstva —komu je potrebna ta klavrna tol¬ pa sužnjev, ki so na prodaj, kakšno vrednost more imeti ta tolpa za ljudstvo in koga more “razkrojiti”? Leta 1937. so bili obsojeni na smrt Tuhačevski, Jakir, Uborevič m dru¬ gi izrodki. Za tem so se vršile volit¬ ve v Vrhovni Sovjet ZSSR. Pri vo¬ litvah je glasovalo za Sovjetsko o- blast 98.6 odstotkov vseh volilnih udeležencev. V začetku 1938. leta so bili obsojeni na smrt Rosenholz, Ri- kov, Buharin in drugi izrodki. Za tem so se vršile volitve v Vrhovne Sovjete zveznih republik. Pri voli¬ tvah je glasovalo za Sovjtsko, oblast 99.4 odstotka vseh volilnih udelezil- cev. Vprašamo, kje so tu znaki, raz¬ krajanja” in -zakaj se to, “razkraja¬ nje” ni pokazalo v volilnih rezulta¬ tih? , , , Če poslušamo te inozemske klepe¬ tulje bi lahko prišli do sklepa, da ako bi bili pustili špijone, morilce in škodljivce na svobodi in jim_ ne bi branili škodovati, moriti in špi- jonirati, da bi bile tedaj sovjetske organizacije precej bolj trdne in krepke. Mar ne prihajajo ti gospodje prehitro na dan s svojim istinitim obličjem, ko tako predrzno zagovar¬ jajo špijone, morilce in škodljivce ? Ali ne bo bolj prav če rečemo, da s tem, da so se sovjetske organizacije očistile špijonov, moril¬ cev in škodljivcev, so se morale te organizacije še bolj okrepiti in da so se zares še bolj okrepile? O čemu pričajo na primer dogod¬ ki pri jezeru Hasan, ako ne o tem, da čistiti sovjetske organizacije od špijonov in škodljivcev je najzanes- livejše sredstvo, s »pomočjo katerega se organizacije utrujejo? Daljni vzhod Kitajska civilizacija REVIJA ODLOŽENA ZA POZNEJŠI ČAS. Vsem, ki so že naročili našo revijo in onim, ki so nabirali oglate, sporočamo, da nam ni sedaj mogoče izdati revije “Za¬ piski ameriških Slovencev”, ki bi bila imela iziti 15. oktobra, ob drugi obletnici “Napreja” kot tednika. To ni mogoče iz eno¬ stavnega razloga, ker se ni zbralo dovolj oglasov, da se bi po¬ krili vsi stroški, ki bi bili veliki. Več oglasov smo prejeli le iz Clevelanda in Pittsburgha, druge naselbine se pa doslej še niso pobrigale, zato smo revijo odložili za poznejši čas. Tistim trgovcem in organizacijam, ki so nam poslali in plačali oglase, sporočamo, da jim lahko povrnemo denar, ako nočejo čakati na revijo. Zelo bi nam pa pomagalo in olajšalo delo, ako bi nam trgovci dovolili, da prinesemo njihove oglase v listu, kije najbolj razširjen po tistih krajih, odkoder smo do¬ bili največ oglasov. Revijo smo odložili tudi radi tega, ker nočemo preobložiti naših zastopnikov še s tem posebnim delom, ker bi s tem samo škodovali naši kampanji in listu, ki baš sedaj potrebuje vso po¬ moč in vse sile, ki se zbirajo okrog lista, ako hočemo, da bo list redno izhajal. Zato apeliramo na vse naročnike in zastopnike, da se vržejo na delo samo za list, da obiščejo vse stare naroč¬ nike, ki bodo radi ponovili naročnino in na ta način ohranili svoj list. —Švedski kralj Gustav je sklical konferenco kraljev in pfedstavni- kov Danske, Norveške in Finske. Konferenca se bi imela pričeti v četrtek. Svrha je baje, da se utrdi¬ jo nevtralnostni odnosi. —Sovjetsko časopisje pobija an¬ gleške laži, da sovjeti mobilizirajo vojsko na Kavkazu. Moskva zanika, da so bila tozadevna poročila po¬ trjena po moskovski raftisjki posta- Dva milijona delavcev na Angleš¬ kem, ki so zaposleni v glavnih in¬ dustrijah, zahtevajo zvišanje mezd, da nadoknadijo svojo živi jensko na¬ kupno moč, ki je padla vsled povi¬ šanja cen živilom. Okrog 600,000 pre- mogarjev zahteva, da se jim zvišajo plače za 25c na dan. 350,000 farmar- skih delavcev zahteva, da se jim zvišajo mezde na normalno $10.00 na teden. Drugega pol milijona tek¬ stilnih delavcev tudi zahteva, da se jim zvišajo plače. Pol milijona že¬ lezniških delavcev pa čaka na ar- bitracijsko tribuno, da jim zvišajo plače. MORNARJI IZVOJEVALI SVOJE ZAHTEVE National Maritime Unija je naz¬ nanila, da so prisilili še tri kom- panije, da so priznale mornarjem višje plače, ko bodo prevažali bla¬ go po nevarnih morskih pasih. Mor¬ narji bodo dobili 25 odstotkov povi¬ ška in v slučaju, da je ladja inter¬ nirana, bodo dobivali stalne plače in prevoz domov jim je tudi zajam¬ čen. Družbe, ki so morale pristati na povišek so: American South Afričan Line, Argonaut Line in American West Afričan Line, ki obratujejo 16 parnikov s 560 mornarji. VON RIBBENTROP PADEL V NEMILOST? Iz Londona poročajo, da je nepi- ški kancler Hitler ukazal skrivni nemški policiji, da preišče privat¬ no življenje zunanjega ministra von Ribbentropa. Da. je res nekaj na tem, kaže dejstvo, da ime zunanje¬ ga ministra že nekaj dni ni bilo v časopisih. Von Ribbentrop je očivi- dno slabo zapisan pri Hitlerju od časa, kar se je vrnil iz Moskve. Naj- brže von Ribbentrop ni dobil za Nemčijo kar ji hotel. Zadrža¬ nje von Ribbentropa v Moskvi se zlasti ne dopade nemškim štabnim oficirjem in bi radi vedeli, če je njih zunanji minister imel svoje prste vmes, ko je dobila Rusija koncesije od Estonije, Litvinske in Latvije.- —Eifelov stolp v Parizu bo do¬ bil novo sivo obleko. Računajo, da bodo vporabili 40 tonov barve pri tem. Stolp je 1000 nog visok in je zelo izpostavljen zračnemu napadu. —400 Kitajcev je utonilo na pre¬ obloženem parniku v reki Jangce, ko je nastal velik vihar. Na parni¬ ku je bil samo eden Japonec, povelj¬ nik. Razvijajoča se tehnika je vedno bolj usposobila človeka z evropskega zapada, da si je šestnajstega stoletja dalje o- svojil skoraj vsak kotiček na zemlji. Zemljevid, ki kaže po¬ sesti in “vplivne sfere” Evro¬ pejcev ali ljudi evropskega po¬ rekla (tudi Ameriko moramo vpoštevati), nima skoraj no¬ benih “belih lis”, ki bi bile “samostojne” pokrajine. Toda največja in najvažnejša bela lisa — ki je res edina svetov¬ nega pomena — je lisa, ki nam kaže azijski Daljni vzhod; to so ogromni predeli Kitajske, polotok Korea in sosedne ja¬ ponsko otočje. V kitajskih rečnih dolinah je nastala civilizacija, ki je bi¬ la mlajša od civilizacije Nila, Evfrata in Tigrisa, toda nasta¬ la je že dva tisoč let pred do¬ bo, v kateri je strnil Rim vse območje Sredozemskega mor¬ ja. Na Kitajskem se je razvila organizacija, ki se je prav ta¬ ko opirala na skupno obdelo¬ vanje polj in vrtov, ki so jih umetno namakali. “Globoko koplji rečno strugo, bregove pa nižaj” je bil vodilni motiv enega največjih kitajskih teh¬ ničnih pionirjev (ki ga obožu¬ jejo kot junaka) iz dobe, ki sega tik pred začetkom naše¬ ga sedanjega štetja. Takrat je bila velika doba teh pijo- nirjev. Temu nasvetu so sledi¬ li skozi stoletja: kameniti je¬ zovi so bili dovolj nizki, da so omogočali izdatne poplave, ki so povečale rodovitnost teh dolin. Iz rečnih kanalov so či¬ stili in odstranjevali nesnago in blato. Ko je prebivalstvo pričelo naraščati, se je dviga¬ la kultura iz nižav rečnih do¬ lin po vedno višjih terasah da¬ leč v gorovja, pogostoma prav do podnožij navpičnih skal¬ natih sten. Rodovitnost teh polj, ki so jih namakali, “naravna za¬ ščita”, ki so jo nudila gorovja na zapadu in severu, ocean pa na vzhodu, ogromna oddalje¬ nost te dežele od ostalih sre¬ dišč civilizacije, vse te geo¬ grafske okolščine so ustvarile kar najugodnejša tla za stalen in nepretrgan razvoj civiliza¬ cije, ki je koreninila v kon- pleksu okoliščin, ki niso skozi stoletja dopuščale dostopa no¬ benemu zunanjemu vplivu. ljudi postavila priroda, so re¬ šili; nikakega stika ni bilo s sosednimi prebivalci in z no¬ vimi problemi, ki bi gnali raz¬ voj njihove civilizacije do viš¬ jih stopinj. Vpadi sosednih ljudstev in plemen, ki so v pre¬ sledkih vdirali — bili so no¬ madi iz osrednje Azije in se- vero-azijskih