OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstna liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL, XXXVI.—LETO XXXVL CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 4, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 153 Cecelia starin Včeraj opoldne je preminila »a svojemu domu Cecilia Starin, ^jena Kačar, stanujoča na 14 Varian Ave. Bolehala je od prešlega novembra meseca. Dru-je ob času plinske eksplo-živela na Lake Ct., nato je wla dve leti v Wickliffe, Ohio, potem pa se je preselila na Va-Ave. Soprog Ferdinand je marca meseca leta 1944. orna je bila iz šmartna pri JU Ijani. Bila je članica dru-8v. Ane, št. 4 SDZ. ^ ukaj zapušča štiri otroke: J^. nley, Henry, Cecilia in El-dva pastorka Ferdinand in Anna Martin ter pet vnu-^ ®tari domovini pa brata ^°Sreb se vrši v če-^ zjutraj ob 9. uri iz po-® nega zavoda A. Grdina in sv^*V'' ^ Calv n&to na pokopališče MOORE V popoldne je pri delu Co, ovarni Bethandale Products gla poškodbe v ozadju g Moore, rojena Dra- Av ^ujoča na 22275 Arms Poškodbam je izdihnila na bolnišnico. Stara je bilp. Tuk^ v ClevelaAdu. ^ard .^^Pušča soproga Ed-Edward ml. in Aiic, !. sestro Mrs. Ujj^ Holney in več sorod- . %reb se vrši v četrtek 'a7^^ ^15 uri iz pogrebne-jgg Joseph žele in sinovi, ' v cerkev sv. Kri- CaJajy'" P°ko. Po J. TAYLOR je utonil, ko se je W počitnicah v Mitchell ^ ' anada, Carrell J. Taylor, V f jo družino sedaj bival '"oitu, Mich., preje pa je ii6g časa živela na Shaw- Angela, ro-Soat^. brata Paul, dve ^>•8 W ° C. Gardner in Noyes ter več so-Sl{g ' Truplo leži na mrtve-bo ^ v Detroitu, odkoder Cley v sredo popoldne v pokop. Truplo bo "^i^tvaškem odru v po-zavodu Joseph Žele in E. 152 St;, v četrtek "Zjutraj do 1.30 ure popol-Vigl ^ vrši pogreb na Lake pokopališče. 'ai jJ® shora "Zarja" Sa ,u konec počitnic pevskc-Zarja," se naznanja ® pevkam, da se kt pevskimi vajami zo-^ četrtek, 6. avgusta, osmih zvečer, v navad-^ P'^osi se vse, da ^^3, točno udeležujejo pripravijo za prihod-V b bo 18. oktobra. , . '" —lil vera, Naia ''Ojena Kushlan), sta se »a ^ ® -....... h, Frank Lausche—mistika usode ali kaj? ime governerja Franka J. Lauscheta je v tisku, v radiju, in tako rekoč na ustnicah cele Amerike. Včeraj so vodilne radijske oddaje iz Washingtona prominentno poudarjale, da je governer Lausche po žalnem obredu ob krsti umrlega senatorja Tafta v Kapitolu odpotoval na konferenco ameriških governerjev v mestu Seattle na obali Tihega ocena v državi Washington—z istim letalom, s katerim potuje na omenjeno konferenco tudi predsednik Eisenhower! Jasno je, da bo poleg samega predsednika Eisenhowerja governer Lausche osrednja točka vseameriškega zanimanja na governer-ski konferenci. Razlogov za to je več. On je edini governer ene izmed velikih in važnih ameriških držav, ki ga je ljudstvo štirikrat izbralo za svojega vrhovnega izvršnega uradnika. Bil je že ponovtio na stičnih governerskih posvetovanjih, eno od katerih ga je izvolilo za svojega predsednika. A k temu je dodati trenotno najbolj debatirano politično vprašanje, ki je izključno osebna odgovornost governerja Lauscheta. Namreč: kdo bo naslednik umrlega Tafta? Zvezne senatorje, katerih ima vsaka izmed 48 ameriških držav po dva, voli ljudstvo, a v primeru, da je položaj zveznega senatorja izpraznjen, bodisi radi smrti ali vsied kakega drugega vzroka, zakoni večine držav predpisujejo, da naj governer imenuje naslednika, ki zavzame senatorski sedež do naslednjih volitev. V normalnih okoliščinah je to formalnost, ki se izvrši takorekoč mimogrede. Javnost notira spremembo, ki prizadeva le najožji krog direktno zainteresiranih politikov, in s tem je zadeva končana. A vse nekaj drugega je položaj, ki je nastal s smrtjo senatorja Tafta! Izpraznjen ni le eden od 96 sedežev v zveznem senatu. Ni le umrl senator, ki je v Washingtonu zavzemal enega izmed dveh sedežev države Ohio. Republikanska stranka ni le izgubila svojega najbolj izkušenega parlamentarca in svojega ideologa. Na tehtnici je uradna kontrola republikanske stranke v senatu Zedinjenih držav! Predno je umrl Taft, so imeli republikanci 48, demokratje pa 47 sedežev v senatu. Republikanci so tudi mogli računati glas podpredsednika Nixona, ki bi odločal kot predsednik senata, ako bi to potreba zahtevala. (Kako varne so se republikanci čutili, je dokaz to, da so izključili iz svoje srede naprednega senatorja Morsea iz Oregona, ker se je v času predsedniške kampanje izrekel proti gen. Eisenhowerj6 in odprto agitiral za Adlaia Stevensona.) Governer Lausche bo kot demokrat—zelo neodvisen sicer, a vendar demokrat—nedvomno imenoval za Taftovega naslednika demo- To pomeni, da ui uemokratje mo^i, cfKo'l>i jih bila volja, vreči republikance s krmila, razen ako bi slednji prosili neodvis-negia senatorja Morsea, da jim odpusti, ker so ga tako nesramno pahnili od sebe. Senator Morse je sicer izjavil, da iz svojih posebnih razlogov ne bo iskal maščevanja, a lahko si je predstavljati, kako bo pri srcu "stari gardi," ko bo morala jesti grenki kruh prosjaka iz rok "izdajalca." Tudi je vprašanje, kdo in kakšen bo tisti demokrat, ki ga bo imenoval Lausche? Kako se bo uveljavil kot senator in kakšne bodo prilike republikancev, da ga prihodnjo jesen porazijo in dobijo sedež, ki ga je zavzemal %aft, ponovno v svoje roke? To so le nekatera iz skoro neizčrpnega kompleksa