STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA •1.30 (a o. u HudL v vrat«. • soboto 4. miriwn,m«. - uto vk ttvrllka M Letnik LIH i ■ ■ " EDINOST fci «pron»ia*roi Trmi (3), alkut & Ftiomko d'As*t*i 30, T®-Moo 11-97. Doplrf na) m poitlfato bktf^no urednittru, otfUsi, r«kla-in Amtf pa vpraidltvu. Rokopisi m m vračajo. Nefranktraoa •a na apr«t*niaJo. — Last, laloiba in tt»k Tiskara« «Edino*U. Rodurtdaifttvo v Oor le i: ulica Giosu* Carducoi It. 7, La- TalaL it. 337. Okrni in odflovorai uradnik: proi FlUp Park. Volilna ata Poljskem V lefcoftnjem letu se bodo vrfti-rle ▼ Steviiiiiii evropskih državah volitve v parlament, katere bodo imele veliko politično važnost. To velja predvsem glede volitev v Franciji, Nemčiji in Angliji, kjer lahko prinesejo dalekosežne spremembe v upravo in obenem tudi v zunanjo politiko imenovanih držav. O-meniti je treba tudi volitve novega predsednika v Zedinjenih državah severne Amerike. Pa tudi po nekaterih, manjših državah «e bodo vršile letos važne politične volitve. Danes hoćemo govoriti le o volitvah na Poljskem, tej po svojem zemljepisnem položaju važni slovanski državi na vzhodu med Rusijo in Nemčijo. Od znanega puča maršala Pilsudskega v maju I. 1926. se je razvijalo vse notranjepolitično življenje v tej državi v znamenju srdite borbe med parlamentom in vlado, med parlamentarizmom in diktaturo maršala Pilsudskega. Ta dvoboj se je sedaj prenesel med narod, kjer je takoj zavzel obliko trde volilne borbe. Stranke so že predložile kandidatske liste. Teh je 33, a zadnja tekoča številka je 34, kajti številka 9 je bila nalašč izpuščena, in to z ozirom na dejstvo, da je med volilci mnogo nepismenih, ki bi število 9 lahko zamenjavali s Številom 6. Pregled onih strank, ki so postavile svoje liste, nudi obenem tudi pregled pri nas le malo znanega notranjepolitičnega u-9troja te države in zato ga po-dajemo v kratkih obrisih. Prva stranka po tekočem številu je nadstrankarski blok pristašev sodelovanja z vlado. Dalje: 2) poljska socialistična stranka, ki gre v volilni boj skupno z nemško socilno-demokratsko stranko; 3) \Vyzwolenie, t. j. radikal-no-napredna Stranka i maiih kmetov; 4) Bund — židovska socialistična stranka, ki zahteva za židovske otroke šole v židovskem žargonu (yiddish); 5) Poale-Zion, socialistična stranka z nacionalističnim programom obnovitve židovske države v Palestini; večino tvorijo levičarski komunisti; 6) Ukrajinska narodna zveza, takoime-novani «hliborobi>., ki je lojalna napram vladi in dobiva od nje podporo; 7) narodna stranka desničarskih delavcev, ki ne simpatizira s Pilsudskim in ima največ pristašev v Gornji Šleziji; 8) ukrajinska kmetsko-delavska zveza z zmernim socialističnim programom; 9) Te številke nima nobena stranka, kot smo omenili zgoraj; 10) kmetska stranka, t. j. stranka radikalnih malih posestnikov, ki jih vodi Jan Dabski in ki je za agrarno reformo, toda proti vladi; 11) monarhistična organizacija, ki nastopa prvikrat; 12) kmetska i4adikainp stranka; 13) komunistična stranka; 14) kmetska zveza, eno krilo stranke Dabskega, ki simpatizira s Pilsudskim; 15) poljska ljudsko-katoliška stranka; 16) poljska socialistična stranka; 17) narodno-židovska zveza iz Malopoljske, t. j. vladi vdani cionisti; 18) blok narodnih manjšin; v tem bloku niso socialisti manjšinskih skupin, Rusi, nekatere ukrajinske stranke in Litovci; ti poslednji se ne udeležujejo volitev; 19) Zveza ukrajinskega «Selroba»; 20) ruska narodna zveza, lista ruske manjšine; 21) narodno-državni blok dela (prijazen vladi); 22) volitveni blok ukrajinskih socialističnih kmetskih in delavskih strank (socialni revolucionarji); 23) zveza kmetske sile (brez pomena); 24) narodno-katoliški blok; 25) poljski katoliški blok; 26) ukrajinska delav ska stranka; 27) Poale-Zion (desnica); 28) ukrajinski volitveni blok kmetov, delavcev in delajoče inteligence; 29) volitveni blok invalidov in demobiliziranih vojakov (za vlado); 30) katoliška zveza zapadnih krajev (za vlado); 31) sionistični demokratski blok; 32) poljska kmetska levica; 33) vsežidov-ki narodni blok in 34) neodvisna socialistična stranka (komunisti). Vse te številne liste se lahko razdelijo v nekoliko skupin. Desnico tvorijo katoliško-mu od-m in katoliško4judski^ bloki, ce*trum vladni blok z nekaterimi manjšimi skupinami, ki simpatizirajo z vlado, a na levi strani }e poljaka socialistično stranka z nemškimi socialnimi demokrati, dalje