visokih planot — za Kitajsko pač niso imeli ni- kakih pomembnejših posledic, kajti ta plemena so bila v pri¬ meri s številnim in gosto nase¬ ljenim prebivalstvom rodovit¬ nih dolin preslaba in ne bi mo¬ gla “osvojiti” Kitajske in ji vladati, četudi ni bila dobro organizirana. Ti vpadi niso to¬ rej prav nič vplivali na socijal- no ali gospodarsko življenje te dežele. Neizčrpana prirodna ibogatstva . Prav ta izoliranost pa je nujno vodila do prav istega u- staljenja (stagnacije), ki je bila značilna za Egipt po pr¬ vih stoletjih njegovega razvo¬ ja. Probleme, pred katere je Evropejce je vabila na Ki¬ tajsko trgovina z njenimi mi¬ lijoni prebivalcev. V dobi im¬ perializma pa so vabila kapi¬ taliste njena ogromna mineral¬ na bogastva, udobne koncesije za gradnjo železnic in druga tehnična dela. Nevedni Kita¬ jec je gojil svoje vrtove in se ni brigal za ogromne sklade premoga, ki so ležali pod nje¬ govimi nogami. In ti skladi premoga so bili izvrstni! Ki¬ tajska ima za Zedinjenimi dr¬ žavami največ premoga na svetu. Njene rezerve tvorijo četrtino celotne svetovne re¬ zerve. Velik del tega premoga je najboljše kakovosti; in še več: nekatera najboljša leži¬ šča so tik obale, kar zelo lajša izvoz njihovih produktov. Beležke oteminone^ V zadnji številki smo prinesli po¬ snetek iz “Am. Domovine”, U se bavi s prekovanjem revolucij v Nemčiji in Rusiji. To je prerokova¬ nje poljskega konzula Podoskija ' Ottawi, ki prerokuje, da bo v Nem¬ čiji in Rusiji izbruhnila revolucija, da bodo “demokratični” zavezniki zmagali in da bo potem Poljška se večja dežela kot je bila. Članek smo zato priobčili, da bodo naši naroč¬ niki videli s kakimi iluzijami se ne¬ kateri ljudje radi pečajo. Prerokovanji konz<*i. , ** * jun t najprej pogledati pod sra - tam ne goji kakšen gatf. tam ne goji kakšen gad. p,. 0] ’ te » revolucij ne organizirajo , ets h]jj gospodi, temveč jo mor a j 0 Ut N zirati in izvesti delavstvo ^ in srednji sloji. Med revolti- velika razlika, toda samo ena^' * va: tista, ki osvobodi večin ^ je delavski razred. °’ * k Več naročnikov nas j e p rosj . pojasnimo okolščine, ki so - Sovjetsko unijo do tega, da prisiljena posvetiti svoje p a J e ^ fli na. zadržanih m a n k tll< di na zadržanje malih baltiško!' žavic. Dva sta mnenja, da ^ 1 Kar se pa tiče revolucije v Nem- Ud tiške državice brez kakega za USSR. so bai. Po našem mnenju se Sov, to sredstvo, potom katerega ° ^ unija zanima za baltiške državi^ v toliko, v kolikor so one lahkoV' svetovni imperialisti lahko'najL' Sovjetska unija meji z baltišimi T žavicami, ki so doslej kljub ’ malenkostni meri, igrale važno 4 go proti delavski državi. B altišk f državice so bile vedno Pripravile sodelovati bodisi z angleškimi, coskimi ali nemškimi imperijaiisii čiji je skoraj ista stvar. Nemški pro- Ietarijat je izvedel že več revolucij, ni pa mogel obdržati vlade v svojih rokah, ker ni sledil Marksovemu na¬ uku, ker so sledili nedoslednim so- cijal demokratom, ki so se izkazali v odločilnem trenotku, da niso nič drugega kakor delavski zavajalci in ponižni patrijotični sluge kapitaliz¬ ma. Tudi nemški proletarijat bo re- voltirai in strmoglavil Hitlerja in fašizem, na vlado pa ne bo prišel kajzer VVilhelm, temveč delavski j razred, katerega ne bo mogoče več 1 potegniti za nos. in intrigantni proti Sov. Uniji, 1 , kaj so se nahajale največje P J gandistične centrale, odkoder so rar pošiljali lažnjiva poročila in najlaž je provocirali sabotažo in širili špj' jonažo. Vse te državice so bile čas, odkar so bile ustanovljene n svetovni vojni, pod popolnim vpij. vom Anglije in Francije. Revolucijo v Nemčiji prerokujejo poleg Podoskija še druge ljudje. Pr- j vi korak k revoluciji je moral na¬ rediti Hitler sam, ko je bil prisiljen izpustiti iz ječe enega na j več jih re- volucijonarjev, Thaelmana, drugi korak pa bo izvršilo nemško ljudstvo, ko pride čas za to. Tega dneva se pa najbolj bojijo angleški, francoski in poljski krogi, ki varajo svet, da bo¬ do nadaljevali z vojno zato, da zlo¬ mijo Hitlerja in Hitlerizem. Hitler je že danes na pragu padca, za kar mo¬ ramo dati priznanje sovjetski mi¬ rovni politiki, če bi Chamberlain in Daladier hotela ovreči in streti Hit¬ lerja, bi mu ne bila izročila Avstri¬ je, Čehoslovaške, pa tudi Poljske bi ne bila pustila na cedilu s praznimi obljubami. O kaki revoluciji v Sovjetski uni¬ ji pa ni govora, odkar so tam prišli na sled Hitlerjevim agentom in iz¬ dajalcem, ki so mu odpirali pot v Ukrajino. Če pa bo potrebna, bo pri¬ šlo do nje, ker delavske mase v So¬ vjetski uniji ne bodo hotele mirno prenašati nobene krivice. Ruske ma¬ se so ovrgle stoletni carizem in z Anglija in Francija nista hotele skleniti dogovora za zaščito baltiš. kih državic in Poljske iz lahko ra. sumljivega razloga, ker so hoteli pustiti Hitlerju prosto pot za na- daljno agresijo. Sovjetom je bilo ta¬ koj jasno, da se kuha za pogajanji še nekaj drugega, nakar so razkrin¬ kali Angleže in Francoze, da so s tem le podžigali Hitlerja, da bi prej udaril na Sovjetsko unijo. Sovjeti so takoj po tem pričeli izvajati dru¬ gačno mirovno politiko, ki je vseeno spravila Hitlerja na kolena, da w- si za mir, toda pri tem jim kvarno račune Anglija in Francija, ki sla nuhujskala Finsko, da naj ne pris¬ tane za take dogovore, ki bi dali so¬ vjetom možnosti, da se zavaruje ra baltiška obala in s tem tudi vse ma¬ le državice. Anglija ne more trpeti, da bi tu¬ di Finska sklenila slične dogovore kakor so storile Latvija, Estonija iu Litvinska, ker bi pomenilo, da je Hudi tukaj Anglija izgubila vsak vpliv. Angleški imperijalisti so na¬ prosili Združene države, da naj hra¬ nijo angleški vpliv nad Finci, da» na ta način obdrži angleški vplh in važne vojne baze, ki se nahaja!« v baltiških državah. Te baze so h® zgrajene z angleškim denarjem 't za izključno svrho, da bodo netofl lepega dne na razpolago soda ® 1 kom delavske države. NOVI PROGRAM STAROSTNEGA ZAVAROVANJA (Vprašanja in odgovori) Razen premoga ima Kitaj¬ ska še mnogo železa — čeprav še ni znano, koliko ga je. Ki¬ tajska daje največ antimona na svetu, ima pa še precejšne množine cina, svinca in petro¬ leja. T produkciji surovega bombaža je na tretjem mestu. Zelo pa privlačuje kapitaliste tudi ogromna množina neke druge surovine: cenena delov¬ na moč. Življenski standard je nizek. Z desetimi markami Ži¬ vi družina celi me^ec. VPRAŠANJE: Star sem, ali še vedno delam, pa malo zaslužim. Ko¬ liko moram najmanje zaslužiti na mezdah, predno smem zaprositi za pokojnino ? ODGOVOR: Ako ste delali od ja¬ nuarja 1939 do junija 1940 in ste v tem času zaslužili vsaj $300 na mez¬ dah, boste vpravičen dobivati meseč¬ no pokojnino, ako boste tedaj pre¬ nehali delati in boste že 65 let stari. Pokojnine za delavce čez 65 Zet stare VPRAŠANJE: Postal sem 65 let - ocm Od -It:L star v decembru 1937. Ako dobim delo, bom vpravičen do mesečne po¬ kojnine od federalne vlade? ODGOVOR: Da, ako delate vsaj 18 mesecev po 1. januarju 1939 na takem delu, ki spada pod zavaroval¬ ni sistem. lanskega leta dosegel sem starč s let in dobil enkratno odplačil P® prejšnjem socijalno- varnostne* konu. Smem li zahtevati meseca® kojnino po novem zakonu/ ODGOVOR; Da, ako delate * zapiskov je razgledno, da ste zaslužili v svrho mesečne P ok - » V takem slučaju denar, ki st ®.'