vprašanj, ki se porajajo spričo položaja, v katerem je vse osredotočeno na prvem in osnovnem vprašanju: Koga bo governer Lausche izbral za Taftovega namestnika? Nepredvidljive so možnosti, ki izhajajo iz odgovora, ki ga bo dal governer Lausche. Nepredvidljive, a neizmerno važne za razvijanje tokov vsega bodočega političnega življenja Amerike. In končno, kakšne bodo posledice za governerja Lauscheta samega? Njegova dosedanja politična kariera ima celo v Ameriki kot deželi "vseh možnosti" prizvok in karakteristiko neverjetnosti, ki se upira razlagi, razen če se zadovoljimo s tem, da so stvari, za katere ni drugega pojasnila, kot to, da gre za mistiko usode. Zdi se, da je Frank Lausche izredni človek, ki je neizogibno v pravem času na pravem mestu, in da je to, kar stori in kar izreče, v polni soglasnosti s pravilnostjo trenotka in kraja. Robert A. Taft je bil sin moža, ki mu je Amerika dala dvoje najvišjih časti—predsedništvo republike in prvo mesto pri zveznem vrhovnem sodišču. Njega samega je odklonila, kljub temu, da je s skoro nadčloveško energijo iskal čast, ki gre z naslovom predsednika. Ali jo bo morda dala sinu priseljencev iz male Slovenije, ka terega je Taftova smrt potisnila prav v sredino vseameriške po-zornice? Mnogo je ljudi, ki že dolgo slutijo, da se bo to zgodilo. V luči dogajanj poslednjih dni se zdijo njih slutnje čedalje bolj verjetne. . V.J.G. MED DVEMA STOLOMA NI DOBRO SEDETI Grčija je poljedeljsko in industrijsko revna država. Pomaga ji njeno trgovsko brodovje in zunanja trgovina. Grčija je navezana na pomoč iz tujine in kakor vemo iz povojne dobe, ji je pomagala predvsem Amerika. V grških uradih se je na-gromadilo število javnega uslužbenstva. Zlasti v vojnih letih. Zakaj? Državo so imeli okupirano Nemci. V državi je vstalo osvobodilno gibanje. Pa si je grški meščanski svet mislil: Z Nemci ne moremo, z osvobodilno vojsko v hribe pa tudi ne. Da se prikrijejo oči, je vlada natrpala svoje urade s svežimi uradniki, tako da je po sobah, kjer so bili ti novopečeni uradniki nameščeni, zmanjkalo zanje stolov in pisalnih miz—dokler je šlo. Grčija je navezana sedaj na svoj državni proračun. Predsednik vlade maršal Papagos mora od 72,000 javnih nameščencev odpustiti vsaj tretjino. Kdo bo na vrsti—to je \'prašanje tistih, ki so bili v osvobodilni vojni v skrbeh le za svoje osebne koristi. Smola je v tem, da se ne morejo obrniti na nikogar, ki bi jim sedaj pomagal. Kongres odložen WASHINGTON, 4. avgusta— Danes v zgodnjih jutranjih urah se je odgodilo 83. zasedanje kongresa. Kongres se zopet sestane prihodnje leto dne 6. januarja, če ga medtem ne skliče predsednik Eisenhower radi nujnih slučajev na izredno zasedanje. V četrtek se bo predsednik Eisenhower predstavil zopet ameriškemu narodu in pojasnil uspehe in neuspehe zadnjega zasedanja kongresa. Danes popoldne se bo izvolil naslednik senatorja Tafta kot večinskega vodjo republikancev v senatu. Kot edini kandidat prihaja v poštev senator Know-land iz Californije. ^ Anthony in Vera ''Ojena Kushlan), sta se 55 tremi hčerkami ^'^cnski oddih v Miami, • Mr Oddih v Miami, vodi zemljiški želimo jim razvedrila v sončni Flo- ALI SO TAŠČE RES VSEGA KRIVE? Gre za novoporočence, mlade zakone in za ameriške razporo-ke. Ameriški strokovnjaki na polju družin in zakonov so se oglasili k temu vprašanju in trdijo, da je v večini slučajev, ko je prišlo že v prvem letu zakona do razporoke, nosila krivdo—tašča. V kasnejših letih zakona vpliv tašče na zakon nI več tako velik, čuti se pa še vedno. Ti strokovnjaki tudi trdijo, da so matere mož bolj vplivne na novi zakon, kot pa matere žena. Matere si namreč nad svojimi fanti lastijo več pravice kot nad dekleti. Ali je kako zdravilo zoper to bolezen ? Čim preje oditi iz skupnega stanovanja, če je bil mladi par prisiljen stanovati z eno ali drugo taščo. Trdi se celo, da je vprašanje denarja, bolje rečeno pomanjkanje denarja, manjši vzrok razporok, kot pa je vmešavanje tašč v novo zakonsko življenje. Ali je nesporazum s taščami splošnega značaja, ali pa je le izjemen pojav, da gre le za posamične slučaje? o tem so vr šile preiskavo razne ameriške univerze in so prišle do zaključka, da so tašče krive, da se raz-poroči eden od treh na novo sklenjenih ameriških zakonov. Kaj čaka tajnika Dullesa na Koreji? Nespremenjena volja južnih Korejcev TAJNIK FOSTER DULLES POMIRJUJE ZAVEZNIKE WASHINGTON, 3. avgusta—Federalna vlada je bila za prihod ameriškega državnega tajnik John Foster Dullesa, ki naj prispe v Seoul jutri v torek 4. avgusta, obveščena o sklepu, katerega je južno korejska narodna skupščina soglasno sprejela in ki se glasi: Južni Korejci poživljajo Združene narode in tudi Ameriko, da če se v 90 dneh potem, ko se začnejo politična pogajanja glede Koreje, ne doseže cilj—zedinjena Koreja, zapustijo politično konferenco. Debata o pomenu premirja na'* Koreji je med ameriškimi senatorji predmet dnevnega reda. Gre za to: Ali se veruje, da bo premirju sledil mir, pred tem pa, ali se veruje, da bodo komunisti ostali pri določbah doseženega premirja? Ali je bilo premirje potrebno in ali bi ne bilo bolje, da naj korejsko vprašanje končno reši orožje z zmago? Deljeni republikanci in demokrati Lahko trdimo, da gredo ameriški demokrati kar se tiče Koreje in namena vojaške akcije, vi se je začela po 25. juniju 1950, narazen s svojimi repub-ikanskimi