Izhaja vsako sredo. Cenil Letno Dla 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovnl račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO c...
Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurbaa 111.
cela
ju.—poi stra» ni Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/• strani Din 250-, Vu str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Vprašanje rtasih obCln.
Občina je poleg rodbine najprvotnej-|a oblika združbe ljudi, ki stanujejo ¡v istem kraju. Kadar se določena skupina ljudi naseli na določenem kraju, nastane občina ali kot zadružna ali kot gospostvena oblika organizacije. Občina torej ni samovoljna društvena tvorba, marveč je naravni razvoj in naravno razširjenje rodbine, zlasti ako se oziramo na prvotni postanek družabnega življenja. Socialna narava človekova, ki je občini dala postanek, ji ¡je tudi določila delokrog in pravice. Skrbeti mora občina za red in varnost ljudi, ki spadajo v njen okoliš, ter za itakšne naprave in ustanove, ki pospešujejo javni blagor in ki so za njih ostvarjenje moči in sredstva poedincev preslaba. Zato potrebuje občina posebno avtoriteto (oblast), pa tudi potrebna sredstva, in vsled tega mora imeti ali svoje imetje ali pa morajo k potrebnim sredstvom prispevati občani z dajatvami in davki.
Ker je občina ne samovoljna, marveč naravna družba z določenim ciljem in delokrogom, ji pripada gotova mera samostojnosti, neodvisnosti in samouprave. Ker je vsa država razdeljena na občine ter je občina del države, se mora občina volji države pokoriti. Državi ne more biti vseeno, ako se po občinah širi državi sovražni duh; tudi občini ne more biti vseeno, ako se državi rušijo temelji ter Be ji rešitev njene naloge onemogoču-Je: med obema vlada ter tudi mora vladati razmerje vzajemnosti. Državi pripada nad občinami nadzorovalna pravica, in to tem bolj, ker imajo občine poleg svojega naravnega delokroga v moderni državi še tudi preneseni, od države ji izročeni delokrog.
Zakonodajna državna oblast izdaje potom posebnih zakonov organizator-ne in urejevalne predpise za občine. Pričakuje se, da bo tudi v naši državi izšel kmalu nov občinski zakon. Kakšen bo ta zakon, se ne more napovedati, ker pristojni činitelji o tem niso v ničemer obvestili javnosti. Po časnikih se pojavljajo ugibanja, ki imajo na sebi večje ali manjše znake verjetnosti. Ni praktične vrednosti v njih in zato je odveč, da bi se z njimi bolj podrobno pečali. Ako se bomo sedaj še nekoliko porazgovorili z ljubljanskim dnevnikom »Jutrom«, storimo to Iz razloga, da njegove nazore primerno Dsvetlimo ter zavrnemo.
»Jutro« piše v svoji številki 26. septembra med drugim sledeče: »Razumljivo je, da se pripravlja kot prvi korak k ureditvi samoupravnega problema revizija dosedanjega teritorialnega obsega občin potom komasacije občinskih teritorijev, katere edini cilj je omogočiti vsaki občini vzdrževanje nujnega in modernim nalogam občine odgovarjajočega aparata ter jo usposobiti, da bo mogla v svojem delokrogu ustanoviti, odnosno vzdrževati razne občeko-ristne naprave, ki so mali občini sicer nedosegljive. — Računati moramo s tem, da se bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti izvršila morda še v toku letošnje jeseni komasacija, ki bo mnogo malih občin spojila v večje občinske edinice, odnosno izvedla ponekod potrebna zaokroženja občinskih teritorijev.«
Odgovornost za to poročilo kajpada prepuščamo »Jutru«. O komasaciji sami, to je, da rabimo domač in bolje razumljiv izraz, o zlaganju občin bi se dali navesti razlogi za in proti. So razlogi, ki govorijo za teritorialno (ozem-sko) male občine, so pa tudi razlogi, ki govorijo za po obsegu velike občine. Če bi te razloge položili na tehtnico, ne vemo, katera stran bi pretegnila. Toda ne gre v tem vprašanju govoriti teoretično (znanstveno), marveč je po-; trebno, da se vzamejo v poštev dejanske razmere v Sloveniji. Sedanje občine, med kojimi je veliko število ozem-sko malih občin, so posledica dolgotrajnega zgodovinskega razvoja in so zrastle z razvojem in organizacijo javnega in narodnega življenja v Sloveniji. Samo prav tehtni razlogi morajo biti merodajni, da bi se na organizaciji občin izvršile spremembe.
»Jutro« je tudi na tem stališču, pa samo z ozirom na mestne in trške občine. Glede na te občine izjavlja »Jutro«: »Bila bi največja pogreška, ako bi se jih skušalo utopiti v okolicah z deloma čisto drugimi gospodarskimi in socialnimi interesi. Tu se ne bi pridobilo nič, nasprotno bi se izzvale škodljive borbe, ki bi delasposobnost tako povečanih občin znatno oslabile, a ne
povečale.« Po »Jutrovem« naj bi torej bilo tako: Kmetske občine naj se ko masirajo, naj se zložijo, mestne in ti> ške občine pa ne. Malomestne in trške občine, ki so, da rabimo »Jutrov« izraz, »napredne«, naj bi ostale v svojem dosedanjem obsegu, če tudi štejejo včasih komaj 1000 in še manj kot 1000 prebivalcev, kmetske občine pa naj bi s« zložile, da se doseže število 2000 in še več prebivalcev, predpisanih in potrebnih za občino!
Da je »Jutro« tukaj prišlo navzkril z načelom enakopravnosti, je jasno in obenem značilno. Ako »Jutro« poudarja, da so »naše mestne in trške občine historične (zgodovinske) edinice«, mora nam biti dovoljeno paudariti, da so mnogotere malomestne in trške občin« na Slovenskem Štajerskem in tudi drugod res »zgodovinske edinice« in sicer, v zgodovini nemškutarije. Saj jih j« upravna politika prejšnje države zato ločila od okoliških slovenskih kmetskih' občin, da "vzdržuje in ojačuje nemšku-tarstvo v slovenskih krajih. Ali takšne »zgodovinske edinice« zaslužijo, da se ohranijo v naši narodni državi?!
Naposled je treba ugotoviti čudn^ stališče, ki ga zavzema »Jutro« v vprašanju, kdo naj sodeluje pri predpripravah za preosnovo občin. Piše namreč: »Poročajo nam, da sta naši oblastni samoupravi ponudili sreskim poglavarstvom svoje sodelovanje v predpripravah za izvedbo tega reformnega dela s konkretnimi nasveti in predlogi. Nam se zdi, da zaenkrat ni zakonska možnosti, da bi oblastni komisarji ini-cijativno mogli sodelovati s sreskiml poglavarji, se nanje obračati in jim dajati nasvete. To bi bilo pač nedopustno prekoračenje njihovega delokroga.« Po »Jutrovem« mišljenju torej ne bi smela komisarja oblastnih samouprav % Sloveniji kot zastopnika oblastne samouprave sodelovati pri predpripravah za preosnovo občinske samouprave. Za to baje ni zakonske možnost^ to bi bilo nedopustno prekoračenje njihovega delokroga. Kdo pa naj vzam« vso to stvar v Sloveniji v roke? »Jutro« meni: Komisija, imenovana od ministrstva v Beogradu. Tako bo vprašanje preosnove občin v Sloveniji najboljše rešeno.
Novi zakon o vofski.
»Službene Novine« v Beogradu so v svoji številki 23. septembra objavile novi zakon o ustrcustvu vojske in mor-
narice. Zakon obsega 358 členov. 9 njegovim uveljavljenjem preneha veljati zakon o ustroistvu vojske I mor-
narice od 9. avgusta 1928. V naslednjem poročamo o njegovih podrobnostih, v kolikor zanimajo tudi širje kroga Citateljstva.
Vojaška obveznost.
Vojaška obveznost je splošna in vsak ima pravico in dolžnost služiti v vojaki. Vsakdo mora osebno odslužiti svoj rok in ni mogoče imeti namestnika v kaki drugi osebi, niti se ne more odkupiti od te obveze. Trajno nesposobni plačujejo vojnico. Osebe, ki jim je odvzeta državljanska čast, ne morejo služiti v vojski. V primeru vojne se uporabljajo v zaledju; tudi ti morajo pla-éevati vojnico. Vojaška službena obveznost prične z izpolnjenim 21 letom In traja do vštetega 50 leta starosti. Službena obveznost v operativni vojski traja od 21 do 40 leta, v rezervi pa od ¿0 do 50 leta.
Kaderski rok.
Službovanje v stalnem kadru (kaderski rok) pričenja v tistem koledarskem letu, v kojem rekrut dovrši 21 leto, in traja normalno 18 mesecev v vojski, a 2 leti pri mornarici in pri zra-koplovstvu. Kdor se namenoma odtegne odsluženju kaderskega roka (vojni begunec), a ga ujamejo pred izpolnjenim 40 letom, mora odslužiti triletni kaderski rok.
Dijaški rok.
Do devetmesečnega dijaškega roka Imajo pravico za vojaško službo sposobni rekruti, ki so dovršili univerzo, srednjo ali odgovarjajočo strokovno šolo ali najmanj šest razredov gimnazije ali realke, vsi ti pod pogojem, da v devetmesečnem roku uspešno kon-iajo Solo za rezervne oficirje.
Vojaška obveznost bogosloveev.
Tudi za bogoslovce vseh veroizpove-danj obstoja vojaška obveznost. Kaderski rok za nje znaša šest mesecev in ga morajo odslužiti v bolnicah ali bol-ničarskih četah. Ako 4 leta po končani loli ne stojijo v duhovniški stan, so 'dolžni služiti do polnega roka 14 me-»ecev.
Skrajšani rok.
Skrajšani kaderski rok je predviden
C dijake, za katere znaša 9 mesecev, za rekrute zrakoplovnih čet, kate-frim m skrajša rok na lfc mesecev, če Me izkažejo g spričevalom kake dómale ali inozemske šole o dovršeni pilo-|aži in pokažejo po enoletnem službovanju dovoljno znanja.
Skrajšani devetmesečni rok je predviden tudi za rekrute-hranitelje, w> je Sa one, katerih oče je že star in za pridobitno delo nesposoben in ni drugega jfcad 1? let starega moškega, ki bi skrbel za rodbino.
Oprostitev od vojaške službe.
V smislu člena 50 so oproščeni vojaške službe: a) stalno nesposobni; b) Sačasno nesposobni, če do 25 leta starosti niso postali zopet sposobni; c) rekruti. ki so do 25 leta starosti edini
hranitelji svoje rodbine in žive od poljedelskega posestva ali osebnega dela in ne plačajo nad 120 Din neposrednega davka. Med nesposobne člane fami-lije (družine) se računajo ženske in od moških tisti, ki še nimajo 17 let ali pa so dovršili 60 let, kakor vsi v obče brez ozira na starost, ki jih je vojaška komisija spoznala za stalno nesposobne.
Odgoditev kaderskega roka.
Odgoditev kaderskega roka se dovoli rekrutom-dijakom, če jih odsluženje kaderskega roka zadene v študijski dobi, toda nadalje od 27 leta starosti. Odgoditev roka je dalje dopustna re-
V NAŠI DRŽAVI.
V zadnjem tednu je bilo uzakonjenih nekaj novih zakonov. Z vsemi onimi, ki so važni za naše podeželsko ljudstvo, se bomo bavili od številke do številke na uvodnem mestu.
Posvetovanja v Pirotu. V srbskem mestu Pirot zborujejo zastopniki naše države in Bolgarije. Doslej je bilo na pirotskih posvetovanjih sestavljeno v obeh jezikih besedilo pravilnika o policijskih ukrepih za olajšani prehod preko državne meje. Podpisani so bili pravilniki o obmejni službi, ki naj zagotovijo mir ter red na meji. Sestavil se je tudi pravilnik o dvolastnikih.
Ministri Male antaste. Ob priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi so se sestali na posebna posvetovanja zunanji ministri držav Male antante. Zastopniki Male atante so ugotovili, da je položaj v Avstriji skrajno vznemirljiv in da bi bil izbruh državljanske vojne v Avstriji za evropski mir silno nevaren. Ministri so razpravljali tudi o odstranitvi napetosti med Jugoslavijo in Bolgarijo. Prihodnja konferenca Male atante bo v dveh ali treh mesecih v Pragi.
Jugoslavija izvoljena v komisijo za
nadzorstvo oborožitvene industrije. Štiri tedensko zasedanje Društva narodov je zaključeno. V komisijo za nadzorstvo oborožitvene industrije sta vstopila kot nova člana zastopnika Jugoslavije in južnoameriške države Peru.
Obmejna pogajanja med našo državo in Madžarsko. V zunanjem ministrstvu v Beogradu se vršijo med madžarskimi in našimi zastopniki pogajanja za ureditev obmejnega prometa.
Grški zunanji minister Venizelos se bo ustavil na povratku iz inozemstva v Beogradu 7. oktobra. Ob tej priliki bo imel krajše sestanke z našim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom.
Spominski dan 3. oktober. Svetnica, ki je živela še takorekoč med nami, pa že uživa čast oltarjev, i
krutu iz rodbine, v kateri je poleg re-kruta samo še eden za delo sposoben član, ki že služi kaderski rok, dokler ge ta ne vrne iz vojaške kaderske službe. In končno je predvidena odgoditev kaderskega roka rekrutu, ki vzdržuje sodno zaporno kazen. Če traja kazen preko 27 leta starosti, se rekrut ne pozove več v kadersko službo, marveč mora plačati vojnico a se istočasno vpiše v operativno vojsko. Posebne določbe vsebuje zakon glede kaderskega roka izseljencev. Izseljencem, ki žive v kaki evropski državi, je dopustna odgoditev; roka do 23 leta, izseljencem v preko-morskih državah pa do 27 leta starosti,
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrija dobila novo vlado. Dosedanji avstrijski kancler Streeruwitz j« odstopil. V dostojanstvu kanclerja ga je nadomestil šef dunajske policij« Schober, ki je sestavil novo vlado iS političnih in nepolitičnih osebnosti* Namen Schoberjeve vlade je, uposia-viti v Avstriji mir ter red.
Razpust čehoslovaškega parlamenta. Obe čehoslovaški zbornici sta raz« puščeni. Nove volitve so razpisane za 27. oktober. Glavna borba se bo vršila med združenimi koalicijskimi strankami in socijalisti.
Italija js vpeljala eno aro veronka v vse srednje šole. Tisti učenci, za katere zahtevajo starši pismeno, da se jih ne poučuje v verouku, bodo ©d njega oproščeni.
Kedaj bi bila mogoča pogajanja med Anglijo in Rnsijo. Vedno se piše in raznaša v svet začetek pogajanj me<J sovjetsko Rusijo in angleško državo, Anglija smatra, da so pogajanja brezpredmetna, dokler ne sprejmejo bolj« ševiki teh-le osnovnih pogojev za sporazum: 1. Sovjetska Rusija mora priznati predvojne dolgove. 2. Sovjeti morajo opustiti širjenje komunizma po angleškem ozemlju.
V Afganistanu zopet boji. Srednje-azijsko kraljestvo Afganistan nam je znano po pregnanem kralju Amanula-hu. Za njim se je urinil na afganistanski prestol Habibulah, mož zelo temn« preteklosti. Proti imenovanemu se je uprl bivši afganistanski vojni minister Nadir kan, ki prodira proti glavnemu mestu Kabul. Baje se obeta kralju Ha« bibulahu slaba in se širi vest, da je bil umorjen.
Krvavi obračuni v rusko-kitajskem
sporn. V rusko-kitajskem sporu se ne gane zadeva nikamor. Obe armadi si stojita z orožjem v roki nasproti. Doslej so vpadli večkrat na rusko ozemlje Kitajci in ruski belogardisti (ruski begunci). Sovjeti napovedujejo za ts vpade krvav obračun.
je Mala Cvetka — Terezija Deteta Jezusa.
Rodila se je 2. januarja leta 1873 kot
deveti otrok v precej premožni družini Stanislava Martin v Alanson na Francoskem. Malo cvetko so jo imenovali v hiši in so jo zelo skrbno negovali. Mati ji je sicer zelo zsrodaj umrla, a
nadomestiti jo je skušal skrbni in glo-bolcoverni oče. Tudi se je začela Frančiška Terezija — tako ji je bilo ime — z vso ljubeznijo in gorečhostjo oklepati nebeške Matere Marije, ki ji je izprosila velike milosti, med drugim tu-ti, kakor je bila Frančiška Terezija popolnoma prepričana, hitro ozdravljenje iz dolgotrajne in težke bolezni, ki »e je je lotila v njenem otroškem letu.
Pri skrbni vzgoji, ki jo je Frančiška iTerezija imela, je začela res cveteti za Boga. Zelo zgodaj — bila je stara petnajst let — se je pri njej že javila misel na poklic in jo je silila, da to izvr-|i. Vedno je čutila v sebi voljo, da se 'čisto izroči in posveti Bogu. S 15 letom pa je postal ta klic tako močan, da je Frančiška Terezija rekla, da mu mora slediti, četudi bi morala iti skozi ogenj. Dne 9. aprila leta 1888 je smela vstopiti v karmeličanski red.
