Pošinčna piaianc v gotovini. V Ljubljani, dne 31. maja 1924 VL leto Štev. 15. I k: w. üanwuMC'^gUk’.KBL'^M^fWWrPMCT Glasilo Osrednje Zveze javnih nanieščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Ce "-a posamesoa štev, 1 Oto. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40 — Polletna naročnina . „ '20’— uetrtletna naročnina. . . . „ 101— Za inozemstvo je dodati poštnino. ■.....Oglasi po ceniku. . 1 1 - Uredništvo: ŠteM Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev.‘296. Rokopisov ne vrača, ako se ue priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov tr^ št. 5 1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Za obrambo pravic državnih nastavljencev. V beograjski »Pravdi« z dne 30. aprila tek. leta je bil izšel članek pod gorenjim naslovom, ki po redu našteva vse krivice, katerih so bili deležni državni nastavljene} od leta 1919. dalje in ki dokazuje, kako se je godilo državnim nastavljencem od leta do leta vse slabše in slabše ter zlasti opozarja na to, kako brezvestno je kršila vlada zakon o državnih nastavljencili. S posebnim poudarkom opozarja člankar na to, da vlada niti najmanje ne misli na to, da bi izplačala razliko med prejšnjimi in sedanjimi prejemki, ki nam gredo od 1. oktobra 1923. dalje. S tem, da je dajala v januarju, februarju in marcu »avans«, meni, da je opravljeno vse. O tej zadnji krivici. ki sc nam je zgodila, pravi avtor članka sledeče: »Ker vlada z gaženjem jasnih zakonskih odredb ni uspela, da bi udejstvila v določenem roku zakon, se je pojavil med državnimi uslužbenci nov upor. Vladi kani tedaj v glavo misel o »avansu«, katerega ne omenja zakon niti z eno besedo, in ostaja s tem dosleden v začeti kršitvi zakona. Da bi končno uverila vlada drž. nastavljen-ce o tem, da ne bo odnehala v kršitvi zakona dotlej, dokler celotnega ne pogazi, izdaja svoje rešenje o draginjskih dokladah. Birokratska vlada je mogla dati kot svoj produkt samo takšno birokratsko rešitev, kakršna je naredba o draginjskih dokladah. Ali kar najbolj revoltira maso državnih nastavljencev je to, da je poizkušal finančni mini-stei in je v tem tudi uspel — uzurpiral še eno izmed zakonito priznanih naših pravic M.shm pravico državnih nastavljencev na prejemke, ki jim pripadajo v smislu čl 249 zakona od 1. oktobra 1923 dalje. Minister financ misli, da s svojim in svojih tovarišev odlokom more odrekati masi državnih nastavljencev to pravico in da lahko nakloni te prejemke samo onim, ki so- bližje njihovim visokim položajem. Iz predloga odloka, ki ga je bil predložil minister svojim tovarišem, se vidi, kako slastno gazi avtor odloka že itak dovelj mršave pravice -naše .h s kakšno mržnjo v srcu rešava življenska vprašanja tisočih in tisočih državnih najemnikov. Kdo se ne bi zgražal ob čitanju čl. 29 one odredbe ministra financ? Ali sie gospodje iz prvih treh grup kategorije niso zadovoljili že s tem, da imajo tako visoke plače (razume se, da na škodo nas), ki nadkrilju-jejo njihove dosedanje plače z dokladami vred, temveč da hočejo takorckoč izvršiti še eno krajo nad slabcjšimi? Ali je tej gospodi še premalo, da sisajo iz državnega proračuna kakor polipi cele milijone na račun nekih prekournih del, dnevnic, honorarjev za izvr- šitev pravilnikov in drugih takih pametnih odredb kakor je odredba o- draginjskih dokladah, in hočejo zato, da odvzamejo beraškim nastavljencem še zadnji grižljaj? Kdaj bo njihova malha brez dna polna? Z budžetskim] dvanajstinami za oktober, november in december 1923 ter za januar, februar in marec 1924 je bil odobril zakonodajalec za izvršitev zakona o drž. nastavljencih štiristo milijonov dinarjev. V budžetu za 1924-25 je za enak namen unešena vsota šeststo milijonov dinarjev. Ako se je zakonodajalec pravočasno