* ^ dobili kot odplačilo, se bo .odb>) a mesečnih pokojnin. Plačila vdovam in otrokom VPRAŠANJE: Nekdo je staIn ^J lal od leta 1936 naprej -Grof Ciano, zet Mussolinija, je sprejel v avdijenei Grover Whela- na m mu zagotovil, da bo prihodnje leto zastopana na svetovni razstavi v New Yorku tudi fašistična Italija . ' Lawi 'ence Rougeau, brezposelni oce v New Yorku vtopil svojega pet letnega sinčka v kopalni banji. Pred poherjo je izjavil, da se je bal, da bo- otrok sledil materi, ki je bila izpuščena iz Rockland State'Hospi- tal. Plačila za delavca, ki Zasluži $75 na mesec VPRAŠANJE: Postal bom 65 let star v januarju 1940. Moj zaslužek znaša $75 na mesec in sem stalno za¬ poslen od leta 1936 naprej. Moja že¬ na je za eno leto starejša od mene in l e 21 /- n6kl dmŽinL Ne n ?°rem do- bhi državne pokojnine, ker stanujem v lastnem domu. Na koliko federal¬ ne pokojnine smem računati v ho° DG ?r OR: Ak ° Ponehate delati boste dobivali $23.77 na mesec za’ Vaša ž ° e d na 1 -. janUar - ia , 19 40. Dodatno ? e v Pravičena do $11.58 na meTec!’ ^ SkUPaj Znaša $34 ' 75 Dobil je enkrat odplačilo VPRAŠANJE: Meseca februarja povprečno $100 na mesec. Ako kaj bodo žena in otroci dobi* 1 - to ODGOVOR: Vdova bi dob ‘! b i $19.31 na mesec. Vsak iz? izmed oko* bil vpravičen do mesečnega plao* $13, dokler ne postane 18 s Inozemci in socijalna varn° st da so 1 VPRAŠANJE: Ali je res, ameriški državljani vpravic® federalnih in državnih starostu 1 kojnin? ODGOVOR: To velja le , - „ nlaC" kojnin, ki jih večina držav v • # potrebnim starcem. FederaD 1 napF'. rostno-zavarovalni sistem lie if Ija nikake razlike med drža v l inozemci. Plačila za samce VPRAŠANJE: Star sem 62 l® 1 istarn 0 samec, ali vzdržujem P oS ter. Bo moja mati kaj dobi va jaz umrem? ODGOVOR: Vaša mati bi 1 polovico pokojnine, do katei e bi bil vpravičen. FLIS ki; pgTEK, 20. OKTOBRA 1939. ZAKAJ je poljska padla brez boja? “NAPREJ” Miami Daily News” j e v .gjem uredniškem članku z f oktobra pojasnil padec Polj- ,, e na sledeči način : 5 “Nam je znana povest A. na ladji v hudem neurju. pride k A. stokajoč: ^ ‘‘ladja se potaplja”. “Naj l« pravi A. brezbrižno, Lj ni naša! “Tukaj je bila več kot samo •jjtaristična slabost, kakor ® je sedaj znano, ki j e ob- ‘Ičtina.la-s tako naglim pad- 1 m poljske pod udarci nacij- •kega m komunističnega orož- S Lloyd George-jev pogovor '‘"poljskim ambasadorjem v Ldonu je vrgel svetlo na mi¬ litarističen fakt. Poljska, pravi L | oy d George v pogovoru, ni bila demokratična. Ona je bi- 1 ^ vladana po militaiistični si- ,j pa militaristična sila je bila v službi trdopestnega fevdali- Z Bia. Poljska je bila dežela mi¬ lijonov z revščino udarjenih kmetov in delavcev in malo jtevilo velikih zemljiških po¬ mnikov, ki so živeli v neo¬ mejenem razkošju. “Ko je prišlo neurje in ko , e j e pričela ladja potapljati, ’ 0 milijoni Poljakov zmajevali \ ramami in enostavno rekli: ‘Naj se, saj ni naša ’. “Na ruski strani Poljske pa L prebivalci faktično pozdra¬ vili invadiranje komunistov. Sekaj takega se je zgodilo, iakor se spominjamo, ko so armade iz Severa pred 75 leti invadirale južno-suženjski Jug Kako so črnci veselo zavpili, koso slišali veseli glas!” Oni niso bili lastniki Georgije, sko¬ zi katero je korakal general oherman. Uspeh nemških špijonov, ki so prišli pred invazijo, je bil ta, da so našli veliko šte- ''i o piebivalcev, ki niso mogli najti nobene razlike med sta- rimi poljskimi in novimi nem¬ škimi gospodarji. Velik del “oljske, v kratkem povedano, ni bil za Poljsko. Oni je niso lastovali.” Boriti se za Polj¬ sko v kateri so živeli, bi bilo oonti se za svoje lastne veri¬ ge. Tako se je Poljska, votla ki ogla ekonomskih in militari- s Iem b Privilegijev, razpadla. “LJojrd George v Englandu Za lu euje, da njegova dežela ne sme imeti interesa, da na¬ daljuje vojno, da bi spet vpo. stavila privilegirane Poljake do njihove fevdalne moči. “Naj bo kakor že je, tukaj je dobra šola v tej poljski tra¬ gediji, katero vsak lahko bere z emm očesom. Poljska je bila slaba, ker je ni ljudstvo “la- stovalo”. Ne s .prepovedjo komuni¬ stične stranke, k^kor kongres- man Dies, v nasprotju s trdno ameriško tradicijo, predlaga, bo Amerika ohranjena pred lazsulom, ko pride dan napo- ia. Nihče drugi ne more obva¬ rovati Amerike ta dan kot ljudstvo, ki ima interes v svoji državi, mejnik, katerega polj¬ sko ljudstvo ni imelo. Ko pri¬ de dan napora in ko se bo na¬ ša ladja zibala pod udarci va¬ lov, se ni nič bati, ako se bo ljudstvo samo borilo za sebe — ako jo bo “lastovalo.” INDUSTRIJSKA VELIKA BRITANIJA IN NJENI DOMINION! Velika Britanija je /• dolg« podujoča sila. Od časa indust evolucije Anglija nV sarr > prt itrgovskih produktov, teni vet tudi sama največji trgm etu. Njene ladje so prevažale remog in obrtne izdelke po •etu. Anglija ima ogromne rc „ kar z največjo nežnostjo; kajti celo ij^ke ; hvaležna ji je za izdatno podpiranje ‘-‘""O, interesov v Sredozemskem rijenih lorju. ec na njen svem ‘zerve smoga; a ne samo to: njena pre- i &leške Po vsem svetu so razmetani brit- ski dominioni, toda dogodki zadnjih let so koncentrirali vse važnejše an¬ gleške interese okoli Indijskega o- , , . ... ceana in poti, ki vodi iz Evrope k ■»govna lezisca so tudi zelo blizu o- I v ’ ...... . ... . .N.. • _, . .. temu oceanu. Pred štirimi stoletij je *, kar je prednost, ki jo postavlja „ , , . ,__ uA . . . . bil indijski ocean portugalski, danes države, k, imajo .svo- | Pose sti, ki si jih je pri _ ■ u a globoko v notranjščini ce- N svetovni vojni> s0 m to tudi v času, ko celinski! ** - K »met še ni bil niti vojnih. V devetnajstem stoletju »Anglije na višku; njei b so bili lastniki nje M je bila i kapita- _enih narav- dogatstev, brodovja in oblasti 'šemi morskimi potmi, so za u- njenega svetovnega pr- zahtevali samo svobodo tr- . Njeno prebivalstvo se je v rudniških in industrijskih "dčih in je bilo v ' 6no °d Živeža, k ‘Somorsk, ■olj ke dežele. V Ang 6% poljedelcev v foisiji celo 72' '»itanskih otokov il: fjeno blagostanje 7 no «i premoge Prostosti morskih ^ihtličnejši deli in * e a imperija bi l fl ° tazdeljem v na UNd pet samoupi U Kanada, Evstr indija Vs» t« h, ^eionalno ^1 |G- K * V Skk Air don njihove ? 'feeelah ?*«: kitali ^tokožci. Mežo Ni,J ka ‘erimi : t^ndat," ali m bolj a dajale liji sami Franciji ■ Prebival¬ ci v silni e radi te- železa, je- ozemlja bri- morali biti slednje sku- avnih domi- alija, Južna ir» NoVcl jžele imajo atere i ka- :elc.” Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki PORAZ REAKCIJE V DETROITU | zaprle obroč, ki je tekel ob njego- | vih obalah. Vsa obala vzhodne Afrike, z izjeme dveh predelov, je v j angleških rokah. Nato pride Aden, j Arabija in Perzijski zaliv (ki vodi v ; Mezopatamijo in Perzijo.) Sledi In¬ dija, naj dragocenejša med angleški- | mi posestmi. Okoli tega oceana se razprostira i svet, ki bi s svojim bogatstvom suro- j vin in kot konzument industrijskih proizvodov kake industrijske sile predstavljal že sam ogromen “impe- j rij". Prednosti in pogoji za koncen¬ tracijo angleških interesov so očit- ! ni (tako z ozirom na varnost po- | morskega prometa kakor tudi sicer), to koncentracijo podpirata rastoča rivaliteta Amerike v Antlantiku in I Pacifiku in pa dejstvo, da ima An- | ghja v Indijskem oceanu svoj pravi monopol. Detroit, Mich. — Poročam vam veselo vest, da smo v pri¬ marnih volitvah porazili sta¬ ro protidelavsko in štrajko- lomsko mestno administracijo z veliko večino. Za župana je nominiran Edward J. Jeffries, katerega je podprla Delavska nestrankarska liga in organizi¬ rano delavstvo. To je bil najboljši odgovor reakciji in županu Readingu, čigar administracija je bila v rokah avtnih in bančnih mag¬ natov. Tudi koncilmani, ki so bili v stavki leta 1937 na stra¬ ni avtnih družb, so dobili le malo število glasov in vse 'ka¬ že, da jih bomo popolnoma porazili pri novemberskih vo¬ litvah. Delavstvo v našem mestu