feitalMi.pUlM* v gctorla! .t... .. ,,- * . «• r, Maja vsak tetrtok I^to V., »t. 15 "V" Ljiitoljajrii, dne 15 septembra 1935 Cena 1 XHxi botevnTjk Smo slovenski narodni pokret! Ko so južni Slovani davno pred V. stoletjem prodirali od Karpatov v Po-dbnavje, so bili vsi na isti stopnji socialnega razvoja in omike in govorili so vsi isti slovanski jezik. Ko so se potem v VI. in VII. stoletju stalno naselili na današnjem in še obsežnejšem ozemlju, so* ^'začeli- radi obsežnosti ozemlja, pomanjkanja politične enotne dfganizacije in komunikacijskih sredstev jezikovno diferencirati. S potekom stoletij in s porazdelitvijo na več držav so se razvili današnji južno-slovanski narodi z lastnimi književnimi in živimi jeziki ter z vsemi poseb nostmi, ki so bistvene za posamezne narode. Dejstvo je torej, da smo vsi južni Slovani etnično istega narodhe-ga (gotovo vsaj jezikovnega) porekla, in prav tako je gotovo dejstvo, ki ga ne more oporekati najhujši jezikovni centralist, da smo danes Slovenci, Sr-bohrvati (ali Hrvatosrbi) in Bolgari jezikovno diferencirani, z lastnimi književnimi jeziki in književnostmi, z različnimi značaji in temperamenti. Vsak narod ima tudi svoje tradicije, preko katerih se ne more iti, če nočemo, da nastane praznina; tudi klima in politične prilike so vplivale na razvoj vsakega naroda. Dejstvo pa je, da vsi znanstveniki smatrajo tudi Slovence za poseben narod. Mislimo, da o tem ni treba izgubljati besed. To tudi mi vsi priznavamo. Saj ne moremo več iz svoje kože, saj ne moremo zanikati ali s sveta spraviti n. pr. Trubarja, Prešerna in Cankarja in vse naše zgodovine! Ko smo se narodno zavedli in posebno, ko smo se zavedli, da so tujci naši gospodarji, ki nam režejo trdo zasluženi kruh, smo si zaželeli narodne, to se pravi politične svobode v lastni narodni državi. Po stoletjih suženjstva smo se ©zrli na jug, k svojim bratom, saj samo tu je bila naša rešitev. Tudi z našim- sodelovanjem in z našo pomočjo je prišlo do Jugoslavije, in bi brez nas Jugoslavije ne moglo biti! To nam priznavajo vsi pametni ljudje. Tako je napisal o Slovencih odlični znanstvenik in pravni zgodovinar vse-učiliščni profesor češke univerze v Pragi dr. Karel Kadlec te le stavke, ki jih bo treba še večkrat ponavljati: »Tudi Slovencem 'gre velika zasluga pri uresničitvi jugoslovanske državne enote. Tudi jim ni mogoče očitati, da ne bi bili imeli smisla za narodno svobodo. Nasprotno so oni s tem, da so se odločili, pridružiti se k državi, ki bo po večini prebivalstva pravzaprav srtiskohrvatska država, pokazali v resnici največjo politično zrelost. Ni mogoče zanikati, da jim je bilo treba velikega samozatajevanja za to, da so se odločili k takemu koraku brez vseh pridržkov in jamstev. To nesebičnost bosta morala ostala dva družabnika v državi primerno oceniti in omejiti centralizacijo samo na resnično neobhodno potrebne stvari. V vseh ostalih zadevah bo nova država morala biti organizirana tako, da bodo posamezni narodi uživali čim možno največjo avtonomijo.« Te besede je napisal mož, ki je ljubil nas vse, ki je posvetil zelo mnogo študij našim problemom in temeljito poznal naše prilike, kakor malokdo pri nas. Mi Slovenci smo v Jugoslaviji in tu , hočemo in moramo ostati, tu edino je i naša rešitev in edino tu mogoč naš kulturni in* gospodarski napredek. O tem ne bomo več govorili, ker se mora to razumeti samo od sebe. Drugo vpra-i sanje pa je, kako bomo tu živeli in kaj [ zahtevamo zase, ker le to poslednje je. i važno, saj vemo, kaj dajemo in kaj moramo dati. Zahtevamo to, kar nam L je priznaval že zgoraj citirani prof. Kadlec in kar nam je obljubila krfska r deklaracija. V to svrho hočemo zdru-[ žiti vse Slovence brez razlike prejšnje strankarske pripadnosti, in moramo, dokler tega vprašanja ne rešimo v ee-, loti, pustiti na miru vsa svetovnona-t zorna razlikovanja. Izključujemo samo ljudi, ki so se pregrešili zoper božje ! zapovedi ali pa nas izdali. i Mi smo slovenski narodni pokret in nimamo ničesar opraviti s hrvatskim. Prav tako se ne mislimo podrediti temu poslednjemu. Prav dejstvo, če res velehrvatski agenti propovedujejo, ka-t kor piše nedeljski »Slovenec«, odcepi-[ tev: Bele in Slovenske Krajine od Slo-¦ venije, nam daje še več razloga, da poudarimo svoje sltfvenstro, kajti ona agitacija je posledica izida petomajskih volitev v Sloveniji, ko je Slovenija volila, v kolikor je sploh volila, one ljudi, proti katerim bi se morali pravzaprav boriti. Nezadovoljneži imajo prav in zato je treba pri nas spregledati ter pravočasno obrniti v pravi tir, ki ga i terja narod. Toda nihče nam ne bo mogel preprečiti, da bomo sodelovali s Hrvati za uresničenje našega narodnega programa. i Še važnejši razlog za našo slovensko 5 fronto pa nam dajejo izvajanja zagrebške revije »Nova Evropa« v predzadnji i številki, iz kateritr se vidi,'da so'Hrvati i nezadovoljni zf našo dosedanjo politiko Jezička na tehtnici in izigravanja, ter j jasno 'izrekajo' nezaupanje našim politi-\. kom in ministrom. Ta revija pravi, da i v naši državi ne more biti govora o , treh nacionalnih in plemensko ravno-pravih kompanjonih in da je ta država i srbsko-hrvatska! Mi Slovenci da se ne smemo vmešavati v reševanje hrvat-. sko-srbskega vprašanja! Pod tem pogojem da nam bodo Srhi in Hrvati dali še več, kakor nam pritiče! Mi vzamem« to obljubo na znanje. Vendar moramo , izjaviti, da nam je mnogo do tega, da se Hrvati in Srbi čimpreje popolnoma sporazumejo in s sporazumom dajo »am, kar zahtevamo, in da se naše no-1 tranje prilike za vedno konsolidirajo. Jugoslovani nismo po številu velik narod in zato ne smemo pozabiti na one 1 Slovence in Hrvate, ki še niso naši državljani. S tega vidika pa smo Slovenci nujno potrebni Srbom in Hrvatom. Kaj pa o tem misli list človeka, ki je po krvi Italijan, nas ne razburja, ker vemo, da ne more tak človek razumeti na-1 šega državniškega vprašanja, ker je v njem preveč oholosti in premalo ljubezni do naše skupne stvari. Slovenci bodo pri konsolidaciji naš* države sodelovali, kakor zahteva narod,. če je to komu prav ali ne. Tudi nikdar ne bomo dopustili, da bi se nas v vpra-i šanjih naše notranje ureditve smatralo za kako narodno manjšino, ampak hočemo ostati državni narod in to samo poleg Srbov in Hrvatov! Izza belgralsklh kfllls „Nasa država se lahko upravlja le pe strankah, ki v