Sedaj se je njena duša hitro dvigala V velike višine. Ostala je sicer pred »vetom vedno kot otrok. Nič posebnega ni bilo opaziti na njej, a v svoji duši jje opravljala čisto na skrivnem sto in sto malih dobrih del in Boga je ljubila Sn svojega bližnjega. O tem notranjem Življenju kaže sledeče: Do neke svoje svoje rodovne sestre je Terezija Deteta (Jezusa, kakor se je v samostanu imenovala, čutila neko mržnjo. To je ho-¡tela premagati, ne samo po mišljenju, temveč tudi po delih. Če jo je srečala, ¡Je na tihem molila za njo. Če je že bila na tem, da bi ji neprijazno odgovorila, Jje hitro pogovor obrnila drugam. Če je postal boj že prehud in prevroč in se je bala, da bi podlegla, je zbežala. Tako je prišlo, da je nekega dne dotična sestra vprašala Tereziko: »Sestra Terezija, povejte mi vendar, kaj na meni vas tako vleče na mene? Nikoli vas ne srečam, da se mi ne bi ljubeznivo nasmejali.« Kar je Malo cvetko vleklo k tej sestri, je bil Jezus, o katerem je Tere-zika vedela, da živi tudi v duši njene sosestre.
V samostanu so mlado redovnico kmalu spoznali za vredno, da so jo določili za pomočnico voditeljici novink. iZ vso ljubeznijo in skrbjo se je oklenila važne, pa tudi težavne službe, novinke pa so je tudi bile udane z vso ljubeznijo in spoštovanjem. In kako ¡je Mala Terezija vodila novinke. Sama jje napisala: »Voditi jih hočem na potu duhovnega otroštva, po potu zaupanja in popolne vdanosti.«
A ni dolgo delovala v tej službi. Bila |Je zrela za Boga in Bog je hotel utrgati svojo cvetko in jo presaditi na nebeške livade. Težka bolezen se je je lotila in je polagoma pila njeno moč in Življenje. Vedno večja ljubezen do Boga je živela v njenem srcu, pa tudi vedno večja ljubezen do bližnjega. Zato Je lahko rekla na smrtni postelji: »Vedno sem ljubila Boga, in Bog mi bo vračal ljubezen. Zato bom po svoji smrti sipala rože na zemljo.« 30. septembra leta 1897 je sklenila svoje življenje. Ko je še enktrat zatrdila svojo ljubezen Bogu, pokorščino in vdanost, ko je še enkrat polna sreče uprla svoj pogled na podobo Marijino, je odšla njena duša tja. kamor je celo življenje hrepenela.
In res takoj po svoji smrti je začela sipati rože na zemljo, na njeno priproš-njo ie delil Bog velike in mnoge milosti. Mnogi so bili rešeni iz velikih nevarnosti, zadobivali so zdravje, življenje mnogih je postajalo drugačno, boljše. Zato se tudi ni čuditi, da je Cerkev pri tej božji izvoljenki napravila neko izjemo. Ko Cerkev silno redko koga pred 50 letom po njegovi smrti proglasi blaženim ali celo svetnikom, je pri Mali Tereziji to storila že v 25 letu. 29. aprila leta 1923 je bila proglašena blaženim, v svetem letu 1925 pa jo je papež Pij XI. prištel svetnikom.
Terezija Deteta Jezusa je v zelo kratkem času dosegla visoko stopinjo svetosti. To pa po kratki poti, ko se je ravnala po besedah Kristusovih: »Ako ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo.« Otrok, vdan, pokoren, ljubeč božji otrok je hotela biti v vsakem svojem dejanju, to jo je pripeljalo k njeni popolnosti.
Naj bi postalo tako tudi naše življenja. Skušajmo biti tudi mi pri vsakem svojem koraku, pri vsakem svojem dejanju, pri vsaki svoji misli vdani in ljubeči otroci božji. Tako bo lahko živelo v naši duši tukaj na zemlji veliko zaupanje v Boga, to nas bo tudi gotovo pripeljalo v božje očetovsko naročje.
Kardinal Dubois. V Parizu je precej nepričakovano umrl tamošnji nadškof in kardinal Dubois, ki je letos obhajal s papežem vred svoj zlatomašniški jubilej in ki se je mislil pretečeni teden še udeležiti svetovaclavskih slavnosti v Pragi. Rajni kardinal, ki so ga odlikovale veVka nadarjenost, globoka vernost ln iskrena pobožnost je katoliški stvari na Francoskem silno veliko koristil. Dosegel je, da so se začeli pro-tiverski zakoni bolj milo izvajati in kratko pred smrtjo je še lahko izrekel upanje, da bodo sploh odpravljeni. Pokojni kardinal je bil tudi prijatelj Slovencev in je kmalu po osvoboditvi obiskal naše kraje.
Svetovaciavske proslave. Minuli teden so Čehi zaključili slovesnosti v spomin tisočletnice smrti svojega velikega vojvode sv. Vaclava. Proslave so se udeležili tudi zastopniki češke vlade, med njimi tudi predsednik če-hoslovaške republike Masarik, ki je imel tudi govor o pomenu sv. Vaclava za češki narod. Proslave so se udeležili tudi zastopniki inozemstva, Francije, Amerike in od drugod. Med njimi so tudi Hrvatje, ki so se v nedeljo dne 22. septembra udeležili v Trnavi na Slovaškem velike slovesnosti v spomin Hanlika, ki je bil v Trnavi rojen, pa je pozneje bil škof in kardinal v Zagrebu in si je pridobil velike zasluge za hrvatski narod.
Izkupila. Dva potepuha gresta mimo neke njive, kjer seje kmet. Porogljivo mu rečeta: »Oče le delajte, midva bova pa sad vašega truda uživala.« — »To je lahko mogoče,« odvrne kmet, »ravno sejem konopljo, iz katere prediva se spletajo vrvi za vislice.
Zoper neumnost se borijo bogovi za« man. Ta pregovor so imeli start Grki in Rimljani. Kako je ta pregovor resničen, se more uveriti vsakdo, ki je čital drugi članek v »Kmetskem listu« z dne 25. septembra. V tem članku, ki ima naslov: »Vera je v nevarnostil«, se »Kmetski list« togotno zaganja v »Slovenskega Gospodarja«. Je Se tako: če se nekomu stopi na rep, pa zacvili.
»Slovenski Gospodar« je namreč r svojem poročilu o izidu volitev v okrajne cestne odbore dostavil pripombo: »Pristašev naših katoliških organizacij toliko (navedeno število), ostalih toliko.« Ta skromna pripomba je »Kmetski list« tako razjarila, da je skočil ter poln gneva zakričal: Kaj pa smo mi, ali smo krivoverci, Turki ali zamorski pogani? Kaj je »Kmetski list« in kaj so tisti, ki njemu zaupajo, to vedo sami najbolj. Ako vas »Kmetski list« proglaša za krivoverce, Turke in zamorsko pogane, prosto mu! Mi tega nismo storili ter tudi ne bomo storili. Mi smo poročali o članih katoliških organizacij. Ako »Kmstski list« tiste, ki niso čiam katoliških organizacij, ocenjuje kot proglašena za Turke in zamorske pogane, kaj moremo mi storiti drugega, nego da to vzamemo na znanje? Kako čudovita je logika (način mišljenja) »Kmetskega lista«, sa tudi vidi iz tega. da v tem članku z ozirom na volitve v okrajne cestne odbore začuden povprašuje: AU je potreben tudi katoliški pesek? Katoliški parni valjarji? Katoliški konji, avtomobili, vozovi? Slovensko kmetsko ljudstvo je pri volitvah v okrajne cestne odbore tega čudovitega misleca (»Kmetski list«) podučil, da ne gre za pesek, parne valjarje, konje in avtomobile, marveč gre za ljudi, ki z vsem tem razpolagajo v okraju. Naše kmetsko ljudstvo je pri teh volitvah, ki so se izvršile brez vsake strankarske agitacije, zopet dokazalo, da opravljanje javnih poslov izro-čuje samo možem, ki so istih načel in istega svetovnega nazora, kakor je ono samo. Ako to »Kmetskemu listu« nI prav, kaj moremo mi zato? Ako pa se hoče z zaganjanjem v nas nekoliko potolažiti, mu to radi privoščimo.
Iz mariborske kaznilnice sta pobeg-
7iii!a od dela na polju dva kaznjenca, ki sta se zatekla na Pohorje Radi pomanjkanja hrane in zastrupljenja s strupenimi jagodami je moral eden iskati pomoči na Hlebovem domu na Smolniku nad Rušami. Izstradanega reveža so pripeljali v Maribor in ga spravili na varno, njegov pobegli tovariš še uživa prostost.
Za tisočake oškodovana poštna hranilnica. Mariborska policija ima precej opravka z odkritjem nepoštenjakov, ki so v zadnjem času osleparili poštno h-milnico za več tisočakov. Že meseca julija so se pojavile v raznih krajih Slovenije in Hrvatske hranilne knjižice Poštne hranilnice, s katerimi so sleparji ogoljufali pošto za težke tisoča-
ke. Do vložnih knjižic so prišli na ta način, da so v resnici vložili na ime raznih tvrdk po 100 Din, nato pa ponaredili nadaljne vloge, ponaredili podpise uradnikov in jih overovi j ali s poštnimi žigi tako spretno, da je bil vsakršen dvom v verodostojnost izključen. Nato so se sleparji zglaševali na raznih poštah in dvignili samo v dveh dneh nad 20.000 Din. Dvisrali so zneske po 1000 Din, ne da bi vzbudili suma. Končno se je zgasil eden Lzmed sleparjev tudi na Pragerskem, kjer pa poštni uradnik Franc Fludernik, ki je vršil ■lužbo, ni zaupal podpisom. Koncem avgusta je namreč v času, ko prihaja na Pragersko največ vlakov, prišel neki 35—40 let stari moški na pošto ter hotel izkoristiti priliko, ko upravnika ni bilo v uradu, temveč samo podrejeni uradnik. V vložni knjižici ni imel potrdila zadnje vloge, zato mu je pošta hotela ustreči na ta način, da se Je hotela poučiti pri pošti, ki naj bi vlogo prejela. V času, ko je upravnik skušal dobiti po telefonu potrebno obvestilo, pa je neznanec izginil. Upravnik pošte ga je takoj skušal izslediti In je obvesti tudi orožništvo, vendar pa je zasledovanje ostalo brez uspeha. Z njim vred je izginila tudi vložna knjižica. Ker so bile ponarejene vlož-ne knjižice izstavljene na imena tudi nekaterih Mariborčanov, je bila preiskava poverjena mariborski policiji.
Ženska s koso. V Gornjih Hočah pri 'Mariboru se je pripetil v vinotoču ob prisotnosti mnogo gostov krvav dogodek. Sredi veselja se je začel prepir med zasebnico Ano Kovačičevo in Loj-kom Domadenikom. Ženska se je med prepirom tako razljutila, da je zamahnila s koso proti Domadeniku. Ogroženemu očetu je priskočil na pomoč njegov 24 letni sin, ki je prestregel zamah. Udarec s koso je bil tako silovit, ;da je sinu Henriku presekal desnico in fio ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
Neznani vlomilci po Slov. goricah.
Krog Št. Lenarta v Slov. goricah se dogajajo ponočni vlomi v kmečke domove. Doslej neznani vlomilci so odnesli raznim posestnikom za več tisoč Din obleke. Ljudstvo po Slov. goricah je radi neprestanih nasilnih nočnih obiskov v neprestanem strahu.
Poroka. V pondeljek dne 23. septembra tega leta se je v Sv. Petru pod Sv. gorami poročil graditelj Katoliškega doma ter duša gibanja tamkajšnjih katoliških organizacij g. Lojze fcorenč, posestnik in župan v Sv. Petru z gdč. frficiko Lah. Mlademu paru obilo nebeškega blagoslova!
Pozor glede požarnega zavarovanja! Odkar •em prevzel glavno zastopstvo naše slovenske »Vzajemne zavarovalnice« v Mariboru, prihajajo posestniki sami in se zavarujejo proti požaru pri mojem zastopstvu. Nekateri fcgenti drugih zavarovalnic pa so prišli na »imenitno« misel in se izdajajo na kmetih, da So od mene poslani. Na ta način vlovijo mnoge posestnike k tujim zavarovalnicam. Da mo-frem nastopiti proti taki nepošteni konkurenti, prosim, da vsakega agenta, ki pravi, da je "od mene poslan, primete in od njega zahtevajte legitimacijo. In tak nepridiprav je zavaroval kmete v okolici Sv. Marjete za 20.000 t)in pri inozemski zavarovalni družbi, a ioli-co in plačilo mu je poslal za Din PO^OOO! — Ako ie komu «lede zavarovanja kaj risia-nr-
ali ima kaj spremeniti, naj mi piše dopisnico ali pa me poišče na mojem domu — Fran j o Žebot, glavni zastopnik »Vzajemne zavaroval niče«, Maribor, Loška ulica 10.
Radio-BIaribor. Čas naglo teče, tudi moder ne iznajdbe naglo napredujejo. Danes si je na primer radio, ki so ga med vojno le vojne sile uporabljale, osvojil že celi svet, postal je naravnost kulturna potreba. Poprej se je črpalo za vsako življenje potrebni napredek iž knjig, brošur in listov, danes so v vseh važnej ših mestih vpeljane radio-oddajne postaje in s pomočjo radio-aparatov lahko na svojem domu dnevno poslušaš poročila o svetovnih dogodkih, poučna in gospodarska predavanja, cene svetovnega trga, vremenska poročila, koncerte, opere, operete, splošno vse, kar je poučno in zabavno. To priliko so izkoristile razne tvrdke, ki so na radio trg vrgle razne aparate, od katerih so pa nekateri že zastareli, nekateri so pa v primeri z najnovejšimi popolnimi aparati predragi. Opisane nedostatke hoče temeljito odstraniti novoustanovljena zadruga Radio-Maribot\ ki se nahaja skupno s Prosvetno zvezo na Aleksandrovi cesti 6 pritličje. Njeni namen je, da širni plasti slovenskega ljudstva vzbudi zanimanje za ra-dio-amaterstvo in mu dokaže, kolike napredne vrednosti je radio za vsaki slovenski dom. Zadruga bo izdajala potrebne lepake, poučne brošure in bo ob enem prirejala poučne tečaje. Vsakemu interesentu bo pomagala s pravičnimi nasveti in s praktičnim izboljšanjem že obstoječih radio-aparatov. Nadalje bo posredovala ugodni nakup novih aparatov in nie govih sestavnih delov. Zadruga ima lepo zalogo aparatov največjih svetovnih tvrdk in tudi poedinih sestavin. Špecijelno pa izdeluie zadruga štiri cevni »Neutro-Reinartz«, ki je dandanes najbolji aparat, s katerim je možno slišati v zvočniku najmanj 50 posta) in s slu-šali nad 70. Posebno dobro in razločno je slišati oddajno postajo Ljubljana.
Skrivnostni nanadalci. Dne 25. septembra sta se vračala iz postaje proti Št. Lovrencu na Pohorju dva veleposestnika. Nenadoma so planili nad oba nezuanci in ju potolkli od zadaj do nezavesti. Eden od napadenih Grešnik je bil zaboden z nožem v vrat. Tzropana nista bila, ker sta prišla napadena naglo k zavesti, je bilo čuti od daleč korake in nato so jo tolovaji odkurili brez zaželjenega uspeha.
Palestina, skozi tisočletja torišče krvavih bojev, danes odmeva od bojnega krika med Arabci ter Židi. Starodavna dežeia Filistejcev, obljubljena dežela, je od 1. junija 1920 pod pokroviteljstvom Anglije. Angleške čete so osvo jile svete kraje leta 1917. Od 887.000 prebivalcev jih je 641 tisoč mohame-dancev (Arabcev ter Sircev), 158 tisoč Židov, 78 tisoč kristjanov, ostalo so Druži in Samarjani. Cela Palestina meri 22.989 kvadratnih km. Glavno mesto Jeruzalem šteje 62.578 prebivalcev (od teh je 23 tisoč Židov, 15 tisoč kristjanov in 13 tisoč mohamedancev). V Palestini izhaja 63 čisopisov (31 v hebrejskem, 19 v arabskem in 6 v angleškem jeziku).
V Newyorku se nkrade letno 12.000
avtomobilov. Angleška in Francoska beleži čimdalje več tatvin avtomobilov. Amerika je v tem oziru na višku. V Ameriki se ukrade letno avtomobilov v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Samo v Newyorku izgine letno 12 tisoč avtomobilov. »Auto-brigada«, kateri , pačeljuje poročnik Dilon in koje dol-' xrost ie. zasledovati tatove, ima polne v,-ii-n dela. 80 odstotkov ukradenih vo-
zil leta 1927 je bilo najdenih in vrnjeni prizadetim.