po¬ staja vedno bolj zavedno in pripravljeno za boj z avtnimi korporacijami. Pri Chryslerju se pripravljamo na stavko, a- ko družba ne ustreže našim zahtevam, že danes počiva tu¬ kaj nad 50 tisoč delavcev, ker niso mogli prenašati strašnega priganjanja na delu, katero nam je družba skušala vsiliti na novih modelih. Boj se je pričel v Dodge tovarni, ki je ena od največjih. Kmalu pa se je razširil še v druge tovarne, ko so povsod naložili toliko dela, brez da se bi o tem prej posvetovali z li¬ nijo ali delavci. Rekla jim je: “delajte ali pustite”. To je nove vrste provokacija, katero si je korporacija izmis¬ lila na predvečer pogajanj za novo pogodbo. V te svrhe je družba pripravljena potrošiti nekaj od 25 milijonov dolar¬ jev čistega profita, ki ga je i- mela v zadnjih šestih mesecih. Unija bo dala na diskusijo nove pogodbe posameznim de- partmentom in tovarnam, kar priča, da vlada v avtni uniji demokracija, odkar smo po¬ metli z Martinovim in Cough- linovim vplivom. J. S. JAPONCI NA UMIKU “SLOVAN” SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE SE ODZVAL APELU ijo. de: 5tam nel IS > zope odvisi ijo An ki žive eivilii ■S* ctviluai *>s! U ’ kako na P r *w ile tud ^Pinan, Kuk % 'J'* Kolonijami, dalj* ' nizozemska Vzhodu; na Anglijo . it\ I)uich Sii*'! \ °ziri 6r<> “varujeta" v i5)a. _, ari 8leškt Singapoi !w Uc *i Norveška if" >fc ’ h mezdn „ ,. „ c- ♦ j posesiJ n, Vz — de rc an ne co sle’’, i' svojin raztič ekaten td i J a ii aoitali ke m •altar, nper X^ r, Kih Interes "■ (; t ^..* c Ke tesno nav Pu pestuje dodati Še vse rtugul- Ar- In- dc- Oil itra- e in radi svo- ci na ghja Kitajska armada, ki postaja z vsakim dnevom bolj odločna, je pričela z ofenzivo na daljši ci • °' I taici se borijo z vsemi zvijačami i ;V0 L mnogih slučajih jim K uspe0 ; ,1-, so zajeli več sto japonskih v oj a tnv Največje udarce so Japoncem kov. rsajvecjc okolici prizadejali preteki, fegublli Jhunkinga, ° pri spopadu 3,000 moz m olicnj f v blizu Tientsina. Japonska C Jeni ^pcA v veliki zadregi- dežele, so da bi prodrli v notranj^t se izkazali za iaeusp ge j Z j a lovi- padi na obširni frontis y li kajti Kitajci se japonske velikih skupinah da bi 3* ^ ge strojnice pokosll ® ikati in krajšati Japonci morajo umikati bojne linije. vlada je pričela ki pa nima pn K nobeneg; m ozeimj 1 Kitajci japons Cleveland, Ohio. — Vaš a- pel in pojasnilo v zadnji šte¬ vilki me je tako zabolelo, ko sem bral, da je list v nevar¬ nosti. Takoj mi je bilo žal, da sem zamudil s svojo naročni¬ no, toda ni mi bilo mogoče po¬ slati, ker nisem in še danes ne delam. Ker sem samec so mi¬ slili, da mi ni treba jesti, zato sem bil odpuščen od WPA že meseca maja in do danes ni¬ sem zaslužil niti ficka .Toda vseeno sem šel in vzel na po¬ sodo, da poravnam svojo na¬ ročnino, kajti brez “Napreja” bi ne vedel, kaj se godi na so- cijalnem in političnem bojišču. Berem tudi druge liste, toda nobeden drugi list mi ne ugaja tako kakor bas “Naprej”. Pre¬ več prilizovanja in skakanja sem ter tja je opaziti v ostalih listih, kar nam ne dela nobene časti. Z nerednim izhajanjem “Napreja” bi jaz ne bil zado voljen, zato je treba, da ga vsi po svojih močeh podpiramo. Z delavskim spoštovanjem. Joseph Marn. Japonska pagando za mir, _ dokler s e tajcih nol ^ nefi m OZ emlju nahajala b0 na n J lhoV sila . Kitajci se <*• bi jim a™** •dno prosijo, nekaj orožja. je dovolila nakupih ^ “^"poslušati ameriške oblast P bQrijo za sV0 - • o Kitajcev, Ki _ x glasa Kitajcev jo n še dobi Sovjetske unije pomoč, kate prihaja iz ANGLIJA NAPADA LINDBERGHA Velik del angleškega časopisja je oštro napadlo Charlesa Lindbergha vodom njegovega govora, v kate- p0 le apeliral, da mora Amerika re ,mti tako nevtralna kot je bila f Angleži ga dolžijo, da se je C ° : ’ 3 - nauasel Hitlerjevega duha m r V nui je odlikovanje Hitlerja zle- ? v 'lavo. Dalje trdijo, da je Lrn- z }° ° g e nt nemške avijacijske ar- ^ Lansko leto so hvalili Lind- | mad ®‘ L je trobil v svet, da je | belgh , ’ tvijacija močnejša od an- ISST.iS— “ a “ rH “' Brooklyn, N. Y. — V prijetno dol¬ žnost si štejem se na tem mestu v imenu slovenskega pevskega dru¬ štva “Slovan” .najiskrenejše zahva¬ liti vsem udeležencem našega kon¬ certa v proslavo društvene 25-let- nice, ki se je vršil pretečeno nede¬ ljo v Af-ljngton dvorani v New Yorku. Udeležba je bila velika, za kar vam vsa čast. S svojo navzoč¬ nostjo ste dali duška kulturnim društvom da bodo še z večjo vnemo vbodoče delovala za procvit naše krasne pesmi ter kulturnega življe¬ nja. Prav iskrena hvala za sodelova¬ nje slov. pev. in dramskega društva “Domovina”, našim vrlim slovens¬ kim tamburašem, hrvatskemu pev¬ skemu društvu “Jedinstvo”, srbske¬ mu pevskemu društvu “Gusle”. Na¬ dalje iskrena hvala Miss Elizabeth Meitzen, za igranje krasnih klasič¬ nih komadov na klavir. Isto tako naj- lepša hvala za prav lepo solo petje naših lepih pesmi: Miss Marije Ar- chul, Mrs. Louis Rupniku. Slednje¬ ga je spremljal na klavir prof. Mi¬ lan Trošt, kateremu tudi prav is¬ krena hvala. Miss Archul in Mr. Guardia v duetu je spremljal “Slo¬ vanov” pevovodja Mr. Jerry Ko¬ privšek. Lepa hvala Jerry! Najis¬ krenejša hvala Mrs. Hildi Hude-Ce- x - ar za spremljanje na klavir pri petju “Slovana”.. Prav iskrena hvala seveda našim vrlim in požr¬ tvovalnim pevovodjem in sicer za društvo “Domovina” Mrs. Jankotu Končanu, za društvo “Jedinstvo”. Mr. Emil Blaževiču, za društvo “Gu¬ sle”, Mr. Ignac Hude-tu, za tam¬ buraše, Mr. I. Gerjoviču, za društvo “Slovan”, Mr. Jerry Koprivšeku. Zares ponosni smo na vas za take lepo izbrane pesmi in vašemu po¬ žrtvovalnemu in taktnemu vodstvu pri petju. Prav prisrčna hvala našemu od¬ ličnemu slovenskemu diplomatu, dr. Vladimir Rybarju, svetniku jugo¬ slovanskega poslaništva v Washing- tonu, D. C., za tako krasni in v srce segajoči govor, kateri nam bo goto¬ vo vsem navzočim ostal za vedno v spominu. Posebno nekaj besed, katere je dr. Rybar v svojem zelo premišljenem govoru izrecno pov- daril, se glase: “Mi smo poklicni diplomati vaše in naše domovine kraljevine. Jugoslavije, vi ste pa naravni diplomati. Odvisno je od vas, v kakšni luči boste pokazali drugim narodom pomen in stremlje¬ nje naše mile domovine Jugoslavi¬ je, itd.” Nadalje je naš spoštovani rojak dr. Rybar v svojem govoru bodril navzoče, smatrajoč da smo itak ve¬ činoma ameriški drržavljani, da os¬ tanemo zvesti ustanovi te velike svobodne države ameriške, pri tem je povdarjal pa nikdar ne smemo zatajti svojega materinega jezika ali svoje mile domovine Slovenije, odnosno sedaj dične Jugoslavije, kjer smo se rodili in vzgojili. Dragi dr. Rybar, ponovna vam is¬ krena hvala za krasni govor, kakor tudi za velikodušni dar “Slovanu”. Štejemo si v veliko čast, da ste nas poselili, kakor tudi si štejemo v čast in ponos, da imamo Slovenca na ta¬ ko visoki diploma ttski stopnji, ki zastopa našo milo domovino Jugo- slavijo. Prav iskrena hvala g. poslaniku Fotiču, za po vami poslane pozdra¬ ve in častilke, ter katerega ste tu¬ di ob isti priliki zastopali. Nadalje prav lepa hvala našemu novemu tukajšnemu generalnemu konzulu Mr. D. M. Stanojeviču za udeležbo. Iskrena hvala tudi našemu nove¬ mu župniku Rev. Pius Petriču, za krasne izgovorjene častitke “Slova¬ nu” k srebrnemu jubileju. Prav lepo se “Slovan” zahvalju¬ je za velikodušen poslani dar dru¬ žini Mr. Alexa Premru iz So. Nor- walka, Conn. Vsled bolezni v dru¬ žini se niso mogli udeležiti, ter da jim kličemo na skorajšno okreva¬ nje ter v trdni veri, da se bodo mo¬ gli udeležiti naše prve bodoče pri¬ reditve glede katere datum jim bo pravočasno sporočen. Hvala tudi za