kolegi. Republikanci mimo in preko Eisenhowerja, vsaj nekateri med njimi, zagovarjajo misel, ki jo je imel kot vojak v glavi general Mac-Arthur. Leta 1951, ko so komunisti doživeli poraz, bi bilo treba zmago izkoristiti in pognati komuniste do mandžurijske meje in če bi bilo potreba tudi preko nje. '^a vprašanje demokratov ali bi taka strategija ne dovedla do splošnega oboroženega konflikta v Aziji, v katerem bi sodelovala tudi Sovjetska zveza, s tem pa verjetno do novega svetovnega konflikta—se republikanci izmikajo točnemu odgovoru. Stališče demokratov je naslednje: Leta 1950 po 25. juniju je šlo za to, da se odbije komunistični napad na južno Korejo. Samo ta namen je imela takratna vojaška akcija. Resolucija Združenih narodov, da je cilj te organizacije končno le združena Koreja, ostane še vedno v veljavi in še vedno cilj Združenih narodov. Kakor takrat, ko so Združeni narodi izglasovali to resolucijo in so mislili na politična sredstva za dosego imenovanega cilja, tako sedaj Združeni narodi pripravljajo politično konferenco, ki naj se bori s političnimi sredstavi za dosego istega cilja. Komunisti so za premirje Demokratski senatorji so prepričani, da se bodo komunisti držali doseženega premirja. To pa radi tega, ker tako veleva trenotni interes Moskve. Demokratski senatorji trdijo, da bi Sovjetska zveza, če bi bila močna ALI SE PONOVI 17. JUNIJ? BERLIN, 4. avgusta—Šest tisoč komunistov je danes zjutraj hotelo navaliti na prostore, kjer se v zapadnem delu Berlina razdeljuje zavoje z živili. Prišlo je do oboroženih spopadov z za-padno nemško policijo. Vzhodno Nemčijo je zajel val stavk in nemirov in je edino vprašanje ali se bo v najkrajšem času zopet ponovil krvavi 17. junij ali ne? CLARKU SE NE MUDI NA KOREJO NEW ORLEANS, La., 3. avgusta— General Clark, vrhovni Tiomandant zaveznikov na Koreji, je prisostoval poroki svojega sina majorja Clarka, ki je bil trikrat ranjen na Koreji. General je dejal, da se bo vrnil na Korejo preko Washingtona, toda ne tako kmalu. KOHPETENCA DRŽAV IN-UNIJE; GRE ZA SOCIALNO ZAKONODAJO SEATTLE, Washington, 3. avgusta—Predsednik Eisenhower je sklical kmalu po svojem nastopu službe konferenco ameriških governerjev. Že takrat se je načelo vprašanje, kako dati posameznim zveznim državam večjo kompetenco in kako okrniti oblast federalne vlade. To vprašanje bo predmet nadaljnjih debat na letošnji konferenci governerjev. Gre za polje socialne zakonodaje. ^ V tem vprašanju moramo radi'" Redna seja V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Prosi se članice, da se udeleže v polnem številu. Krožek se obenem lepo zahvaljuje Mr. Frank Požar ju iz 23020 Tracy Ave. za dar $5 v krožko-vo blagajno. jasnosti naglasiti tole: Demokrati so bili mišljenja, da naj se socialna vprašanja rešijo skupno na federalni podlagi. Delavska zavarovanja n. pr. imajo že skupni federalni fond, ki je s prispevki od obeh strani dosegel že višino 18 miljiard dolarjev. Sicer pa imajo posamezne države socialno zakonodajo v veliki meri odkazano v njihov lastni delokrog. Na polju socialne zakonodaje so dani vsi predpogoji, da se skupna vprašanja rešijo na skupni ameriški način. Kakor ne gre, da bi bilo javno zdravstvo ene države v nasprotju z splošno zdravstveno politiko, tako ne gre, da bi se vprašanja pokojnin, starosti delavne sposobnosti in onemoglosti reševala po različnih vidikih. To razlikovanje danes dejansko obstoja. Ponesrečenci pri delu n. pr. dobijo za izgubljene ali pokvar jene ude v raznih zveznih drža vah različno odškodnino. Končno je starost starost in bolezen bolezen! V zvezi s tem gre za vprašanje fondov, ki jih zbirajo posamezne države zase in ki jih nakazuje na drugi strani fede ralna vlada posameznim zveznim | ka obrestna mera na kredite. državam. Nepotrebno delo in nepotrebna birokracija! Podčrtali pa smo že, da gre sedanji republikanski federalni vladi še za nekaj drugega: Kako po svoje razpolagati z velikim penzijskim delavskim fondom $18,000,000,000, s tem pa oslabiti socialni položaj delavstva, ker bi z omenjenim fondom, če naj z njim razpolaga federalna vlada po svoji volji, izgubilo gospodarsko hrbtenico. Pripomnimo še, da ameriško unijsko organizirano delavstvo budno zasleduje potek sedanje konference ameriških governerjev. * Eisenhower med govemerji SEATTLE, Wash., 4. avgusta —Včeraj je prispel v mesto predsednik Eisenhower v družbi ohijskega governerja Lausche ta. Danes bo governerjem pojasnil svoje načelno stališče do ameriških naravnih zakladov kdo naj jih izkorišča. Finančni tajnik Humphrey pa bo imel nalogo, da pojasni federalno finančno politiko zvišanja federalnih dolgov in zakaj viso- V svoji notranjosti, na premirje na Koreji ne pristala. Trenotni položaj v državah sovjetskega bloka pa ni trden, kar dokazujejo veliki upori v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in na Češkem. Upori bi bili zbruhnili tudi v Romuniji in na Madžarskem, da se ni pohitelo z velikimi notranje političnimi in gospodarskimi reformami, ki so vse značile olajšanje režima. Tajnik Dulles in zavezniki Javili smo, da je London zahteval, da se ameriška zunanja politika posvetuje z britansko, predno bi sklenila kak važen sklep, ki se tiče Koreje. Državni tajnik Dulles hoče na eni strani povdariti samostojno stran ameriške zunanje politike; na drugi strani pa je naravno diplomat, ki noče