Najnovejše ameriško čndo: Odtisek
fjlasu! Razna policijska ravnateljstva v Ameriki se že poslužujejo povsem nove metode. Poleg odtiskov prstov, policija zdaj vzame od zločinca tudi odtisek glasu. Gramofonski posnetek1 glasu zločinca se zamore izvršiti brez njegove vednosti in to med zasliševanjem. Odtisek človeškega glasu ima često posebno obeležje, ki uspešno o-mogoča zaslišanje v zaporu se nahaja-iočega zločinca. Ko bo policija razpolagala s splošno in popolno zbirko glasov zloglasnih oseb, bo njen posel znatno olajšan. Žrtev zločinskega napadal bo lahko poslušala razne plošče na gramofonu, ki reproducirajo glasove raznih zločincev in ko začuje glas, ki je zaklicali »Roke kvišku!«, bo takoj do-znala, kateri je krivec med njimi.
Zaklad je odkril. V Allearan County, v severoameriški državi Michigan i« pustil farmer izvrtati 30 m globok vodnjak, iz katerega bi napajal živino. Nekega večera, ko so nehali z delom v| vodnjaku, se je podal farmer po lestvi v globočino. Nesreča je hotela, da so ^e stene vodnjaka sesule in pokopala farmerja. Celih 45 ur je bil revež pod-sut, predno so ga odkopali in ga rešili* Kljub rešitvi so ga pa morali prepeljati v bolnico. V nezavesti je vedno govoril o zakladu, katerega je našel ter: videl na dnu vodnjaka. Ko je ozdravel,, ie še vedno vztrajal pri trditvi, da ja zadel pri pregledu novega štepiha na' zlato. Po prihodu na farmo je pustil zasuti vodnjak očistiti in se je zopet' spustil v globočino. Tokrat je našel v, stranskem hodniku, ki je peljal iz dna pod zemljo, star zlat denar, sklede irj žezlo, ki je imelo na koncu udelan di-jamant. Gotovo je bila nekoč tu indijanska naselbina, ki je bila po kaki nesreči zasuta in je imel poglavar naselbine v jami svojo zakladnico.
Ribe, ki onemogočajo raziskovanja. Neizmerno razsežni pragozdovi v Braziliji so še do danes neraziskani. Raziskovanja so onemogočena radi divjih indijanskih plemen, zveri, kač ter močvirij. Najnovejši raziskovalci pa poročajo, da ne morejo naprej po pritokih' veletoka Amazonas radi rib roparic, ki se imenujejo »pirayas«. Ribe so dolge kvečjemu 30 cm, nastopajo v mili-jardskih skupinah in so nepopisno požrešne. Ako bi človek le stopil v vodo* se vržejo nanj in ga oglodajo naenkrat1 do belih kosti. Lotijo se celo krokodilov, divjih konj in sploh vsake živali, ki stopi v reko, da bi pila. Divjačina s« niti blizu vode ne upa, ako sluti v nje} grozne roparice. Indijanci se vozijo sicer v čolnih, a gorje, ako bi se čolrt
Pri zastarajočl telesni potrebi, napetem tre* buhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, raz* dražljivosti, tesnobnem počutku, splošni sla* bosti, utrujenosti odvaja zelo mila naravna «FRANZ JOSEFOVA« grenčica, v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetjei slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega sto* letja so se posluževali »FRANZ JOSEFOVE« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. Dobi sp v vseh lekarnah, droge* rijah in špec?rijrkih trgovinah.
razbil in bi ljudje potrkali v vodo. Po brazilijanskih' rekah se ne moreš kopati, niti piti ne smeš, ker si sicer oglodan do belili kosti, imenovane ribice go znatna ovira pri prodiranju po brazilijanskih pragozdovih, kjer je večkrat mogoče naprej le po rekah.
Fajki kot vremenski preroki. Pajek
je znan že iz starih časov kot zanesljiv vremenski prerok. Čim več delavnosti kaže pajek, čim daljša je pajčevina, tem sigurnejše lahko sklepamo, da bo lepo vreme trajno. Ako pa proizvaja pajek le kratke nitke in male mreže, se bo obrnilo vreme kmalu na dež. Ako pa zapustijo pajki svoje mreže in se po-skrijejo, bo sigurno deževalo. Pri spremenljivem vremenu je pajčevina neznatna, kakor hitro se vreme izboljša, postanejo pajkove mreže večje. Najboljši č&s za opazovanje pajkov je ob 10. uri predpoldne.
Konj — rešitelj. Turški jezdeci srečajo v puščavi nedaleč od mesta Ark v Palestini tolpo tolovajskih Arabcev, vržejo se nad nje. mnogo so jih pobili, a ostale vjeli in jih odvedli proti Akru, da jih prodajo za sužnje. Na večer prenočijo skupno z ujetniki, ki so bili trdno zvezani v neki pusti dolini. Med ujetimi se je nahajal tudi Abu el Marš, ki je bil v boju ranjen na roki. Buden vsled bolečin, je čul med ostalimi konji tudi svojega žrebca, katerega je poznal po hrskanju. Ni se zmogel zadržati, da bi še vsaj enkrat ne pokram-ljal s svojim zvestim spremljevalcem, in radi tega se je porival, dasi z zvezanimi nogami s težavo po rokah k svojemu konju in ga je nagovoril: »Ubogi moj konjiček! Kaj bi počel med Turki? Bil bi zaprt v hlevu z ostalimi konji, žena in otroci bi ti ne prinašali več vel-blodovega mleka, niti ječmena ali prosa. Zato ostani v svobodi, a jaz pa bom prisiljen biti suženj. Uteci in zdirjaj dcmu, povej moji ženi in otrokom, da se Abu el Marš ne vrne več in liži roke moji deci. To rekši, razseka ~ zobmi za-saneli sin puščave jermen iz kozje kože s katerim je bil konj privezan in si prizadeva ga pognati v beg. Zvest in pameten konj, videč svojega gospodarja ranjenega in zvezanega, sklone glavo, ga voha in zgrabivši z zobmi pas, ki ga je imel krog sebe, zdirja z gospodarjem, dokler ga ni prinesel na svoj 'dom, kjer ga je položil na pesek k nogam žene in otrok. Hvaležen Abu el 'Marš je oskrboval svojega rešitelja kakor najboljšega prijatelja, a ko je poginil, mu je postavil spomenik. Ime ic pametne živali živi še danes v ustih A-rabcev pri Jerihi.
Bratovska ljubezen. Ladja, plavajoča v Indijo, se je razbila ob obali zapad-ne Afrike. Nekateri mornarji in potniki so splezali na obrežje in od tam sku-&al: priti do kakšne človeške naselbine. Ostali so si iz ostankov desk zbili malo ladjico, s katero so se podali zopet na morje v domnevi, da jim bo po morju lažje priti v kakšno zavetišče, ali pa srečati ladjo, ki jih reši. Na žalost pa takoj doznajo, da je ladjica zelo preobložena in krmar je naglasil, da utonejo ako čolnu teže ne zmanjšajo. »Najmanje dvanajst oseb«, ic nadalje-
val, »mora ladjo zapustiti, ako nočemo, da vsi utonemo.« Radi tega so sklenili, da nasipljejo v posodico belih kroglic, med katere pomešajo dvanajst črnih, izmed katerih si vsakdo eno potegne. Kdor potegne črno, se mora prostovoljno pognati v morje in umreti. Črno kroglico je potegnil tudi potnik, ki je imel seboj mlajšega brata. Ta je pokleknil pred kapetana in ga prosil, da ga vržejo v morje mesto starejšega brata. »Moj brat«, je govoril, »skrbi za očeta, mater in moji dve sestrici, brez njegove pomoči bi padli v veliko bedo, radi tega prizanesite njemu in mene vrzite v morje!« Kapetan mu je željo izpolnil. Pahnili so ga v vodo. Deček je plaval šest ur za ladjo in je ni izpustil izpred oči. To vzbudi kapetanu naposled sočutje in ukazal je, znovič ga vzeti na ladjo. Pridni deček ni s svojo ljubeznijo rešil zgolj le brata, nego je s
svojo vztrajnostjo osvobodil tudi sebe smrti.
Plemeniti rešitelj. Car Peter Veliki, ki je položil zaklad velikosti in moči Rusiji, se je vozil nekoč na ladji po morju. Prigodi se pa, da bukne silovit vihar, ki trešči nek ribarski čoln na ondi se nahajajoče skalovie. Takoj odpošlje car vse svoje ljudi ribičem na pomoč in ostane sam na ladji. Tu nepričakovano uzre, kako se neka ženska z malim otrokom bori brezuspešno z valovi, ki jo lahko vsaki hip pogoltnejo. Prezrši nevarnost, ki mu lahko povzroči lastno smrt, se vrže car v razburkane valove ter srčno reši ženo in otroka, katera bi bila brez njegove pomoči postala žrtvi neizogibne smrti.
Primarij v p. dr. J. Barpf v Slovenj-gradcu ordinira zopet redno od 7. oktobra 1.1. naprej.	1210
mm vladajo fetiiscvini m Ruskem.
IV.
Kaj je dal komunizem ruskemu kmetu?
Na Ruskem 90 odstotkov vsega prebivalstva pripada kmečkemu stanu. Komunisti so kmetom obljubili vso zemljo, ki je bila prej last države, ter vso zemljo veleposestnikov in grašča-kov. Ob enem so se obvezali, da, ako ne bodo odpravili, bodo vsaj znatno znižali davek.
Katero izmed teh obljub so bratje komunisti izpolnili, ko so prišli do vlade?
Komunisti so res vzeli vsem veleposestnikom zemljo, a vse zemlje niso dali kmetom. Najboljšo zemljo so si obdržali in so tu ustanovili razne zavode za kmetijstvo in živinorejo. Ti zavodi so mastna mesta za boljševiške lenuhe in korist od njih imajo le krajevni boljševiški poglavarji.
Boljševiška statistika sama potrjuje, da je 20 odstotkov te najboljše in najbolj plodne zemlje pod upravo teh sovjetskih zavodov.
Zanimivo je tudi to, da sovjeti, ki so prejšnjim lastnikom zemljo odvzeli, zdaj isto dajejo na vživanje zaslužnim revolucijonarjem kakor so jo poklonili tovarišu M. Morozovu in drugim. Torej so prejšnje lastnike z novimi naravnost zamenjali, le da so jim novi lastniki po godu in kakor ovaduhi za niihovo stvar.
Več zemlje prejšnjih lastnikov so dali boljševiki tudi tujim tvrdkam, na primer Krupu na Donu, Nanzenovi koncesiji, Judom itd.
Tako boljševiki svoje obljube kmetom niso niti približno izpolnili. Nekaterim so celo najboljše njive vzeli. Ob času strašne lakote nekateri niso mogli plačati davka. Za to so jim pa del zemlje kar zaplenili, na primer na Ku-banu, na Donu, ob Tereku itd.
Druga obljuba boljševikov, da se bo znižal davek, se tudi ni izpolnila. V začetku so boljševiki poskušali uresničiti svoje družabne sanje. Kmetom so jemali poljske pridelke ter jim v zameno za to obljubljali obrtne izdelke, kot čevlje, obleko itd/Toda tudi te obljube niso držali.
G. Dujč je takrat živel na deželi ter, je vse to videl s svojimi očmi. Kmetom so jemali zrno in tudi druge reči. Na Kubanu so morali kmetje dati mesečno po 2 funta (810 gramov) surovega masla od vsake krave, dva kg sira in tri jajca od vsake kokoši. Poleg tega so morali dati na leto pet kg mesa od vsake goveje glave v hlevu.
Tako so boljševiki nagromadili veliko zalogo živil, ki so pa vsled njihovega gospodarstva bila večinoma uničena. Surovega masla niso osolili, zato se je pokvarilo, sir je splesnil. Svinje, katere so gonili v velikih čredah1 v najhujši vročini na stotine kilometrov daleč, so pocrkale na potu. Ogromno bogastvo je propadalo, živila so se uničevala in nastala je tista strašna lakota, ko je nekaj milijonov ljudi u-mrlo vsled gladu in nalezljivih bolezni. Vsega tega so bili krivi boljševiki vsled svojega brezvestnega gospodarstva.
Lenin je spoznal, da tako ne mor« iti dalje, zato je odpravil davek v na-turi (v pridelkih) ter je določil, da se davek plačuje v denarju. Leta 1923/24 so kmetje plačali 557 milijonov rubljev črvoncev. Ta davek povišujejo od leta do leta. Leta 1925/26 so plačali kmetje že 925 milijonov in leta 1927 že več kot eno milijardo rubljev-črvoncev. Davek pobirajo po vaseh z veliko brezsrčno-stjo in nasiljem. G. Duj6 navaja vefi žalostnih zgledov. Tukaj naj eden zadostuje!
V Roždestvenski stanici Kubansko« Primorske oblasti je bila slaba žetev in prebivalci te vasi niso mogli plačati vsega davka. Vaška občina je zaprosila, da bi se znižal davek. Finančna oblast je odgovorila, da, če davek v gotovem času ne bo do poslednje kopejke plačan, ga bo pobirala prisilnim potom. Časi so bili slabi, denarja ni bilo, nikdo ni vedel, kako bo shajal do prihodnje žetve. Iz vseh teh vzrokov davka niso mogli plačati do določenega časa.
Teden pozneje so prišli komunisti po davke. Najprej so objavili v vasi obsedno stanje, zato so pripeljali seboj
10—15 vojakov. Ta oddelek vojakov je t ':oj začel zbirati talce izmed prebi valcev ter objavil, da bo vsak peti talec ustreljen, če takoj ne plačajo davka Kmetje so vse storili, da bi plačali, a vse svote niso spravili skupaj. Zato so bili talci neusmiljeno ustreljeni. Tedaj pa se je vzdignila cela vas kakor en mož in vsi komunisti in vojaki, kater:' niso pobegnili, so bili umorjeni. Nato bo prišli v vas novi vojaki, Tatari po rodu, ter so v krvi udušili vstajo Mnogo prebavilcev je bilo ustreljenih na licu mesta, nekaj desetin so jih za prli in poslali v prognanstvo na Solo vecki otok a1,! v Sibirijo. Posestva vseh teh siromakov so bila prodana, da so dobili denar za davke. Tako pobira davke »vlada delavcev in kmetov«.
Če se pokaže, da kak kmet prav pridno in uspešno obdeluje svojo zemljo ga boljševiki krstijo za »kulaka«, ob-dačijo ga z visokimi davki in ga nadlegujejo tudi v političnem oziru. Posledica tega postopanja je ta, da kmet je skušajo pridelati le toliko pridelkov kolikor potrebujejo zase in za svojo družino, ne pa več in sicer samo rad tega, da jih boljševiki ne prištejejo »kulakom«. Vsled takih odredb pod boljševiki ni mogoče noben gospodarski in kmetijski napredek. To je tudi daljnji razlog, zakaj Rusija, ko je bila pred letom 1914 žitnica Evrope, seda, lie more izvažati nobenega žita.
Da bo slika ruskega kmeta pod bolj ševiki popolna, navaja gospod Duj6 kot očividec tudi en zgled, kako se vrše volitve v sovjetski vasi. Svobodnih volitev na Ruskem ni; tam je sa mo sila in strahovlada. V vasi Novo-levšgvski so se vršile volitve tako: Na trgu pred cerkvijo je bilo zbrano ljud stvo. Na sredi trga se je dvigal oder, na katerem je bilo petero komunistov, kateri so predstavljali krajevno oblast. Komunist, tovariš Ubijkon, kandidat pri volitvah, je imel govor. Potem ko je vse naštel, kaj je že komunizem storil za vas, in kake dobrote bo še prinesel v bodočnosti, je pozval navzoče, da glasujejo. Rekel je: Tri liste so vložene. Ena od njih je komunistična. Tisti, kateri so proti tej listi, naj vzdignejo roke. V tistem trenutku so Ubijkon in njegovi štirje tovariši vzeli revolverje v roke in so gledali navzoče z ostrim pogledom. Ubijkon je nadaljeval: Ali je kdo proti tej listi? Nikdo! Izjavljam, da je komunistična lista enoglasno sprejeta. Za to je nepotrebno, da se drugi dve listi dajeta na glasovanje.
One, kateri bi ugovarjali proti komunistični listi ali bi vzdignili roke v korist druge liste, bi takoj vrgli v ječo ali bi jih celo ustrelili,
V teku zadnjih let je sovjetska oblast t ozirom na to, da bi ji prodali kmetje zrno za izvoz, popustila svoj pritisk pri volitvah. Razdraženi kmetje v kubanski oblasti so zdaj izbacnili vse komuniste, kateri so bili dotlej predsedniki različnih sovjetov. Sovjetska oblast se je vznemirila ter je razveljavila te svobodne volitve, češ, da so bile nezakonite. Razpisale so se nove volitve in da bi komunisti imeli uspob, se i
je vzela pravica glasovanja skoraj polovici kmečkega prebivalstva.