prijazen dar Mr. Rado Vavpotiču in “Slovan” se nadalje prav lepo za¬ hvaljuje Slov. Ženski Zvezi št. 84 iz Brooklyna, N. Y., za polnoštevil¬ no udeležbo v narodnih nošah. Vsa ' čast. vam! Iskreng hvala za brez¬ plačno objavo tozadevnih reklam¬ nih dppisov našim časopisom in si¬ cer:, “Srbskemu dnevniku” “Hrvat¬ skemu Svijetu”, “Glasilu KSKJ”, ' “Prosveti”, “Napreju” in še poseb¬ no pa našemu lokalnemu dnevniku “Glasu Naroda” za tako veliko po¬ sebno reklamo. Še enkrat najlepša hvala. Po koncertu za ples nam je ne¬ umorno igral znani Jerrys Starlight Orchester razne slovenske in ameriš¬ ke komade, pod vpdstvom našega znanega in zelo agilnega rojaka Jer- ryja Koprivšek, kateri je obenem tudi “Slovanov” pevovodja. Nadalje naj omenim, da je bilo to prvič v zgodovini newyorških slo¬ venskih prireditev, kjer so sodelova¬ li ntji bratje Hrvatje in Srbi. S to našo prireditvijo smo pokazali Slo¬ venci, da smo v polni meri priprav¬ ljeni skupno v bratski slogi delova¬ ti na polju našega kulturnega brat¬ skega jugoslovanskega življenja. Že¬ leti bi bilo, da bi nas v tem oziru posnemala tudi druga naša različna društva po drugih naselbinah sinje Amerike, kakor tudi Kanade. Torej tudi še enkrat prisrčna hvala tudi vsem posameznikom ali posameznicam, ki ste v enem ali drugem načinu pripomogli do bolj¬ šega uspeha. Bodite uverjeni da bo to “Slovan” vedel ceniti tudi v bo¬ doče. Z rodoljubnim pozdravom za slov. pev. društvo “Slovan”, Anthony Svet, tajnik. HRVAŠKI, SLOVENSKI IN SRBSKI SHOD V PITTS¬ BURGHU V nedeljo dne 29. oktobra se bo vršil velik javni shod, na katerega se vabi vse Slovence, Srbe in Hrvate, da se pojasni vojni položaj v Evropi in vlogo Sovjetske unije. Shod se vrši v Slovenskem Domu, na 57. ulici Pričetek ob 3 uri popolne. Na shodu bodo govorili: Leo Fisher, Mirko Markovič in Geo Witkovich. Tema njihovega govora bo: Cilji evropske voj¬ ne in vloga Sovjetske unije. Shod je potreben iz razloga, ker kapitalistično časopisje po vsem svetu zamegluje resničen položaj in nevarnost, ki preti svetu od vojne, katero priprav¬ ljajo svetovni imperijalisti. Pridite in slišali boste realni položaj, ki je danes nekaterim nerazumljiv le radi pomanj¬ kanja informacije, katere cen¬ zura v Evropi ne pusti na svet¬ lo. Vstopnina prosta. Vpraša¬ nja in odgovori zajamčeni. Odbor. PltTSBURSKA KRONIKA OBJAVA Detroit, Mich. . — S tem po¬ zivamo Hrvate, Srbe in Sloven¬ ce iz Detroita in okolice, da se vdeležijo velikega shoda, ki se bo vršil v soboto dne 21. ok¬ tobra obo 7:30 zvečer v Union Hali na 1343 E. Ferry Ave. Glavni govornik bo Frank Borič iz Pittsburgha. Tema njegovega govora bo: “Zakaj se je pričela imperijalistič,na vojna in zakaj je Rdeča arma¬ da prestopila poljsko mejo.” Mnogi iščejo odgovor na to vprašanje, katerega meščan¬ sko časopisje noče objasniti. Zato pridite na shod vsi, a še posebno oni, ki niso mogli do¬ slej razumeti akcije, katero je podvzela Sovjetska unija. Na shodu boste dobili točen od¬ govor. Vstopnina vsakemu svobodna in brezplačna. Vprašanja in odgovori za¬ jamčeni. ODBOR. Pittsburška mestna admini¬ stracija je pod ognjem že dol¬ go vrsto let. Več višjih uradni¬ kov in bivši župan Kline so bi¬ li obsojeni v zapor. Sedaj pa je prišlo na dan še več drugih smrdljivih zadev, v katere so bili zapleteni razni legalni or¬ gani. Mestni pravdnik Mehard je že obsojen kakor tudi več drugih ,ko je bilo dokazano, da so pobirali podkupnino. Denar slepi, to vemo, toda kaj je moglo mestne očetje po¬ gnati tako daleč, da ne vedo, kaj se je zgodilo z neko hišo, ki je neznano kam izginila. Evaline McBride je najela kon- traktorja, da ji popravi hišo, da bo lahko dobivala višjo na¬ jemnino. Ko prideta na dotič- no mesto — najdeta samo še razvaline in podlago, kjer je nekoč stala hiša in garaža. Ženska se pritožuje in išče pravice na sodniji in pred me¬ stnimi oblastmi, ki pravijo, da je to tudi njim zagonetka. Župan Sculljr je naznanil, da bodo mestni davki spet zvi¬ šani za 3 ali 4 milse, kar ni nič čudnega, če pomislimo, da se je vse ostalo podražilo. Me¬ stna uprava noče biti zadnja pri odiranju revnih hišnih po¬ sestnikov. Veliki posestniki in podjetja pa tako ne plačajo nobenega davka. — Kandidat, ki je imel na svojem programu obdavčiti takozvane “public Utilities”, je pogorel in z njim vred mali hišni posestniki, ki bodo morali plačati davke tu¬ di za velike korkoracije. V Pittsburghu se je za par dni ustavil splošno znani ro¬ jak Frank Petavs iz Little Falls, N. Y., ki je na potova¬ nju. Petavs ljubi potovanje in ker mu čas dopušča, je obiskal več slovenskih naselbin in svojih prijateljev. Na poti se je ustavil v Philadelphiji, Re¬ adingu in Altooni, kjer je na¬ šel mnogo zavednih Slovencev, kar ga najbolj veseli. Petavs je stari boritelj in podpornik delavskega gibanja. Vedno je bil pripravljen stori¬ ti kaj za dobro in iskreno de¬ lavsko stvar. Na njegovem po¬ sestvu je več lepih napisov, ki govorijo in potrjujejo njegovo delavsko udanost, radi česar je bil mož že večkrat na piki. Njegovega duha pa ni mogoče streti, ker ve, da je kapitalizem v zadnjih škripcih in da pri¬ haja čas, ko bo delavski raz¬ red postal svoj gospodar. Petavs je rojen na Vrhniki in se še prav dobro spominja, ko se je po Vrhniki sprehajal pokojni Ivan Cankar. Cankar je bil pri moških zelo priljub¬ ljen in se niso prav nič ozirali na podtikanja, ki so prihajala iz reakcionarnega tabora. Po¬ sebno pa so ga imeli radi naši obrtniki in delavci, s katerimi je bil vedno v ožjih stikih. Philip La Follette, bivši go- verner Wisconsina, je govoril pred pittsburškim forumom. Med drugim je obsojal repu¬ blikance in demokrate, ki se upirajo napredku in ker nima¬ jo nobenega določenega soci- jalnega programa. La Follette pravi, da ne bo mogoče ohra¬ niti demokracije, če bo ljud¬ stvo sedelo na plotu in gledalo, da pade mana iz zraka. La Follette priporoča, da ljudstvo prevzame kontrolo nad denar¬ nimi zavodi, ki so napolnjeni z “mrtvim” denarjem, kar po¬ vzroča vedno večjo stagnaci¬ jo. Pittsburška policija bo no¬ sila radio aparate v žepu. Na¬ čelnik policije Fairley je na¬ ročil 50 aparatov, potom kate¬ rih bodo policisti prejemali na¬ ročila Iz glavnega stena. Apa¬ rat tehta kakh tri funte in sta¬ ne 12 dolarjev. Slovenci radi pijejo žganje, zato je menda Liquor Control Board preskrbel ceneno žga¬ nje nove znamke, ki nam še ni znano. Mogoče pa je to samo konkurenca našim viničarjem, ki ga te dni pridno stiskajo za vrat. | mr' VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kako izračunajo mesečna pokojninska plačila? VPRAŠANJE: Kako je formula, na podlagi katere se izračuna, koliko zavarovani delavec naj dobiva na mesec, ko preneha delati po 65. letu starosti? ODGOVOR: Mesečna pokojnina znaša 40 odsto od prvih $50 povpreč¬ ne mesečne plače, dodatno 10 odsto od ostale mesečne plače do največ $250 na mesec, dodatno 1 odsto za: vsako leto, odkar je bil delavec za¬ varovan pod socijalno-varnostnim zakonom. Socijalno-varnostni davek VPRAŠANJE: ^.li se sedanji odbi¬ tek od plače poviša leta 1940? ODGOVOR: Ne. Edenodstotni da¬ vek na plačo, h kateremu mora de¬ lodajalec dodajati svoj 1%, ostane isti tekom 1940. 1941 in 1942. Pevski zbor “SLOGA’’ priredi Praktično “Ali veš, kdo je iznašel viso¬ ke ženske pete?” “Ne. Kdo?” “Neko majhno dekle, ki so ga poljubljali zmerom samo na čelo.” ■ c Koncert in opereto “BELI TELOVNIK” V nedeljo 22 oktobra V SLOVENSKEM NAR. DOMU ST. CLAIR AVENUE ZAČETEK OB 3 URI POPOLDAN -: PROGRAM :- 1. točka Delavska pesem Upanje, . Mešan zbor 2 . 3. 4a. 4b. 5. 6. 7a. !7b. 8a. 8b. 9. 