odbiti svojih zaveznikov, v prvi vrsti Velike Britanije. Pred svojim odhodom na Korejo je dal formalno zagotovilo, da ne bo prišlo do nobenega končnega sklepa glede Koreje, ne da bi Amerika poprej obvestila o nameravanih korakih vlade svojih zavezniških držav in se z njimi posvetovala. Prvotno se je računalo, da gredo s tajnikom Dullesom na Korejo tudi nekateri vidni ameriški senatorji, republikanci in demokrati, ki so važni za ameriško zunanjo politiko. Ta želja se Dullesu ni izpolnila in Dulles je odpotoval spremljan s štabom vojaških in političnih izvedencev, med katerimi je tudi njegov podtajnik Walter Robertson. Zamenjava vojnih ujetnikov Zavezniške oblasti na Koreji so zbrale v okolici stare presto-lice eSoula in mesta Munsana komunistične vojne ujetnike, da jih v torek zvečer—sredo zjutraj, začnejo vračati komunistom in sicer po 2,400 zdravih in 360 bolnih in ranjenih na dan. Amerikanci se začnejo vračati v domovino tekom srede. Za čas svojega ujetništva bodo dobili redno vojaško ameriško plačo. Od te plače se bodo odbili zneski, ki so jih prejemale njihove družine doma. Vojak—ujetnik, ki je bil v ujetništvu kot prostak recimo 30 dni, bo dobil na roke $4,300. Med vojnimi ujetniki Amerike je po činu najvišji ujetnik ameriški general William Dean. Ta bo dobil povračilo generalske plače v višini $30,000. (Dalje na 3. strani) Delavci ali kmetje? PRAGA, 3. avgusta — Češki kmetijski minister Josip Nepo-mucky je pozval češko industrijsko delavstvo, ki dela po tovarnah, ki so v bližini agrarnih predelov, naj gredo po opravljenem tedenskem industrijskem delu ob sobotah in nedeljah na polja, da pomagajo spraviti pridelke pod streho. Ministei; Nepomucky trdi, da je mnogo polj, ki so bila sicer zasejana, sedaj zapuščenih, ker so kmetje pobegnili. Če ne bo prišla na pomoč industrijska delavska sila, bo poljski pridelek na teh zapuščenih kmetijah moral zgniti. (Poziv ministra Nepomucky-ja je sledil napovedi državnega predsednika Zapotockija, da bo Češka ukinila prisilne kmetijske zadruge). STRAN 2 ENAKOPRAVNOST n ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. 104 (2) Pokojnega senatorja Roberta Tafta republikansko časopisje rado označuje kot do kosti in mozga pre ve j enega republikanca—z drugo besedo tip ameriškega republikanca. To po pravici. Naravno je in tudi olika, udomačeni ton mednarodne diplomacije zahteva, da se o kakem pokojnem politiku, ki je igral vendarle neko vidno vlogo v življenju kake države, objavljajo izreki, kot da je odšel s sveta človek, ki je nekaj pomenil. Končno je pokojni senator Taft nekaj pomenil tudi v ameriškem življenju. Dičila ga je energija in zagrizenost, da doseže neki osebni cilj. Pravimo, da kapljice izdolbe j o tudi trd kamen; toda ne s svojo silo, marveč s tem, da kapljajo in kapljajo, tolčejo in tolčejo na kamen brez ozira na čas. Pri človeku tudi ne posebnih kvalitet, če se rine in rine naprej, mora priti končno gotova praksa in poznanje območja, v katerem se giblje. To je gotovo veljalo za ohijskega senatorja Roberta Tafta. Zato je poznal ameriški senat, tudi kongres v njegovi mašineriji in proceduri. Če dodamo še por-cijo častihlepja, katero je pokojni Robert Taft brez dvoma imel, pa lahko najdemo Roberta Tafta na čelu republikanske večine v senatu. ... Pokojni Robert Taft je bil tip republikanca. Kot so-zakonodajalec, če je bila republikancem dana prilika, je stremel za tem, da ruši, kar so zgradili demokrat je, da nažene demokratske uradnike iz federalnih uradov in na njih mesto postavi republikance. Toda Taftov notranji in zunanje politični koncept? Tip republikanca! Švigal je med ameriškim izolacionizmom in med vlogo Amerike v svetu. Nikdar dosleden, nikdar mož velikega koncepta, ki bi bil prikladen za današnji čas, ker ga pač ni doumel. Kakor za lastno kritiko zunanje politične neorientiranosti je nedavno pred svojo smrtjo izstavil sem sebi spričevalo. Zagovarjal je misel, da se Amerika v korejskem vprašanju umakne iz organizacije Združenih narodov! Trezni politiki so se prijemali za glavo, kako je bilo mogoče, da je kaj takega izustil sicer odgovorni republikanski politik Robert Taft! Pa Taftu tega ni zameriti. Republikanci so odvrnili Ameriko od tiste Wilsonove Amerike, ki naj bi že po prvi svetovni vojni z vso svojo politično in gospodarsko močjo aktivno sodelovala pri bivši Ligi narodov. V sedanjo enako zvezo v Združene narode pa so republikanci priplavali z odprtimi jadri! Toda pokojni Robert Taft niti v tem republikanskem okolišu s tem ozračjem ni znašel sam zase jasne orijentacije. Za ameriško delavstvo pa je važen Taft kot notranji politik, zopet pa kot tip republikanca. Free interprise! Liberalno načelo, ki je staro več kot sto let in ki se v gospodarski politiki označuje tudi z drugim izrazom, ki je svetovno znan in ki pravi: Laissez passer—pustite svet drug drugemu v izkoriščanje, svet se bo že sam v sebi znašel! Kot tak in kot predstavnik, da rabimo izraz slovenskega pisatelja Janka Kersnika "jara gospoda," je pokojni Robert Taft ščitil svobodo izkoriščanja na strani tistih, ki so imeli za to priliko, odrekal pa je svobodo tistim, ki so bili izkoriščani. Končno, če se beseda svoboda razume v polnem pomenu te besede, se človek svobodno odloči za združevanje. Ima pravico do združevanja! Tega Robert Taft ni nikdar doumel in niti ni mogel doumeti. Zato je