Vsled takih razmer je kmečko prebivalstvo na Ruskem proti sovjetom in proti komunizmu. Po vsej ruski zemlji in po vseh vaseh brez razločka se vzdi ga k nebu vroča molitev: »Usmili se nas, o Bog, in naredi, da izgine ta ko munistična nesreča! Najhujša druga oblast bi nam bila ljubša kot nasilje, katero trpimo pod komunisti.«
Boljševiška oblast se drži v ruski vasi samo s pomočjo bajoneta in nasi lja.
Vasi smili.
Pozornost celega sveta vzbujajo zad nje dni tri neznatne madžarske vasi ce: Tisza Kiirt, Nagyred in Okecske Sela ležijo v rodovitni ogrski nižavi ob reki Tisi. Bivališča so daleč proč od prometa. Le tu in tam se pelje mimo po Tisi kak manjši potniški parnik
Iz omenjenih vasi so izročili v zapore mesta Szolnok 30 oseb. Med aretiranimi so kmetske ženske. Na pokopališčih vseh treh vasi pa izkopavajo grobove Doslej so našli pri 17 že davno umrlih arzenik v taki množini, da bi bil ostanek še danes smrten za 10 oseb.
Zastrupljevalke so dobivale arzenik (mišnica) iz muholovnega papirja, k: je pa prepovedan. Dve babici v vasi Tiszakiirt sta dobavljali iz papirja ar zenik in ga prodajali sosedam, katerim je bil na potu: mož, oče ali svak. Strup so mešale ženske med jed. Zdravi možje so umirali takoj in mrtvoogleda je mirno potrdil naravno smrt. Preostali ženski spol pa je po smrti objokoval nenadoma umrlega. S smrtjo očeta, strica je pripadla zapuščina otrokom, sorodnikom. Ako je izdahnil mož, se je poročila vdova v drugič, a tudi ta drugi mož je s časom kar naenkrat o-bolel ter se preselil v večnost. Leta 1925 so odkrili prvo zastrupljenje. Tedaj je postala smrtna žrtev starejša mamica, kateri je namešala med jed snaha večjo množino arzenika. Morilko so obsodili na smrt, a jo pozneje pomilostili na dosmrtno ječo.
Za tem so še le letos na praznik sv. Petra in Pavla zaprli prve nove obdolžence. Žandarji so prijeli dva mlada zakonska para. Eden od teh, Ladislav Szabo in žena sta zastrupila radi ded-ščine očeta ter strica; druga zakonska Vladarasz sta si zasigurala z zastrup-ljenjem očetovo dedščino.
S tema aretacijama je bila razvoz-jana cela strašna zagonetka.
Od obeh zgoraj omenjenih babic, ki sta prodajali strup, se je ena is strahu pred kaznijo zastrupila, druga pa o-besila.
Koliko oseb je bilo zastrupljenih, ni natančno dognano. Sigurno Je, da so našli v 17 krstah arzenik in še vedno nadaljujejo prekopavanje pokopališč. Preiskava se ukvarja s smrtnimi slučaji omenjenih vasi v dobi zadnjih 15 let.
./, izpovedi obdolženk je razvidno, ila so se posluževale strupa iz pohlepa po dedščini ali pa radi nedovoljene lju-
bezni. Z arzenikom je bilo odstranjenili tudi mnogo otrok.
V treh vaseh ni niti ene družine, o<) katere bi ne sedel vsaj po en član podi ključem. Sela zastrupljevalk sgledaJa kot izumrla. ______
Častilci hafc.
Na predamerižkem oto.ku Haiti, katerega je Kolumb pri iskanju Amerik* prvega odkril, obstoja posebna repub* lika zamorcev. Med haitčkimi črnci ji razširjeno še danes češčenje kače. To bogočastje nazivajo »Vodu«. Kljub vsem preiskavam in prizadevanju nI bilo mogoče iztrebiti omenjenega če-ščenja, ki je združeno z ljudožrstvom«
Na Haiti posedata skupaj starejša zamorka in zamorec v zaboju eno kačo. V živt 1? bi naj bivalo božanstvo, ki zna prerokovati človeku prihodnost.
Češčenje »Vodu« kače se loči na dva dela. V prvem se sestane jo na večer člani kačjega bogočastja na bolj sa* motnem kraju. Svečenica in svečenik! prineseta na sredino zbranih kačo t zaboju. Coprnica daruje belega petelina ali belo kozo. Po daritvi sede na zaboj, zbrani vprašujejo razne za bodočnost zanimive reči In čarovnica odgo* varja na vprašanja.
Preroškim odgovorom sledi sprejem; novih članov, ki se morajo zakleti pri nebu in zemlji, da ne bodo črhnili o početju »Vodu« častilcev niti besedice. Prvi del bogoslužja zaključi ples. Rav-i nokar opisano bi ne bilo nič kaj groznega. Na krajih, kjer se zbirajo častilci kače pa najdejo še danes človešk« lobanje in kosti in to je ravno oni drugi del »Vodu« vere, ki je več nego živinski.
Ako svečenica ne more dati pravili odgovorov na stavljena vprašanja, izjavi, da je treba v kači bivajočega boga preroka potolažiti s človeško žrtvijo in po največ so to .nedolžni otroci.
Človeške daritve pri sestankih »Vodu« privržencev se omenjajo že leta 1797. Le enkrat od obstoja groznega kačjega češčenja do danes se je posrečilo zločin odkriti in ga tudi zasluženo kaznovati.
Kačji svečenik zamorec Congo Peli« Je pregovoril svečenico svojo sestro Jeanne, da je zvabila svojo mladoletno nečakinjo Claircino na »Vodu« sestanek v neko hišo. V drugem delu češčenja je bil otrok umorjen, razsekatt n koščeki mesa razdeljeni med zbrane. Celi ljudožrški prizor je gledala ia opazovala na skrivaj deklica Losoma* ki je zadevo oblastim javila In jo izpričala. Zaprli so 14 oseb. Zverinski zločin so dokazali 8 osebam, ki so bil« obsojene na smrt. 18. februarja 1864 so ustrelili radi ljudožrstva štiri moške iti" štiri ženske. »Vodu« sekta je danes ze-o razširjena med ameriškimi zamorci, a jej ne more nikdo prav blizu radi nerazumljive molčečnosti njenih članov.
Celo več predsednikov haitčke zamorske republike je bilo privržencev in svečenikov »Vodu« častilcev.
s?
M
Cene In sefmsha poročila.
Mariborski trfl. Na mariborski trg v soboto 'dne 28. septembra so pripeljali špeharji na 34 yozeh 64 zaklanih svinj, 1 telico in 3 teleta. Kmetje so pripeljali 14 voz sadja, 12 vozov krompirja, 22 vozov čebule ter zelja, 12 vozov sena, 6 voz otave in 8 voze slame. Svinjsko meso so prodajali po 15—30 Din. Krompir 0.80—1.25, čebula 2—3, zelje 0.80—1. Seno 75 'do 85, otava 70—80, slama 60—65. Pšenica 2.50, rt 2, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, proso 3 do 8.25, fižol 2.50—3, grah 6—8. Kokoš 30-40, piščanci 20—«), raca 25—30, gos 65—70, puran 70—80, domači zajec 10—40. Cesen 10—12, kislo telje 4, kisla repa 2, gobe 2.50. Jabolka 3—6, hruške 4—8, slive 2—4, breskve 8—10, grozdje 8—iZ. Mleko 2.50, smetana 12.14, surovo mas lo 40. Jajca 1.50 med 20—25 Din
Mariborsko ssjmsko poročilo. Prignanih je |>ilo 5 konjev, 12 bikov, 106 volov, 313 krav In S telet; skupaj 444 komadov. Povprečne cene Za različne živalske vrste na sejmu dne 24. septembra 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9.50—10; poldebeli voli od Din 8.75—9; plemenski voli od Din 8—8.50; biki za klanje od Din 7—8.50; klavne krave 'debele od Din 7—8; plemenske krave od Din
6—6.50;	krave za klobasarje od Din 5—5.50; molzne krave od Din 6.50—7.50; breje krave Od Din 6.50—7.50; mlada živina od Din 7 do Í1. Prodanih Je bilo 308 komadov, od teh ca izvoz v Avstrijo 25 komadov, v Italijo 29 komadov.
Na svinjski sejem v Mariboru 27. septembra bo pripeljali 355 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: prasci 5—6 tednov stari 100—125 Din,
7—9	tednov stari 200—250 Din, 3—4 mesece Stari 350—400 Din, 5—7 mesecev stari 450 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 650—850 Din, eno leto stari 1100—1400 Din. En kg žive teže se )e prodajal po 10—12.50, mrtve pa po 17—18.50 Din. Prodanih Je bilo 265 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1 kg od Din 12—20; telečje meso od Din 20—25;
»vinjsko meso, sveže od Din 15—27.50. *
Gospodarska oftveslila.
Dramlje. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Dramljah pri Celju priredi 'dne 6. in 7. oktobra 1929 sadni ogled. Ker se [v meseeu oktobru producirá veliko raznih le pih namiznih sort sadja, smo se odločili, da razstavimo svoje sadje na zgoraj določena dneva, kjer si ga bo lahko vsak interesent o-gledal in ob enem se bodo tudi lahko sklepale tozadevne kupčije. Razstavilo se bo še ob enem sledeče: Vinski mošt, med, konzervirano aadje, sadna drevesa, vinske trte, cvetlice, Strokovne knjige, orodje itd. Vsi, ki se zanimate za to velevažno panogo, se vabite, da gotovo pridete na razstavo, kjer si lahko ogledate krasen pridelek nagega kraja in ob enem tudi dobite vsa potrebna pojasnila in napodila.
25 letnloa znane mariborske tvrdke.
Dne 4. oktobra praznuje 25 letnico obstoja znana tvrdka Franc Podgoršekov naslednik Franjo Bela. Imenovana tvrdka preskrbuje že od leta 1904 celo Slovenijo s prvovrstnimi protezami (umetnimi notrami in rokami) ter ban-dažami lastnih izdelkov. Daleč je znana njena zaloga najbolj trpežnih rokavic in nogavic. Vsem priporočljivi tvrdki k jubileju iskreno čestita »Slovenski Gospodar«.
V	mednarodni vinski trgovini vlada še popolen mir. Povsod zasledujejo razvoj vinogradov z velikim zanimanjem. Po dosedanjem stanju je računati povsod z dobro kvaliteto. Cene še niso ustvarjene, ker še niso pričeli s splošno trgatvijo nikjer, kakor na Španskem. Na španskem vinskem trgu se je kar nenadoma pojavila Francija.
V	Avstriji še danes razmišljajo, od
kod bi bil nakup novih vin najbolj u-goden. Avstrijci računajo, da se bodo ustalile vinske cene na enaki višini v Italiji, na Madžarskem, v Jugoslaviji in Rumuniji. Inozemske mošte že ponujajo po Avstriji. Nova jugoslovanska vina so na Dunaju na ponudbo od 33—35 šilingov hekto.
Po nekaterih krajih na Nižjem Avstrijskem bodo začeli s trgatvijo začetkom oktobra, ker so vinogradi dozoreli in vinogradniki rabijo denar. Kakor na Nižjem Avstrijskem je vinski trg tudi na Gradiščanskem (Burgenlandu). '"udi tukaj bo trgatev bolj zgodnja, nego so pričakovali prvotno.
Splošna trgatev na Madžarskem bo pričela 5. oktobra. O novih cenah, ki se še le bodo razvile, ni znanega nič gotovega. Trgovina z zgodnjimi mošti je prav malenkostna, ker proda Ogrska zelo veliko ranesra namiznega grozdja. Kvalitativni izgledi so zelo dobri, količina se bo pa radi suše znatno zmanjšala. . ,1 r .
V	Jugoslaviji bodo ustvarjene cene kmalu ;>o pričetku trgatve. Na mednarodnem vinskem trgu pričakujejo splošno trgatev po jugoslovanskih vinogra-d"i bolj proti sredini oktobra.
V	Nemčiji tožijo radi pomanjkanja d *.ja in radi stalne suše. Zorenje hitro napreduje, jagodje pa ostaja majhno. V krajih ob Renu vsebujejo zgodnji mošti 18—19.5 stopinj Klosterneuburg. Cena starim nemškim vinom zelo pada«
Na Luksemburškem se radi stalne suše grozdje ni tako razvilo, kakor je bilo prvotno pričakovanje. Letošnja trgatev bo znatno večja in boljša od lanske.
V	Švici so začeli trgali 25. septembra« Lepo vreme je stalno in kvalitetni upi so najboljši. Švicarski zgodnji mošti s« kazali 14.5—16 stopini Tr'osterneuburg.
Položaj na italijanskem vinskem trgu je v očigled trgatvi čisto nesiguren. Trgatev je pričela na otoku Šifcilija.
V	Franciji so Imeli po nekaterih vinorodnih krajih neurja z utrganji oblakov. Nalivi so povzročili zelo mnogo škode in je tudi kakovost mnogo trpele. Drugi kraji pa zopet tožijo o sušL Položaj na Francoskem J« v občem negotov in presenečenja niso izključena.
Na Alžirskem v Južni Afriki so vinske cene poskočile Letošnja kvaliteta je tako lzborna, da je lastniki niti ne ponujajo na razprodajo.
0 nail sadni trgovini.
Naša dežela Je toliko srečna, da pridela obila žlahtnega sadja. Sadje uporabimo na razne načine: veliko ga po jemo v presnem stanju, po kakovosti slabše sadje predelamo v pijače, nekaj ga tudi uporabimo za izdelavo marme lad in sadnih konzerv; veliko pa, lahko bi rekli večino, pa izvažamo, kar je za nas velikega gospodarskega pomena.
Ob priliki potovanja na Čehoslovaš-ko, sem si ogledal praški sadni trg. Tam se prodaja razna roba, od jabolk pa do južnega sadja. Zanimivo je, da se zadnji čas veliko konsumirajo ameriška jabolka. To sadje je res drago, toda ker je zelo okusno sortirano ga konsumenti zelo cenijo. Poleg tega so ta jabolka parafinirana. Taki plodovi redkeje gnijejo, ker jih ta voščena pre-vlaka varuje pred boleznimi; obenem pa s svojim bleskom poveča vrednost sadja.
Veliko se vidi tirolskega in domaČega sadja, posebno pa hrušk, ki na Češkem najbolje uspevajo. Zato se splača iz naših krajev izvažati na Čehoslovaško le jabolka.
Poleg tega je videti tudi jugoslovansko sadje. Zastopana so štajerska Jabolka in bosanske slive. Naša jabolka pridejo na trg slabo spravljena; sadje je nesortirano, obtolčeno, večkrat se vidijo tudi odtisi prstov in predolgih delavčevih nohtov, ki .se na plodovih opazijo po daljšem ležanju. Zato se naše sadje tudi slabo proda-
je, čeravno se jpo kakovosti lahko meri celo s tirolskim. Krivi so tega produ-centi, kakor tudi trgovci.
Večkrat se zgodi, da naš sadjar proda sadje kupcu, ki ga zopet proda pre-kupcu, še le od tega kupi kak trgovec, ki ga odpošlje pravemu kupcu v inozemstvo. Ta ga proda razprodajalcu, ki sadja sam navadno ne razprodaje na drobno, temveč ga razdeli med branjevce. Ker pa vsak od teh hoče nekaj zaslužiti, si lahko mislite, kako drago je tako sadje. Zato Je potrebno podpirati trgovce, ki sadje direktno prodajejo.
Bolelo me Je, ko sem videl na praškem trgu naša jabolka, ki so bila na-sipana v košare in jih je branjevka imela čisto zadaj za seboj na tleh. Z veseljem sem pogledal na primer na bosanske slive, ki so zavzemale lepo mesto ter so bile sortirane in vložene v košare.
Tako torej naSe, tako tuje sadje. Če nočemo sadne trgovine z inozemstvom izgubiti, moramo sadje vestneje spravljati, obirati le zrele plodove, trgati z roko in odbrati slabe plodove, ki naj se predelajo v pijače in drugo; prodati le prvovrstno sadje, ki ima vedno boljše cene.
Trgovec, ko vidi pomočnika, da ja postavil železni meter k vroči peči: »Tega ne stori nikdar več! Mar ne veš, da se vsaka reč na gorkem raztegne? Kam pa bomo prišli, če bomo tako merili!«
Otvoiitev orlovskega telovadišča. Dne 6. oktobra ob 3. uri popoldne se vrši na Livadi ob starem mestnem pokopališču slovesna otvoritev orlovskega telovadišča združena s telovadnim nastopom celokupnega mariborskega orlovstva. Nastop bo nekaj posebno lepega. Mariborski Orli In Orlice, mladci in mladenke, Orliči in Orličice bodo pokazali sad svojega truda in dela. Sodeluje tudi godba Katoliške Omladine. Mariborčani pridite! Noben naj ne ostane ta dan doma. Prihiti naj na naše telovadišče, ki se nahaja na najlepšem prostoru sredi mesta na nekdanjem travniku ob starem mestnem pokopališču in novi oblastni palači, vsak. Skupno se bo veselil z orlovsko mladino naše lepe pridobitve. Gotovo pa bo tudi vsak z veseljem žrtvoval za ponosno orlovsko telovadišče, ki ga je po tako dolgem času vendar enkrat mariborska mladina dobila, ne samo malo vstopnino, ampak tudi še prostovoljen dar. Orlovska podzveza je imela s telovadiščem ogromne stroške. Zmagala jih bo le takrat, če ji priskočijo na pomoč naši vrli požrtvovalni Mariborčani. Zato na veselo svidenje 6. oktobra na novem orlov-»kem telovadišču!