10 . Planinar, duet.... Danica Hrvatin in Ivan Beniger Jadransko morje . Moški zbor Milica . .- Mešan oktet Oko . Mešan oktet Venček narodnih pesmi . Mešan zbor Serenada, solo . Danica Hrvatin Moj deklič, kvartet, Šuštaršič bratje in T. Udovič Rožica, kvartet . Šuštaršič bratje in T. Udovič Oprezno dekle . Mešan zbor Ko pride lep poletni čas . Mešan zbor Slovenec, Srb, Hrvat . Moški zbor Oj z Bogom ti planinski svet . Mešan zbor ODMOR • 11 ” Opereta “BELI TELOVNIK” Vse pesmi in opereto spremlja orkester pod vodstvom Mr. Jack Nagela. Za ples zvečer pa bo igral Nick Intihar Swing Victorians. A *. .fc,,.«. ■*. »*■ «*«■ «•« U PETEK, 20. OKTOBR A ‘NAPREJ” MURPHY ZAGOTAVLJA, DA BO VLADA BRANILA CIVILNE SVOBOD* Nad štiristo delegatov in pamfletov\in zapirali linijske predstavnikov raznih organi¬ zacij se je udeležilo važne konference za obrambo civil¬ nih svobod.ščin, ki se je vršila pretekli teden v New Yorku. Na konferenci so razmotrivali o najboljših načinih, da se v tekoči vojni krizi ne bo ponav¬ ljalo starih krivic in preganja¬ nja delavsikh organizacij in progresivnih elementov, ki te pravice zahtevajo ne samo za¬ se, marveč za vse ameriško ljudstvo. Konferenci je predsedoval znani časnikar William Allen White, ki je to konferenco tu¬ di sklical. Govorili so med dru¬ gimi Frank Murphy, federal¬ ni generalni pravdnik, senator Elbert B. Thomas, član La Fol- lettovega komiteja, ki so pre¬ iskovali špijonažo in terorizem jeklarskih in drugih velikih korporacij, Jerry Voorhis, za¬ stopnik in obenem član Dieso- vega komiteja, J. Warren Madden, načelnik Delavskega odbora. Senator Wagner pa se ni mogel udeležiti konference zaradi važne debate v senatu glede ameriške nevtralnosti. Senator Thomas je govoril konferenci po radiju iz Wash- ingtona. voditelje. “če se vse to sešteje, dobi¬ mo veliko in sramotno vsoto kršitev postav od strani vlad¬ nih agentov.” Pomožni delavski tajnik Di- mock pa je strogo obsojal iz¬ zivanje tujerodcev in urgiral toleranco napram vsem ino- zemcem v Ameriki. Tujerodci so bili doslej vedno podvrženi raznovrstnim napadom in per- sekucijam, kar je v nasprotju z ameriško demokracijo in tradicijo. “BARN DANCE” V PITTS¬ BURGHU Tukaj- priredi Pittsburgh, Pa. snji dramski odsek “bara dance” v soboto, 21. ok¬ tobra, v Slovenskem domu na 57 in Butler Sts., pričetek ob 8. zvečer. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Vstopnina 25c. Igrala bo godba Joeva Kora- čina ml. Naše brhke kuharice se trudijo, da bodo pripravile dober prigrizek, dekleta pa nestrpno čakajo, da bodo po¬ stregle fantom. Torej fantiči in dekliči, možje in žene, ne po¬ zabite tega dneva. Jaz že ne¬ strpno čakam tega plesa in mi¬ slim, da tudi drugi. Torej se vidimo v soboto na “bara dan- cu.” Caroline Samec. OHRANITELJI DEMOKRACIJE USTANOVITELJ RDEČEGA KRIŽA Murphy je imel zelo znači¬ len govor o prezgrvaciji civil¬ nih svobodščin v vojnem času in “notranji zaščiti dežele.” Murphy je moral priznati, da so vladni organi v zadnji sve¬ tovni vojni naredili “nekaj krt Tragedija človekoljubnega Henrija Dunanta Pred kratkim so slavili 75 letnico Rdečega Križa. Pri tem so se s hvaležnostjo spominja¬ li moža, ki si je bil izmislil na¬ črt, da bi s svetovno organiza¬ cijo blažil človeško trpljenje. Mož se je imenoval Henri Du- nant in njegova živi jenska u- soda je bila kaj čudna. Rodil se je 1827 kot sin bo¬ gate in ugledne ženevske rod¬ bine. Z 31. letom je bil že znan industrijalec in bankir. Njegov sloves je bil tako velik, da je mogel misliti na to, da bi ce¬ sarju Napoleonu III. ponudil posojilo. Zato je odšel 1859 na francosko-avstrijsko bojišče in je prisostvoval bitki pri Solfe- rinu. Ta doživljaj ga je spre¬ menil v drugega človeka. Po¬ vrne" proti svobodi govora in'zabil je na vse svoje finančne sestanka, k temu pa je še do- načrte in je napisal knjigo, v dal sledeče: “Jaz verujem, da kateri je opisoval svojo grozo bomo priznali, da je to bilo v ob pogledu na bojišče. Pri sol- vseh slučajih zelo tragično in ferinskih gričih je videl ležati krivica, ki je bila storjena, je 40,000 mrtvecev in ranjencev, prihajal^ iz zgrešenih želj bolj kot slabih namenov!” Murphy je zagotovil konfe¬ renci, da bodo vladni organi nastopili v smislu ameriških postav in da ne bodo imeli no¬ benih zvez z vigilantskimi tolpami in privatnimi industrij¬ skimi organizacijami, ki se in- teresirajo izključno le z indu¬ strijskimi in delavskimi spori. Te organizacije so v sporazu¬ mu z'A. Mitchell Palmerjem v zadnji vonji krizi strašno per- sekutirali zavedno delavstvo, videl pa ni nobenega zdravni¬ ka, ki bi se bil brigal za težko ranjene in umirajoče. Ta gro¬ zotni pogled mu je dal dozo¬ reti misel, da je treba v tem pogledu nekaj ukreniti, naj stane, kar hoče. Ko so leta 1862 izšli Dunan- tovi “Spomini na Solferino”, so postali senzacija tega leta. Pr¬ votno so bili določeni le za o- menjen okrog ljudi. Izšli so v 1600 izvodih. Toda potem so se angleški, nemški, italijanski brezoblične, ponošene klobuke polnil s papirjem.” Organiza¬ cija, ki ji je bil duševni oče, se zanj ni zanimala. Kakor je sli¬ šati neverjetno, vendar je res, da ni imela sočutja z onečašče- nim bankroterjem. Ko je nek¬ do nekoliko let pozneje vpra¬ šal za Dunantov naslov, so mu odgovorili, da niso o njem sli¬ šali ničesar več in da je gotovo že mrtev . . . Leta 1889 je neki učitelj v zdravilišekm kraju Hejden v Švici opazil starega moža z be‘ lo brado, ki je po cesti pobiral mokraciia np gin majhne, bele kamenčke in jih vtikal v žep. Kakor se je izkazalo, je bil to Dunant. Učiteljeva družina je revnega moža podpirala dve, tri leta. Potem mu je pri¬ skrbela mesto v mestni ubožni¬ ci. Tam ga je našel 1895 neki švicarski novinar, ki je napisal članek o njem. To je bil znak za zopetno odkritje Henrija Dunanta. Njegovo ime je stalo spet na prvih straneh velikih evropskih listov, mastni naslo¬ vi so oznanjali: Ustanovitelj Rdečega križa živi v bedi! Tedaj so v ubožnico v Hei- denu prihajali vsak dan koši pisem. Carica-vdova mu je do¬ ločila dosmrtno rento, reimski samaritani so mu poslali zlato kolajno. Njegov 68. rojstni dan leta 1896 je bil pravi kulturni dogodek. Vsa Švica je imeno¬ vala moža nenadno spet “Naš Henri Dunant”. Papež Lev XIII. mu je poslal svojo sliko in ko so leta 1901 prvič pode¬ lili Nobelovo nagrado, sta si Spisala Eleanor Roosevelt (Urednikova opomba: Kol pred¬ sednikova žena Mrs. Roosevelt ni le “prva dama dežele”, marveč o- na je občeznana pisateljica in žurnalistinja ter pogumna in ne¬ umorna delavka za zboljšanje so- cijalnih in gospodarskih razmer. Članek gospe Roosevelt je enaj¬ sti v vsti člankov o demokraciji. ki jih je dobil Foreign Languoge Information Service. Njen čla¬ nek se osnuja na neki njen čla¬ nek, ki je bil izvirno objavljen v zimski 1939 izdaji revije Virginia Quarteriy Review, ki je dovolila ta ponatis.) V tej deželi se širi čim dalje bolj bojazen in nestrpnost, ki izvira iz bojazni. Nestrpnost je nekdaj verska, nekdaj pa plemenska. V teh posled¬ njih letih so malone vse naše orga¬ nizacije in neštevilni poedinci rekli ,to ali ono glede potrebe borbe proti nevarnim in upornim elementom v naši sredini. Pustili smo, da so nas napolnili s propagando, ki je ustva- t rila kompleks bojazni. Ako ste slu- I čajno nekje na Jugu. Vam kdo prav svečano pove, da vsi člani Odbora za Industrijalno Organizacijo so ko¬ munisti ali pa da so vsi Črnci komu¬ nisti. V kakem drugem delu dežele vam kdo prav svečano pove, da so šole te dežele v nevarnosti, ker da so pod vplivom židovskih učiteljev in Židje so seveda sami komunisti. In tako brez konca in kraja. Po mojem mnenju je prav