bila le logična posledica njegovega političnega delovanja—antidelavski Taft-Hartleyev zakon iz leta 1947, katerega je znal Taft uveljaviti s svojimi republikanci in enako letečimi tiči iz gnezda demokratov na ameriškem jugu kljub vetu pravega demokrata Harry a Trumana, Ta zakon, katerega oče je bil Robert Taft, šikanira delavske unije kjer le more. O njem Smo se že razpisali. Taft, ki je zagovarjal svobodo za jaro republikansko gospodo, je bil oster sodnik in policaj, kadar je šlo za svobodo delovnega ljudstva, ki naj si z zakonitimi sredstvi kot so stavke, pribori boljši standard in prostor na soncu. Injunctions— sodna zapoved, da se stavku j oče delavstvo nažene nazaj na delo za dobo 80 dni, ker bi bili s stavko prizadeti splošni nujni, razume se interesi republikanske gospode! Zato v ogromni armadi ameriškega delovnega človeka ni imel prijateljev. Moral pa je doživeti, da je njegov grob dosegla senca armade na pohodu—20 milijonov unijcev. L.Č. JOŽE PLEVNIK CLEVELAND, Ohio—Pokojnega Jožeta Plevnika sem prvič srečal v njegovem saloonu na Lakeside Ave. in 40. cesti spomladi leta 1908. Po vaji pevskega in dramatičnega kluba Triglav &mo se nekateri člani zbrali v zadnji sobi pri Lauschetu, 6121 St. Clair Ave., kjer nam je Lauschetova mama postregla z vinom ("špricarjem") in prigrizkom. V tej družbi so bili, kolikor si morem domisliti, tenorist Ke-nič (zdaj v Detroitu), drugi tenorist Jerič (pozneje trgovec v Newburgu, že umrl), drugi basist "Jernač" iz Collinwooda, Avgust Haffner, Ivan Zorman in morda še kdo drugi. Nekdo svetuje, da gremo "na vas pet." Podamo se proti mestu. Korakali smo pojoč slovenske narodne pesmi po St. Clair, Hamilton ip Lakeside Ave., dokler nismo prišli do Plevnika. Mfd tovariši sem bil kolikor toliko novinec, saj sem komaj nekaj mesecev poprej prišel s Calumeta za upravnika Nove domovine. Bil sem bolj plahe narave, nevajen take družbe, in moj glas, prvi tenor, je bil bolj slabe kvalitete. Jože Plevnik nas je z veseljem sprejel in nas menda zastonj napojil. Pili smo tačas večinoma vino pomešano s sodo vodo. S svojim krepkim tenorjem je pevcem priskočil na pomoč, da je "vse grmelo." Name je napravil prav dober vtis. Pozneje nisem Plevnika srečal več let, čeprav sem o njem večkrat slišal, da je bil dober in zabaven pevec in igralec na harmoniko. Ko je leta 1916 prišel iz Chi-cage (poprej je živel na Calu-metu) moj svak Paul Schneller starejši in pričel s pokojnim Antonom Kauškom organizirati The Slovenian Building & Loan Association, sem zopet naletel na Plevnika, ki se je takoj navdušil za slovensko posojilnico. Od njene ustanovitve 1. 1916 je bil eden najbolj zvestih in požrtvovalnih delničarjev. Ime posojilnice smo pozneje spremenili in International Savings 0 Loan in še pozneje na The St. Clair Savings & Loan Co. Bil je od pričetka direktor in pozneje nad trideset let predsednik kor-poracije vse do svoje smrti. V nrijhujših dneh depresije je ostal mož na mestu in ni izgubil ko-rajže in trdnega prepričanja, da se bo posojilnica izmotala iz začasne zagate. Njegov življenjepis- mi ni v vseh podrobnostih znan. Starši so mu umrli že kot otroku; vzgojili so ga sorodniki v Zgornjem Kašlju pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano. Služil je vojake v Gradcu pri kanonirjih. Tam se je za silo naučil nemščine in je ua skrivaj pobegnil od vojakov v Ameriko. Nastanil se je naj-prvo v okolici Pittsburgha ter delal kot tesar. Ob sobotah in nedeljah pa je prijel za harmoniko ter je igral in pel na veselicah in ohcetih po bližnjih slovenskih naselbinah ter si zaslužil nekaj centov, s katerimi je v Clevelandu prevzel gostilno na -.akeside Ave. Čeprav se ni nikdar privadil bogve kako pravilni angleščini, je znal zabavati pristne Ame-i-ikance s šalami in dovtipi. Njegovo gostilno so obiskovali sodniki, mestni uradniki in drugi zobraženci. Na njegovih osebnih piknikih v letih dobrih ča-iov, med 1920 in 1930, si videl Doleg številnih slovenskih prijateljev mnogo odličnih Amerikan-cev vseh poklicev. I Jože Plevnik je bil izredno podjeten in poln energije ter _si je upal riskirati denar. Pred dobrimi dvajsetimi leti je kupil zemljišča v Nottinghamu, na 185. cesti in drugod, ko so se Slovenci komaj pričeli naseljevati tjakaj in v Euclid. Dal je dober vzgležf poznejšim prekupčevalcem zemljišč in stavbenikom, ki so zdaj Slovencem v ponos. Pomagal je nekaterim svojim natakarjem, da so pričeli trgovino na lastne roke. Pri precejšnjem premoženju ni bil Jože Plevnik nikdar skop: pomagal je mnogim prijateljem % denarjem, podpiral je pevska, dramatična in podporna društva, udeležil se je nešteto veselic. V Nottinghamu in Euclidu je bil upravičeno poznan kot "stric." Ni gledal le na lastno korist. V pogovorih je bil zmerom obziren; malokdaj si slišal žalno besedo o sosedih in znancih. Hodil je najboljšo, srednjo pot ter se s tem izkazal pristnega Slovenca starega slovenskega kova. Obilna udeležba pri pogrebu je bil najboljši dokaz, da so ga rojaki cenili. Te vrstice sem napisal kot njegov dolgoletni prijatelj. Nisem povedal preveč, bržkone premalo. Naj mu bo ohranjen lep spomin. Frank J. Kern. Naročnica v Strabane, Pa., se oglaša STRABANE, Pa. — Cenjeno uredništvo Enakopravnosti prosim, da mi oprostite, ko sem tako zaostala z naročnino. Že par let sem plačala Mr.' Zomiku, ko sem plačala tudi naročnino za