Skrb za zdravje. Mestna mladina, ki je vklenjena na bivanje med zidovjem, pogreša svetega zraka in prostora za prosto gibanje. Ne more razviti svojega telesa, hira in propada telesno In tudi duševno. Novo letno orlovsko telovadišče na Livadi ob starem pokopališču pa nudi naši mestni mladini prostor za gibanje, svež zrak in ogrevajoče solnce. Ne pozabi, da bo 6. oktobra v njem prva prireditev. Tudi ne zamudi zanj darovati dobrosrčno podporo.
Katoliško Izobraževalno društvo v Krčevini pri Mariboru priredi dne 6. oktobra popoldne Ob štirih v svojem Društvenem domu igro »Pogodba«. Igra godba Katoliške Omladine. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Prosvetno društvo »Skala« pri Sv. Petru pri Mariboru priredi dne 6. oktobra svoj redni občni zbor v samostanski šoli zjutraj po rani sv. maši ob osmi uri. Vabljeni vsi Mani, pa tudi nečlani. Odbor.
Svečina. Tukajšnje katoliško prosvetno dru-Itvo priredi dne 13. oktobra v nadkletnem prostoru graščinske kleti predavanje o vinarstvu, ki bo olepšano s petjem, tamburaško godbo in dvema krasnima igrama, povrh še z razstavo različnih grozdnih vrst. Prav prijazno se rabijo vsi sosedje vinogradniki, tudi neso-sedje JareniWcani, Marjetčani itd. Zanimalo bo tudi gosp. gostilničarje, koliko procentov sladkorja ima letos svečinsko grozdje, da bodo vedeli potem, kam naj gredo kupovat vino. Začetek popoldan ob 3. uri.
Katoliško prosvetno društvo »Zarja« v Sv. Lenartu ~v Slov. gor. priredi v nedel jo dne 6. Oktobra-tukaj po večernicah vinsko trgatev z 'dvema smeha polnima burkama v dvsrani gostilne Matjašič in sicer igri »Sokratov god« :n »Gospa Hordula«. Prijatelji poštenega razvedrila ne zamudite te lepe prilike. Na veselo svidenje pod sladkim grozdjem!
Št Peter pri Mariboru. Šentpeterski Orel je Imenoval č. g. kaplana Matka Krevha na Ponikvi, kateri je tukaj nad deset let kaplano-val, svojim častnim članom. Slovesna izročitev 'diplome častnega članstva se vrši zadnjo ne-'deljo v oktobru, ob priliki, ko odlikovanec po-seti zopet priljubljeni Št. Peter.
Ustnica orednlSfva.
Naslov naj naznani. Na načelnika odbora Ba zidanje cerkvice Matere božje na Dobrov-j»ah je naslovil neznani pisec pametne nasvete. Neznanega pisca prosimo za njegov cenj. gaslov, katerega naj Javi uredništvu »Slov. Gospodarja«.
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana
Telefon 2380 Brzoj.: Stroj
Stiskalnica za sadje.
Konkurenčne cene. 1 46
Vedno na zalogi!
Nov zobozdravnik v Celju. S 7. oktobrom se naseli v Celju nov zobozdravnik in doktor vsega zdravilstva g. Stane Vrhovec. Ordini-ral bo v novi mestni hiši (I. nadstropje) na Ljubljanski cesti, nasproti hotela F. Skoberne.
1243
Trmogiavež. Sodnik: »Oče Slamnik, pravdo ste dobili!« — Slamnik: »Pa rekuriram, gospod sodnik-« — Sodnik: »Zakaj, ko ste dobili pravdo? Ste li blazni?« — Slamnik: »Ne, nisem blazen; a pri višjem sodišču naj tudi zvedo, da imam prav!«
Pri zdravniku. Kmet je prišel k zdravniku, ki pa se je hotel iz kmeta ponor-čevati in mu je dal steklenico poduhati ter rekel, da je že gotovo. Kmet ga je vprašal za račun ki je znašal 50 Din. Kmet je vzel denar iz žepa in ga dal zdravniku pod nos: »Poduhajte, bo tudi dovolj«, in je izginil skozi vrata.
Nove knjige.
»Jagnje božje« je naslov pravkar Izšli knjigi dr. Opekovih govorpv o daritvi sv. maše. Knjiga stane 18 Din, po pošti 1.50 Din več. Priporočljivo knjigo lahko naročite v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Deseta številka »Naših goric« je Izšla. Vsebina je sledeča: Dobra knjiga — dober prijatelj! — Zanimivosti iz vinarske zgodovine in iz vinarske geografije. — Zatirajte belo ome-lo! — Mikroorganizmi. (Nadaljevanje namesto konec). — © mednarodnih zborih ali kongresih perutninarskih strokovnjakov. — Iz moje kmetijske popotne torbe. Na veleposestvu »Freudenau« J. Meinla. — Društvene vesti. — Drobiž. — Književnost. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in uprave.
DOPISI
Maribor. Vlomi in goljufije so vsak dan na dnevnem redu. Naša policija ima polne roke dela. Ljudje so premalo pazljivi. Pod streho sprejemajo neznane ljudi, ki pozneje vlomijo in odnesejo dragocenosti. Kogar ne poznate, ne spuščajte se ž njim v preprijazne razgovore. — S trgatvijo še vinogradniki v mariborski okolici čakajo, kar je tudi hvalevredno. Ceno bo imelo letos samo vino od grozdja, ki
bo pozno trgano. Ker je vreme še vedno lepo, se čakanje s trgatvijo dobro izplava. Večina vinogradnikov bo začela s trgatvijo še le okoli 10. oktobra.
Sv. Miklavž (Hoče). Prihodnjo nedeljo dna 6. oktobra bo pri nas ob pol desetih slovesna blagoslovitev jabolka in križa za prenovljeni zvonik, ki je dobil novo streho.
Št. Peter pri Mariboru. Novice preteklega tedna niso nič kaj prijetne. Pri Lorberjevih, menda so kožuhali, je prišlo do pretepa. Žrtev j« postal Anton Karb, uslužben kot voznik v Mariboru. Krivec pa je seve zopet alkohol. Ko bi ga ljudje le po pameti pili, koliko pretepov in ubojev bi izostalo. — Preteklo soboto opol« dne si je končal življenje kmetski sin Lika« vec Ivan iz Trčove. Na podstrešju očetove hi« še se je ustrelil. Kaj je drugače mirnega fan« ta, ki je že večkrat imel samomorilne name« ne, gnalo v smrt, je še neznano. Kazal pa ie zadnje čase znake duševne zmedenosti. Pa vzrok tega žalostnega dogodka bo vsekakor tok sedanjega časa, ki mladini svet predstavlja v drugi obliki — kot pa sicer je. Pa tudi pomanjkljiva vzgoja, brez pravega krščanstva tira mladino v prerano smrt.
Guštajn — Tolsti vrh. Dne 29. septembra se je zgodila nesreča, ki je zahtevala smrt eno leto in sedem mesecev starega Rutnikovega fanteka. Oče je napravljal nov vijak pri sauni preši v sleme. Njegov štiriletni sinko je sprem« ljal k očetu mlajšega bratca. Mlajši otrok i« izravnotežil, med tem, ko je bil oče zatopljen v delo, kamen, ki je padel na fantka in ga poškodoval smrtno. Nesreča pač nikoli ne mi« ruje.
Konjice. V konjiški bolnici je preminul 23. septembra posestnik Franc Stramšak po dol« gi zelo mučni želodčni bolezni. Pokojni je bil vzoren, zaveden katoliški mož, vedno priprav« ljen braniti katoliška načela. Bil je tudi dol« goleten naročnik Slovenskega Gospodarja, ka« terega je vsako nedeljo z veseljem prebiral. Vzornemu pokojniku bodi Bog obilen plači nikl
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo dne 29. septembra je bil po tukajšnji Sadjarski in vinarski podružnici prirejen prvi sadni ogled. Sadje je razstavilo 26 članov podružnice. Večino so bila razstavljena jabolka, bilo pa je tudi ne« kaj hrušk, češpelj, breskev in grozdja. Ude« ležba od domačinov in Iz okoliških občin je bila proti pričakovanju velika. Vsi udeleženi ci so se jako laskavo izrazili o lepem sadju, zlasti o jabolkah ter o okusno okrašeni dvo« rani in načinu razstavitve. Ogled Je otvoril namestnik sreskega načelnika gospod glavar Svetina, ki je v kratkih, a Jedernatih bese« dah opisal sloves štajerskih jabolk v inozem« stvu. Za njim je pozdravil udeležence odposla« nec oblastne samouprave mariborske g. ing. Ferlic, ki je v govoru pojasnil pomen raz« stave in gojenja sadja v šmarskem okraju, kf je od Boga obdarjen 8 krasno primerno legal za gojitev te panoge kmetijstva, ter s krati kim predavanjem obrazložil način kulti viranj« sadnih dreves in poučil sadjerejce, katere vn ste jabolk naj sadijo, da bodo imeli od sadu najboljši uspeh s prodajo na svetovne trge. Z lepim in navdušenim govorom je gospod Ivan Turk, gerent okrajnega zastopa, počival sadjerejce In sploh vse kmetovalce naj ee o* primejo sadjereje, ki bo gotovo prinesla na* šemu okraju boljšo In veselejšo bodočnost. S tem je bila otvoritvena slovesnost končana, Sadjerejski podružnici smo vsi iz srca hvale!« ni, da nam je priredila ta ogled, ki bo ostal v živem spominu vsem, ki so se ga udeležili« Prepričani smo, da bo rodil tudi obilo uspeh« na polju sadjereje ne le v šmarskem okraju, ampak v celem srezu, saj je lepo razstavljeno sadje pokazalo, da ni naša zemlja z rodovit« nostjo skopa in da rada da obilo darov onim, ki ji posvetijo z ljubeznijo in razumevanjem svoj znoj in trud.
Sv. ETariin pri Vurbergu. V nedeljo, dne 29. sepfpmVra, rrr.o ir-..-'f izredno cerkveno si«»
vesnost. Blagoslovljen je bil glavni oltar, ki ga je na splošno zadovoljnost prenovil mariborski umetnik Sojč. Zupljani, ki so znani po svoji požrtvovalnosti in darežljivosti za lepoto hiše božje, so se v največjem številu udeležili te cerkvene svečanosti. Izvršil jo je ob asisteci losednih g. župnikov bogoslovni profesor dr. Hohnjec, ki je imel svečanosti primeren govor. Izrekamo zahvalo našemu g. župniku, ki le 23 let deluje med nami ter se mnogo trudi ga čast hiše božje In zveličanje duš ter za blagor svojih župljanov.
Kotlje. (Novi zvonovi.) Naša župnijska cerkev je dobila zopet dva nova zvonova, težka 805 kg in 406 kg od zvonolivarne Btlhl v Mariboru. Večji zvon, težak 1415 kg, nam je ista livarna vlila že pred tremi leti. Zvonovi imajo zelo prijeten glas ter so lepo ubrani in Je župnija na nje lahko ponosna. Vsi trije zvonovi skupaj stanejo 117.000 Din. Pač častna vsota za župnijo, ki ne šteje niti 800 duš. Zbrati skupaj toliko vsoto Je bilo le mogoče, ker je vsakdo radovoljno prispeval, kar je mogel, kdor ni mogel dati denarja, Je daroval les, zopet drugi so pomagali z vožnjo in pa delom. Zato pa je tudi zdaj veselje splošno, saj lepo ubrano zvonenje iz zvonika oznanja daleč naokrog, kaj se da doseči z vzajemno požrtvovalnostjo. Blagoslovil nam je zvonove dne 15. septembra preč. g. dr. Fr. Cukala, kakonik in ravnatelj bogoslovja v Mariboru.
Remšnik. Pretekli teden smo spremili v Večnemu počitku dobro znano Krivčevo Cilo v 84 letu starosti. Vršila je vsa tista dela usmiljenja, ki jih more vršiti reven in nesebičen človek. Duhovna dela usmiljenja pa more vršiti vsak in tako je dobra dušica veliko molila za žive in mrtve, posebno pa za našo mladino. Sedaj vživa plačilo, ker dela so šla za njo. — Na kvaterno nedeljo je bila slovesno blagoslovljena nova kapela Žalostne Matere božje. Dal jo je postaviti veren, skrben In delaven stari Benat. Kip je izdelal Iv. Sojč prav dobro. Ljudstva je prišlo zelo veliko in vsa slovesnost je prav lepo potekla. Brezni vrh še najbrž ni videl take slovesnosti. Na koncu je dobil vsak košček kruha in kupico pijače. Oba duhovnika, pevce in prijatelje pa je najvljud-nej postregel mladi Renat. Kres na predvečer pri kapeli in streljanje s topiči Je slovesnost povečali.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 15. septembra so proslavitelji 70 letnice našega veleč. g. župnika, zbrani na solnčnem perniškem hribu v hiši Grabušnik nabrali za revne dijake 150 D. t— Grozdje v naših vinogradih se naglo bliža «oritvi. Res, dobra bo letošnja kapljica, a žal malo, malo je bo.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Takega veličastnega in velikega shoda, kakor je bil oni na letošnjo jesensko kvaterno nedeljo, Sv. Trojica že mnoga leta ni videla! Splošno mnenje je, da je bil ta shod največji po svetovni vojni, in da se da primerjati z največjimi shodi pred svetovno vojno. Že na kvaterni petek so prihajale dolge procesije naših dobrih Prek-murcev, v soboto in nedeljo pa romarji v procesijah ter večjih in manjših skupinah od blizu in daleč. Med romarji smo lahko opazili tudi mnogo Nemcev. Seveda tudi ciganov na »hodu ni manjkalo. Domači spovedniki, katerim so z veseljem pomagali skoro vsi sosednji gg. duhovniki, so potrpežljvo sedeli v spo-Vednicah dolge ure v pozno noč. Čisto umlji-Vo je, da pri tako velikem shodu tudi kramarji niso manjkali. Bilo jih je vseh nad 80. Pač presneto veliko število. In vsi so imeli 'dovolj kšefta. Vse mogoče stvari si lahko kupil, da si le imel dovolj dinarjev v žepu. Veliko število je bilo tudi onih, ki so precej glasni v velikem polkrogu okrog šole prodajali večje in manjše piskre, kropnike, zvar-jeke, mlečnike, sklede in drugo lončarsko robo. Res je še veliko žive vere v našem dob rem ljudstvu in veliko število onih, ki od bli-•u in daleč t. zauDanjnm in rudi pribito k
naši priljubljeni romarski cerkvi. — Umrla je dobra Polona Pravdič, stara nad 80 let. Veliko je trpela v svojem dolgem življenju, zlasti še zadnja leta; pa vse trpljenje je a potrpežljivostjo prenašala. Pokopali smo jo zadnji četrtek. Naj ji bo žemljica lahka!
Sv. Lovnerc v Slov. goricah. Huda suša nam je precej škodovala pri poljskih pridelkih in goricah. Letino imamo slabo, ker bo vinogradi pozebli, sadja pa tudi ni. Ljudje so v skrbeh, s čim bodo plačali davek in kupili obleko za zimo. Vinska kupčija počiva. Ako namerava priti kdo k nam na trgatev, naj pride okrog 10. oktobra, ker mi hočemo prodati, oziroma piti le boljše vino. — V nedeljo, dne 15. septembra se je ustanovila pri nas prepotreb-na prostovoljna požarna bramha. Pridno se oklepajte tega društva in podpirajte ga, ker bo mogoče vsakemu drago vrnjeno.
Negova. Dne 20. septembra je umrla poses-nica in gostilničarka Judita Puhar v Zbigcrv-cih. V petek po polnoči ji je postalo alabo in takoj ob pol dveh ata že bila pri njej zdravnik dr. Breznik in gospod kaplan, ki jo je sprevidel s sv. zakramenti za umirajoče. Se isti dan se je fie dvakrat potrudil zdravnik, pa ni ji bilo mogoče več pomagati. Zadela Jo je kap. Pokojna Je bila blagega katoliškega značaja in priljubljena pri vseh stanovih, kar Je pričal njen veličasten pogreb. Bila je vzorna mati in usmiljena do ubogih, da si Jo lahko vzame vsaka mati hi gospodinja za vzgled. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob iSavnlcl. Po dogli mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspala v starosti 75 let skrbna slovenska mati, dobra žena ter velika dobrotnica revežev posestnica Alojzija Jaušovec iz Kupetinec. Zapušča osem otrok In moža. Spavaj sladko, blaga mati!