pobrigal za materijelno stran novega zakona, tedaj nastane vprašanje: na osnovi česa se odreka masi državnih nastavljencev pravica do prejemkov po novem zakonu od 1. oktobra 1923 dalje in na osnovi česa se tako brutalno gazi zakon? Zakaj ni finančni minister enako postopal takrat, ka je stopil v moč zakon o- ustrojstvu vojske? Mislim, da bi bil finančni minister zbolel za nekaj dni. ako bi mu bila prišla samo v sanjah genijalna misel, da bi upotrebil onih 50 milijonov dinarjev, votiranih za izvršitev zakona o ustrojstvi vojske, za nakup tobaka, kakor je bil to storil s vsotami, votiranimi za oživotvorenje /zakon-a v državnih nastav-Ijencih. Naša zemlja je zemlja čudežev, v njej je mogoče celo ono-, kar je drugače popolnoma nemogoče. Zato tudi ni prav nič čudno, da je bila vlada izdala ono naredbo in s tem, da predloži finančni minister ministrskemu svetu nov predlog o izplačitvi še neprejetih prejemkov za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Čl. 29 naredbe o draginjskih dokladah ne čitam jaz tako, kakor je napisan, temveč sledeče: »Od našega tovariša finančnega ministra predloženi čl. 29 je v celoti dober, ker protežira velike na račun malih, a to odgovarja tudi našemu programu, zato ga akceptiramo v celoti. Ali zaradi pomiritve duhov in upropraščenja naših ncprijateljev (gladnih drž. nastavljencev) je odložiti njegovo publikacijo, a minister financ ima dolžnost, da nam v tem smislu predloži predlog, kadar bo smatral to za potrebno.« Slušajte, Vi gospodje tam zgoraj, glas gladnih, ki so v nižini! Niso potrebni nikaki predlogi, ne odredbe za to vprašanje, ker je bil rešil to vprašanje zakonodajalec v členu 249. zakona o drž. uslužbencih. Vsak izmed nas (a ne le birokratje iz prvih treh grup prve kategorije) ima pravico, da dobi izplačano razliko med prejšnjimi in sedanjimi prejemki od 1. oktobra 1923 dalje. Za nove doklade je bila odločila vlada, da veljajo od 1. maja dalje. Ne odrekamoi jej pravice, da odločuje o roku, a odrekamo jej pravico, da nam sme uničevati zakonito določene pravice s tem, da nam zadržuje izplačilo razlike od 1. računati na račun razlike, a ostanek je izplačati takoj! Da bi državni nastavljene! očuvali svoje pravice, za to imajo dva načina. Prvi način bi bil, da bi se organizirali vsi v odbrano svojih interesov; iz svoje sredine bi morali vreči one farizeje in lakaje, ki se jim vsiljujejo za njihove predstavnike, a v odločilnih momentih boja prodajo zaupanje tovarišev za dnevnice do Pariza. Tako organizirani bi postali faktor, ki bi bil v stanu, da onemogoči nadaljno gaženje pravic, priznanih z zakonom. Ako bi ta način ne uspel (verjetno je, da ne bi bil uspešen, ker se drž. nastavljenci nočejo organizirati), tedaj ostane drugi način: borba pocdincev za svoje pravice s tem, da se pritoži na državni svet. Samo od nas samih je odvisno, da napravimo konec našemu trpinčenju.« Socijalnost uredbe o drag. dokladah. Modem princip se glasi: Za enako delo, enako plačilo. Tega gesla se drži tudi večina držav, ko nastavlja svoje uslužbence. Tudi v Jugoslaviji so se priznale plače uradnikom in uradnicam pri enakih razmerah na videz enako. Uradnica z istimi službenimi leti in z istim službenim značajem dobi isto osnovno plačo in položajno plačo. To so' pa le delni dohodki državnih uradnic, ker se računa še vedno največ z dokladami. Pričakovati je bilo, da se bo postopalo tudi Pri teh popolnoma objektivno' in se odmerile vsem nepri-krajšanc doklade. Zgodilo' se je pa drugače. Uradnik, ki je poročen in ima otroke dobiva poleg osebnih drag. doki. še doklade za ženo in otroke in stanarino. Prav je tako. Toda razmere so danes take, da bi človek pri-čakoval polne stanarine tudi za neporočene uradnice in uradnike. Vendar se uradnikom ne dela tako