židovski Bund in končno komunisti in Neodvisni socialisti. Lista narodnih manjšin stoji izven strank. V Varšavi so presoja položaj na različne načine, a računa se z možnostjo, da prinesejo volitve velike spremembe, in sicer v korist levih strank. Velik« uspehe bi utegnili doseči poljski socialisti in morda celo tudi komunisti. Tudi izgledi vladnih strank se različno presojajo. Dejstvo je, da vladni blok naj£ivahneje agitira in seveda tudi naj svobodne je. Presenetljiva strankarska razcepljenost, o Kateri pričajo številne liste, pa kaže, da se Poljakom ni posrečilo ustvariti nobene mogočne politične stranke s čvrstim političnim programom, ki bi bil sprejemljiv za večino državljanov vseh slojev in stanov. Nedostatek take stranke ali par takih strank se v sedanji volilni borbi živo ob-čutL Preuredi iracionalnemu pre&Mftoa Načrt odobren od velikega fašistovske^a sveta RIM, 3. Sinoči ob 22. je veliki fašistovski svet nadaljeval svoje delo pod predsedstvom načelnika vlade on. Mussolinija. Seje so se udeležili ministri Feder-zoni, Belluzzo, Ciano, Fedele, Giuriati, Rocco, Volpi; državni podtajniki Grandi, Bottai in Giunta ter on. Turati in ostali člani velikega sveta. Veliki svet je nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu za preuredbo nacionalnega predstavništva. Razprave so se udeležili Rocco, Federzoni, Turati, Giunta, Giuriati, Bal bo, Belluzzo, Starace, Volpi, Marghinotti in Blanc. On. Mussolini je re-asumiral glavne točke debate, nakar je veliki faSistovski svet odobril zakonski načrt. Seja ge je zaključila ob 1.30 po polnoči. Prihodnja se bo vršila v torek ob 22. _ Proračun ministrstev vojne in mornarice RIM, 3. V poslanski zbornici so bile danes razdeljene kopije proračunov ministrstva vojske in aeronavtlkj za poslovno leto 1928-1929. Proračun ministrstva za aeronavtiko znaša 500 milijonov lir. Navzlic temu, da napiam proračunu za tekoče poslovno leto ni bil znižan, bodo v bodočem poslovnem letu prave aeronavtične službe boljše dotirane, ker so bili znatno zmanjšani izdatki za osobje Proračun ministrstva vojske pa bo v bodočem poslovnem letu za 121 milijonov 431 tisoč lir manjši, nego proračun za leto 1927-1928. To zmanjšanje je treba pripisati predvsem znižanju draginj škili doklad osobju. Dsloole policije Poročilo ylavn3ga policijskega ravnatelja RIM, 3. Glavni policijski ravnatelj je izročil državnemu podtajniku pri ministrstvu aa notranje zadeve on. Suardu poročilo o delovanju upravne in sodnijske policije tekom leta 1927. Iz tega poročila sledi med drugim, da je bilo v letu 1927. zaplenjenih 8838 komadov strelnega orožja, 6165 nožev in bodal, 37.625 patron, 1635 kosov razstrelilnih snovi » toliko trgovci kot odjemalci, so vse drugo nego razveseljive. S povratkom k stalnim cenam, ki bodo določene na način, da bodo varovani interesi trgovcev in odjemalcev, se bo skušalo dati trgov m i na drobno nekako normalno lice. Vrednost tega poskusa ni le gospodarske, temveč tudi vzgojne narave — zaključuje posl. Lantini — ker gre pri tem tudi za to, da se povzdigne dostojanstvo trgovca in odjemalca, kar je tudi potrebno za splošno gospodarsko stabilizacijo. Zsn&e v zsdnji vtfnl Ogrski statistični urad je objavil te dni končno veljavne podatke o z gubah tbivie Avstro-Ogrske v vojni od 1. 1914 do 1918. Ker so dogodki, na katere se nanašajo ti .j>o-datkl, v bridkem spominu tudi še mnogim našim čitateljem, posnem-ljemo v naslednjem glavna števila, ki jfcr&iajo napor bivše monarhije, oziroma njenega prebivalstva Od za&etka vojne do 31. novembra 1918. je mobilizirala bivša monarhija 8,321.450 mož. Od tega števila je odpadalo na Ogrsko 43%, dasi — pripominja poročilo — je tvorilo njeno prebivalstvo le 40.9% prebivalstva cele monarhije. V vojni je padlo in uinrlo 1,542.002 vojakov, od katerih ogrskih državljanov CG0.821. Ranjenih je bilo 1,838.450 vojakov, med njimi 743.559 iz OgTske. Po zpubah, ki jih je pretrpela jo bila bivša Avstro-Ogrska na tretjem mestu med vsemi drŽavami, ki so se vojskovale. Sedanja povojna Ogrska je zgubila po tej statistiki 31.650 oficirjev in 708.544 vojakov. Na vsakih 1000 moških pride 195 mrtvih. Podaljšanje plačevanja taks Zainteresirance obveščamo, da je podaljšan rok za plačevanje posebnih taks na javne o-brato in na nadalkoholne pijače do 31. marca t. 1. PRVA VELIKA ČEHOSLOVAŽKA PRIREDITEV Danes se bo vršila v dvorani «Circolo Artistico» prva velika če-hoslovaška plesna