Ptuj. Dne 24. septembra ao prišli ob pol osmi uri tatovi k posestniku Andreju Bac v Novivasi pri Ptuju in so na roparski način vlomili skozi okno v sobo, kjer se nahaja perilo in postelje (vendar slučajno ni nikdo prenočeval), da bi sobo izpraznili. Ker so pa tatovi položili zunaj čez vrata velik močan drog in z vrvjo k drogu vrata privezali tako, da ni mogel nikdo iz hiše. Nato pa nastavijo tatovi šest metrov dolgi drog kot dvigalnik med križe v oknu in Jzrujejo iste in na močan pretres zida se prebudi gospodar, kateri !e pa z vpitjem pregnal tatove, ker iz hiše =iploh ni mogel uiti. Pokradli so le nekaj o-rodja in iz zraven omenjene sobe stoječe kamre, kjer so tudi prebili okno, eno ruto. Skupna škoda znaša 500 Din. Takih vlomov in tatvin bo brez dvoma od sedaj naprej v tukajšnji okolici več, na kar se opozarja ljudstvo in orožni štvo.
Dornova pri Ptuju. V naši vasi in v celi okolici se že vse, veliko in malo, staro in mlado pripravlja na slovesni dan, ko bode mil. g. prošt ptujski dr. Ivan Žagar blagoslovil v prenovljeni naši cerkvi nov oltar, taber-nakelj in nov kip sv. Doroteje. Slovesnost se vrši na roženvensko nedeljo dne 6. oktobra, zjutraj ob 9. uri bo najprej procesija z novim kipom sv. Doroteje, nato sledi blagoslov, govor in slovesna sv. maša g. prošta. Popoldan po večernicah pa se vrši velika tombola z mnogimi lepimi dobitki, kakor bicikl, klaftra drv, vreča moke itd., a tablica za tombolo pa stane samo 3 Din. Po tomboli sledi narodna proslava. K naši lepi slavnosti vabimo vse od blizu in daleč.
Ormož. G. Veselič dogotavlja v mestni grabi veliko vinsko klet, v kateri bo osem velikih cementnih sodov, držečih 2100 hI. Poleg tega bo klet sploh prav moderno opremljena ln bo Imela med drugim tudi vodovod na električni pogon. — Le malo vinogradnikov je prodalo lanski vinski pridelek, ampak vsi čakajo boljših časov in cen. Ali bodo kmalu kaj dobrega dočakali? Letošnji pridelek bo majhen, zato pa dober in slndek in ie rbn lehko prodal. Samo prenagliti se ne sroei'o 8 trgatvijo. Potrpežljivost prince slsdfobi. — .Ta»-o'k je leto« ♦nlttro. da rnnosrf nimnm dovnU »Mov m nioSt.
Tudi pri nas se je prodalo dosti boljših j* bolk in ao akozi par tednov dan za dnevom nalagali cele vagone. Treba bo še bolj skrbeti za boljše sorte, za take, ki imajo bodočnost na sadnem trgu. Saj imamo sadjarskega referenta pri okrožnem kmetijskem uradu. Hodimo po nasvete! — V prejšnji Anderličevi hiši se prireja par sob za zobozdravnika, ki bo spočetka menda samo po par dni v tednu tukaj ordinlral. Pozneje se pa misli za stalno tukaj naseliti, če bo zadosti dela in — zaslužka. No, se nam vsaj ne bo treba voziti v Ca-kovec, Maribor, Ptuj, Središče in Ljutomer. — Vernikov mlin in drugo posestvo na Dobrovi je kupil mlinar Franc Jeremic. Ljudj» pomilujejo 12 Vernikovih otrok, ki nimajo več svojega doma. — Mnogi ne vedo, da za-morejo učenci meščanske šole prestopiti f, gimnazijo. Tako je na primer leto.s nek pri-: den učenec po končanem 4. razredu meščan« ske šole napravil izpit iz francoščine in ra« čunstva in obiskuje sedaj V. razred gimnaziji v Ptuju. Dobro bi bilo, če bi naši ljudje bolj cenili meščansko šolo s tem, da bi več svoji® otrok vanjo pošiljali.
Vojnik. Nepojmljivo, skoro nemogoče s« zdi vsakemu, kateri Je poznal Jožefa Knaflf iz Bezovice, da ga ni več med nami. Plem* nit po duhu in krepak po telesu je bil pokoj* ni ali vkljub temu je po dvanajstih dneh tefrt ke bolezni podlegel. V društvenem delovanj* ae sicer ni udejstvoval, toda kadar je bilo tr*« ba pokazati svoje prepričanje, Je bil vedn« med prvimi borci za zmago naših idej. Na« ravnost nenadomestljiva izguba pa je za dom, sosede in prijatelje, ker je bil neumorno d* laven, postrežljiv in dober. Samo majhen, ztt* nanji znak, kako težka je bila ločitev od raj* nega, Je bila velika množica ljudstva, kater* ga je spremljala na njegovi zadnji poti, vklju$ slabemu vremenu. Mlad, še ne čisto 30 le< star nas je zapustil, ko Je še poprej pri za« vesti vzel slovo od domačih in vaščanov in preselil v pravo, večno domovino, kjer ni sofif in bolečin. Naj ti bo, dragi Joško, zemljiod lahka, v spominu po boš med nami živ# trajno!
Lemberg. V nedeljo dne 22. septmbra je Ml pogreb g. nadučitelja Franca Zidar. Pred l«t tom je stopil v pokoj. Ni se torej dolgo veselit zasluženega in zaželjenega počitka. Ogromni množica ljudstva je pričala, da je bil pokojt^j res priljubljen. Pri hiši žalosti se je poslov« od rajnega g. ravnatej Sumar, pri šoli pa o« krajni šolski svet in požarna bramba, in pev« ci so mu zapeli za slovo. Ob meji lemberšk« občine se je poslovil od njega v imenu občin« Lemberg g. Anton Lorenčak in na pokopališč« pa domači g. župnik, na kar so mu še pev« zapeli. Naj v miru počiva!
Sladkagora. Oblastni odbor mariborski j« blagovolil za gradnjo ceste Mestinje—Rečiof podeliti zopet 5 tisoč Din in se mu na tem mik stu iskreno zahvaljujemo.
Sv. Ana na Poljani pri Podčetrtku. Spremili smo na naš mirodvor k zadnjemu počitku tukajšnjega organista in cerkovnika Jakob* Žagar. Podlegel je ranam, katere je dobil t svetovni vojni. Ako ravno slovenski organist na Hrvaškem, je bil njegov pogreb do soli ganljiv. Pevci ao ga nosili, mu poklonili krasen nagrobni venec ter mu ob odprtem grob« zapeli žalostinko: »Suz ostavijo si dolino«. Hvala vlč. g. V. Komerički, g. nadučitelju Kutnjaku in njegovi blagi gospej soprogi, da so pokojniku priskrbeli tako lep pogreb. Bodi mu lahka hrvaška žemljica! — Sadno leto je tukaj zadovoljivo, le vinska trgatev b' slabša od lanske, a kvaliteta bo boljša.
Jurklošter. Graščinski gozdni inžener gosp. Cahhuber Je padel s kolesa in si zlomil nogo nad členki. Odpeljali so ga še isti večer ž graščinskim avtomobilom v celjsko bolnico. Na Blatnem vrhu pa je tresel češplje Blatnikov Tonček, ko je pihal hud veter. Padel je z dre-v*s« ra glavo in se hudo pobil in pretresel. Kosti si ri	> 'tot p* nič ne čuti in ne
' mor«1 ;»'V-\'1 ? • "iit.
Načelnih! cest odborov.
Za načelnike okrajnih cestnih odborov so bili izvoljeni na prvi seji dne 26. septembra 1929 sledeči člani:
Okraj Celje: Mihelčič Alojz, župan Celje okolica, podnačelnik Kukovec Vinko iz Celja.
Okraj Dolnja Lendava: Žerdin Ivan iz D. Lendave; podnačelnik Jerič Ivan, župni upravitelj, D. Lendava.
Okraj Gornja Radgona: Lančič Janez iz G. Radgone; podnačelnik Karbaš Janko, Gornja Radgona.
Okraj Gornjigrad: Vogrinec Ivan, župnik od By. Frančiška; podnačelnik Btiglic Franc, trgovec, Bočna.
Okraj Konjice: inž. Sturm Rado iz Konjic; podnačelnik Hohnjec Franc, župnik v Oplot-nici.
Okraj Ljutomer: Rajh Jakob iz Ljutomera, podnačelnik Vaupotič Matija, župan, Lukavci.
Okraj Marenberg: Langeršek Josip, trgovec k Marenberga; podnačelnik Držečnik Luka, lupan iz Orlice.
Okraj Maribor: Žebot Franjo, podnačelnik Robič Feliks iz Limbuša.
Okraj Prelog: Petkovič Ivan iz Preloga; pod-fcačelnik Horvat Ivan, Sv. Jurij v Trnju.
Okraj Prevalje: Kugovnik Jurij iz Prevalj; podnačelnik Fettih Viktor iz Črne.
Okraj Ptuj: Veršič Ivan, župan iz Nove vali, podnačelnik Zupančič Franjo iz Slovenje trasi.
Okraj Rogatec: Bauman Emanuel od Sv. Roka ob Sotli; podnačelnik Šket Vinko iz Rogaške Slatine.
Okraj Slovenska Bistrica: Kos Ivan iz SI. Pistrice, podnačelnik Prešern Simon, župan k Poljčan,
Okraj Sv. Lenart v Slov. goricah: Rop Anion, župan, Lormanje; podnačelnik Lorber Franc iz Sp. Porčiča.
Okraj Šmarje: Türk Ivan iz Šmarja, okoli-jki, podnačelnik Lom Franc, dekan, Šmarje.
Okraj Šoštanj: Dr. Mayr Franc, odvetnik v ioštanju, podnačelnik Schreiner Franc, župnik, Št. Ilj pri Velenju.
Okraj Vransko: Cukala Maks iz Št. Jurija jsb Taboru, podnačelnik Schaur Franc iz Vranskega.
Lep svetopisemski izrek. Neki duhovnik se je peljal po železnici. V kupeju je bila tudi neka gosposka ženska, ki je kar naprej z neslanimi opombami zasmehovala vero in duhovne. Duhovnik je molče gledal skozi okno. Ker se ni nič zmenil, ga je zbodla: »No, gospod župnik, to vas mora vendar zanimati, pa čisto nič ne rečete?« — Duhovnik ji pa odvrne: »Ne utegnem, sem ravno mislil na lep svetopisemski izrek v četrti knjigi Mozesovi 22. vrsti.«
—	Dama radovedna: »In kako se ta rek glasi, če smem vprašati?« — Duhovnik: »Ko je oslica govorila, je prerok molčal.« Velik krohot med poslušalci in ženska je izginila v drug kupe.
Meč navade. Znano je, da Tirolec nikogar ne viče. Tirolci v avstrijski armadi niso mogli razumeti, zakaj ne bi tudi tam vsakogar tikali. Nekoč se je eden izmed častnikov ravno pripravljal, da bo sedel v travo, a v tem stopi preden vojak in reče: »Ti, slišiš . . .«
—	Oficir: »Kolikokrat še bom mogel ponavljati, da svojega predpostavljenega ni dovoljeno tikati in da mora nižji vsak nagovor pričeti s: »Pokorno javljam.« — Vojak je znova pričel: »Gospod nadporočnik, ti se boš . . .« — »Ni prav! Gospod nadporočnik, pokorno javljam, da se bodete . . .« je popravil častnik ter se vsedel v travo. In pravi vojak: »Gospod nadporočnik, pokorno javljam, da si se sedaj že vsedel v kravjek!«
Lepo posestvo, obstoječe iz lepo zidane hiše, osem oralov njiv se radi preselitve poceni proda. F. Dajčman, Apače, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.	1234
Neža in Matevž sta sedela pri obedu ter večerji vedno skupaj. Vsem krog mize je bilo v zabavo, kako je znal če -ljar kot blisk naglo izmakniti daleč na drugem koncu sklede ocvirk ali košček svinjine in ga potisniti pred žlico svoje ljubljene žene.
V celi župniji sta bila Tumpeca vzgled prave zakonske zastopnosti ter ljubezni celo v malenkostih.
Pri naši babici se je košatila Neža na prestolu priljubljenosti; deda so gledali bolj postrani in niso "-overili radi z njim. Zameril se jim je v dno srca s sirovo šalo. Maček mu je snedel kepo loja, s katerim je drgull po dreti, predno jo je osmolil. Tatu je zvabil z mijavkanjem k sebi, ga prijel za košati dvignil kvišku in mu odškrtnil košati rep vtik ... Muca je presunila nenavadna bolest s tako nerazsodnostjo, da jo skočil od tal v okno, ubil dve šipi in v, sneg na hlad. Vsi so smatrali odščip repa kot šalo; le babici se je smilil maček in obe šipi do vedne — na zunaj prikrite zamere.
Odkrito lahko povem, da smo čakali z veliko radovednostjo ter nestrpnostjo po tedne naprej, predno sta stopila v. hišo dobrodošla Tumpeca.
Dokler smo bili otroci manjši ter nerazsodni, smo znali o Neži ter Matevžu le samo lepo ter veselo. Nikdo ni pognal med nas kake opazke, s katero bi nam bil pobil vzore obeh šterarjev.
Ko smo bili že večji lolarji, je omenil pri mizi mlinar, da še niti slišal ni, da bi se bil kateri zakonski mož tako trajno spreobrnil, kakor se je Tumpec.
Ta omenek je zadostoval, da je u-žgal otročjo radovednost, dokler nismo zvedeli po dolgem izpraševanju naslednjo zgodbo:
Tumpeca sta imela čedno hiško na precej strmem hribu. Posest je bij a majhna, a za dva več nego dovolj. Še vinogradič je bil pri hiši. Matevž se i a priženil k Neži, ki je bila edinka in sama po smrti staršev. Mlada sta se vzela. Čevljar je bil kmalu sit zakona. Mesto na stolčku pri kopitu in šilu je po sedal po krčmah. Ako je bil pijan, ja podivjal do nerazsodne besnosti. V takem stanju se je vračal na dom in u-stvarjal pekel ubogi ženi. Brez povod« in vzroka jo je pretepaval, vlačil za lase, jej česal obleko in razbijal kuhinjsko posodo. Ako je utegnila, mu je reva ušla, a vsikdar se jej ni posrečil pravočasen pobeg. Ko si je mrha izspal živinsko pijanost, ni hotel nič znati, kako je divjal.
Ljudje so govorili, da ne more za to, ker pije in ponori. Mesec ga dvigne pri belem dnevu s trinožnega stolčka in ga prestavi od dela k vinu. Resnica je, da je najmanj po enkrat na mesec popival ter razsajal. Dobro, da v zakona ni bilo otrok, ker te bi bil pobil v napadu pijanosti.
Ako mu je žena odnesla pete pravočasno, je krepelil kravo ali svinje. Enkrat je zvalil celo poln polovnjak vina pod hrib, da se je razbil in je vino popila zemlja. Cela župnija je dobro znala, da bo Tumpec končal v tepežu ali pa v blaznici. Prišlo je, hvala Bogjji drugače na srečo trpinke Neže in vsan# ki so rabili dobrega čevljarja.
Januš Goleč:
Spreobrnentc ¥ Todnjaka.
Pred 40 leti so po celi Sloveniji hodili po boljših kmetskih hišah obrtniki v takozvano »štero«. V zimskem času so bili prav praznični dnevi, ako so prišli v hišo krojači ali čevljarji. Na froko so zašili za domače ter družino novino in pokrpali med letom raztrgano obutev ter obleko. V tednih »štere« je bila boljša hrana ln zmeraj nekaj bolj dobrega mokrega za grlo. Še tako zakrknjen stiskač je postregel obrtnikom, ker se je bal, da ga ne bi raznesli pri sosedih in sploh po okolici. Štero-Vanje so bili nekaki domači prazniki. Čevljarji in krojači so znali povedati marsikaj novega. Posebno gospodinje in sploh radovedni ženski svet jih je iz-praševal, kako se jim je godilo tu in tam. V največje veselje so bili šterar-ji deci. Otroci so se čudili obrtniški spretnosti; na drugi strani pa bili mirni kakor v cerkvi; ako je začel kateri b kako pravljico.
V naši fari sta bila znana in od vseh čislana šterarja zakonska Tumpec. Neža je bila šivilja za odeje in obleko, Matevž čevljar, da ga ni bilo boljšega daleč naokrog. Prišla sta vedno oba k biši in ostala po razmerah ter delu.
Gruntarji so se pogajali z obema že na zgodnjo jesen, da so bili sigurni nR zimo.
Ženske so ei devale rute z glave, da so bolje slišale, ako je razkladala Neža svoje doživljaje po hišah in o razliki med postrežbo.
Otroci smo se tiščali krog Matevže-vega stolčka, ker je posnemal vsako znano žival in naganjal iz ust kratke smešnice, da smo se držali za trebuhe.
Vse je utihnilo po hiši, ako je Neža merila nove obleke. Ni opravljala tega posla s centimetrom, ampak za vsace-ga je vzela posebno nit. Hodni cvirn je ovila krog telesa ter delala vozle brez vsakih zapiskov. Koga in kaj so pomenjali ti zagonetni vozli, to je bila Nežina skrivnost.