resnici predstavljalo narodno voljo, Pretekle dni se je v Belgradu opazila velika delavnost med poslanci in senatorji, ki pripadajo JNS in tistim, ki še vedno simpatizirajo s to proslulo stranko. Pristaši in vodstvo JNS je hotelo dokazati, kako potrebno je, da se ponovno vrne njihov režim, ker da je najbolje ustrezal prilikam v državi. JNS se hoče razširiti v »fronto" Razumljivo je, da je ta akcija naletela na najostrejšo obsodbo, tako v iz-venparlamentarni opoziciji, kakor tudi v vladi sami, ker je dokazano, da je režim Jugoslovenske nacionalne stranke doprinesel državi največ zla, ki se težko in polagoma mora popravljati. V zvezi s to akcijo se je vršila konferenca širšega glavnega odbora JNS. Odposlanih je bilo okoli 200 vabil, prišlo pa je na konferenco 55 ljudi. Glavno vprašanje, s katerim so se bavili, je bilo vprašanje nadaljnjega delovanja JNS. Govorili so med drugimi predsednik JNS Uzunovič, dr. Kramer, dr. Andjelinovič i. dr. Vsi ti govorniki so ugotovili, da je področje JNS preozko in da se ima zato razširiti na ustvaritev takozvane »Jugoslovenske nacionalne fronte«, da bi na ta način JNS obsegala vse jugoslovenske nacionalne elemente. V ta namen naj bi pristopili v Jugo-slovenski klub neodvisnih narodnih poslancev,,,- ki obstoji, .v*narodni skupščini pod vodstvom Milana Božiča,,, tudi vsi elementi, ki bi sodelovali na političnem programu, identičnem s programom JNS. Ta.klub ima danes 10 poslancev. Nadejajo se, da bi k temu klu- bu pristopilo tudi 16 poslancev, ki so se zbrali okoli ministra za Šume in rude Ignjata Štefanoviča, a ki so pripadali nekoč demokratski stranki. Zanimivo je, da je tej konferenci prisostvovalo tudi več pristašev Bogoljuba Jevtiča. Ti pristaši so imeli nalogo, da zagovarjajo na tej konferenci idejo, ki je bila sprejeta na nedavni konferenci Jevticevih pristašev v Vrnjački Banji. Po tem zaključku bi morala JNS sprejeti v svoje vrste tudi skupino Bogoljuba Jevtiča in na ta način razširiti svoje delovanje. Kot je znano, pa so nekateri člani vodstva JNS mnenja, da sta ravno B. Jevtič in njegova skupina kriva za razpad Jugoslovanske nacionalne stranke. Proti novemu volilnemu zakonu In da dobe oblast Vodstvo razpadle JNS si tedaj prizadeva oslabiti položaj Stojadinovičeve vlade. Ti JNSarji očitno upajo, da bodo — če se jim posreči, vreči Stojadinovi-čevo vlado — zopet prišli do oblasti, ki jim je neobhodno potrebna, da se ob-drže kot politiki. Prizadevajo si, da bi v narodni skupščini in senatu otežko-čili delo Stojadinovičeve vlade, pa so zato pokrenili akcijo, da osnujejo nove klube, ki bi poleg Jevtičevega kluba ovirali vlado v njenem delovanju. Ti protivniki Stojadinovičeve vlade računajo s tem, da je sedanja vlada dtelavna in da mora delati s sedanjo skupščino. Res je, da je Stojadinovi-čeva vlada delavna. Toda, če vlada ne bi imela večine v skupščini, je ne bi nič motilo, da razpusti skupščino in razpiše nove volitve. Bilo bi ogromnega pomena za pomirjenje in za ureditev naših notranjih prilik, da bi se Stojadi-novičeva vlada Čutila prisiljeno, da razpusti sedanjo skupščino že sedaj. Sto-jadinovičeva vlada se bo morala itak, ko izda nove politične zakone, pobaviti z vprašanjem razpusta sedanje skupščine in z razpisom novih volitev. Zato se tudi imajo izdati novi politični zakoni, da bi se čimpreje mogle izvesti nove volitve. Zdi pa se, da so nasprotniki Stojadinovičeve vlade mnenja, da bi mogli preko skupščinskega odbora, ki bo izvoljen na eni izmed prihodnjih sej skupščine, preprečiti vladi, da izda novi volilni zakon. V tem se, mislimo, kruto varajo, ker vlada ni odvisna od sedanje skupščine, da izda nove politične zakone. Če bi skupščina nasprotovala vladi, bi imel dr. Stojadinovič dovolj razloga, da jo razpusti in da izda brez nje nove politične zakone in nato razpiše nove volitve. Zato smo tudi mi mnenja, da bodo vsi ti nasprotniki Stojadinovičeve vlade, kakor hitro se bodo prepričali, da bo sedanja skupščina razpuščena, če bo nasprotovala, umolknili in prenehali s svojimi intrigami. Vladi je treba samo, da je energična, kajti vsi ti »Pohorci«, Jevtičevci, Uzu-novičevci in Lazičevci se prav dobro za- vedajo, da pri novih svobodnih volitvah ne morejo več računati na poslanski mandat, pa zato vsi žele, da bi se čim bolj podaljšalo življenje sedanje skupščine. Edino, če bi se povrnil režim Uzunoviča ali Jevtiča in bi zopet neka JNS imela monopol pri volitvah, bi mogli računati, da bodo ponovno proglašeni za izvoljene. Drugače pa so klavrno končali s svojo poslansko karijero. Program generalov brez vojske Na zborovanju nove JRZ stranke v Osijeku je minister za šume in rude Gjuro Jankovič ostro kritiziral JNS. Dejal je o »Pohorcih«, da so to generali brez vojske in da so za svoj program vzeli puškino kopito, nasilje in monopol, da se jih ponovno pozove kot rešitelje domovine. Njim je samo do ministrskih stolčkov. Prepričan je, da ne bodo »Pohorci« nikdar več sedli v ministrske fotelje. Še ena konferenca Poleg drugih konferenc se je izvedelo tudi za konferenco v stanovanju bivšega notranjega ministra Velje Po-poviča. Na tej konferenci se je izbral Edino tedensko glasilo slovenske fronte izvenparlamentarne opozicije ..BOJEVNIK" Ali ste se že naroČili nanj? ¦• Stran 2 »Bojevnik, dne 15. septembra 1955. Štev. 15. odbor poslancev, Izvoljenih na Jevtičevi listi, ki naj bi delal na vpostavitvi JNS. Velja Poppvič in flj^vi tovarišfrse krčevito trudijo v tem^pravcu, ker mislijo, da bi jim samo vpastavitev kompaktno-sti JNS mogla pomagati da ponovno dobijo odločilno besedo v političnem življenju. Velja Popovič pričakuje, da bi vpostavljena kompaktnost omogočila, da bi se v narodni skupščini osnoval močan klub nasprotnikov Stojadinovi-čeve vlade in da bi ta klub mogel preprečiti vladi, da izda nove politične zakone. Tovariši Velje Popoviča mislijo, da je sedaj zadnji čas, da se uveljavijo, ker računajo s tem, da bo vlada potem, ko izda politične zakone, razpustila narodno skupščino in razpisala nove volitve, kar bi pomenilo zanje politično likvidacijo. Proti Jugofailzmu* •" Izvajanja ministra Jankoviča na dveh zborovanjih preteklo nedeljo so vzbudila veliko pozornost. Izvenparltanen. tarna opozicija povdarja zlasti ona mesta, kjer je Jankovič naglašal, da se naša država more upravljati edino po političnih strankah, ki vodijo k