Pro-sveto, to pot pa ni bilo ravno sredstev pri rokah in mu nisem plačala. Mislila sem tudi, da bi pustila en list, ker pa oba lista, Prosveto in Enakopravnost, rada čitam, sem se namenila oba plačati. Potom Enakopravnosti poznam mnogo oseb, odkar imam tam tri poročene otroke. To so: Mrs. Mary (John )Žig-man, ki sta oskrbnika v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., Mrs. Anna Ducsay v Willoughby, O., in Joe na E. 168 St. Ta dva lista bi morala biti v vsaki hiši, seveda če so sredstva za to. Tudi doma nisem bila tri tedne, ker smo šli v Pueblo, Colo. Šli smo moja hči in sin ter jaz in sicer, z avtom. Dospeli smo tja in nazaj brez nezgode. Hvaja Mr. Jack Dolganu, ki je šel z nami v New Mexico, Trinidad in Walsenburg. Videla sem več svojih rojakov, katere nisem videla že 48 let in več. Videli (smo mnogo zanimivih stvari, kako je na primer suša uničila nekatere kraje v Kansasu in New Mexico. Živine je bilo malo videti, saj ni imela kaj jesti ne piti. Prav lepa hvala vsem, pri katerih smo bili in s katerimi smo prišli skupaj, za vso postrežbo, gostoljubnost in prijaznost. Res, naši ljudje so povsod prijazni in postrežljivi. Mogoče se bom kaj oglasila tudi v Prosveti. Še enkrat, prav lepa hvala vsem za vse, tako tudi ui^edni-štvu Enakopravnosti ter pozdravljam vse osobje in vam želim mnogo novih naročnikov. Anna Sterlc Na obisku v Clevelandu MILWAUKEE, Wis.—Podala sva se na obisk v Cleveland k sorodniku John Renko. Od doma sva šla v ponedeljek zjutraj ob 4. uri, 20. julija, v Cleveland pa sva dospela ob pol šestih zvečer. Ko sva tja prišla je naju že čakala okusna večerja, katero je pripravila njegova svakinja. Ko sva prišla tja, Johna ni bilo doma, svakinja pa je rekla, da bo kmalu iprišel, in res ^e je po kazal že čez nekaj minut. S seboj je imel velik zaboj in sme joč se, rekel; Vidiš, Lizi, to je zate, boš vzela s seboj v Milwaukee za "suvernir." Prihodnji dan nas je vse skupaj povabila njegova hči Albina Mršnik na okusno kosilo v Maple Tavern, katero vodi s svojim možem na Euclid Ave. v Wickliffe, O. Tudi žeje nismo trpeli in dobro smo se imeli. Tretji dan nas je pova bila Mrs. Frances Frank, ki nam je tudi fino postregla. Drugi dan smo šli na povabilo Mr. in Mrs Frank Ipavec k njim, kjer so nas zopet posadili za težko obloženo mizo. Peti dan smo bili namenjeni k Mr. in Mrs. Rudolph Tomšič, ki imajo gostilno na E. 40 St. in St. Clair Ave. Mislila sem si, no, tu se bo želodec malo odpočil, pa ni bilo tako. Tam je nas že čakala slastna kokošja pečenka, kateri so sledile pohane ribe V zabavo nam je Rudy zaigra: nekaj polk. Od tam smo šli na obisk Fran ka; Renko, katerega pa nismo našli ravno pri najboljšem zdravju, upamo pa, da bo kmalu zo pet popolnoma zdrav. Nato smo šli na obisk k Franku Slavec. Pri obeh smo bili dobro postrežni kakor tudi pri teti Mrs. Frances Lukjari. V nedeljo, 26. nas je zopet povabila Albina Mršnik na veliko kosilo, potem smo se pa skupno podali na piknik društva V boj št. 53 SNPJ, kjer smo se naple-sali in balinali ter gabili žejo. V ponedeljek smo šli v Euchd Beach, da se malo pozdravimo, spotoma pa smo se ustavili v Delavskem domu na Waterloo Rd. Obiskali smo tudi Mrs. Grlico v North Perry, O., kjer smo si ogledali njih lepo farmo. Tam so nas lepo sprejeli in postregli. V torek, 28. julija smo se podali v Conneaut, O., na obisk Mr. in Mrs. John Prijatelj ter sina Rudy, ki vodi garažo in prodajalno Kaiser-Frazier avtov. Z veseljem so nas sprejeli in izvrstno postregli. Mislila sva, da sfe bova odpravila že domov, pa ha ju niso plistili. Prihodnji dan smo morali zopet na večerjo k Mrs. Frances Frank. Pri vseh smo bili tako lepo po-streženi, da ne bova tega pozabila. Hvala vam! Hvala lepa tudi prijazni Mrs. Debevc za "suve-nir" in Mrs. Pepci Renko, ki nam je pripravila tako okusen zajtrk in južno vseh 11 dni, ko smo se tamkaj nahajali. Hvala tudi upravi Enakopravnosti, ki šo nam tako lepo razkazal! tiskarni, posebno pa Mr. John Renko, ki je imel trubel z nama. Torej, še enkrat, srčna hvala vsem skupaj. Mr. in Mrs. Peter Schlrcely Ob Tihem oceanu Piše: FRANK KERŽE LJUDJE IN KARE ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo imanjšali število prometnili nesreč To pomeni, da bo več avtomobili »tov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer j« prometna luč—ravnajte se po njej. TUDI NEMCI SE UBIJAJO NA CESTAH FRANKFURT, Nemčija, 3. avgusta — Na cestah Zapadne Nemčije je trenotho v prometu 3,000,000 motornih vozil. Poleg teh je kakih 1,700,000 avtomobilov, katerih se poslužujejo zavezniki. Zavezniški vozniki imajo vsak v svoji zoni predpisano hitrost vožnje in so kaznovani, če se je ne držijo. Ne tako Nemci, ki lahko drvijo po mili volji. V karambolih in drugih prometnih nesrečah se pobi je 900 do 1,000 Nemcev na mesec. Zanimivo pri tem je, da imajo zapadni Nemci, četudi je pri njih zelo razvita domača avto-rtiobilska industrija, mnogo voz kupljenih v Zedinjenih državah. Besedo problem bi prestavil v naš jezik z besedo: vprašanje. Zakaj rabimo še nadalje problem, bi rekel tako: kakor drugi, tako mi. Čutno povedano— problem ni samo vprašanje, ampak naloga ali nadlega, ki je prišla na vrsto. In vedno bolj se vsiljuje, da se pečamo ž njo. "Ljudje in kare" gre dovolj dobro skupaj. Človek je tisti, ki je ustvaril karo in kara je zopet tista, ki je potegnila človeka t