prireditev v Trstu. Začetek ob 22. uri zvečer. — Spričo velikega in splošnega zanimanja, ki ga je vzbudila prireditev v tržaški družbi, je gotovo, da se bo zibralo na njej veliko število odličnega in elegantnega občinstva in da bo večer sijajno uspel. Rojstva, smrti ln poroke v Trsta dne 2. februarja 1928 Rojeni: 9; mrtvi: 10; poroke: 6. Iz tržaškega življenja Mina ubila dva delavca Včeraj popoldne se je dogodila v kamnolomu pri Sv. Ivanu strašna nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Okoli 15. ure sta delavca Matevž Žagar, 32-lete<\ stanujoč v Padričah št. 2, in Joeip Glavina, 46-leten, stanujoč v Bor-štu št. 90, pripravljala mino, da bi razstrelila veliko skalo. Ko sta bia že skoro gotova s svojim poslom, je mina iz neznanega vzroka nenadoma eksplodirala in ne-! srečna delavca sta za hip izginila v oblaku dima in kamenja. Ko se je dam razkadil, se je delavcem, ki so prestrašeni prihiteli na me* u. «£U1N08T» V l'rstd, dne 4. ie&iuarja 1928. Sto nesreče, razkril presunljiv prizor: Žagrar in Glavina sta ležala med kamenjem nezavestna in ■grozno razmesarjena. NavzoČni so !ju naglo odkopali izpod kamenja, kLa bi Jima na kak način pomagali Pa so kmalu uvideli, da je vsaka pomoč zaman; nesrečna delavca sta bila že mrtva. O tragičnem dogodku so bili ob-i*eStemi vrdelski orožniki in policijski organi iz komisarijata v ul. Ltiigi Ricci, ki so se takoj podali tia lice mesta ter uvedli prvo preiskavo o vzrokih nesreče. Pozneje ^e dospela na lice mesta tudi sodna komrtsija, ki j« po ugotovitvi dejanskega stanja izdala dovoljenje za prevoz trupel nesrečnih žrtev poklica v mrtvašnico mestne bolnišnice, kar se je zgodilo okoli 18. ure. O vzrokih nesreče se ne ve nič gotovega. Najbrž se je med basanjem mine dvignila od skale, ob katero je mogoče eden od dveh nesrečnih delavcev udaril s kakšnim orodjem, kaka iskra, ki je zažgala dinamit in tako povzročila tragično eksplozijo. Samomor. V svojem stanovanju v Rojanu št. 793 si je včeraj predpoldne o-koli 11. ure vzel življenje 39-letni nočni čuvaj Josip Bellantich; s službenim revolverjem si je pognal kroglo v glavo in se smrtno ranil. Na vpitje Bellanticheve hčere so prihiteli sosedje, ki so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Z avtomobilom tega zavoda je bil Bellantich nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer pa je kmalu potem izdihnil. Ni znano, kaj je moža gnalo v smrt. Zdi se pa, da ga j« do obupnega koraka v gotovi meri dovedel alkohol, kateremu je bil Bellantich strastno udan. Avto ga je povozil. Sinoči okoli 20. ure je bil prepeljan z nekim avtomobilom v mestno bosnišnico ll-'etni Ivan Pucaj iz Krašice pri Bujah v Istri; deček je bil nevarno poškodovan; imel je zlomljeno levo nogo v stegnu, hudo pretresene možgane in več ran na glavi. Neki sorodnik, ki ga je spremljal, je povedal, da je Puca-ja povozil avtomobil. Okoli 10. ure ee je namreč deček mudil na cesti blizu domaČe vasi. Nenadoma pri-vozita v nasprotni smeri dva avtomobila; enemu se fantič srečno umakne, a ne tako drugemu, ki ga v hipu zmedenosti ni pravočasno zapazil. Nesrečnega dečka so sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je zelo nevarno. Šofer avtomobila. ki je zakrivil nesrečo, je bil aretiran. Nezgode pri delo. — Ko je 30-Ietni železničar Her-kul Ronci, stanujoč v ulici Udine št. 30, včeraj popoldne priklapljal v kurilnici na glavni postaji ten-der k lokomotivi, ga je ta udarila tako močno v glavo, da si je zado-bil precej hudo rano ter si pretresel možgane. Nesrečni železničar je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo zdravil — če ne nastopijo kake komplikacije — kakih 14 dni. — Pri dedu v neki avtomobilski garaži, ki jo gradijo v ulici Raffi-neria, je 52-1 etnemu tesarju Franu Arduino, stanujočemu v Rocolu -Valle št. 491, včeraj popoldne priletelo na glavo kladivo, ki je padlo z zidarskega odra, visokega kake 4 metre. Arduino je moral i-skati pomoči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik obvezal in iz-lečil rano na temenu, ozdravljivo v 8—10 dneh. Brezuspešen zlikovski naskok na blagajno. Predpreteklo noč so neznani zlikovci preizkušali svojo tatinsko srečo v tovarni čokolade Lejet v ul. čo v tovarni čokolade Lejet v ulici Michelangelo Bonarotti. Toda to pot jim je slepa boginja pokazala roge. Zlikovci so nameravali vlomiti in kajpada izprazniti blagajno tovarne, prepričani, da bodo našli med njenkni jeklenimi