demokraciji in ki v resnici predstavljajo narodno voljo in narodni izražaj. Vse drugo je nemogoče in ne bo prineslo nobenega rezultata. V nasprotju z izvenparlamen-tarno opozicijo pa politiki okoli JNS, ki jim tali razvoj nikakor ne gre v glavo, ostro kritizirajo Jankovičeva izvajanja, prepričani, da bodo iz tega izvlekli kakšno .korist. Naravno je, " da takih komentarjev nihče ne odobrava in jim ne posveča pažnje, ker so njihovi nameni preveč prozorni in jasni. Ponesrečen poskus »integralnih Jugoslovenov" Brez oblasti se ne izplača ustvarjati fronte, za katero nihče ne stoji Kot smo izvedeli naknadno, se niso posrečili napori JNS, »Pohorcev«, skupine Velja Popoviča in Kluba B. Jev-tiča, da se osnuje skupna fronta zastopnikov takozvanega integralnega ju-goslovnstva. Nikola Uzunovič in drugi srbijanski člani glavnega odbora JNS niso sprejeli pojedinih žalitev »Pohorcev«, ki so hoteli, da zavladajo JNS. Tako so »Pohorci« ostali osamljeni. Verjetno je zato, da se bodo razcepili Senator dr. Andjelinovič sicer pripoveduje, da bodo »razširili svojo akcijo na vso državo, da so neodvisen pokret, ki ni vezan na nobeno od obstoječih strank, da tudi ni glavno število ljudi, ki je za sedaj kaj malenkostno, glavno je, da so istega gledanja in da uposta-vijo pokolebano zaupanje.« Vendar daje tudi ta izjava dovolj jasno občutiti, da se je akcija »Pohorcev« popolnoma ponesrečila in da torej ni pričakovati, da se bo ustvarila najavljena »Jugosloven-ska nacionalna fronta«. To bi bilo mogoče samo tedaj, če bi Nikola Uzunovič ali pa nekdo drugi od JNS, »Pohorcev«, Jevtičevcev in sličnih dobil oblast. Dokler pa tega ni, tudi ni omenjene skupne fronte. Vsi so bili JNS, to bi bili tudi jutri, če bi imeli oblast. Toda brez oblasti se ne izplača ustvarjati fronte, za katero nihče ne stoji. Poleg tega poedini člani glavnega odbo- ra JNS sploh nočejo več slišati o tej preživeli strankarski organizaciji. Dr. Milan Srskič ji je obrnil hrbet in poudarja potrebo rešitve hrvatskega vprašanja, Boža Maksimovič pa tudi noče več imeti zvez z JNS, tem manj, ker vidi, da se dela na tem, kako bi se sprejeli zopet v organizacijo Jeftičevci, s katerimi je dokončno prelomil. Dr- Srskič in Maksimovič sta bila dva najjačja politika v JNS in njihovo sedanje stališče najbolje osvetljuje, v kakšnih dezolat-nih razmerah je ta pred nekaj meseci razglašena »vsedržavna« stranka. Mogoče je, da se Jeftičevci in skupina Velje Popoviča, povrnejo v JNS, kakor tudi, da bodo sprejeti neki »Pohorci«, ki se odrečejo posebne akcije V. tem slučaju, bi imeli na eni strani JNS, ki jo predstavljajo v glavnem njeni srbijanski pristaši, a na drugi strani »Pohor-ce«, t. j. skupino dr. Kramerja, Jove Banjanina, prote Milana Božiča i. dr. Ne ena ne druga skupina pa v političnem življenju nič ne pomeni, dokler ne pride na oblast. Oni bi mogli samo infri-girati, dokler obstoji še sedanja skupščina. In to je celo ozadje mešanice »Pohorcev«, JNSarjev, Jeftičevcev in drugih, ki upajo, da bodo mogli delati ne-prilike Stojadlinovičevi vladi in pri tem kaj doseči seveda dokler še obstoji sedanja skupščina. Spletkarije tudi proti izveitparlamen- tarni opozidll Vsaka skupina Ima vendar svoj lastni program I Nekateri belgrajski listi, kakor »Pravda«, »Vreme« in za njima zagrebške »Novosti« in ljubljanski »Slovenec« so poročali, da sta Ljuba Da-vidovič in Joca Jovanovič poslala dr. Mačku poziv, naj pride v Belgrad, oz. če mu osebno ne bi bilo mogoče, naj pošlje svoje zastopnike, ki bi z njima razpravljali o vseh političnih vprašanjih, nanašajočih se na njihovo nadaljnje delo. Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič želita po teh informacijah, da se postavijo odnošaji združene opozicije na kolikor mogoče čvrsto in solidno bazo, ki bi omogočila tudi pro-gramatično sodelovanje, a ne samo taktično nastopanje, kakor je bilo doslej. Belgrajska lista sta tudi poročala, da bosta Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič zahtevala od dr. Mačka, da se zavaruje pred ekstremnimi akcijami na Hrvatskem in da nastopi najener-gicneje proti hjiril. Kakor poroča »Obzor«, ki ima najboljše stike z vodstvom bivlč HSS, ni prejel dr. Maček dosedaj še nobenega poziva. Ni izključeno, da mu bo poslan poziv, da se sestane z Ljubo Davidovi-čem in Joco Jovanovičem, oz. da pošlje svoje delegate, če sam ne bo mogel priti. Toda to ni noben nov moment v politični situaciji. Sestanek Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča z dr., Mačkom je postal zelo pereč po veličastnem zborovanju izvenparlamen-tarne opozicije v Kragujevcu. Pričakovalo se je, da bo šef bivše demokratske stranke prišel v. Zagreb. Oba voditelja izvenparlaBiftr^rne opozicije v Srbiji pa d^aaj še*nista najavila svo-*7* prihoda. Ker je dr. Maček že bil v Belgradu in posetil Davidova* m Jovanoviča, je pričakovati, da bosta ta dva, ako želita razgovarjati z dr. Mačkom, vrnila poset. Možno je, da bo dr. Maček delegiral svoje zastopnike, da se razgovarja-jo z zastopniki belgrajske izvenparla-mentarne opozicije. Toda to se bo zgodilo zaradi izdelave tehničnih formalnosti glede nadaljnjega skupnega pro-pagandističnega nastopanja. Ni govora, da bi ti delegati izdelali bazo za programaticno sodelovanje izvenparla. mentarne opozicije. Vsaka politična skupina v izvenparlamentarni opoziciji ima svoj lastni program in ni dosedaj še nihče pokrenil vprašanja, da bi se odstopilo od lastnega programa. Ni to ne pereče, ne potrebno in se o tem v vodstvu bivše HSS sploh ne razpravlja. Ni točna trditev belgrajske »Pravde«, da sta Joca Jovanovič in Ljuba Davidovič pri petomajskih volitvah načelno pristala na programatične zahteve dr. Mačka. To vprašanje se sploh ni postavilo. Delalo se je na skupnem nastopu pri volitvah, da se torej izvrši tehnični posel, potreben v okviru obstoječega volilnega zakona. Pri tem je vsaka skupina izvenparlamentarne opozicije obdržala svoj program. Zato se tudi, ne more postavljati vprašanje, da se izdela »načrtni, napisani in podpisani program in z njim pojde med narod«, kakor poroča belgrajska »Pravda«. O tem ni sedaj niti govora in nikakor ni pereče. Izvenparlamentarna opozicija ne občuti potrebe in se ne bo sedaj potegovala za programatična vprašanja, ker bi s tem samo gonila vodo na mlin nasprotnikov. Izvenparlamentarna opozicija zahteva nove politične zakone, razpust sedanje skupščine in razpis novih svobodnih volitev. To je dr. Maček ope-tovano naglasil, a tudi ves razvoj političnih. o&godkbv".