Matevž je pri meri pisal. A, kaj mera! Nekaka skrinja zaveze, so bile njegove debele, črne bukve. V njih je imel v raznih barvah na tisoče vzorcev za spodnje dele čevljev. Znal je za vsakega, katerega je komu izgotovil in kako dobro se je nosil. Vzorčno knjigo odpirati in po njej broditi, je smel le moister sam; deca smo lahko lukali v skrivnost od daleč.
Jesenskega večera je bil Matevž zopet v popolnem objemu pijanosti. Neža se je vrnila s štere in mislila, da ima dedec opravka pri živini. Kako se je prestrašila, ko je čula Matevževe pijanske kletvice, ko je kolovratil navzgor po hribu. V naglici je pograbila odejo in ven iz hiše, da bi prebila noč kje skrito pred divjakom. Na dvorišču tik nad bregom je bil pripravljen odprt štrtinjak za trgatev. Skozi odprta vratca je vrgla v sod odejo in že zlezla sama skozi odprtino, da bi se umaknila udarcem.
Čevljar seve v hišo nad babo. Znamenja so kazala, da je morala biti še pravkar doma. Pretaknil je med kletvicami vse kote, proklete babe nikjer. Spravil se je nad lončene piskre ter «klede in nad ženino obleko.
Neža se je v sodu spomnila, kako je skotal poln polovnjak po hribu in radi tega ni zaupala skrivališču. Odejo je pustila v štrtinjaku, ven in navzdol v kritje noči. Res, ko je pijandura opravil opustošenje v omari in na ognjišču, se je prikazal na dvorišču. S kolom je Itoknil skozi odprta vratca na štrtinjaku, zadel ob nekaj mehkega in se zarežal v maščevalni škodoželjnosti. »Tukaj si, vrag babji! Nocoj mi ne u-Ideš, zadavil te bom kar v sodu in te spustil pod breg!« Že se je potegnil v ■od in začel s pestmi lomastiti po do-gah, da bi dosegel babo in jo zagrabil za vrat. Prehudo se je znašal nad nedolžnim sodom, ki seje nagnil iz ravnotežja ob robu hriba in se začel kotaliti navzdol. Prvi preobrati so bili bolj
Eočasni, a vedno hitreje in hitreje s po-esnelim Tumpecom, ki se je takoj zasedel, da bo po njem. Še upiti ni utegnil, s tako naglico se je kotal in samo čakal, kedaj bo treščil ob kako drevo In bosta končala on in štrtinjak. Ko-tajoči se sod je parkrat prav visoko odskočil, ko se je prekotalil preko kake grabice in nadaljeval dir z vedno Bilovitejšo naglico. Naenkrat — bumf tresk — štrbunk in obuoni — Jezus — Marija!
Sod ni srečal med potjo nobenega
drevesa. Ustavil se je v grabi, kjer je zadel ob dolgo korito za napajanje pri Cipolovem vodnjaku. Sunek je raztreščil štrtinjak, pa še pognal iz njega pol nezavestnega Tumpec preko korita naravnost na dno globokega vodnjaka. Mrzla voda in globok štrbunk sta vrnila Tumpecu zavest. Za kamenje v obzidju štepiha se je potegnil iznad vode, da ni utonil koj po padcu. Višje ni šlo, ker je kamenje popuščalo in je pri vsakem rešilnem poskusu štrbunknil na dno. Kriknil je na pomoči Kdo bi ga naj slišal v temni noči, ko je bil vodnjak daleč iz vasi na sredini občinske gmajne. Tumpec j- dobro znal, da bo za kazen utonil v vodi, koje se je ogibal celo življenje. Radi brezuspešnega plezanja po štepihovih stenah je že bil ob vso moč. Mogoče se še bo pognal parkrat iznad vode, potem bo pil in pil, dokler ga ne bo objela — majka smrt. Strah ga je stisnil, bridko kesa-nje se mu je vzbudilo, jok groze pred odgovornostjo pred Večnim sodnikom ga je stresel, da je stokal bolestno iz samotnega vodnjaka v — nemo — črno in na tem svetu — zadnjo noč . ..
Kamenje se je odluščilo od stene, čofnil je pod vodo in slišal le na pol, kakor bi nekdo klical njegovo ime. Nekaj trdega se mu je spustilo na glavo. Srečanje s trdim predmetom mu je vrnilo v trenutku zavest, da je ooerabil z obema rokama za cehto, ki se je dvigala navzgor. Ko se je pognal iz vodnjaka, je stala pred njim njegova — Neža! Z zadnjimi močmi je pokleknil pred njo, ji objel kolena in med solzami obljubljal: »Nikdar — nikdar več, ti Neža, ti od Boga mi poslani angel.«
Neža je odnesla skesanega Matevža v hišo in mu stregla z vso nežnostjo tedne in tedne, ker je blodil v hudi pljučnici. Ko je okreval, sta napravila skupno romanje k Mariji Bistrici na Hrvaško in od tedaj je bil Tumpec: mož, mojster in vzgled kristjana v celi fari.
Nesreča, voda, smrtni strah in pravi trdni sklep so po Tumpecovem receptu zdravilo za trajno spreobrnenje in dosmrtno poboljšanje!
m&aM MmiveivfatenI
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprali. — To omogoča edino Schichiov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
12*
Prodamo sedemletnega dobrega žreboa. BaN kan, Maribor, Meljska cesta 29.	122$
Častna Izjava. Podpisani Franc Babič, bon goslovec na Spodnjem Krapju, preklicujem kot neresnične in izmišljene vse obdolžitv* glede sramotenja križa po rajnem Jošku Rajh, posestniku na Moti, katere obdolžitve sem izrekel o njem o priliki primicije v Zamuštu nih dne 11. rvgusta 1929, prosim za odpušča* nje ter se zahvaljujem pokojnikovi Katinkl Rajh na Moti in njenim otrokom, da so odi stopili od vložene zasebne obtožbe. Ljutomer, 26. septembra 1929. — Franc Babič, bogosloveo.
1220
Mož v sivi suhnii.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
»Da je vladar odpotoval v strogem incognitu In na povabilo cesarice. Saj veste, kako se mu mudi, če cesarica le najmanjšo željo izrazi.«
»Žal!« je vzdihnil mož v sivi suknji. »Pa ne razumem,« je pridjal vprašaje, »če je cesar hotel v Malmaison —.«
»Topot ni šel v Malmaison. Cesarica je v Chartresu, v hotelu National, in si je zaželela, da bi jo cesar obiskal. In saj veste« njene želje so zanj povelje —. Koj je odpotoval v Chartres v spremstvu enega samega telesnega strežaja. Na srečo me je včeraj obvestil o svoji nameri. Prosil sem ga, da bi mu vsaj smel dati vojaške spremstvo, toda —. Pa saj veste, kak je. Prepovedal mi Je. Ker sem pa vedel, da ste v) v Evreuxu, sem vam poslal brzega sela, ki bi vas naj obvestil o vsem in vi bi bili morebiti lahko poslali četo policistov v Chartres ter mesto mirno in tajno
zastražili —. Nocoj bo v Chartresu,« je zabriženo vzdihnil minister, »in jutri se vrne. Ta njegova potovanja v strogem incognitu so za mene večna groza in topot —.«
»— in topot,« je nadaljeval detektiv, ko je minister utihnil, ker si ni upal svojega strahu v besedah povedati, »topot so vašega sela prestrigli in ubili in vaše pismo, v katerem je gotovo bilo tudi par besed o vladarjevih potih, je prišlo chouanom v roke.«
»Chouanom —?« se je prestrašil minister. »Kako vam ti pridejo na misel?«
»Nekaj zločincev, ki smo jih prijeli v Caenu o priliki napada na grad de Gisors in ki smo je po vašem naročilu odpravili v Pariz, so predvčerajšnjim ušli iz ječe v Evreuxu. S policijskim komisarjem sva bila na potu k vam, da vam poročava, ko sva našla umorjenega sela v gozdovih blizu Mantesa.«
Vojvoda Otrantski je zaklel. In čeprav je tekom svoje težavne službe že imel opravka z marsikaterim nevarnim atentatom na življenje vladarjevo, mu je vendar vsa kri šinila k srcu in prebledel je ko stena pri misli na strahovite možnosti.
Mirneje je črez nekaj časa nadaljeval:
V .Malih oznamlih" stane vsaka beseda Din 120. Najmanjša cena xa oglas je 8 Dtn. Manjši zneski se lihko vpoSljejo tudi v znamkah.
^HiBiffliiiniiiiiiniifiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiHiii!
Zaslužek (
Prodajalce po-snemalnikov
ižšeaio proti dobri plaži. Javiti se„Tehna družbi" Ljubljana, Mestni trg 25/1. 1088
ftodbeni inštrumenti. 25 inštrumentov v zelo dobrem stanju, nekaj celo novih po zelo u-godni ceni na prodaj. Lepa prilika za novoustanovljeno godbo. Josip Petrovič, Zagata ulica 3, Pobrežje, Maribor.	1222
Kabojčke za sadje ima v zalogi po nizki ceni Mariborska lesna industrija Al. Domicelj, Koroška cesta 46.	1235
ftkop ržen ali dolgo rženo slamo kupim večjo množino. Ponuditi na Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	1227
gadno drevje v več najboljih sortah je dobiti po 28. oktobru pri drevesnici Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	1228
Knsujem žimo in ščetine. Ivan Deutschmann. Maribor, Ptujska cesta 1.	1233
Najugodnejše prodate — kupite (tudi najem) hiše, posestva, mline, žage, trgovine, gostilne pri »Marsian«, Maribor, Koroška cesta 10.
1240
Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamk* za 2 Din ,za odgovor. UPRAVNIŠTVO.
Vajenca s hrano opoldan sprejmem. Ciril Razboršek, mizarstvo, Taborska ulica 22, Maribor.	1242
Lepa hiša z velikim zelenjadnim vrtem ob okrajni cesti, pet minut od cerkve, 20 minut do železniške postaje. Primerno tudi za trgovca. Dopice pod »Ugoden prostor« na u-pravo Slov. Gospodarja.	1175
Posestvo na prodaj. Velika zidana hiša, velike njive, lep sadonosnik, novo nasajen vinograd. Marica Simonič, Nadbišec št. 13.
1230
REDNI OBCN! ZBOR
GOSPODARSKE ZADRUGE V ORMOŽU,
se bo vršil dne 10. oktobra 1929 ob 8. uri zjutraj * kletarski gostilni z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1928. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje in na istem mestu in a istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavni? sklepa ne glede na*stevi!o navzočih članov. 124?
I^Id žr^foor&Jai
za cerkev v Stični, dne 22. septembra 1929.
Glavni dobitek srečka 16767, drugi dobitek 7776, tretji. dobitek 14480. Po 1000 Din: 8091, 6799, 591, 7207, 5022. Dobitki po Din 500 štev.: 3369, 6849, 9013, 11546, 6374, 5696, 7539, 17721,
18185, 6539.
8959 9055 9538 9701 9718 9723 9800 9898 335 467 9940 9954 10064 10195 10383 11016 11065 11075 1073 1112 11129 11166 11208 11217 11236 11433 11501 11522 1407 1428 11542 11563 11836 12124 12238 12273 12349 12664 1882 1961 12676 12745 13077 13172 13351 13598 13619 13625 2721 2900 13683 13877 13961 14044 14120 14194 14382 14663 3681 3804 14851 15142 15144 15158 15218 15259 15260 15268 4474 4537 15340 15396 15398 15473 15570 15608 15738 15788 4843 4943 15803 15981 15985 16154 16160 16341 16443 16491 5303 5420 16561 16610 16687 16835 17024 17037 17111 17206 5850 5875 17565 17645 17769 17846 17933 17975 18059 18064 6541 6589 18149 18264 18389 18407 18619 18641 18730 18763 7097 7140 18765 18802 19115 19217 19243 19323 19412 19448 7765 7801 19529 19580 19740 19779
8890 8903 Za eventuelne pomote ne odgovarja uredništvo.
Dobitki po	100 Din:
8	19	24	106	156	172
574	738	789	800	809	903
1140	1149	1160	1261	1340	1366
1429	1640	1655	1758	1775	1791
1989	2484	2488	2492	2594	2714
3139	3320	3348	3398	3526	3577
3877	3959	4029	4054	4356	4397
4593	4648	4698	4725	4746	4752
4975	5052	5183	5235	5245	5298
5591	5615	5650	5690	5707	5834
5895	5958	6103	6108	6354	6528
6675	6805	6836	6872	6943	7063
7278	7323	7431	7460	7574	7685
7974	8207	8307	8346	8602	8839
& «25 0
< H-8
pgj
i« S
(S
«n
S
h
CC-S &
o ® .s d © c
•H fa>£ J
SSl
n* S
3
s si ai I--5=3 g, si*
* 3 š i! P rc"A OJ< ü.E-O — ^
Bs'.al^i i s?! ..Saj
i- 53 s
a.
tsx N5	
■ilTlX	
§1	
a .a o
ra —
1 3
> ° 5.a
< " fl
t h ^ •J 3 s.
ta >
t. «C '
s >~
■s* * flip
- o ffl S
Sra-ga
- -alJBiji.aiSiia6-««-"
«i «) 55 a 1 c " -- -3 i a
jiiiK _
Ssr »S?
Ei?č g ji B	"-e«
> « H O. w -C M .5 & O -3 N > o
a. 3 xs
J3 v aj 3
as
¥a»so> ~Bg
_ t» B3 3 m <u ^ ti —
«,g'SÍ»* I MpC& — —1 o 3 -
.3 ° '
_ ra .. K/9
■S c = RS es
a« a'
4) ra o mm
CA — «j;
O) N	'
hst M' «« :
ot-Sg i-s
O-o J__
M O. J-
g if
S
Zakonska, ki razumeta vsa poljedelska dela, zmožna slovenskega in nemškega jezika, mogoče brez otrok ali eden ne pod deset let se takoj sprejmeta z dobro plačo in le« pim stanovanjem. Osebno predstaviti. Pod« liesnig, Maribor, Badlova 16.	1241
Proda se lepo posestvo skupaj 10 oralov v bli« žini Zgornje Polskave. Cena se izve pri g. Černej Zofija, Morje, Fram.	1199
Sprejmem čvrstega, zdravega, poštenega hlap« ca, ki mora biti dobrega obnašanja za raz« na hišna in poljska dela. Znati mora tudi nekaj mizarskega, tesarskega in zidarskega dela za mala popravila pri hiši.	1169
»Kateri izmed zločincev so ušli, pravite?«
»Marki de Trevargan predvsem,« je našteval tnož v sivi suknji.
»In markiza —?«
»Ne. Je še nismo prijeli. Ni bila neposredno udeležena pri caenskem atentatu. Lahko pa jo vsak trenutek primemo, če bi bilo treba.«
»Še kdo drug?«
»Dva chouana, Siva glava in Beli kljun, najdrznejša in najhudobnejša lopova, kar jih zemlja ilosi.«
»Enega teh je gospodična Plčlan plačala, da bi vas ustrelil,« je suho pripomnil gospod minister.
Na to pripombo pa mož v sivi suknji ni odgovoril, le njegov sicer vedno bledi in brezbarvni Obraz je dobil pepelnato sivo barvo. Gospod vojvoda Otrantski, ki je o tej romantični dogodiv-Cini svojega tajnega detektiva nekaj malega zvedel, še mnogo več pa slutil, se je nekam hudomušno smehljal.
»Zadnje, kar sem čul o Plelanih,« je pravil, »je bilo, da se je gospa Plčlan naselila nekje na jugu pri sorodnikih, da pa je lepa Konstanca ostala v Evreuxu. Nečakinja je, kakor veste, gospoda Trevargan m - " ^rnncija nima naviha-
nejših in drznejših zarotnikov kakor sta ta dva. Gospod Trevargan je vzor previdnosti, Konstanca Plelan pa je poosebljena drznost. Oba tvegata vse, tudi življenje, za gnilo stvar Burbonov.«
»In oba sta na svobodi,« je pridjal mož v sivi suknji nepotrpežljivo. »In vladar potuje brez spremstva po deželi —.«
»Mislite, da je Konstanca Plelan v kaki zvezi z begom chouanov?«
»Mislim, da je prav ona glavni povzročitelj,« je povedal Fernand in niti ministrovo ostro opazujoče oko ni moglo opaziti ne najmanjše spremembe v resnem obrazu detektiva. »Prav nič ne dvomim, da je prav ona pomagala stricu in njegovim drugom k begu, kolikor so potrebovali pomoči od zunaj, po posrečenem begu pa da jih je ona skrila.
Toda čas beži, dospod minister,« je rekel nemirno, »in vladar, pravite, je na potu —.«
»Odpotoval je davi ob šestih. Zvečer bo v Chartresu.«
»Ne bo nikdar,« je slovesno povedal mož v sivi suknji, »če so mu, o čemer sem sicer čisto prepričan, Siva glava in njegovi ljudje zastavili pot.«
V«
va
i o
n 8 M
a
Ki
55
N ^ , W t« O C3
h «j ca sa es **
G-M
. „
i^i o o O i, & d "z *
to ,g a
g =• i ® 2, S r§ >» 33 2 2 0
t» a G C-
.S oo ■S,'-
1 s.