stenami bogato plačilo za svoje ponoč-no «deio». V tem prepričanju so jo napadli s tihim svedrom in drugim vlomilskim orodjem, a zaman. Bodisi da njihove vlomilske priprave niso bile kos močnim jeklenim ploščam blagajne, bodisi da jih je prestrašil kak ropot, morali so o~ pustiti zapriče»to delo in za enkrat požreti sline po lepih tisočakih. Da hi ne odšli čisto praznih rok, so odnesli moški jopič in razne pisarniške potrebščine, vsega skupaj v vrednosti par sto tir. OdkurlH so jo po isti poti, po kateri so prići i, namreč čez ograj ni zid, ki »o ga preplezali. O tatvini so biH obveščeni policijski organi, ki sedaj pridno poizvedujejo po zlikovcih. Zaplemba iaocemakaga tobaka Tekom preiskave v stanovanja 53-letnega Karla Novaka, stamajo-Čega na Campo S. Giacomo, mo policijski organi našli in zapfocii-li nekaj inozemskega tobaka, ki je bil najbrž vtihotapi jen te proste luke V. E. III. Novak bo moral plačati globo, ker se je o stvari obvestila finančna oblast. Aretiran slepar Ker se je izdajal za pooblaščenca tukajšnjega odv. Saturnina Freschia in j« s to pretvezo os lepa ril 28-letnega trgovca Adolfa Pomi, stanujočega v ulici Veitor Carpaccio št. 1, za znesek 200 lir, je bil naznanjen policiji neki Marij Dolenz iz Trsta. Ptiček jo je pa previdno odkuril neznanokam. Za njim je bil izdan aretacijski nalog, Tržaško sodišče Izbiti zobje. Včeraj je stal pred četrto sekcijo tržaškega kazenskega sodišča, ki je zasedala pod predsedstvom cav. Marinaz-a, uradnik Natal L. obtožen težke telesne poškodbe. Dne 20. februarja pr. 1. se je namreč v ulici XX Settembre odigral naslednji dogodek: Gruča mladeničev je šla po omenjeni ulici in naglas prepevala razne športne pesmi. V bližini kavarne «Battisti» je stala druga gruča mladeničev in eden iz te gruče je baje zaklical nekaj, kar pojoči gruči ni bilo po godu. Uradnik Glauco Z. je stopil k pretveznim izzivalcem in zahteval zadoščenja. Dobil ga je v obliki — pesti, ki mu je priletela z vso močjo v obraz in mu izbila kar štiri sprednje zgornje zobe. Seveda je moral na rezilno postajo in potem k zobozdravniku, ki mu je nadomestil izgubljene zobe z umetnimi. Na lice mesta prihiteli karabine rji so koj po pretepu, ki je sledil incidentu v ulici XX. Settembre, identificirali storilca v osebi obtoženca. Obtoženec deloma priznava dejanje. Pravi pa, da je prej dobil u-darec z dežnikom in zato je napadalca pahnil, da je padel. Pri tem se je udaril tako, da so mu odleteli zobje. Zdi se pa, da je L. preiskovalnemu sodniku orisal dejanje drugače. Priznal je, da je udaril Z. s pestjo v obraz. Z. ne pove ničesar novega. Trdi, da mu je zobe izbil udarec s pestjo. Ne more pa z gotovostjo reči, da ga je udaril obtoženec. Tudi precej številne priče se ne morejo izraziti o zadevi. Pretep je bil tak, da se ni videlo ničesar. Branil je odvetnik dr. Giannini. Sodišče je smatralo L.-a odgovornim za dejanje in ga obsodilo na 10 dni zapora, ki ga je L. že odsedel. Razsodba v obravnavi proti vlomilcem. Velika obravnava, ki »e je vlekla nad 14 dni, se je včeraj saključila. Na zatožni klopi so sedeli: Josip Mesineta, star 28 let, Jernej Svara, star 40 let, 34-letni Karel Ivancich, Marijan Holzer, star 41 let, Nikola Pascovich, star 27 let, Karel Nor-dio. star 24 let. Josip Mengote, star 30 let, Alojz Alfieri, star 35 let, Marcel Grison, star 32 let, Josip Mercich in Frančiška Holzer roj. Petan, obtoženi vlomov v blagajne Tržaške anonimne transportne družbe, paroplovne družbe Cosu-lich, tvrdke Savel Sadoch in v blagajno upravništva mestnih vodovodov. Pri teh vlomih so pokradli 150.000 lir. O poteku obravnave nismo poročali, ker je bila preobširna in prezamotana. Včeraj je prišlo do razsodbe. Branili so odvetniki Robba, Tu-rola. Zennaro, Berton, Giannini in Poillucci. Svara je bil obsojen na 5 let in 8 mesece ječe in 1 leto strogega policijskega nadzorstva, Mesineta na 4 leta in 5 dni ječe, Ivamcich na 3 leta ječe, Holzer na 3 leta ječe, Paiascovieh na 3 leta ječe, Nor dio Goriške mestne vesti fale 11ilgm, ki se mm Je omračil un ia U bi bil kmalu povzročil železniško nesrečo. Predvfcraj&n^im zjutraj ob 7.30 bi ee bila na goriški svetogorski postaji kmalu zgodila železniška nesreča radi nenadne zblaznel os ti nekega želeeničarsksega uslužbenca. Neki Alojz Kocijančič iz Gorice, star 46 let, ki je bil zaposlen ▼ skladišču lokomotiv na svetogorski postaji, je omenjenega jutra šel na delo. Ko pa je