— kakor "najgNfeajo tudi zastopniki "vlade — gre -v tem prav-cu, da se izdajo novi politični zakoni in s tem pripravi teren za reševanje perečih političnih vprašanj. Ko bo ljudstvo izbralo po svoji svobodni volji svoje prave zastopnike, potem se bo šele — če bo to pereče in potrebno — pristopilo k razpravljanju programatičnih vprašanj. Trditev pa enega dela belgrajskega tiska, dia bosta Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič pozvala dr. Mačka, da se zavaruje pred ekstremnimi akcijami na Hrvaškem so zlonamerne in brez vsake podlage. V vrstah bivše HSS ni nobenih ekstremnih elementov in tudi nihče ne vodi neke ekstremne akcije. V njenih vrstah vlada disciplina in vodi se samo tista akcija, ki jo odreja dr. Maček. Sicer pa dr. Mačka ne moreta pozivati Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič, pa tudi nihče drugi, da bi pobijal neke ekstremne akcije. Prvič, ker takih akcij ni .»v* vrstah bivše HSS, drugič pa, če se nekje dogajajo nezaželjeni incidenti, «feo v nobeni zvezi z dr. Mačkom in zato todi ne nosi zanje nobene odgovornosti .Če se dela protizakonito, so tukaj oblasti, ki imajo nastopiti. Pisanje enega dela belgrajskega tiska je zelo značilno, ker razodeva miselnost, kakor da je dr. Maček podrejen Ljubi Davido-viču in Joči Jovanoviču in da mu ta dva moreta pošiljati pozive, da vrši vlogo policaja. Mi vemo, da nista Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič nikdar tako mislila. To so samo intrige tistih krogov, ki podpirajo na skrivaj akcijo »Pohorcev«, ki ruje na eni strani proti izvenparlamentarni opoziciji, na drugi strani pa si prizadeva kar najbolj otež-kočiti delo Stojadinovičeve vlade pri pomirjenju in urejevanju notranjih prilik v državi. Slovenski »integralni Jugosloveni" ..Brez primere v naši politični zgodovini." — »Vse Jim Je bilo pat le taktika in račun." Pri naš v Sloveniji še ni zlepa vodila katerakoli stranka bolj ostudne, žon-glerske politike kot bivša liberalna stranka. To dejstvo je treba vedno znova povdarjati, da jih bomo gledali vedno kot zaznamovance. Tudi s tega stališča je prav storila »Sodobnost«, da je posvetila našim liberalcem, ki jih vsi prav dobro poznamo, ker zadenemo ob nje, kjerkoli se pojavi kaka afera — — in afer se pri nas ne manjka!-------uvodnik pod naslovom »Bankerot slovenskega liberalizma«. »Za Božič se je pri nas izpremenil režim,« piše »Sodobnost,« »in novi gospodarji domovine so proglasili za izvor vsega zla prejšnjo vsedržavno stranko, pri kateri so nedavno še sami vneto sodelovali. In ka je storila ta stranka? Njeni voditelji so bili zaradi izgube oblasti tako omamljeni, da v času volitev še sami niso vedeli, ali so z vlado ali v opoziciji. Ves trop pristašev stranke jo je pa seveda nenadoma zapustil in začel odobravati novi režim. Mnogi so videli v tem prizoru višek politične demo-ralizacije pri nas. Tudi motili so se, prišle so še hujše stvari. Komaj se je po spomladanskih volitvah sestala nova skupščina, je padla vlada, v novi kabinet je pa vstopil voditelj stranke, proti kateri so se novoizvoljeni slovenski poslanci v času volitev največ borili. In tedaj se je zgodilo nekaj edinstvenega: ne samo volilci, ampak tudi velika večina novih poslancev s svojim bivšim ministrom vred je izdala svojega voditelja in začela odobravati novi režim. Prizor, ki je brez primere v naši politični zgodovini. Za take politične skoke in kompromise je treba posebne vrste ljudi. Glavni pogoj je, da nimajo lastnega prepričanja, da niso zakoreninjeni nikjer, da je njihovo življenje brez objektivnega cilja in smisla. Kdor hoče postati dober akrobat, mora vreči ves ta balast čez krov. In v resnici je težko najti bolj tipičen primer kombinacije političnega Žonglerstva in cinizma, kakor jo kaže zadnja generacija slovenskih liberalcev, ki je prišla na površje po svetovni vojni. Njeni voditelji so vstopili v naše javno življenje pod gesli demokracije, paci" fizma in samoodločbe narodov. Za svojega vzornika so proglašali Masarvka. Danes so seveda ta gesla povsod po Evropi v zatonu. Socialni konflikti so postali preostri in obstoječi družabni red se poskuša ohraniti z drugačnimi, ne več liberalno-demokratičnimi metodami. Toda ta proces se vrši drugod v obliki borbe novih ljudi, novih gibanj, novih generacij proti predstavnikom liberalizma. In če se dvigne Croce ali kak drug liberalni ideeolog v obrambo idealov svoje generacije, je odziv sicer majhen, vendar pa vzbuja tako pogumno priznanje k izgubljeni stvari spoštovanje tudi pri nasprotnikih. Pri naših liberalcih je to vse druga-čee. 6. januarja 1929 ni bilo med njimi niti enega, ki bi začutil, da se je v njem in okoli njega nekaj zrušilo, niti ene, * ga, ki bi tedaj ali kadarkoli pozneje stavil vprašanje demokracije in diktature kot vprašanje principov in vesti. Vse to je bilo vedno postranska stvar, važno je bilo le, kdo bo minister ali ban. Vse to dokazuje, koliko so bila zanje v resnici vredtoa načela, ki so jih proglašali za ideale svoje mladosti in življenja, za smisel svojega dela. Druga točka njihovega tako imenovanega programa je svobodomiselstvo. V tem oziru se morejo sklicevati na dolgo tradicijo, ki sega nazaj v čase Mlado-slovencev ali celo v dobo slovenskega prosvetljenstva. Toda v vsej tej borbi je kazal naš liberalizem vedno mnogo manj izgrajenosti in notranje trdnosti, kakor pa njegov nasprotnik. Kako daleč je pa tudi v tem oziru zadnja generacija prekosila vse svoje nasprotnice, je pokazal zadnji evharistični kongres. Nič drugače ni z idejo popolnega uni-tarizma in integralnega jugoslovenstva, ki jo proglašajo od 1. 