gorostasna krivica v tem oziru kakor se dela to poročenim uradnicam, ženam drž. nameščencev. Uradnica, ki stoji sicijalno višje, ki je gmotno veliko' bolje situirana, ki je poročena z neuradnikom, to je povečini s tako dobro situiranimi ljudmi, ki so prej in tudi še danes lahko sami vzdržujejo svoje žene, prejemajo polne drag, doklade in celo stanarino kakor poročeni uradniki. Privoščimo jim to, čeprav so žene bankirjev, advokatov ali veleposestnikov itd. in odobravamo, da se jih plača po principu za enako delo, enako plačilo. Krivica se pa dela že neporočenim uradnicam, ki delajo tudi isto delo, dobivajo pa samo 75 % stanarine. A kakšna krivica, kako očividna in gorostasna hudobija ali neumnost, alv ironija, ali lahkomiselnost se pa pokaže pri odredbi ki veleva naj se poročenim uradnicam, katere je doletela ta nesreča, da je njih mož drž. uradnik, še danes naislabše pläcan delavec, črta popolnoma kategorično vsa stanarina. Pa ni dovolj to. Vrhunec krivice doseže odredba z zapovedjo, naj se jim poleg tega črta še polovica drag, doklad. Tako prejema danes uradnica poroč. z drž. urad. ki je 15 let v službi komaj toliko plače kot taka začetnica. Torej ima mesečno okrog 700 D manj nego koleginja, koje mož ni drž. uradnik. Mislim, da je to nesocijalno dovolj in je treba krivico takoj popraviti. Imamo vtis, da ščiti celo urad. pragmatika in naredba o drag do-klakadah premožnejšega. „Hotel Slon“, Ljubljana Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava! Obnovljene zahteve O. Z. Glavnemu Savezu je poslala O. Z. sledeči dopis: »O Vašem cen j. dopisu z dne 28. aprila t. 1. br. 190 in o komunikeju od 1. maja t. L, glede uredbe o draginjskih dokladah je širši odbor podpisane O. Z. na svoji seji dne 13. t. m. obširno razpravljal ter sklenil, da poda sledeče predloge: A.) K uredbi o draginjskih dokladah. Načelo pri določitvi teh doklad naj bi-bilo v smislu resolucije z dne 17. decembra 1923 v Novem Sadu, kratko izraženo, takšno, da bo v polni meri ustrezalo zahtevam, sprejetim pod točkama a—d), odstavka II. te resolucije. Ugotavljamo, da vlada ni vodila računa o danih obetih in da je zlasti s popolno brezbrižnostjo šla preko zahteve 100 % povečanja draginjskih doklad za drž. vpokojence in vpokojenke in da velja še danes docela neutemeljena in nesocialna razlika med osnovnimi pokojninami, ki se izplačujejo deloma v dinarjih, a velikemu delu še vedno v kronah, ki že davno niso več plačilno sredstvo naše kraljevine. Ker draginja od 1. maja t. 1., kod dneva, ko je stopila v veljavo nova uredba o draginjskih dokladah, absolutno ni padla, je bilo treba, da ostanejo draginjske doklade tudi za tiste drž. nameščence, ki so se jim te doklade z novo uredbo zmanjšale, najmanj takšne, kakor so bile pred 1. majem t. 1. V tej konsekvenci bi bilo dalje glede B.) izplačila razlike med prejšnjimi in novimi temeljnimi ter položajnimi plačami zahtevati, da se ta razlika za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924 po odbitku prejetih avansov izplača v najkrajšem času, ker je nje izplačilo zagotovljeno v čl. 249 zakotna o civilnih uradnikih in ostalih drž. nameščencih z dne 31. julija 1923. Da vlada ne bi imela zadostnega bud-getnega kritja za izplačilo te razlike je docela izključeno, saj je znano, da se v to svrho z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece oktober-december 1923 in januar-marc 1924 določena Specialna kredita (člen 3. obeh zakonov) v skupnem iznosu 400 milijonov dinarjev nista porabila. C. Uredbe o razvrstitvi drž. uslužbencev sploh ne moremo imenovati uredbo, ker ničesar ne ureja, amipak je nasprotno napravila prav v vseh resorih drž. nameščencev nedogled en kaos in s tem via facti z globoko zarezo v pridobljene pravice povzročila med drž. nameščenci burjo ogorčenje in nezadovoljstva. Zato predlagamo: za pokrajine, v katerih so bili popreje normirani takozvani činovni razredi, prepuščajoč za ostale dele naše države tem načelom odgovarjajoči proporc, oziroma razmerje — brezpogojno revizijo na sledeči osnovi: I. kategorija. VI. čin. razr. in višje .... 