je, koder je danes. Človek je torej prvi in največji problem na tem svetu. A so tudi kraji, koder bi djal karo na njegovo mesto. Čudno je to, da živimo v sredi tistega stoletja, ki nam je prineslo preveč tega, na eno stran in preveč onega na drtigo. Imeli smo dve svetbvni vojni, ki so pobrale na milijone ljudi. A kljub temu imamo danes več prebivalstva, kakor smo ga imeli kdaj poprej na tem svetu. Kar pomislite, v enem samem letu imamo trideset milijonov več ljudi, kakor poprej. To se pravi, imamo dodatnih trideset milijonov želodcev, ki vpijejo po vsakdanji hrani To je danes primeroma maj-no vprašanje v naših državah, koder imamo še toliko prostora, da bi ne bili na dren ju, tudi_če bi imeli petkrat toliko ljudi. A to je en sam kraj na svetu. Povsod drugod je vse polno, tako polno, da je drug drugemu napoti. Imamo danes z človekom problem, ki ga ne morejo rešiti najboljši matematiki na tem svetu. Na kratko se ta problem glasi tako-le: Fant sreča punco, posledica—otroci. Torej množitev ljudi je problem prve vrste, kakor je želodec, ki hoče biti vedno poln. In če mogoče, samo dobrega. K temu je treba dodati še glavo, ali če hočete—možgane, katerih naloga je iskati pota in sredstva, da more toliko ljudi živeti na tem svetu. Pred nekaj tedni sem pisal statistiko prebivalstva v naši stari domovini, katera je tako natrpana s prebivalstvom, da je življenje večni boj. Ali se spominjate po prvi svetovni vojni, kakšno pomanjkanje kruha je bilo med inteligenco? V spominu so mi osebe, ki so dovršile potrebne študije za učitelja ali učiteljico, pa ni bilo mest za nje. Bilo jih je na razpolago nekako pet sto do sedem sto. Razpravljal sem o terti s pokojnim dr. Prijateljem, ki je bil profesor na univerzi, pa me je potolažil, da ni to vprašanje tako aktualno, kakor si jaz mislim. "Mi imamo prost še ves jug— torej južni del Jugoslavije, ki bo pobiral še leta in leta naš od-višen material." To je bilo v letu 1927, ko sem bil tam na obisku. Da ni šlo to vprašanje tako gladko, mi je dokazal pojav za časa druge svetovne vojne. Takorekoč iz niča so vstali inteligenti, se organizirali in vzeli rešitev stare domovine v svoje roke. Ni bila to revolucija od zdolaj na gori, pač pa narobe. Ni se pa rešilo to vprašanje prehrane za dolgo. Zadnjih sedem let po drugi svetovni vojni so bile bolj slabe letine in če bi ne bilo pomoči iz naše Amerike, bi bilo gorje narodu. Pomoč ne samo od nas od osebe na osebo, ampak tudi posojila naše vlade. Mnogo milijonov se je porabilo, da se je ohranilo ljudstvo pri življenju. Če se razvije industrija, bo nekaj boljše, a zopet ne za dolgo. In da se ne da industrije prisiliti, so dokazale zmote jugoslovanske vlade, ki je žrtvovala milijarde, ne da bi bil kak uspeh. Pravijo tisti, ki , človeštvo raste kljub vsem vojskam. Samo v naših državah naraste število ljudi za dva Aii-lijona na leto. To bi se v malem obsegu reklo, da imamo vsakih trinajst sekund po tri sto želodcev na prehrani. Zgoraj sem zapisal naslov, ljudje in kare. Prvo mesto/sffio morali dati človeku in njegovim problemom, precej za njim pride na vrsto kara, avtomobili truk ali kar je že. Zapisal seffli da bo za ljudi skrbljeno še do -go vrsto let, ker imamo polo" prazne zemlje, koder bi lahko zi' veli milijoni. A kaj takega ne moremo reči o karah. Te se razvijajo dvakrat tako hitro, kakor človeštvo. In treba je skrbeti za potrebščine, to so gazolin, olja in pa konstrukcija kar sami • V letu 1953 smo do danes raž-pečali nad tri milijone pet sto tisoč kar. In pravijo, da predho bo leto poteklo, bo na trgu vse ga skupaj pet milijonov in P" kar. Če se rodi danes, dete v nasi Anieriki, imamo še nekako <3o volj upanja, da se bo našlo me sta za eno življenje. A neka] P" dobnega ne moremo reči 6 rah, ki se "rode" dvakrat tako hitro, kakor ljudje. Avtomobil rabi svojo hišo, ki ji pravimo garaža, sti, ki grade nove naselbine, o vprašajo, ali hoče imeti bodoc kupec karo ali ne. Prostor z^ karo mora biti. Včasih je bila kuhinja tisti centrum, okoli ® terega se je vse zbiralo. Dane je to pozabljeno, odkar tri četrtine vse hrane v "plehu-^ IŽa kuhinjo so prišla potčm str®^ nišča in kopališča, ki so .bila delana po vzorcu starokrajs i kapelic. No, tudi to je prešlo-danes so na vrsti garaže. . Ko sem jaz iskal pred k&k# pob letom primerno hišo zase» sem naletel tako ,da sem V kar sem želel. In še nekaj To se praVi: gledal sem zA his "with one bedrooni" kakor s A tri k®', jfejo tukaj v Kaliforniji, ven sem dobil garažo za re, brez katere bi kar lahko ^ hajal, ker nimani nobene kar Pravil sem ljudem, da ne ra j tega, ker sva samo dva pri ' "Ti kupuješ za bodočnos bodoče potrebe," me je žil prodajalec. In ker ni bilo bene -druge ovire, sem res kup^ Enkrat bo res za nekoga-^^' me pa je beli slon. Zastran ^ raže Bi jaz torej lahko kup^ samo eno karo, ampak kaf To se pravi, če bi ne bilo ofvir in zaprek. Ne mislim ha denar, zakaj dobi se y. di za petindvajset dolarJ^^^ Mislim pa na ceste in pa na P kanje. Ceste so tukaj tako P^_^ ne kar, da si ne morete IcafO ali predstavljati. Vozil sem v New Yorku—pa kaj je to P^^ ti Los Angeles, koder ima ^ drugi človek karo. Ljudi je kaj nad štiri milijone, kar pi-ecej nad dva rnilijona. Pa ^ ^udiral dar sem kakšen dan št KO ti ko, da bi le bilo dobro, j človek imel eno karo. Ta i" se me je dolgo držala in že . pri sebi sklenil