1918 dalje bolj ali manj vse liberalne frakcije za svoj ideal. Ob njenem rojstvu je stala špekulacija, da bodo zveze z Belgradom nadomestile pomanjkanje zakoreninjenosti v slovenskem življenju in naklonile toliko zaželeno oblast v Sloveniji. Zato ta ideologija nikdar ni čutila potrebe po knjigah in revijah, pisanih v njenem duhu, in je ostala idejno borna in kon-fuzna, vse je bilo pač le taktika in račun. In tako vodijo vsa pota do istega rezultata. Po Evropi je danes še mnogo liberalcev, ki so tako globoko verni in zakoreninjeni v tradiciji 19. stoletja, da se ob misli nanje spomnimo rimskega gesla: victrix causa diis placuit, sed victa Catoni, ali pa onega Lutrovega: hier steh ich und kann nicht anders, Gott helfe mir, Amen. Slovenski liberalizem pa more vedno še tudi drugače. Voditeljev ne motijo ideologije 19. stoletja, ker jim je še le povojna inflacija izoblikovala značaj in ustvarila premoženje. Inflacija je ključ za razumevanje vse izkoreninjenosti, nenačelnosti, cinizma in akrobatstva teh nouveaux riches. - < , ' ' ¦ * -»*-¦—. Jasno je, da taki voditelji ne morejo imeti zase niti mladine, niti bodočnosti. Razklani v več grup, ki vneto intri-girajo druga zoper drugo, poznajo vsi skupaj le en cilj: priti za vsako ceno do oblasti. Izgubili so sleherni kompas. Slovenski liberalizem ne končuje v viharjih in prevratih, kot nositelj nekih miselnih in etičnih vrednot, pač pa se nacionalno in socialno izkoreninjen razkraja v praznoti duha in v cinični borbi za grobo korist. Nov komisar PZ Ministrstvo za socialno politiko je razpustilo dosedanji upravni odbor Pokojninskega zavoda privatnih nameščencev v Ljubljani in imenovalo za komisarja dr. Antona Milavca iz Ljubljane. Kot znano, je bil predsednik PZ dr. Baltič, v ožjem upravnem odboru pa so bili gg. Adolf Ribnikar, Ivan Avsenik, Ivan Tavčar in Jože Golmajer. Vse p. n. naročnike, ki nam dolgujejo še naročnino za tekoče leto, ponovno prosimo, naj jo nam čimprej nakažejo. Tistim, ki naročnine ne bodo nakazali, bomo s prihodnjo številko list ustavili. Upravništvo »Bojevnika«. . 15. »Bojevnik, dne 15. septembra 1935- Stran 3 JRZ ena sama enotna »franka Blvsa radikalna, muslimanska In SLS Imalo skupni program in skupne cilje Minulo nedeljo je imel minister za šume in rude Gjuro Jankovič zborovanje v Osijeku in Podravski Slatini. Govoreč o notranjem političnem položaju je minister Jankovič povdarjal, da Jugoslovenska Radiikalska Zajednica ni koalicija bivše radikalne, bivše muslimanske in bivše Slovenske Ljudske Stranke, temveč da je to ena sama enotna stranka s skupnim programom in skupnimi cilji. Ta moment se v ko-mentarjh o govorih ministra za šume in rude dosedaj ni dovolj naglasil. a je vendar bitne važnosti za presojanje ciljev JRZ in v zvezi s tem nadaljnjega razvoja političnih dogodkov. Po tej popolnoma jasni izjavi ministra Janko-viča ne more biti več dvoma, da sta se bivša muslimanska in bivša Slovenska Ljudska Stranka skupaj z bivšo radikalno stranko združile v novo stranko in da je s tem vsaka izmed njih izgubila svojo prejšnjo strankarsko individualnost in da sedaj nobena izmed njih ne predbtavlja posebne pokrajine v državi. Z drugimi besedami se to pravi, da ne obstoji več muslimanska stranka, kakor da tudi ne obstoji vež Slovenska ljudska stranka, da torej nimamo Slovenci več slovenske stranke. Bivša muslimanska stranka in SLS sta se stopile z bivšo radikalsko stran ko in konstituirale JRZ. Potemtakem Zborovanja združene opozicije Kot vsako nedeljo je imela izvenpar-lamentarna opozicija tudi minulo nedeljo več zborovanj. Tako so se vršila zborovanja v Hrvatskem Primorju, in sicer v Komiži in v Visu. Obeh zborovanj se je udeležilo po nad 5000 ljudi, v glavnem kmetje in ribiči. Številno obiskana zborovanja bivše HSS so bile še v Beltincu, v Sv. Iliji, v Draganicih pri Karlovcu, v Krasnu pri Senju, v Ščitu pri Prozoru v Bosni in v Županji v Bosanski Kostajnici. Na tem zborovanju se je zbralo celo okoli 15.000 ljudi. Mogočno je bilo tudi zborovanje iz-venparlamentame opozicije v Prnja-voru v Bosanski Krajini, ki mu je prisostvovalo nad 10.000 kmetov. Na njem se je zavzel dr. Čubrilovič za politično obnovo z novimi ljudmi, ki naj bi rešili vsa pereča vprašanja, posebno še kmetsko. To politično obnovo da predstavlja združena izvenparlamen-tarna opozicija, ki ima rešiti dva težka vprašanja: hrvatsko in kmetsko. Zastopnika v HB smo Izgubili Pretekle dni je bil razrešen svoje dolžnosti član uprave Drž. hipotekarne banke Adolf Ribnikar, član konzorcija >Jutra« v Ljubljani. Njegovo mesto je zasedel g. Barič iz Zagreba, bivši minister in predsednik bivše Hrvatske pučke stranke. Kakor nam poročajo, je z vršitvijo dolžnosti člana imenovane uprave združenih letno samo okoli 200.000 Din dohodkov. V Drž. hipotekami banki je naložen ogromen kapital naših mladoletnikov — okoli 350 milijonov Din. Zdaj smo zares v skrbeh, kaj bo s tem denarjem, ko smo Slovenci izgubili v banki svojega zastopnika. Novi brlgadnl generali Za kraljev rojstni dan je napredovalo 23 polkovnikov -v čin brigadnega generala, med njimi Slovenec Viljem Klobučar. Nova gimnazija v Bosni Ministrstvo prosvete je odredilo, da se še letos otvori v Prijedoru popolna osemrazredna gimnazija, v Derventi pa nepopolna štirirazredna. Za ti dve gimnaziji so se v obeh teh krajih že dolgo zavzemali. Tako bodo v vrbarski banovini imeli odslej vsega skupaj pet gimnazij. Tri popolne, in to v Banja Luki, Bihaču in Prijedoru, nepopolni pa v Derventi in Bosanski Gradiški. Medtem ko dobiva del Bosne in Hercegovine dve novi gimnaziji, za kateri prav gotovo ne zavidamo Bosancev, prosimo Slovenci >še vedno za popolno gimnazijo v Murski Soboti. predstavlja JRZ ne samo bivše pristaše radikalne stranke, temveč tudi bosanske muslimane — pristaše dr. Spa-he, in Slovence — pristaše dr. Korošca. * Bivša SLS je živela pod tem imenom od 1. 1905. dalje. Poprej se je namreč imenovala Katoliška narodna stranka. Podroben socialni program za kmeta, delavca, obrtnika in trgovca je dal bivši SLS II. slovenski katoliški shod leta 1900., ki so mu bili na čelu novi .ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič, Fr. Povše, dr. Janez Evangelist Krek in dr. Ivan Šušteršič. Kulturno se je postavila stranka na stališče ka-toličanstva, politično ra stališče demo-kratizma, gospodarsko na stališče krščanskega socializma, narodno pa na stališče narodne avtonomije. Na tem programu je začela sedaj stranka z intenzivnim propagandnim in organiza-toričnim delom med narodom. Ustanovila je na stotine kulturnih, političnih in gospodarskih organizacij, ki so v malo letih docela preobrazile vse slovensko narodno življenje ter dvigale narod kulturno in gospodarsko. Pošiljala je med ljudstvo na stotisoče listov, knjig in brošur ter priredila na tisoče shodov, tako da je imela v kratkih letih izvedeno sijajno organizacijo. Novega bana smo dobili Po »Avali« posnemamo, da je bil ban dr. Dinko Puc na lastno prošnjo razrešen dolžnosti bana, za novega bana pa imenovan dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Novi ban spada med najizrazitejše politike bivše SLS in sedanji voditelj radikalske zajednice. Novi ban dr. Natlačen je pretekli petek že prevzel posle. Istega večera so mu priredili bakljado in podoknico, V svojem nagovoru na zbrano množico je ban dr. Natlačen naglasa!, naj. bi ugasnilo med nami »sovraštvo in prava bratska, nesebična, požrtvovalna ljubezen naj bi zavladala naša srca in spremljala vsa naša stremljenja in prizadevanja za boljšo bodočnost našega naroda in veličino naše države — kraljevine Jugoslavije«. Pred spremembami v LJubljani >Slovenec« jih je napovedal že 28. avgusta, ko je v uvodniku »Za našo Ljubljano« zapisal: »Sedanji občinski sveti so večinoma že ostareli, pa četudi so bili izvoljeni pri slavnih občmskh volitvah 1. 1933. Koliko bolj so senilni ljubljanski občinski sveti, kjer že od 1. 1927. ni bilo mestnemu prebivalstvu dana prilika, da samostojno in neodvisno pove svoje mnenje, katere može smatra za dovolj zmožne za vodstvo ljubljanske mestne občine! Tako imamo v ljubljanskem občinskem svetu dandanes položaj, da so v njem po večini možje, ki jih ljudstvo samo ni poslalo vanj, temveč so bili kratko imenovani na podlagi predlogov, ki so hodili čudno zavita pota. Odločalo se je o sto in sto milijonskem premoženju slovenske prestolice in so se naredili dolgovi v iznosu okoli 180 milijonov, ne da bi pri tem imelo ljudstvo samo kaj besede, ker je bilo brez svojih izvoljenih zastopnikov. Poleg vsega pa so bili izločeni od dela za komunalni blagor po večini še tisti možje, ki jih je 1. 1927. poslalo v občinski svet meščanstvo samo. Ljubljana takorekoč zapušča eno dobo in prihaja v drugo dobo svojega razvoja. Priznamo sicer, da je tako-zvana »Pucova era« pomenila v marsičem velik korak naprej, čeprav bi se to ali ono utegnilo izkazati kot navidezno; res je, da je dosedanja občinska uprava znatno zlepšala lice mesta, v čemur je pripomoglo fudi to, da je prišla vladavini našega mesta na pomoč tudi ugodna konjunktura ter so tudi zasebniki, zasebni in polsamo-upravni zavodi kazali veliko vnemo za to delo. Toda nastopa veliko vprašanje, kako bodo rodovi, ki prevzamejo v kratkem to dediščino, plačali ogromne dolgove, ki so bili napravljeni, do- stikrat nesistematično izrabljeni in pogosto vloženi v luksus, oziroma vsaj v zadeve, ki gredo čez moč ljubljanskega, mesta. Lahko je kazati na lepe mestne hiše, na tramvaj, na to in ono, na tlakovane ceste, toda, kdaj bodo naslednje generacije zmogle vse to plačati?« Ukaz o spojitvi dosedanjih občin: Moste, občine Šiška, občine Vič, ter južnega dela občine Jezica, dalje občine Polje ter od občine Dobrunje vas Štepanja vas z mestno občino ljubljansko so podpisali kraljevi namestniki že 5. septembra na Bledu. Sedaj je pričakovati, da bodo raz-piiščeni dosedanji ljubljanski občinski svet kakor tudi občinski odbori z Ljubljano združenih občin in da bo imenovan nov občinski svet z novim predsednikom. „Obzor" o izvenp. opoziciji »Vreme« in za njim »Obzor« 12. t. m. pišeta o izvenparlamentarni opoziciji: Kakor smo zvedeli, je skupina dr. Mačka proti osnovanju skupne stranke z demokrati in zemljoradniki in odločno protivna tezi, ki jo zastopa dr. Dra-goljub Jovanovič za osnovanje skupne kmetske stranke. Zelo verjetno je, da se bodo skupine v izvenparlamentarni opoziciji vsaka zase prijavile oblastim in prosile odobrenja za svoje politično delovanje. Vprašanje združitve demokratov z zemljoradniki še ni rešeno. Po volitvah bi se imel obnoviti sporazum o političnem delovanju združene opozicije. IN »SLOVENSKO VPRAŠANJE«? Po letošnjih majskih volitvah se je naš notranje-politični kiirz mahoma izpremenil. Ne v smislu »uradnega« volilnega izida, pač pa proti njemu. Kar je bilo danes belo, se je čez noč izprevrglo v črno. Kako se bodo zdaj usmerila dogajanja; je težko prerokovati. Deloma, ker se ne da presoditi, kako dolgo življenje je usojeno temu novemu kurzu, deloma ker se razen prenehanja terorističnih metod ni še nič tako stvarnega zgodilo, da bi človek lahko sklepal, kako globoko se bo ta izprememba dotaknila naših osnovnih političnih problemov. Toda že odgovor na to? zakaj se je ta izprememba sploh izvršila, prav za prav ni tako preprost. Živimo namreč v čudni zemlji, kjer si takoimenovani »narod« nikoli ni na jasnem, zakaj se je ta ali oni režim preživel, zakaj je ta ali oni minister zletel s svojega stolca in napravil prostor drugemu. Že dolgo vrsto let se vse, kar je za zemljo usodnega, dogaja za kulisami. Upravljanje države ni posledica javno izpovedanih nazorov in kritike, pač pa le premikanja ne^h tajnih, neznanih sil za kulisami. Javnost sedi kot nedoleten otrok pred zagrinjalom in čaka, kaj se bo zgodilo na odru. Metode tajne diplomacije so prišle pri nas v veljavo tudi v notranje politični profesiji in sieer toliko izraziteje, kolikor večji postaja prepad med ljudstvom in vladajočim razredom. To se imenuje demokracija s pridržkom. Kljub tej edinstveni praksi pa nam je vendarle dano, po empirični metodi, tipati za vzroki, ki ravnajo vse te iz-premembe, režime in kurze. Kar vzemimo nekaj izrazitejših pojavov v zadnjih sedemnajstih letih. Menjava denarja ena proti štirim, volilni redi, številčna razdelitev poslanskih mandatov, taktične kupčije strank, postopoma se utrjujoči centralizem; sistem de. nuncijantstva, čudna igra buržoazije z nacionalistično metafiziko — že to kaže na osnovno rano v sožitju Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki ubija sleherni konstruktivni razmah ljudskih sil tam, kjer gre za osnovne pogoje sodobnega življenja. Meščanski sloj, nosilec nacionalistične ideologije je ob koncu vojne našel za to svojo idelologijo najvišjo etično utemeljitev. Že drugi dan pa jo je izprevrgel v farso, ker ni bil sam toliko etičen, da bi zmogel težo privzetega poslanstva. Ali da bo rana še vidnejša! L. 1918 je pokojni Nikola Pašič razglasil naši in inozemski javnosti) da v novi državni tvorbi Srbov, Hrvatov in Slovencev Srbi ne želijo izvajati nikake hegemonije. Ob zadnji politični izpre-membi pa je Laza Markovič (ugleden član bivše radikalne stranke, ki je ves čas bistveno vplivala na notranje-poli-tični razvoj) izjavil, da je stranka