M O
O O	_ d © ¿ J
fl bo ^^	*
|f«i»
§>'5 35 ■39" g o g -•S>u § S (d
o- o rs c; Z
C" m B hj
w p- .H1®3 "7
«o» •?,
6» g ® cM
■«►a
SQ®
«a®ia
"> m ® ■ !» S f jl-f '
sp.g.N «
.s.^- o I«
ÚUS
Dandanes
Veletrgovina in Industrija konfekcije
zahteva življenje, da se ravnamo po modi 1
Pred nakupom plašča pišete eno do-i pisnico veletrgovini STERMECKI, nakar dobite takoj najnovejši ilustrovani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj. Tamkaj najdete razen mnogih tudi sledeče plašče najmodernejšega kroja po zelo nizkih cenah: Meltin Din 314, Saja 398, suknen 495, kasha 485, velur 815, rips 1350, pliš 1300. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Kar ne ugaia se zamenja ali vrne denar.	965
B. STERMECKI, CEL3E, ¡t. H, Slov.
Izjava.
Podpisana Jožeia Jelen, šivilja t Logarovcih, preklieujem svoje »bdolžitve napram gospej Mariji Zmazek iz Maribora kot neresnične, prosim odpuščanja ter se zahvaljujem za odstop od zasebne tožbe. Logarovci, dne 29. septembra 1929.
1237	Jožefa Jelen.
K^Ifiai*» g Pljnčno bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška po-itaja Rogaška Slatina.	1229
Brez škodc perele samo i milom!
1232
Omehčajte vodo z navadno sodo, vsled česar bodete prihranili na potrošnji mila. Izbirajte pa vedno le ono, na katero se lahko zanesete. Ne pozabite pri tem na
terpenlliovo milo
„GAZELA".
.'G

najboljše in najvarnejše pri
Spadnještojershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r, z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo pc najugodnejši obrestni meri. ¡s^T* Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
čaf^od''"bresti nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i
»To je prav tisto, kar me vznemirja,« je delal minister in mraz ga je stresel.
»Sedaj je ura sedem, v pol uri bi lahko poslal četo policije za njim, pa če ga bodo došli, to ¡Je zelo dvomljivo. Pred uro je zapustil Versailles, ,V zasebni kočiji potuje in s konji, ki, kakor veste, E vetrom dirjajo za stavo. Zameno bo dobil spotoma in brez prestanka bo potoval. Moji ljudje nimajo takih konjev —.«
»Dajte mi najboljšega konja iz vaših hlevov, gospod minister. Dohitel ga b&m.«
»Vi, Fernand —?« se je neverno zavzel vojvoda. »Kaj bodete vi — sami!«
»Ne vem. Po bližnjicah bom hitel in utegnem ga prehiteti. Vsak pedenj zemlje poznam. Doj-dem ga in ga posvarim. Voznika ima, mislim, in njegov sluga, pravite, potuje z njim. Dobro. Štirje bomo in dovolj nas bo, da odbijemo napad.«
»Ampak, dobri moj Fernand,« je dvomil minister, »ko pa niti ne vemo, po kateri cesti da bo potoval —. Kakor veste, lahko potuje po glavni cesti Pariz—Chartres, ki pelje naravnost, pa je zelo obljudena, ali pa črez Houdan in —.«
»Obe cesti se snideta pri Maintenonu, prebitim ga po bližnjicah črez travnike in polja, če mi daste svojega najhitrejšega konja, gospod mi-
nister. Če vi ne veste, kod bo potoval,« je pridjal z nepobitno bistroumnostjo, »potem tudi chou-ani tega ne vedo in ga bodo čakali kje onstran Maintenona.«
»Razen če so številni dovolj in zasedejo obe cesti —.«
»Težko, da so imeli čas za take obsežne priprave. Razen tega sta obe cesti precej obljudeni in peljeta po odprtem svetu, ki za zasedo in napad ni pripraven. Še le onstran Maintenona pelje cesta po gozdovih in je samotna, posebno po noči.
Konja, gospod minister!« Je prosil mož v sivi suknji in njegove ostre, globoko ležeče oči so se mu bleščale v navdušenju. »Konja mi dajte! Deset let življenja žrtvujem za najhitrejšega konja iz vaših hlevov!«
Minister ni rekel ničesar več. Tudi on J« bil mož odločnosti in dejanj, tudi on je bil ob tisti uri še ves goreč za Napoleona, ki ga je par let pozneje nezvesto zapustil, tudi on Je vedel ceniti gorečnost in vnemo, ki je žarela iz vse brezpomembne osebnosti dobrega, suhljatega moža v sivi suknji.
Pozvonil je, dal potrebna naročila in dvanajst minut pozneje je bi! Fernand že spet v
imHBiaaiHiaBHBsaBHaiaBBHEa
ES
ai d
■S ?
1086
oprema
L PIIÏÂN, €€lf€
Ustanovljeno leta 1S98
■1
■Bi ■B
BB BB
BB
as
BB
HBBilBBBIIBBBBIBBBBBSIBBIBllB
Hointf aMnrna trgovina mim FSMiiN - mnmr
blago za hmeljske vreče, ugotovljene moške obleke od Dtn 290 — napre],
dečje obleke od Din 99-— naprej, zimske vrhnje suknje od Din 330 - naprej. Isto-tako nudi vse vrste štofa, volne, barhenta, ne-premočljivega platna, blaga za zimske plašče, konjske odeje in koče po izredno nizkih canali.
Vsakdo se naj pred nakupom ogleda veliko zalogo ter se prepriča o nizkih cenah. 980
O) o a 2
ft. o M
sli»
® »J i —
a
"j
I
G °
® '2 U ra
a > -«o « m a
® a>
10 o 10
3 f .Si
» ?s o O O
■s p I > -35 -i
â g S-9
« s «s „S ■•lil
8 3 2
a. *sS
•s * g le
a p-Is -
a O
©
"" cl
50 S
>.2 ts ~
lili
1
> " S
h O «
•U
3 i>
iz poštene hiše takoj spreimem. STANKO KOKOŠINBK, trg. vrtn?r, Celje 8p. Hu-dinja 9.	1176
iOŠlii, ženske, stari, mladi 1
Vam vsem je naša znana PLETARNA za to zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih
Vae iz filsi« volne in tako po ceni, kakor Se dosedaf nobeno leto. Zato pa predno, te reči kupite, si oglejte to
n v plstarni M. VEZ3AH
U Maribor, Vetrinjska ulica 1?
S? za vino, dobro ohranjene, močne izdelave, v velikosl SlFlf IL 80 8odov P° ca 600—700 litrov in 16 sodov po ca 30®
..................... do 500 litrov proda po ugodni ceni Ivan Pire sodaf
Dravlje pri Ljubljani. Sodi so takoj uporabni.	117t
§m
Prvovrstna glazbila direktno ix
TOVARNE
oziroma tovarniškega skladišča
CENIK
Veliki ilustrovani
dobite zastonj I Naročite ga od največje odpremne tvrdke glazbil v Jugoslaviji:
MEINELIHESOLD
iovarna glazbil, gramofonov in harmonik
podružnica MARIBOR, br. 106-B 1159
Violine
Tamburice
Mandoline
Trube
Gramofoni
od Din 95.— napr. od Din 98.— napr. od Din Î36.— napr. od Din 595.— napr. od Din 3£5.— napr.
Roč. harmonike od Din 85.— napr.
Narnclfc §c na „§3o¥.0o§p@i®r"!
Lepo In irpežno
zimsko blago
za obleke kupila najcenejše v
maniMtflPBi trgovini
MM Plhlap
i2i9 Maribor
Gosposka ulica 5
Imam v ormoškem o-kraju dva orala pri-Esa mernega zemljišča za trtnico na prodaj. Re-^^ flektant ima stanovanje in hrano v hiši. •="*>— Ker primanjkuje v ks tem okraju trtnic, je dober uspeh zasigu-"ss ran. Več se izve pri 5£ PoŠti Sv. TomaS pri g— Ormožu.	1212
Sprejmem učenko Hi
strojno pletenje. Hra« na in stanovanje % hiši. Vse drugo po dcx govoru. B. Pušnikj Vojnik pri Celju. 181f
Ulanra k konjem, vaja-liiaptlg nega poljskega ¡a vinogradnegA dela, poite-nega, zdravega in pridnega sprejme takoj Mihael Lapuh, trgovec Dobova. 1221
Prodam takoj hišo z
dvema sobama, gospodarskim poslopjem in njivo ter vrtom. Prodam tudi Singer šivalni stroj za krojače. — Franc Rošker, Hajdo-še pri Ptuju. 1215
Iščem	deklico, šole prosta,	dobra plača. Dopisi	pod »pri Radgoni«.	*
1218
in čevljarska potrebščine,
kakor tudi vsakovrstna
gornje dels čevljev
kupite najboljSa in najceneje pri
Vaclav Vošineh. ISmbSSš
ledlu. Utrujenost je padla od njega kakor star, »bnošen površnik. Pa saj na utrujenost tudi ni Imel časa misliti. Zunaj na chartreski cesti so vihrali ko brzi veter konji s cesarsko kočijo in najdragocenejše življenje Francije je ogrožala tolpa drznih morilcev, ki se niso ustrašili niti najdrznejših sredstev v dosego svojih namenov. Nekje med potom so prežali in vladar se je morebiti prav ob isti uri nič hudega sluteč in ne-aastražen vozil v nastavljeno past —.
Naprej, naprej, Fernand! Brzi konji iz cesarskih hlevov so že dve uri pred teboj!
Po pariških ulicah brni in hrumi življenje velikega mesta kakor vsak dan. Možje hitijo po svojih poslih, ženskam se mudi na trg, vojaki in častniki odhajajo na svojo dolžnost. Pa vsak se za hip ustavi in začuden gleda, ko pritopota po ulicah silen belec, da se iskre krešejo izpod njegovih kopit. In konj in jezdec grmita mimo v blaznem diru ter izgineta proti Versaillesu.
Kak kilometer onstran Maintenona, tam, kjer glavna cesta iz Pariza v Chartres zavije v ! gozdove in se odcepita od nje dve stranski roti. i
ena v Houdon, druga v Dreuz, tam je stala leta 1811 3amotna krčma ob ce3ti.
Ni bila lepa. Preprosta štirioglata stavba je bila brez vsakih okraskov, čepela je na križišču trdo ob robu gozda, košati hrasti in visoki kostanji so jo obdajali, med njimi je stala tu pa tam tudi kaka murva, nad vrati pa je zanemarjeno visela deska z vabljivim napisom »Kmetski raj«.
Glavna cesta je s svojim bolj redkim prometom oskrbovala krčmo s par gosti, s 'takimi vsaj, ki se niso ustrašili njene negostoljubne zunanjosti in njenega ne ravno dobrega glasu. Podeželski ljudje, ki so morali v Chartres, so čakali pri njej na poštni voz in so iz dolgega časa morebiti stopili v umazano gostilniško sobo na kozarec pekoče kislice, ki jo je Alain Gorot, njen gospodar, doneče nazival »Šumeči nektar«, večinoma pa je stala krčma črez dari zapuščena in prazna. Kajti njeni .'edni gostje, različni dolgo-prstneži, postopači in druga toka še nevarnejša sodrga, ti so se shajal! v njenih slabo razsvetljenih kotih le ponoči, po dria pa so se rajši skrivali v varnem zavetju gozdov pred čuječo policijo.
Izšel je I.in II. zverek!
R«s nïaîe fie roSlli
Sffi
Hitptc $
Ne čakajte, dokler ss še dobi. Nad 1000 knjig Ze razprodani'«, osianefc bo kcnaiU ! Pišite Tiskarni sv. Cirila «* Mariboeek
ZA JESEN IN ZIMO!
Vdiha izbira
Oblek za moške ä Din 290-, 380 -, 450 -, 590 - i. t. d.
za fante od 12 do 171et, Din 220-, 250-, 330'-, 380'- i. t. d. za fante od 3 do 6 let, Din 80'-, 120'-, 130'-, 160'- i. t. d. za fante od 7 do 11 let, Din 90—, 130'-, 190"- i. t. d.
Zimske SUkltje, kratke Din 330'-.
s pliš ovratnikom, Din 450"—, 540'
Zimski raglanl, double Din 520--, 6oo-~, ?oo--.
580'-,
Klofrnld, hape, ziinsKo perilo, copate, rokavice, nogavice, ievlfc
ter vsakovrstna oblačila, kupite najugodneje v konfekcijski trgovini
JAKO» LAH, F1AB1D0B
Glavni m M. 2
©ttlejis si izložbe!
1205
Cene brez konknrencI
"äs rcvmaiizma in prodna?
Trganje in bodenje v udih in sklepih, otekli udi, «krivijene roke in noge, trganje in bodeoje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revma-tizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj
napreduje.
Ja % Vam nudim
zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak en produkt, ki ga proizvaja narava sama' za odrešenje bolehavega človeštva.
Vsakemu dam brezplačno za poskus!	1223
Pišite mi takoj in Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajo&ih se skladišč popolnoma brezplačno in franko en poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem
delovanju.
AUGUST MARZKE, BERLIN-WILMERSDORF, Bruchsa/erstrasse Nr.5. Abt.: 24
Lep postranski zaslužek deželi. Dopisi na: Pcržtn
ležeče Račje št. 12808, znamko za odgovor. TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBAI Ustan. L 1904.
nudimo sposobnim osebam nit 121«
KILHE PASE
trebušne obveze, proti vi* sečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze na krene žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.	121
Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA, bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter poSiljajo po povzetju.

Oblastna hranilnica mariborske oblast
Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CELJE, Cankarjeva H, ¡nasproti pošte.
(»reje: ioinoSfaJersha hranilnica, Celje).
Dovoljuje vsakovrstua komunalna, mehjoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, unrrinje žirovne in kontokorentno posle in vse druge t denarno stroko spadajoče transakcije.
Sprejema VlO^C n» vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih OBrCSilSji 113 iElg0dIt€ 5ŠC.
Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti jamči IIIafa&OrSHd 051351 z vsem svojim premoženjem in z vs > svojo davčno močjo.
zsto ie zavod nafvarnefSi v cen oülssd.
Vlagat« gem izve» Maribora in Celja poHje na zahtevo foiožnice.	662
§f cca e i
fÄMr Will HIÄ bombaž. svila za ročna 1*1 fit.. S<t>LT|Mj dela In pletenje.
PofrcH^Cliic za šlvilfc Ii kroiofc
I®» šerec
Maribor
Aleksandrova c. 23
INFORMACIJE DAJE , DRUŠTVO 2TA OBRTNE POTREPSTINS. U OSIJSK" "
m0mmm
Maribor, Gosposka ulica štev. 36. Najboljša izpeljava
fotografij
in nizke cene. 1157
Majorja lavnimi močmi sprejme A. Misita, Jarenina 47. 1187
Divje kostanje
kupim in plačam najboljše, istočasno iščem nakupovalce. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 16. 1181
Novi sodi 300 in 400 1
na prodaj, več sodov skupaj po 1 Din 20 p liter. Zvonar, sodar-stvo, Stari trg, Slo-venjgradec.	1214
Drevesca, jabolčna in hruškova, brez gnojenja vzgojena, po Din 15 komad oddajam 15. oktobra dalje samo o-sebno, km- je zaloga mala. Kupujem jabolčne peške; Ponudite in navedite ceno. Anton Jelen. Št. Ilj, Velenje.	1217
Prodam ali zamenjam
posestvo; nova hiša z vinogradom s 3 orali zemlje. Poizve se v Laporju pri Ivanu Kaukler, pošta Laporje, št. 52.	1213

Poznavalci)! S SÄS
samo pri
FRANC HOlARlC, APACE
Za zimo |e
Srajce, porhanli od
Porhanli za obleke	od
10-16 w« 10-20 -
Blago za ženske j|AS<kA
obleke od Blago za ženske manlelne od
modne stvari Blago za suknjiče in obleko	od
Zgotovlien zimski	£AA
moški suknjič od <SJtF"lFlFU Zgotovljene moške obleke	od
50-200
200-500
EKSPORTNA HISA, MARIBOR Aleksandrova cesia 19 -.-.■...
Dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanteri)e, pletenine, kratkega blaga ter Igrač na drobno in <|ebelo. 677
Marko Cutič
Ketlar
Maribor
[Slovenska allca18^
Prit^tcam svoja	¿^»»ac, ka-
kor: kotlje za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonku-renčnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov Alfa.	1037

Najvarnefše lit najboljše naložite denar pri
sojilnici v Celju
regislrovanl zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
^nilllHllllllllllllli!lllll!H!!!ltllllllll!l!lill!l!lllll!llllllllllllll)i Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,OOO.OOO--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestmkov z vsem svojim premoženjem.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
7382256542800231365