prišel v bližino prostora sa izmenjavo m premikanje tirov, ki je od postaje oddaljen okrog 1500 m, je stopil k izmenjalni pripravi in jo premaknil ter tako aaprl prosto pot mešanemu vlaku št. 4343., ki je t nekaj minutah imel pri vozit i iz Podbrda. To njegovo gesto pa je k sreči zapazil tamkaj nastavljeni stražnik - kretač ter pomaknil Izmenjalnik nazaj, da je vlaku, ki se je že prikazal na progi, odprl vnovič prosto pot na postajo. V tem hipu pa je Kocijančič; skočil proti prihajajočemu vlaku in pričel vihteti po zraku klobuk, češ da naj ustavi. Strojevodja je na to vlak na mah ustavil. Med potniki je radi močnega sunka nastala panika in vsi prestrašeni so hiteli k oknom, da bi videli, kaj se je zgodilo. Ko je kretač razložil strojevodji, kaj se je zgodilo, je ta odpeljal vlak na postajo, Kocijančič pa je ostal ob progi obrnjen proti verigi praznih vagonov, ki so stali in čakali že bagre koliko časa na stranski, mrtvi progi, ter smeje vihtel klobuk po zraku. Nato so pritekli k njemu železničarji in ko so videli, da ee mu je omračil um, so ga e veliko tete-vo odvedli na njegov dom. Trezna ženske! V zapor so morali spraviti orožniki neko Marijo Cecutta, staro 26 let in stanujoče v ulici Barca št. 2, hodila je namreč po mestu kot - barka po razburkanem morju, zakaj bila je tako pijana, da so se ljudje na ulici kar zgražali. letotako je imela opraviti z o-rožniki neka Antonija Comel, stara 40 let, iz Kromberga, ker so jo našli na Šempetrski cesti piano ter se je zelo nedostojno obnašala. Lačni tatovi V hišo nekega Antona Velišče-ka te Za potok a št. 26 pri Kanalu so vdrli ponoči tatovi ter mu odnesli 26 salamov, ki jih je Velušček komaj pred nekaj dnevi izdelal, ter ga tako oškodovali za 350 lir. Oj ti prenseta koža I Trije so sedeli na zatožni klopi. Ivan Kogovšček iz Zavratca, njegova žena Frančiška Seljak, roj. v Žireh, ter Franc Menegati, tudi iz Zavratca. Prvi je bil obdožen, da je šel čez mejo v Jugoslavijo brez potnega lista ter vtihotapil kravjo kožo; ostala dva pa, da sta mu pri vtihotapi j enju kože pomagala. Kogovšček prizna, da je šel čez mejo, toda se opravičuje, da mu je poginila krava, radi česar jo je moral odreti in kožo nato neeti t bližnjo vas v* Jugoslavijo ustrojit. FinaaČna stražnika trdita, da sta zalotila pri tihopaljenju kote Frančiflko Seljak in njenega malega 10-letnega sinčka ter ju ustavila. Trdila sta sprva, da neseta kožo iz Idrije, končno pa sta priznala, da jo je utihotapil čez mejo Ivan Kogovšček. Sodišče je obsodilo Kogovgčka na 6 mesecev zapora ter na 100 lir kazni. Ostala dva pa ieskc%a na 8 lir ln 80 stotink globe. Ker je oskrunil sliko WJ. Vel. kralja In ministr. predsednika Orožniki iz Krmi na so aretirali in naznanili sod ni jeki oblasti — kot pravi poročilo — nekega Ar-tura Kristijančiča, starega 41 let, iz Kozane v Brdih. Obdolžen je, da je raz&alil Nj. Vel. kralja in ministrskega predsednika Musso- na 8 mesecev ječe, Alfieri na 4 leta in 8 mesece ječe, Grison na 4 leta ln 3 mesece Ječe ln Marsich na 5 mesecev ječe. Drugi so bili oproščena. linija e tem, da je poškodoval njihove slike z bodlja j i noža in s streli iz puške. Pri preiskavi v nje govi hiši so baje našli v resnici lovsko puško ter oster fovč. Kristi-Jančič »e nahaja v zaporih v Kr-t&inu, kjer je na razpolago sodnij-skl oblasti. Paskofien samomor Neki Orasetti je zapazil včeraj popoldne, kako se je neki neznanec na zagnal mostu S. Ghtara k mostni ograji, splezal nanjo m se hotel vreči v globočino. V tistem hipu je on skočil k njemu in ga zagrabil. Toda neznanec se je bil tako sa trdno odločil, da si bo vzel livljenje, da ga Orasetti skoro ni mogel zadržati, šele ko mu je prišlo neko mimoidoče deklo na pomoč, se um je posrečilo neznanca spraviti zopet na most. — Poklican je bdi Zeleni križ, ki je človeka s samomorilnimi nameni odpeljal na kvesturo. Tu je izpovedal neznanec, da se piše August Bresan in je star 36 let, stanujoč v ulici Cappuccini št. 1. Svoje življenje pa si je hotel vzeti radi slabih drutinskih razmer. Porezal se je Neki Befcastijan Dem on te, star 19 let in stanujoč v ulici Formica št. 19, se je pri delu tako nesrečno porezal po roki, da ga je moral včeraj Želeni križ prepeljati v mestno bolnišnico. IZPRED SODIŠČA Občinski sloga, ki ni oddajal uradnih pisem na pošto. Včeraj se je moral zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem neki Ivan Albert iz Beljaka, stanujoč do sedaj v