potreb¬ no, da nas kdo prav surovo dregne, da se zbudimo, tako da bomo pri¬ morani napeti vso moč, ki jo imamo, da bomo znali gledati dejstvom v oči, kakršna so v naši deželi in po svetu, in da to nas napravi voljne žrtvovati vse, kar imamo v gmotnem da svoboda in de¬ mokracija ne gine s sveta. Ko do¬ puščamo, da se verska nestrpnost razširi v naši sredini, ko dopuščamo, da ena skupina ljudi začne gledati dol na drugo, tedaj utegnemo prina¬ šati za kratek čas trpljenja kaki po¬ sebni skupini ljudi, resnično trplje¬ nje pa in resnična krivica je bila storjena demokraciji in našemu na¬ rodu kot celoti. Bomo tedaj vzgajali ljudi, ki ne morejo živeti pod demo¬ kratsko obliko vlade, marveč, ki mo¬ rajo biti kontrolirani s silo. Treba le pogledati v svet, da vidimo, kako lahko je premotiti ljudstvo, da sprej¬ me brez ugovora krivice, drugim storjene, in prepustiti breme odlo¬ čitve in odgovornosti za vsako de¬ janje na rame nečesa nejasnega, kar se imenuje vlada, ali kake osebe, ki se imenuje voditelj. Ne verujem, da zatiranje kjersi- bodi ali krivica, ki jo ljudstvo kake dežele dopušča napram kaki skupini v isti deželi, more narediti dober vpliv. Neoporečno je, da demokraci ja ne more preživeti, kjer sila, ne pa zakon končno velja. Vsaki ki at, ko dopuščamo, da se sila vrine v kak odnošaj med delodajalcem in delavci. Oslabšali smo 'moč demo¬ kracije in zaupanje, ki ga demokra¬ tično ljudstvo mora imeti v svojo zmožnost napraviti zakone, ki naj popravijo razmere, pod katerimi ži¬ vimo, in, ko nastane potreba, spre¬ meniti te zakone potom rednega po¬ litičnega postopanja v skladu z vo¬ ljo večine ljudstva. Res je dandanes, da so demokra¬ cije v nevarnosti, ker se zunaj po svetu pojavljajo sile, ki nasprotujejo njihovemu načinu življenja; ali gre še za več kot za demokracije. Kadar sila postane tako potrebna, da se sko¬ raj vsi narodi vdeležujejo tekme, ki naj jih napravi sposobne podpirati z orožjem ono, kad hočejo reči, in pri¬ siliti ostali svet, da jih posluša te daj stojimo pred’ zadnjim sodom, razun ako istočasno nikdar ne odnehamo prizadevati se, da se najde kaka druga rešitev. Moremo čitati zgodovino civiliza¬ cije, kako je ta šla gor in dol pod oblastjo sile. Pod to zgodovino pa se vije povest bojazni vsakega poedin ca. Kakor se mi zdi, dolžnost kliče nas ženske v tej dobi naše civiliza¬ cije, da delamo v prid demokraciji in se branimo postati žrtve bojazni. Ako se ne naučimo živeti skupaj kot poedinci in kot skupine in najti na¬ čine za reševanje naših težav, ne da bi pokazali, da se bojimo drug dru¬ gega, in se zatekli k sili, ne moremo upati za uspeh naše demokracije. Poedinci in odgovorne skupine mo¬ rejo obvarovati svoje svobode in priložnosti v korist vsem poedincem in odgovornim skupinam. FLIS. KADAR PIŠEMO 0 NARODIH l9 3s in švedski založniki potegova zapirali in lovili progresivne li za pravice prevoda. Knjiga mirovno nagrado na polovico in delavske voditelje, katerim ženevskega finančnika je po- delila 79-letni Frederic Pas- 60 odvzeli s tem vse človeške stala predmet splošnega pogo- say in 731etni Henri Dunant. in demokratične pravice. Mno- vora. Victor Hugo mu je pisal: Vse te nagrade in priznanja “Oborožujete človečnost in pa so prišla prepozno za za¬ služite svobodi.” Veliki filozof grenjenega starca. Ostal je v Ernest Renan pa: “Napisali svoji sobi v ubožnici in je trpel ste največje delo tega stoletja, za neozdravljivo zasledovalno Evropa ga bo brškone še pre- manijo. “Od gladu mi dajejo MATERI KI V GROBU SPI Draga mati! Le počivaj! ! V miru za gorami mi, Sladki pokoj tam uživaj! Več ne vidijo te oči . . . Vse prezgodaj zapustila, Ljuba mati, nas si Ti, In od nas si se ločila; Vživaj mir nad zvezdami! . . . Kolk’ noči si prebedila, In skrbela noč in dan, Dokler nas si vse zredila! Zdaj Te krije grob hladan . . . Nisem dal na grob Ti cvetja, Ne pokropil Te z vodo — Spavaj v miru, ljuba mati! Kličem z dalje Ti v slovo . . . M. Simčič. Kadar pišemo ali govorim kateremkoli slovanskem ali neslovanskem narodu, nima¬ mo v mislih režimov, ki so v tej ali oni državi na krmilu, mar¬ več imamo v mislih narode z vsemi njegovimi vrlinami m napakami. Kot izseljenci se zavedamo, da so sistemi taki ali taki v vsaki državi predvsem zadeva dotičnih narodov, ki jin lahko obdržijo ali pa ovižejo, če jim ne ugajajo in koristijo. S tem pa ni rečeno, da izse¬ ljenci nimamo načel in nazo¬ rov. Imamo jih, ki jih tudi do¬ volj jasno izpovedujemo, samo če se jih vsak potrudi doumeti in razumeti. Ko torej pišemo o sovjetski Rusiji, nimamo v mislih reži¬ ma, ne komunizma ali Stalino ve diktature, marveč imamo v mislih ruski narod. Zgodovina narodov se ne piše v enem dnevu in ne v dobi ene dikta¬ ture. Zato bi bilo preuranjeno prerokovati, koliko dobrega a- li slabega je povzročila ruska revolucija in nje posledica diktature v razvoju Rusije in ostalega slovanstva. Vemo sa¬ mo iz zgodovine, da smo bili Slovani vedno podrejeni tujim in domačim izkoriščevalcem in da doslej nismo v svetu in jav¬ nosti zastopali ono stališče, ki nam po prirodni inteligenci ter zemljepisnem obsegu, številu prebivalstva in naravnem bo¬ gastvu gre. Temu je bila kriva naša slovanska nesloga, ki so jo sovražniki slovanstva spret¬ no potom tujih vplivov znali širiti med nas. vansko in človeško d Poseči je morala pač v " ! takšna kakršna je, ka'^' eni ali drugi čakali, ; vsi ene vere ali Pa ’ da bi bili morda vsi eiA * rov, bi bilo za oboje tJ! ^ Notranje razmere v žavi se bodo že uredil S1 danes pa jutri, tako, čina želela in hotela, n' morda tega ne verj ame ^ nimajo čistih namenov ! ! zagovorniki protina™«? čel in v službi katerih? : ■ ebnih interesov, kajti i° :;ki narodi imajo v sebi | zdravih moči, da bodo raz sebe vse, kar nji J napredku in razvoju šfc čimbolj bodo složni J se bo to zgodilo. Morda so tudi mnenja i neki moremo mi vedeti pravzaprav namerava slučaju Rusija oziroma j nova vlada. Res je, tega" vemo, a navsezadnje ^ bistvene važnosti. Venu' kaj misli ruski narod in k, sli j o ostali slovanski narod;' je za nas bistvene važnost smo že v začetku povej, katerih imenu mi pišem,.' di francoski časnikar p er ! je pravilno povedal, ko j e jal, da je panslavizem n četnem pohodu, s ali p a > Stalinovi volji, še nekateri gi so o tem vsaj približno! no povedali, a večina pih angleških in francoskih i* sih, za kar, trdijo nekateri tudi dobro plačani. Novic e iz Jugos lavije Maček o soglasju Bolgarske in žavni odbor, da ukrene vse potrebne Jugoslavije v politiki absolut- stvari, ki se tičejo volitev. Volilno ne nevtralnosti Po svetovni vojni pa je za slovanstvo pričela nova doba. Slovanstvo se je bilo skoro v celoti narodno osvobodilo, a ker se tudi tedaj nismo znali dobiti, so pričele manjše slo¬ vanske države ena za drugo cepati pod jarem tujca. Prepi¬ rali smo se glede verskih in svetovnih nazorov ter se fana¬ tično izživljali v strankarskih borbah, medtem ko si je na¬ sprotnik mel roke od veselja in pripravljal ne samo politične in gospodarske pasti, marveč celo vojne vpade, ki jih je de¬ loma že izvršil, deloma pa jih namerava. če je Rusija, ki je mati slo- § gi izmed naših Slovencev in Hrvatov se še prav dobro spo¬ minjajo tedanje križarske voj¬ ne, katero je vodil tedaj zlo glasni Palmer. Murphy je pov- daril, da ne smemo prezreti dejstva, da se moramo zavaro¬ vati tudi proti notranji agresi¬ ji (fašizmu). Senator Thomas je govoril v interesu demokracije in svobo¬ de. Komitej, v katerem je on sodeloval, mu je odprl oči, da je v Ameriki polno črnih in re¬ akcionarnih struj, ki strežejo po naši svobodi. Thomas je na¬ stopil za obrambo