3 grupa VII. » » » » .... 4 » VIII. » » » » .... 5 » IX. » » » » .... 6 » X. » » » » .... 7 » XI. » » » » .... 8 » pripravniki................9 » II. kategorija. VII. čin. razr. in višje ter VIII. čin razr. z nad 20 let službe . . 1 grupa VIII. čin. razr. in IX. čin. razr. z nad 15-ietno službo .... 2 » ostali uradniki IX. čin. razr. in X. čin. razr.......................3 » XI. čin. razr........................4 » pripravniki..........................5 » III. kategorija. VIII. čin. razr. in višja ter IX. čin. razr. z nad 15-letno službo . 1 » ostali uradniki IX. in X. čin. razr. 2 » XI. čin. razr........................3 » pripravniki..........................4 » Za uradnike, ki službujejo v višji kategoriji, kakor zanjo odgovarja njihova šolska sprema, naj se za prehodno dobo in brez iz-begavanja izvaja čl. 230. zak. o civilnih drž. uradnikih. D. Zakon o civilnih drž. uradnikih niti približno ni zadovoljil drž. uslužbencev in vpokojencev. Zato naj Glavni Savez z vso energijo deluje na to, da se s posebnim zakonom izpremene ominozni členi 234., 239., 240. in 246 na način, kakor je bil predlagan v točki I. resolucije z dne 12. novembra 1923 v Beogradu. Vse to, kar smo doslej navedli, smatramo za minimalne zahteve, od katerih ne smemo odstopiti pod nobenim pogojem. V ostalem pa naj Glavni Savez vztraja z vso odločnostjo, ki jo je zadnji čas ponovno osvedočil, na zahtevah, izraženih v resolucijah z dne 17. decembra 1923 (Novi Sad) odnosno z dne 12. novembra 1923 in 19. marca 1924 (Beograd). B. Poleg ravnokar navedenega naj se vsem drž. aktivnim in vpokojenim nameščencem prizna stalna ugodnost do polovičnih voženj po vseh drž. železnicah in paro-brodih. Ta zahteva, ki smo jo v naših spo-menicah že ponovno utemeljili, je v primeri z milijonskimi dohodki ministrstva saobraćaja tako skromna, da drž. budgeta ne more spraviti iz ravnovesja. F.) Kot špecialno-lokalno zahtevo pa prednašamo Glavnemu Savezu, da se uvrstita mesti Ljubljana in Maribor v I. razred za odmero draginjskih doklad. O tem vprašanju se je leta 1923 že bavilo ministrstvo notranjih zadev, pa je njega rešitev iz neznanih nam razlogov odložilo. Pokrajinska uprava za Slovenijo je tedaj stavila z vsemi dokazili o draginjskih razmerah v teh dveh mestih utemeljeni predlog, vsi od česar bi bila vsaka ponovna utemeljitev odveč. Ako se pokaže delazmožnost Narodne skupščine, naj Gl. Savez skuša uveljaviti vsako najmanjšo priliko, da spravi naše zahteve na dnevni red plenuma, oziroma dotičnih odborov pred drugimi manj nujnimi in odložljivimi vprašanji splošnega značaja. Ako pa bi bilo pričakovati daljšega zastoja skupščinskega poslovanja, tedaj po našem mišljenju ne bo preostajalo drugega, kakor uveljaviti naše težnje z javnimi protesti širom naše države in v to svrho na enotno določeni dan (nedelja ali praznik) s prireditvijo javnih protestnih shodov apelirati na javno mnenje in vlado. Inicijativo za prireditev takšnih shodov prepuščamo seveda preudarku Gl. Saveza in se sklicujemo na svoj dopis z dne 18. februarja t. L št. 36. K sklepu si dovoljujemo prositi Gl. Savez, da nam blagovoli v najkrajšem času podati o naših predlogih oziroma nasvetih svoje mnenje ter beležimo —« itd. ! Odgovor Gl. Saveza bomo svojedobno v našem glasilu priobčili. B. VESTNIK. Skupščina Udruženja poreskih činovnika se bo vršila, kakor smo že ponovno priobčili, na binkoštni ponedeljek (9. VI.) v Ljubljani. Ker je mestni