Trbižu na bivšem Koroškem. Bil je obtožen, da je kot občinski sluga na občinskem uradu v TVbižu pridržaval njemu izročena uradna pisma, ki bi jih moral odpošiljati po pošti tja, kamor so bila naslovljena. Pri preiskavi v njegovi hiši so dobili namreč cel kup neoddanih pisem na kašči (v podstrešju) ter ga na podlagi tega naznanili sodnijski oblasti. Obtoženec, ki govori nemško, trdi, da on ne ve ničesar in da je vedno pisma v redu pošiljal dalje in da mu jih je lahko kdo drugi podtaknil na podstrešje. Kot priča nastopi tudi sedanji trbiSki poteštat, ki potrdi, da so se našla pisma v podstrešju Albtove hiše, toda nedotaknjena. V njih se je nahajalo vse polno prošenj za potne liste, velika menic, in važnih uradnih stvari. Namen pridržavanja teb pisem je bil po njegovem mnenju ta, da si je občinski sluga, ki bi moral za pisma kupovati z njemu izročenim denarjem znamke, ta denar lahko pridržal. Državni pravdnik je zahteval, naj se bivši občinski sluga obsodi na 2 leti zapora in 2000 lir kazni. Sodišče pa miu je prisodilo 1 leto, 6 mesecev ter 10 dni zapora, 350 lir kazni, poravnavo stroškov itd. Starček, ki si fe prilastil ovco Zagovarjati se je moral pred goriškimi sodniki 70-1 etni starček Jakob Gorenšek iz Ravni. Obdolžili so ga, da je ukradel ovco svojemu sosedu kmetu Listru. «Ali ste res pobrali ovco?» «Sem jo. Pa zato, ker mi je bil Ltetrov sin dolžan 175 lir.» Lieter pravi, da mu je na paši zmanjkalo kar pet ovac. Ena pa je nekega dne ušla iz Gorenškovega hleva ter pribežala domov. Zato je takoj videl, da mu jo je Gorenšek pobral. Ce mu je bil sin dolžan, kaj njemu mar, saj so ovce njegove ln on je gospodar, ne sin. Sin pove, da je res GorenŠku dolžan te od leta 1920 pa le 100 lir. Pet let se Gorenšek ni zmenil za d odg in ga ni vprašal, naj mu vrne, šele potem ga je vprašal in rekel, da če mu ne vrne, bo pa njih živino kradel. Državni pravdnik cav. Gaspari pravi, da bi bilo treba starčka kaznovati z enim letom zapora. Sodišče pa ga kaznuje le s 300 lirami kazni, pa le pogojno za dobo 5 let. TOLMIN K umoru v K neukih Ravnah Plesi - Mraz Ko je «Edinost* zadnjič poročala razne podrobnosti o u-moru in pogrebu nesrečnega kmeta Jožefa Šoriija ,z Knežr kih Ravni, je med drugim omenila, da pada spiošna sumnja glede Izvršitelja Gžnenjeneg-a u~ mora na nekega Štefana Begx>-ža iz Borovnice. Radi tega, ker so ljudje vedno ln vedno gonili eno in isto, so Begoža varnostni organi aretirali. Imeli so ga zaprtega več dni. Končno se mu je posrečilo dokazati, da je on v noči, ko se je zgodaj umor, spal doma. Zaradi tega in sploh radi pomanjkanja dokazov so ga izpustili. Ko se govori o Tolminu, si ga vedno nekako podzavestno predstavlja človek sledečega: 1.) da je Tolmin naravno in največje središče v gornji soški dolini; 2.) da ima Tolmin radi svoje lege v gorah krasno in naravnost privlačno lepo okolico; 3.) da so se Tolminci do zadnjih časov smatrali kot lahkoživi, veseli tržani, kar pa je zadnje čase precej upadlo; Tolminci so postali resnejši, vsako stvar dosti bolj tehtno premislijo kot so jo mogoče kdaj prej. Ozrimo se danes na to zadnjo, dejal bi, najnovejšo našo lastnost! Pomanjkanje denarja in nekak treznejši Čut, ki se je porodil iz tega, Gdvrača Tolmince marsikdaj od lahkoživega razživljanja. Dokaz temu je zadnja plesna prireditev, ki se je vršila pred 14 dnevi. Isto dejstvo, mislim se bo shodilo tudi jutri, ko se vrši drugi ples v pustu. Saj so časi dovolj resni. Zima, ki je v zadnjih deževnih dneh skoraj izginila, se je sedai povrnila v vsej svoji pravi obliki. Zapadlo je celo nekoliko snega.. Precej hudo je pritisnil tudi mraz. Vse kaže, da se letos zima ne bo tako zlepa umaknila. RUTE NAD VOItČAMI. Sneg in zverina. Po naših gorah je padlo pred nekaj dnevi približno deset centimetrov snega. Skopnel ho kmalu, ker so sedaj postali solnčni žarki že močnejši. Našega ljudstva se je polastila v zadnjem času velika radovednost. Neka zverina se je prikla\la v naš kraj. Dolgo časa se ni vedelo, katera zverina naj bi bila zalezla k nam, dokler se ni ugotovilo, da je to divji prašič. Lovci tekmujejo k. vso vnemo v zasledovanju zverine. Pri tem jim je dobro došel tudi na novo zapadli sneg. Po sledovih je sklepati, da mora biti mrjasec velik in star, kar priča njegova dlaka, ki so mu jo lovski psi iztrgali te dneve na ajbski strani, ščetine so izredno dolge. Pripomba uredništva: Dne 24. decembra lanskega leta smo priobčili