vse doslej stala na stališču preglasovanja, Ali je potrebna še kaka opredelitev? Toda s tem še nismo tam, kjer nas najbolj boli. Ko se je pred dvema mesecema dvignilo skrivnostno zagrinjalo in je bil oznanjen novi kurz; je bilo kot eden poglavitnih vzrokov proglašeno »hrvatsko vprašanje«. Da stara stvar! In že se grade nacionalistični programi, v katerih okviru naj bi se to hrvatsko vprašanje vendarle kako upokojilo. Toda važnejša od tega je dinamična moč »vprašanja« samega. Če je tolika, da je razbila režim, pomeni to, da je postala element, ki si je priboril svojo funkcijo v neki življen-ski stvarnosti. To dejstvo je za naše gledanje izrazito pomembno, ne oziraje se, recimo, na psihično in notranje-intresno sfero pojava samega, ne na njegov socijalni sestav. Priča nam, da se je Hrvatstvo prikopalo do svoje politične funkcionalne sposobnosti in sicer le na ta način, ker je bil njegov problem na svojstven in elementaren način zastavljen, življenjsko konkretiziran, da je iz pasivnega čuvstvovanja zrasel v činitelja zgodovinskega dogajanja. Našega, slovenskega »vprašanja« pri izpremembi kurza ni bilo v vrsti vzrokov. Vsaj v državno-političnem smislu ne. To pa zato, ker ga doslej še nismo z vso potrebno resnobo zastavili, ker mu nismo na ta ali oni nač1n znali pridobiti funkcionalne Udarnosti zajemajoče interese in etiko mase. Slovenska politika ima doslej še vse znake politike odvisne province. Od majske deklaracije, naše prav za prav uradno dovoljene nacionalne revolucije, tavamo v temi, brez koncepta, ki bi strnil ljudstvo enkrat za vselej tudi v politično in gospodarsko tvorno celoto. Naša politična dejavnost tiči še globoko v tradicijah avstrijskega par lamentarizma. Njena osnovna hrbte-niča je taktika, ne pa kreativnost, njena dinamika podrejenost, ne pa volja* pogum in žrtev. Odtod ta čudna pot, ki smo jo hodili sedemnajst let od prevrata sem, ko sta strankarska taktika in interes šla tako daleč, da sta omajala normalni aksiom vsake zgodovinsko in kulturno utemeljene skupnosti; da namreč nujno stremi po vsakršnem izživljanju iz same sebe. Pri tem je celo v tistem najintimnejšem živcu, ki instinktivno ravna življenjski vzpon vsakega naroda v smislu naravno danega okvira, skoraj ugasnil tudi aktivni odnos do zemlje izven naših današnjih mej. Navzlic vsemu temu pa je »slovensko vprašanje« danes bolj živo kakor kdaj poprej. V naših množicah živi, v naših političnih; gospodarskih in socijal-nih interesih, v naši miselnosti in čuv-stvovanju. Vendar je dozorelo že daleč preko gole politične taktike, preko ta" koimenovanega »stvarnega dela za narod«, še dlje; pa preko pete nasilja, ko je neodgovorno smel teptati naše bitne interese že vsak rekrut vladajoče skupine. Zgodovinski proces terja višje politike, politike nazora, ki bo temeljil v instinktu in potrebah preproste stvarnosti. Le taka politika bo sposobna dvigniti mase v boj za življenje iz sebe. Taka politika b« tudi' znala konkretizirati »slovensko vprašanje« in premostiti zgodovinske napake kakršnegakoli drobtinarskega orortunizma. »SODOBNOST« Nove smernice III. intemaclonale V zadnji Ištevilki svojega »Zapisnika« je objavil prvak sodobne češke kritike vseučiliški (profesor prevozili že Afriko) pride celo do Slovenske Bistrice. Tu baje obupajo. Pretekli teden pa so celo nekega tujega avtomobilista videli v Ljubljani. Res je, da je bil njegov avto najboljše konstrukcije, toda za časa svojega bivanja je avto prebil v znani ljubljanski garaži, lastnik pa v kavarni Nebotičnik, kjer je proučeval najhitrejše zračne zveze za inozemstvo. Potujejo z železnico. Avtomobilisti^ ki so potovali skozi Jugoslavijo naprej na Balkan, so iz previdnosti potovali z železnico. Nov telefon v Ljubljani. Če se bo izkazalo potrebno, bodo v Lljubljani montirali še en javen telefon. Ministrstvo proučuje to zadevo in bo že najbrže v proračunu za 1. 1936/37 predviden zadevni kredit. Avtomobilska cesta Ljubljana—Kranj. Za novo avtomobilsko cesto Ljubljana—Kranj, sektor Ljubljana-Šent Vid je zmanjkalo prostora. Cesta bo namreč široka 25 metrov. Situacija je precej zamotana, zato bodo trasiranje, ki bi se imelo pričeti v najkrajšeem času, v skrajšanem postopku odložili. Nove samouprave. Poleg že dosedanjih samouprav bomo dobili nove še širše samouprave. Bojimo se, da bo z večjimi samoupravami še manj — denarja. Bivši minister pravde gradi v Zakutu (Šumadija) ličen marmornat gradiček. Poleg namerava postaviti tudi konjušnico, in sicer bo grajena za bele konje. Gradi z domačim marmorjem in domačimi delavci. Kapital Našičke pa je večinoma v tujih rokah. No, poleg delavskih dnevnic, vendar ostane nekaj doma. Ljubljansko univerzo nanovo belijo. Rudarsko vprašanje v Sloveniji bo rešeno drugi mesec. V Ljubljani bodo v kratkem pričeli graditi mrtvaško vežo. Zveza Slovenije z morjem. Zračna zveza Slovenije z morjem znaša še, vedno 82 kilometrov. Popisi ČRNOMELJ Prejeli smo zadnje številke »Bojevnika« in se ga silno razveselili. »Bojevnik« tak, kakršen je sedaj, nam je zelo potreben. Ni ga menda bilo kraja v Sloveniji, kjer bi se ljudska volja pri petomajskih volitvah tako potvarjala kot se je pri nas. Tem večje je tedaj naše zadoščenje, da imamo čedalje več prijateljev in da se je med nje tako odlično uvrstil tudi »Bojevnik«. Ne dvomimo, da bo »Bojevnik« vse storil, da se slovenska fronta združene opozicije kaj kmalu ustvari. Zaupnih sestankov smo imeli dovolj, zato je čas, da pričnemo prirejati shode, na katerih bomo razvili naš slovenski program. Tista o odcepitvi Bele Krajine je gladko izmišljena. Ravno opozici-onalci v Beli Krajini smo bili tisti, ki smo največ delali na tem, da se je Bela Krajina zopet združila s Slovenijo in zdaj naj bi se trudili, da se priključi zopet »Hrvatski«. Naravnost za malo nam je, da nas imajo za take otroča-je! Preslabo poznajo nas Belokranjce, pa tudi Hrvate, ki so daleč od tega, da bi si prisvajali take imperialistične načrte. V ostalem moramo biti na vse pripravljeni. Če bomo prirejali shode ali pa tudi ne, moramo gledati, da bomo pridobivali »Bojevniku« čim več naročnikov, posebno zdaj, ko je glasilo slovenske fronte izven parlamentarne opozicije. Mi zaupamo v Staneta Vidmarja in smo prepričani,' da bo slovenska fronta pod njegovim vodstvom pridobivala na terenk /Poznamo ga vsi'koi< novega človeka' in