magistrat našo prošnjo za prepustitev mestne tivoranei za to skupščino, ki se prične ob 10. uri, odklonil, smo prosili društva »Kasino«, da nam v ta namen odstopi svojo društveno dvorano v »Zvezdi«. Vsled velike sokolske prireditve dne 9. VI. na Taboru in praznikov je pričakovati pomanjkanja prenočišč. Zato priporočamo svojim ožjim tovarišem iz Slovenije, da dopotujejo v Ljubljano po možnosti šele v ponedeljek. Od brzovlaka, ki pride v Ljubljano iz Beo grada v nedeljo 8. VI., pa do zadnjega dnevnega vlaka, ki dospe v Ljubljano pred 10. uro dopoldne na binkoštni ponedeljek, bodo pri vseh vlakih pričakovali udeležni-ke skupščine člani pripravljalnega odseka naše sekcije- Pripravljalni odsek ima dežurno službo v prostorih davč. urada za okolico, kjer se bodo udeležnikom oddajali skupščinski znaki. 8. VI. ob 20. uri v gledališču predstava. 9. VI. ob 19. uri v restavraciji »Zvezda« slavnostni iXmket na čast gostom. Kuvert za banket bo stal ca. 50 Din ter prosimo številnih obveznih prijav s strani naših ožjih tovarišev vsaj do 5. junija t. 1. — Kdor se udeleži skupščine ,naj kupi na odhodni postaji cel listek, ki naj ga pa na ljubljanskem kolodvoru ne odda. ker mu bo služil za brezplačen povratek. 11. VI. s prvim jutranjim vlakom izlet na Bled (čez Jesenice do Dobrave, potem peš skozi Vintgar). Povratek v Ljubljano z zadnjim večernim (turi-stovskim) vlakom. Prosimo osobito tova-riše-Gorenjce, da se izletu v naj večjem številu pridružijo. Vseh in vsakega posebej sveta naloga pa naj je, da pripomore po svojih močeh do najboljšega vtisa, ki naj spremlja naše brate Hrvate in Srbe na povratku v njihovo ožjo domovino. Gojimo stanovsko samozavest! Zato pa je v prvi vrsti potrebno, da pokažemo mi Slovenci z najštevilnejšo udeležbo smisel za stvar. — Za upravo sekcije: Jaka Drol, predsednik; Joža Bekš, tajnik . PROŠNJA. Zdi se nam, da večina naših gg. naročnikov lista sploh ne čita, ker si drugače ne moremo tolmačiti dejstva, da se na vse naše opomine na plačilo zaostale naročnine nihče ne odzove. Uprava stori vse, kar more, da bi list vzdržala, oni pa, ki so v prvi vrsti dolžni, da jo pod pro to so gg. naročniki- zamudniki, jo puščajo mirno tarnati in prositi v vsaki številki, a svoji obveznosti večinoma ne zadoste. Vedno smo računali s težavnim gmotnim položajem nas vseh in čakali z iztirjevanjem naročnine do skrajnosti v nadi, da bo vsak poravnal dolg takoj, ko se njegov položaj le malo izboljša. Seveda smo se motili tudi v tem. Večina zamudnikov je že dobila izplačane nove prejemke, a na svojo dolžnost napram stanovskemu svojemu glasilu so jih je spomnilo le malo. Prosimo nujno vse, ki so že dobili, kakor tudi ono, ki bodo šele dobili izplačane nove prejemke, da ne pozabijo poravnati naročnine. Uprava mora kriti vse stroške sproti in mora tedaj iskati za to sredstev. Kje naj jih dobi, če ne iz naročnine. Nemogočega ne zahteva, terja le, kar bi imela že davno dobiti. Tovariši, zdramite se! Poravnajte naročnino; pridobivajte novih naročnikov in prispevke za tiskovni sklad. Vsak naj smatra za svojo stanovsko dolžnost biti naročnik našega glasila. — Uprava. K načrtu novih pravil za O. Z. doslej nismo prejeli nobenih pismenih predlogov. Jasno je, da je ta osnutek šele ogrodje Statutov, ki Ka bo treba izpopolniti. Krajevne organizacije, zganite se! — O. Z. Pošljite naročnino! Anketa o organiziranju kredita državnih nameščencev. Dne 24. aprila tl. je bila v mali dvorani »Zvezde« v Ljubljani pod predsedstvom g. Miloša štiblerja anketa o organiziranju kredita drž. nameščencev. Ankete sta se udeležila na povabilo tudi član glavnega odbora Saveza Na-bavljalnih zadrug u Beogradu g. Adolf Ribnikar in član nadzorovalnega odbora Saveza g. Voglar, zastopane za so bile sledeče zadruge: 1.) Hra- nilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev v Ljubljani po g. rač. nadsvetniku Rostanu, 2.) Nabavljalna zadruga (državnih železničarjevi v Ljubljani-šiški po predsedniku g. Cerčku, 3.) Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju po g. Voglarju, 4.) Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Celju po g. Voglarju, 6.) Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani po predsedniku g. Kecelu, 6.) Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani po tajniku g. Begušu. Imenovani so sklenili na tej anketi predložiti Savezu Nabav-Ijalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu sledečo spomenico: Anketa zgoraj navedenih zadrug državnih nameščencev ugotavlja: 1.) Zahteva po organizaciji kredita državnih uslužbencev postaja vedno bolj splošna, pereča in neodložljiva posebno, ker Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v smislu zakona o teh zadrugah z dne 5. dec. 1920 ne smejo prodajati robe svojim članom na kredit, drugi zasebni kredit pa je drž. uslužbenstvo izgubilo zaradi novega uradniškega zakona, po katerem je izgubilo za tri leta stalnost. 2.) Najuspešnejšo pomoč uradništvu dajejo organizacije, ki temelje na načelih zadružništva, zato je nujno potrebno organizirati, oziroma poživiti v celi državi uradniške kreditne zadruge in ustanoviti v ta namen v Beogradu tudi tako močno centralo. 3.) Krediti za te zadruge morajo biti po kolikor mogoče nizki obrestni meri, drugače bi ne bile sposobne življenja in bi uradništvu ne bilo pomagano. Urad-ništvo upravičeno zahteva, da se da zanj vsaj nekaj procentov vlog iz državnih denarnih zavodov, Savez Nabavljalnih zadrug pa bi mogel poleg tega, da finansira iz lastnih sredstev lahko vse obstoječe uradniške kreditne zadruge pridobiti na podlagi svoje velike kreditne sposobnosti za nje večje kredite od Poštne hranilnice in Narodne banke. 4.) Državno uslužbenstvo tudi po \ novem zakonu ni zavarovano proti boleznim, nezgodam, onemoglosti itd., vsled tega postaja tudi zahteva po takem zavarovanju vedno močnejša in nujnejša. Po čl. 59, točka 6, 7, 8 in 9 zakona o nabavljalnih zadrugah drž. uslužbencev in o Savezu nabavljalnih zadrug z dne 5. dec. 1920 pa je Savez dolžan, da sprejema novec na štednjo, da otvarja kredite svojim zadružnikom in daor-ganizuje med zadružniki zavarovanje in skrbi za drugo pomoč v starosti, onemoglosti itd. Vsled tega prosijo podpisane zadruge v imenu vseh uradniških privrednih zadrug v Sloveniji, da blagovoli Savez Nabavljalnih Zadrug Državnih Uslužbencev v Beogradu pristopiti čimprej k organizaciji uradniških kreditov in ustanoviti v ta namen močno centralo. Pri tem naj blagovoli sprejeti in upoštevati sledeča načela: I. Organi-zacija uradniških kreditov naj temelji na vsak ™č‘n n,a, sP^nih načelih zadružništva. II. Za vsako oblast naj se določi, odnosno ustanovi vsaj ga "za r08t0jn- *Hran"na in Posojilna zadru ga« za državne nameščence. Poleg terltnrH«,i„a, principov naj se za snovani,. g teritorijalnih upoštevajo tudi potrebe po^ih večlT^t J kakor železničarjev, učiteljev Rd V« h ’ preveliko število teh zadrug m ■ Vendar Pa Hranilna ,n siuje v pokrajinah prvenstveno preko že obs£ ječih kreditnih zavodov državnih nameščencev IV. Glavne kreditne naloge teh zadrug naj bodo posvečene dajatvi malih mesečnih kreditov nakup robe v Nabavljalnih zadrugah, in dajatvi večmesečnih kreditov za nakup obleke, obutve n kuriva, le v omejeni meri pa dajatvi drugovrstnih kreditov. V. Pospešuje naj se v teh za-rugah mala štednja, četudi v prav malih zne-® h in za krajši čas. VI. Te zadruge naj orga. izirajo tudi posmrtno in bolniško zavarovanje r avn h nameščencev. VII. Dokler ni ustanov-jena pr Savezu centralna kreditna organizacija Ila) av