dopis iz Dolov pri Idriji, v katerem je bilo povedano, da je izs taknil Franc Lapajne, krvski či* vaj, sledove divjega prašiča v gozdu. «Vrh Zale» nasproti Zelenka, da se je napotilo več krvcev tako} drugi dan na lov, da pa ta pchod ni imel zaželjenega uspena. Edine le čuvaj, ki se je bil pridružil lovcem, je videl mrjasca, ko je ta skočil iz svojega lota pod košato smreko in izginil v bližnjem jarku. Dne 19. januarja t. 1. smo priobčili dopis s Št. Vi£ke gore, kjer poroča dopisnik o nekem čudnem sledu v snegu. Po razjedenih koreninah je sklepal, da, mora biti divji prašič. Blieu Stopnika *>ta videli dve deklici nenavadno zver prav tisti čas. Danes priobčujemo dopis iz Rut, ki zopet omenja divjega prašiča. Po našem mnenju gre za eno ±n isto žival; najorej se je pojavila v Jellčnom vrha, odtod jo je mahnila na §t. Viško goro črez Stopnik; in priSla liončno v volčansko občino. Tako smo precej točno zasledovali tega pritepenca na vsem njegovem potovanju po goriški pokrajini in to na podlagi naših do-pisov. Prav nič se ne borno Čudili, ako dobimo prihodnje vesti o njem iz kanalskega ali iz kobariškega o-kraja. Ivam točno jo ubere, Se ne vemo. Vsekakor bi bilo dobro, da bi lovci stopili iz svoje resei-vira-nosti na plan in g z. pihnili, da ne bo več strašil. BORZNO POROČILO Amsterdam 759.5Q-765.50, Belgija 261-265, Francija 74.05-74.35, London 91.92-92.12, New-York 18.83 H-18.89*4, Španija 3P.0.50-32C.50. Švica 362.25-364.25, Atene 24.75-25.25. Berlin 447.50-453.50, Bukarešt 11.40-11.80, Praga 55.85-56.15, Ogrska 327-333, Dunaj 263-269, Za&ret 33.05-33.25. Vojnoodškodninske obveznice 74.25. MALI OGLASI IZREDNA PRILIKA. Spalna sobi, orehova, zrcala, mormer. Opčine, Villa Forti 17. Na ogled zjutraj _116 KRONE, srebrne, plačam 1.36, goldinarje 3.60. Signoretto, Corso Vitt. Em. 2. 103 ZLATARNA Alborl Pcuh Trst, Vin Mazznu 48 kupuje krone po 1*37, goldinarje 3 65. Popravljt in prodaja zlatenlno. ZDRAVNIK iifmk ordinira y Trstu Via S. Lazzaro 23II (zravc.i kavarne Roma) od 10 30 do 13 V Nabrežini orliiiira sa?io P3poldns od 14—13 (na lastnem domu) ZE&iHAfšO a GENTILLK - TUST Skladišča: Via Pier Luigi da Palesfrine št. 5 in 7 - Tel. 223 Prodajalna na drobno: Plazzain Via Renato Imbriani (prej S. Giovanni) tel. 26S9 Prosta luka: Skladišče št. 4, tranzit. Prosto erarične carinc. Največja skladišč Julifstee Kralii?& in bogata na izberi nacionalnega in čečkega porcelana vsake znamenite tovarne ln Starodavne in odlikovane tovarne R1CHARD G1NOR1 di Daccia (Firenze) skladiščem tranzita za izvoz porcelana, lončevin, kristalov, stekla, nstniznih in toi* letnih servisov, damižan, velikih črnih butlljk, belih in zelenih za lekarne kakor tudi damižan s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— kom&d. Imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika Izbera majoličnih in kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne In stenske svetiljke, Mipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovinasti predmeti, alpaka, jedilno orodje itd. Kozarci (čaše) v raznih oblikah iz finega stekla za družine in javne lokale po izrednih cenah: Čaše: za likerje L 1.—; čaSe za vermouth, majhne L 1.20; za vermeuth, (v-like) L 1.30 za konjak L 1.— ; za vino, L 1.40; za vino, velike L 1.50; za vedo L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: »/„ 1 Ur —.40, 1 lo 1 lir —.45, V', 1 lir —.50, '/. 1 —.55, '/» 1 Ur — .&), 7* 1, večji lir —.65. Za likerje Hr —.30, za puneh lir ~ .40. Velikanska izbera najfinejših vrst steklenic (za gostilne) vsake merr s predpisanim pečatom 1 lir 1.80, VB 1 Hr 2.50, V, 1 lir 2.50, M 1 lir 3.25, 1 1 lir 4.20. 2 1 lir 5.40. Za večje oddaje cene po dogovoru. Krožniki in lončevine I. vrste, okrašeni po L 1.— , kitajski L 1.60. Steklene šipe, prozorne, barvane vsake mete in debelosti. Crnamentalne šipe, bele in barvane, katedralne, kristali vsake velil osti in debelosti (do 40 mm), parabrises za avtomobile, navadno steklo za pode in Dalles (steklene plošče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija kristal« do 2 metrov širokosti in 4 metre visokosti, 4-6 mm debelega. Zaloga dijamantov za rezanje. Lastna tovarna Izdelovanja In brušenja zrcal, vezave s svincem in medjo, neprozorne šipe, delane s kislinami in peskom. Lastna stavba v Rojanu. NainiZi« cene.' Proračuni in ceniki brezplačno. Največja prikladnost. Vesti z Goriškega PODLISTEK_ V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina w Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. — Vi popolnoma prav govorite, gospod po«tor! V propagandnem ozaru kažejo anafcap-Jteti nenavadno vnemo ln imajo velikanske uspehe. Nefte da imajo mnogo pristaSev, ampak ,-ffh znajo tako pronikniti a duhom svojih apo-etokrv, da postajajo pristni Nemci. Te izpre-^Jbrnjene Nemce imenujejo «Stundiste», a po-jftava jih strogo kaznuje... če jih dobe; toda ker fe propovedovanje samo za se dovoljeno, tedaj je Jasno, da preganjanje posameznikov ne doseže na mena f Sicer pa drugače hiti ne more: nadi kolonisti so bogati, in Se je potrebno, znajo besedna prepričevanja podpreti z materialnim pritiskom; kako pa se more tako neumno živin če, kot je -•ruski mužik, sploh upirati? Kmetje umirajo od Slada, a njihovi svečeniki so pravi berači v pri-'deri z naftimj pastorji, tudi nimajo preveč u- gleda; prezirajo jih in se iz njih norčujejo. In tako postopno in trdno raste tam nafia Nova Nemčija. — Naj se Sirijo njene meje in sveto, nad vse rodoljMbno delo naSih pijonirjev, približuje ve-Iflsi trenotek, ko bo mogla Nemčija dovrfldti svoje prosvetno poslanstvo in vzeti v roke svetovno žezlo v blagor človeštva in civilizacije, — je zaključil pastor 'ter sklenil roke kakor ta molitev in pobožno obrnil pogled k nebu. Brajthamer se je vzravnal in poizvedujoče pogledal sobeeednika. — Ali pa ste vi sami dovolj prežeti z zavestjo te doLžnoeti, ki nam Jo je Bog naložil v tej divji deželi? — Seveda! Jaz dobro vem, da moram predvsem ostati zvest podanik germanskega cesarstva, imeti pred očmi agolj koristi domovina in svojih bratov Nemcev, in vedno gospodovati nad nižjim, barbarskim ljudstvom,*' kamor me je vrgla usoda... — To je* samo abeceda* zato vas premalo, — je z vnemo izpregovoril pastor. — Vsak Nemec, zapomnite si to, Liberman, je dolžan napraviti vse, kar je v njegovi moči, da oslabi barbarsko cesarstvo, ki je nad najnevarnejši sovražnik: sejati mora razdor, vzbujati nezadovoljstvo, cepiti glupe množice, a kar je glavno: podpirati separatizem malih narodičev, ki jih je zavojeval nenasitni kolos. To je naloga Nemcev, ki jih je usoda privedla v Rusijo. Sele tedaj, ko ne bo ta dežela več velika država in bodo njene divje horde vržene daleč v Azijo, Sele tedaj bo civili-eatorsfco poslanstvo Nemčije dovršeno, a naž narod se bo mogel prosto raz^jati in pokazati vso svojo kulturno moč! Res škoda, da se naši bratje sele v Ameriko ali v Afriko, medtem ko nam leže ob boku cele pokrajine, ki bi utegnile postati dragocene naselbine, ker v njih je mnogo bogastva; to so zemlje, ki nas komaj čakajo za svoj razvoj in procvK. Veličastne perspektive v bodočnost, ki so bile plod domišljije, so pastorja razvnele. Njegova tolsta lica so pordela, majhne motne oči 90 se lesketale v mrzličnem blesku, a grozeče dvignjeno pest si je predstavljal že okovano v oklep in pripravljeno, da stre nadležne sosede, ki no-če>o pozvati k sebi svojih dobrotnikov. Brajthamer ovo krasnorečje ni bilo zaman, ampak Je še bolj podžgalo narodni ponos Liber-manov. • — Bodite uverjeni, gospod pastor, _đa niti sna vaših besed m bila izgovorjena, — je odgovoril s pomembnim poudarkom. — Odkar živim v Rusiji, sem vedno sam čutil, da je ta dežela naša lx>doča last, in četudi nismo Se tam gospodarji po postavi, vendar pa smo to po dejanjih: mi smo v prvih vrstah povsod, kjer je treba odločati ali vzeti v roke kakšno dobička-nosno opravilo. Tako je na primer v Vsesvjat-skem. Tam imamo dve tvornici: eno za izdelovanje mila, drugo za lončevino. Oba upravitelja, mojstrski nadzorniki in glavni mojstri so Nemci; a ruska sodrga je delovna, moč, in tako je povsod! Nekoč sem šel v Petrograd kupovat v Botaniški vrt semena in sadik? za naše. cvetlifc-njake; ali boste verjeli, da mi ni bilo treba iz-pregovoriti ruske besede, sami Nemci! A H usiha, ha, ha! so sposobni samo donaSati vodo in pometati drevorede. Da, celo v njihovi glavni ulici, na Nevskem prospektu, so lastniki najlepših trgovin Nemci; dovolj je, da prebereft naslovne table, pa misliš, da si v Berlinu. V papirnicah in v gostilnah dobite nem&kih Časopisov in listov kolikor želite; nača cerkev stoji na vidnem kraju, in kdo so na najvišjih mestih upravne službe? Srce vam poskakuje od veselja, ko berete imena vseh teh «feldov», — «§tajnov» — «bergov», — «dorfov», — «bahov», — «burgov», — itd. O! Mi gremo smelo k smotru, o katerem ste ravnokar govorili