svobode in demokracije vzlic temu, da mu je Dies zagrozil, da bo na¬ stopil proti njemu in vsem o- stalim zborovalcem in govor¬ nikom te konference. J. Warren Madden, načel¬ nik delavskega odbora, je bil eden glavnih govornikov. On je trdil, da je kljub vsem prito¬ žbam delavskih organizacij, branil Wagnerjev zakon in de¬ lavske pravice, ki so zapopa- dene v tem zakonu, da je de¬ lavstvo prišlo potom tega od¬ bora do svojih civilnih in ko¬ lektivnih pravic, da pa ni ta odbor mogel preprečiti sod¬ nikom, da ne bi izdajali injun- kcij, ki so ovirale delavske pravice in delavstvo. Odbor tu¬ di da ni mogel preprečiti poli¬ cije in konstablerjev, ki so za- branjevali delitev unijskh več potrebovala!” Preko noči je postal Dunant svetovno znan. V maju 1865 ga je povabil maršal MacMa- hon, tedanji generalni gover- ner Alžira, na družabno prire¬ ditev v čast cesarju Napoleonu III., ki je tedaj obiskal Afriko. Ob tej priliki se je cesar obšir¬ no razgovoril z Dunantom o napredovanju Rdečega križa. Ko je vojna med Prusijo in Avstrijo leta 1866 končala, so ga povabili na berlinske slav¬ nosti v čast vračajočih se čet. Kraljica Avgusta ga je pova¬ bila na kosilo v kraljevskem gradu in je ob tej priliki imela beli trak z rdečim križem na levi roki. “Nosila sem ga ves čas vojne”, je dejala, “danes pa ga nosim samo zavoljo vas!” Toda Dunant ni ostal dolgo prijatelj kraljev. Kakor se je bil visoko dvignil, tako je mo¬ ral globoko pasti. Leta 1876 je bankrotiral. Očitali so mu sleparsko krivdo. Izgubil je zadnjo paro in je postal berač v Parizu. “Tudi jaz sem spa¬ dal med tiste”, piše pozneje v svojih spominih, “ki žvečijo na cesti kos kruha, ki sem ga kjerkoli pobral. Tudi jaz sem svoje obleke črnil s črnilom, belil ovratnike s kremo in umirati”, je vpil in svbjo opo¬ roko je začel z besedami: “Že¬ lim, da me v gob ponesete ka¬ kor psa, brez vsake ceremoni¬ je, ki je ne priznavam.” Ko je 30. oktobra 1910 v starosti 85 let umrl, so ga tiho pokopali. FINSKA VLADA BO IZ- PPRAZNILA H0GLAND Hogland je eden izmed treh otokov, ki jih zahteva Rusija, češ. da so ji potrebni za obrambo Lenjingrada pravico imajo narodni poslanci in | vahstva, posegla V tem kritič- predsedniki občin. Ker pa je sedaj nem momentu V usodo zapad- BE L G RAD 1. oktobra - Pod-j narodna skupščina zaprta, ne bodo nega slovanstva, je S tem na- predsedmk vlade g. dr. Vladko Ma-! volili narodni poslanci. Na vsakih . ček je podal belgrajskemu dopisniku 300,000 prebivalcev pride po en se-j a ' 1Ja samo SVOJO Veliko slo- bolgarskega lista “Slova izjavo, v nator. Volijo se ljudje, ki morajo bi- | kateri je med drugim rekel tudi tole: ti najmanje 40 let stari, ki so nadalje “Veseli me, da vodita danes Bolgar- jugoslovanski državljani in ki obvla- ska in Jugoslavija politiko popolne dujejo enega narodnih jezikov ter u- nevtralnosti. Brez ozira na narodno- živajo častne pravice, sti imajo južni Slovani iste interese, ki so poglavitno v tem, da se ohrani mir. To je iskrena želja vsega srbske¬ ga naroda, a posebno pa hrvaškega, ki je bil v teku dolgih let odgojevan od svojega voditelja pokojnega Stje- pana Radiča v miroljubnosti.” Nikakor nismo proti Anj' in Franciji ter niti proti Iti in Nemčiji ne v kolikor: vsled njih prizadeti našito interesi. A bi bili naravm glupi, če bi čakali, da nami: do drugi odmerjali goslovani in Slovani neffi mi jo po zemlji drugih m: ter ne želimo nobene sti nad njimi, a svoje im pravico zahtevati ter li’ svoji zemlji samsvoj če se Angliji in Franciji ni ter Nemčiji in Italiji Bat gi strani zdi potrebno preli' kri recimo za kolonijalna sestva, je to predvsem nji; ne naša zadeva, a z pati jami in morda celo krvjo ni treba računati _ “Slovi Buenos Aires Odziv belgrajskih zdravnikov za službo v obrambi pred zračnimi napadi FARMERJI PRED NOVO STAVKO Helsingfors, Finska — Finska vla¬ da je danes odredila evakuacijo vse¬ ga finskega prebivalstva s Hogland otoka v Finskem zalivu, kateri otok zahteva Rusija in katerega ji bo Fin¬ ska najbrže izročila, da pokaže s tem svojo dobro voljo. Prebivalce Hogland otoka, kate¬ rega zahteva Rusija poleg dveh na- daljnih manjših otokov, o katerih pravi ,da sta ji potrebna za obram¬ bo Ljeningrada in Kronštata, bodo naselili po vaseh ob finski obali. Na Hogland otoku prebiva približno ti¬ soč ljudi. Nesporazum “Tako — z mojo hčerjo se hočete poročiti? Od česa bosta pa živela?” “Od dote moje žene, gospod ravnatelj?” “Kaj pa hočete še moji hče¬ ri, če ste že poročeni?” Dairy Farmers unija v New Yorku je zagrozila z novo stavko, če ne dobijo boljših cen za mleko. Predsednik uni- _ J e > Wright, ki je vodil zadnjo BELGRAD. — Belgrajski zdravni- stavko > J e sklical za 26. okt. protestne shode, na katerih bo¬ do zahtevali povišek. Tekom zadnje stavke je bila sloga med farmerji zelo dobra, a še boljša bo v prihodnji stavki, ker so se farmerji zavedli, da le potom organizacije in sloge moiejo izbolšati svoj položaj. Tudi pennsylvanski farmerji pretijo z stavko, ker jih druž¬ be varajo s tehničnimi razliko¬ vanji v cenah. Mlečni odbor je določil cene na podlagi inve¬ sticij in ne na podlagi, ki bi morala veljati, ako se vpošte- vajo stroški krmenja krav in ostalega. ki, ki so prekoračili 50. leto svoje starosti in niso več pod vojaško ob¬ veznostjo, so bili pozvani, naj se pro¬ stovoljno prijavijo za službo v o- brambi pred zračnimi napadi. Odziv je bil nepričakovano lep in velik. Prijavila se je tudi petoriea zdrav¬ nikov, od katerih je vsak že preko¬ račil 70 leto. Stoletnica osnovanja prve mo¬ ške gimnazije v Belgradu BELGRAD. — Tukaj se je obhaja¬ la stoletnica osnovanja prve moške gimnazije v Belgradu. Med njenimi dijaki so bili pok. Kralj Peter I., Jo¬ van Ristič, Laza Lazarevič, Slobodan Jovanovič in mnoge druge ugledne osebnosti v našem nedavnem in so¬ dobnem javnem življenju. Nekaj ča¬ sa je bil njen dijak tudi Gavrilo Princip. V začetku so bili profesorji večinoma Srbi iz Vojvodine, ali ob¬ enem pa tudi Jugoslovani iz vseh naših krajev. Sestanek državnega odbora glede na senatske volitve dne 12. novembra BELGRAD. — Z ozirom na senat¬ ske volitke, ki se imajo vršiti, kakor je bilo že naznanjeno, dne 12. no¬ vembra, se sestane v Belgradu Dr- NEMŠKE BOMBE BLAGO¬ SLOV RIBIČEM Edinburg _ Hranljivi škotje so nemudoma izkoristili priliko, ki se Jim je nudila, ko so nemški letalci napadli škotsko obal. Takoj po bom¬ bardiranju je namreč od veslalo v čolnih na morje mnogo ljudi, ki so kar pobirali na površini mrtve ribe ki so jih ubile bombe nemških le- tal, treskajoč v morje. OB 10 LETNICI “JEDINSTVI PROGRAM KONCERTA - ki se vrši- V NEDELJO, 29. OKTOBRA V ARLINGTON HALL 19-23 East 8th Street, New York, N. Y. , PROGRAM: M j ( 1. Pozdravna beseda.. .A. 2. Delavski pozdrav, Prebujenje duhov in Adijo M«* poje zbor “Jef i 3. Serenada, pesem Istri.poje American-IstrHj 4. Svoboda in Triglav moj dom, poje Slov pev. dr. ht 5. Zora puca in Heart thats free, soprano solo c ..o, poje Zorka B a ! 6. Sketch”, igra z dvemi slikami, ki prikazuje F' sko gibanje v Nemčiji. , w Igralci od Workers Theatre League, E. Lustica ^ 7 v , 10 MINUT ODMORA 7. Venec narodnih plesov in čardaš, 0 ■ . Ženska plcsal na s . • orko moja, iz opere Porin in narodne pesmi, te« ... Emu 9. Miserere ,i z opere „ Travatbre, duet 0 10 Osn eo „ , G. Baldasar and • ' IK bim in D°, ZVeZdama ’ The Peat Bo * S ° ld J im m Dall *atin sk i šajkaš. ^ 1 M ° 1Je Adn J'ansko’, pojejo ‘Jedinstvo’, ‘Slov* 11 STAR BOTTLING ■Mini ,,„„ ova , cl raznovrstnih mehkih okraja. — RaapeJevald vseh vrst Phone: Oakmont 305 508 W. RAILROAD AVE "Tr ™ 01 "" ■ . AVB, —— Phrvnc• ▼'*.