kar je za 'nas najbolj ^važno, je to, da je Čistih rok in da se mu ničesar ne more očitati. - ' * - »Bojevnik« bodi udaren in se krepko uveljavljaj, boreč se da postanemo Slovenci gospodje na naši lastni zemlji! Zdaj smo. . . NOVO MESTO Kot je videti, imate stalnega dopisnika. Vendar mi gotovo ne boste odrekli tega dopisa, v katerem hočem opozoriti na veliko gorje, ki je zadelo posebno nas kmete. Mi okoliški kmetje smo prezadolženi. Ta ali oni si je mislil pomagati z dobro letino, pa se je vrezal. Naj torej še tako premišljujemo, kaj naj storimo, da bi se izvlekli iz dolgov, vse je zastonj. Prav tako kot mi, tožijo obrtniki. Sive lase jim delajo šušmarji, potem pa razni industrijski obrati. Čevljarje že preganja Bata, krojače pa Tivar. Končno pa bi vse to že šlo, če nas ne bi pestili davki. Čez zem ljiški davek nič ne rečem. Toda kar se dogaja z nami pri odmerjanju pridobnine in zgra-darine, je pa prehuda. V tem oziru vam bom še poročal. IZ PREKM1 RJA. Časi se spreminjajo Komasacija občin iz 1. 1933. je zadela na močan odpor ljudstva, ker je bila izvršena v mnogih slučajih ne po potrebah prebivalcev, ampak po želji takratnih poslancev. Poskusi posameznih vasi," da bi se napake pripravile, so naleteli na odpore pri oblasteh. Posebno so se delale težave pri pobiranju podpisov, ki so potrebni za prošnjo po § 6 zakona o občinah. Kako je bilo s temi težavami, M znali mnogo povedati prebivalci vasi Rankovci, Vančavas, Borej-ci, Černelavci ki so zahtevali v smislu cit. paragrafa izločitev iz občine Kup-šinci. Mi smo o tem v »Bojevniku« že parkrat pisali. Sedaj pa je nastal v tem vprašanju preokret. V nastopnem prinašamo dobesedno 'navodilo, ki ga je razposlalo sresko načelstvo v M. Soboti vsem občinam' v srezu.To navodilo prinašamo, da s tem dokumentiramo, kako so imeli že dosedanji prosilci pri svojih težnjah prav, na drugi strani pa, da z zadevo čim bolj seznanimo prebivalce drugih občin, ki imajo enake želje in težave. »Pregrupacija občin v postopku po § 6 zakona o občinah. Vsem občinam! Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odlokom z dne 16. avgusta 1935. II. No. 21493/33, izdala v gornji zadevi sledeča navodila: Izločitev krajev iz ene občine in pri-delitev drugi občini v istem srezu morejo vlagatelji zaprositi z navadno pismeno vlogo. Vloga mora biti podpisana od večine volilcev. Da-li so vsi podpisniki vpisani v volilni imenik, to ugotovi pristojna občina iz volilnega imenika, kar potrdi na spisu samem. Enako potrdi pristojna občina, da tvorijo podpisniki večino, to je nad polovico volilcev do-tičnega kraja odnosno občine. Kakšno posebno ljudsko glasovanje se po zakonu za zaprošene pregrupa-cije ne zahteva. V dvomljivih slučajih občina na primeren način ugotovi pristnost podpisov, eventualno z zaslišanjem podpisanega. Vse vloge v takih zadevah so vložene v javnem interesu ter so vseh taks proste. Zbiranje podpisov v ta namen je v zakonu zajamčena pravica ter se ne sme preprečevati ali oteževati. V vsakem primeru mora občinski odbor podati svojo izjavo. Tozadevne vloge morajo občine, četudi smatrajo zahteve za neumestne, brezpogojno predložiti sreskemu načel-stvu in sicer s potrdili, kakršna predvideva zgoraj tretji odstavek in s sklepom občinskega odbora, s katerim uveljavi svoje stališče. Kraljevska banska uprava mi je posebej naročila, naj pri tej priliki opozorim občine na popolno objektivnost in fcadostft& hitrost »Sodobnost" SI. 7-8 O pomembnosti te neodvisne slovenske revije, ki jo izdaja Slovenska književna zadruga, r. z. z o. z., bi bilo pač odveč govoriti. Danes po teh letih izhajanja si težko predstavljamo slovenskega izobraženca, ki bi mogel prezreti to revijo. Posebno št. 7/8 prinaša tako dragocene prispevke, da smo jo iz srca veseli. Observatorjev »Bankrot slovenskega liberalizma« kaže s prstom na naše slovenske liberalce, Ivo Brnčič v »Slovenski povojni katoliški liriki« prepričevalno ocenjuje zastopnike te lirike, Prežihov Voranc se nam kaže v črtici »Boj na požiravniku« kot močan pripovednik, čigar nadaljne prispevke bomo pričakovali z veliko radovednostjo, Alfred Šerko učinkovito izpodbija »Ve-brov istinitostni dokaz za praistinitost Boga«; Miško Kranjec nadaljuje povest iz Prekmurja »Južni vetrovi«, poleg Prežihovega Voranca se prvikrat oglaša v »Sodobnosti« tudi še Peter Donat (psevdonim!) s študijo »Andre Gide in amoralizem«, Danilo Lokar nadaljuje črtico »Obleka«. V rubriki »Refleksije« razmišlja Ferdo Kozak o slovenskem vprašanju. Članek »In „slovensko vprašanje"« bo vsakdo prebral z veliko pazljivostjo, ker pokaže naš notranjepolitični položaj v vsej njegovi globini in širini. V »Kritiki« podaja Božo Vodušek« Nekaj misli ob Javornikovi knjigi: Srečanja z nepoznanimi.« V »Političnem pregledu« piše V. A. o »Današnjem mednarodnem političnem položaju« Albert Kos pa »Za obrežji Tihega oceana«. V »Polemiki« je Josip Vidmar z beležko »Z literarno - kritičnega vidika« že doživel odgovor v »Slovenčevem« uvodniku 11. t. m. pod naslovom »K napadu na katol. književnost«. V tem uvodniku odgovarja »Slovenec« hkrati Brnčiču in Vidmarju. Kakor pa je jasen in jedrnat zlasti Vidmar, tako je zavit in zgovoren »Slovencev« uvodnik, ko hoče po vsej sili prikazati male ljudi kot velike. V »Glasbi« je L.M. Škerjanc ves oseben, ko piše »O narodni glasbi«. V »Kroniki« poroča J. A. Glonar o »Razstavi jugoslovenske knjige v Pragi. Novo uredništvo »Sodobnosti« je pokazalo, da zna organizirati okoli sebe sotrudnike. Mislimo, da ne bo težko dosedanji krog sodelavcev še znatno izpopolniti in tako pripraviti revijo na naloge, ki jo čakajo v bližnji bodočnosti. Vsakokratna številka edine neodvisne slovenske revije »Sodobnosti« naj bi ostala tudi vbodoče dogodek v našem literarnem življenju! Tovariši, naročajte in širite naš tednik! V 24 URAH JarVB'.?Mn¦* ¦¦¦¦••¦¦¦^— kemično cisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh Tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Izdaja konzorcij tednika »Bojevnik«. — Zastopnik konzorcija in odgovorni* urednik Stanko Florjančič. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. — Naročnina znaša do konca leta Din 20.— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Pred Škofijo 6t. 19/11. nadstropje. — Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. — Poštni čekovni račun štev. 13.05L