tako, da bo hiši kakšna kara, kakor i mine korejska vojska. ^ Ta je niinila sinoči— berem v časopisju, da so policaji dobili nova naročila-ko naj fiksajo tiste, ki karo. Do zdaj je bilo takOf so lovili tistega, ki je ^ozi^ hitro. Zdaj pa imajo policaJ'^j^ ročilo, naj primejo in pf-ed sodnijo tudi tistega, ki zi prepočasi. To je pa mislih malo preveč. Vozil ^ karo že leta 1910 in to eno pravico, če ne smem it'/ stati hitro in če ne smem ustaviti se, imel sem vsaj pra- so proučeval, vse to, da p„jasi. bila največja napaka storjena v j« p, (o šlo. če tem, ker se m industrija popri.; ustavi, si tako, kakor v «' jela izdelav« blaga za konsu- k^g^ih klavnicah—če te «« ^ mente. (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST STRAN 3 OD EL ALAHEINA DO BALTIKA Od El Alameina do Baltika je v pretekli vojni poveljeval feld-»aršal Montgomery kombinita-britanskimi armadam. Od režvodnih afriških pustinj pa preko vulkanskih tal Sicilije in Neštetimi gorskimi verigami P^eprežene južne Italije—in od S'pinskih obal Normandije ter Pfeko valovite Belgije in z na-P avinami nasute Nizozemske PS' do Baltika, ki mu Nemci pra-']o Vzhodno morje, spremTja-0 razvoj operacij, ki jih je vo-w opisal maršal Montgomery svojih dveh knjigah: "Al Ala-the River Sangro" in Normandy to the Baltic." Oh sit ^ soncem oTbžgane Libij-pustinje z gibliji in hamsini, Vsat orkansko silo vlijejo rav spoštovanje pred napa rt ^ '^jeno elementarnostjo, jjj ° Mlečnega Baltiškega mor- laikal ®pinami, se je po-Od osma armada. §g J ^l&oieina, odkoder je le ®kih° kilometrov do nil- otok P& do danskih prelivov so si zahodni utirali pot h končni časna ? Alameinu, kjer se po-ftevav. P^^sija E1 Kattara tako čela morju, se je za- in zavezniških armad Se^ , oizroma na Labi jih h orjaški in po svo- posledicah tako ko, ^ ®Popad z nemško tehni-profesionalnimi Mo ' tudi neusmiljeno pri-prelivi, s snegom, flotil-"^: nemško podmorniško lajitgj° hočete tudi z At-"čvfn^idom, ki naj bi čuval T tj^dnjavo" kot kitaj- ** Kitajko. trenutkih je pre-Osnio a poveljstvo nad ^0 Ne vem, koga 1 ^Jojno bolj občudovali, ^ela v °®"^o armado, ki je Por y ^^ški in italijanski od-sko Q ali famozno kitaj- blešA^^^^do, ki je s svoji-8ki ,jj,v ®^i^i zmagami v kitaj-^kijji ^^Ijanski vojni in juna-^ko porom proti, Japoncem sjj^ ^alovila našo fantazijo, ° Y viziji doživljali vso % jg pot od prvih nje- ^ Kiangsiju pa do s l^odej. . pokritega šansija, od-Vojni krenila h kon-kitajskim fevda-^ servilizmom. SUsta trenutku, 7. av- ^ery je prevzel Montgo-pri E1 Alamei-%j arouk se je zaprl v ^ je ^J^gleška mornarica • '3iii^ Aleksandri je, ^ utrdili v oazi Siva popolno neodvisnost • Zgledalo je, ko da poslednje dneve h^Pejev v '\oji}j p Rovi režiji in novih *16 ij ■ stoletja in da se Su- ^ ^ogel več dolgo držati. k!^^v ^^"lada je prekora-V nižino, ki loči Ev-^^ije in se pognala k ^aliv Pot na Perzij- J bila odprta in daleč ^ ^'^diji bi se morali Miti j!^,i^Ponski vojaki po-trenutke je tedaj Velika Britanija. O ^ pomoči ni bilo skoraj '• svoje sile in re- ^oŠt^T navezana. Edino ^V( v svojimi izvrstno oboroženimi di-vizijanii, štukami in s svojim afriškim korpusom. In nemški oficirji, ki so padli v ujetništvo, so z občudovanjem govorili o svojem poveljniku, ki je vedno v prvi črti, odkoder* vodi vse operacije kar preko mikr-ofona, ne pa s pomočjo šifer, ki jih moraš šele razvozlati, medtem ko uporabljajo Angleži še šifrirana povelja in vedno zamude pravi trenutek, čeprav lahko poslušajo nemško komando kar preko radia. Toda zgodil se je čudež—miracle at Alamein—in osma armada je ne le zadržala Rom-niela pred vrati Kaira, marveč ga pognala tudi iz Afrike. Po 3,20t)' kilometrov zasledovanja je stisnila nemške in italijanske čete na ozek prostor med Tuni-som in Bizerto in konec je bilo nemškega mita o Afriki, konec velikopoteznih načrtov v Sredozemlju. Iniciativa zahodnih zaveznikov je postajala očitnejša in na vseh bojiščih so Nemci, Italijani in Japonci doživljali same poraze. Na Tihem oceanu so Američani obračunali z japonsko mornarico, na vzhodnem bojišču so Nemci doživeli svoj polom pri Stalingradu, od katerega se niso nikoli več opomogli in v Afriki so le še šakali stikali za nemškimi čeladami in torni-strami. In pred zahodnimi zavezniki je ležala Italija, "trebuh Evrope," prazen trebuh, kakor se je Churchill večkrat izražal. Ta vacuum v italogermanski obrambi je kar izzival zavezniške poveljnike k novim akcijam ha sever—kot so svojčas plodna polja severnoitalijanske nižine izzivala Tanibala in Napoleona na jug. In vse od tistega trenutka, ko je utihnila zadnja nemška haubica na polotoku Bon, kjer se Afrika najbolj približa Siciliji, je ves svet, ki je stal na strani zaveznikov, ugibal, kje se bodo zavezniki izkrcali in kdaj bodo odprli novo fronto v Evropi. Kdo se še ne spominja tistih veselih trenutkov, ko se je v zgodnjih urah 10. julija 1943 po vsej Ljubljani razširila vest, da So se Angloameričani izkrcali na jugovzhodu Sicilije, odkoder vodi najkrajša pot v južno Italijo. V prvih 48 urah so zavezniki izkrcali 80,000 vojakov, 700 motornih vozil in »nad 300 tankov in 700 topov. Z nestrpnostjo smo spremljali vse manevrske poteze angloameriških čet na razritem sicilskem otoku in z notranjim zadovoljstvom, ki ni poznalo meja, smo po nekaj tednih že lahko ugotovili, da so se nemško-italijanske čete že umaknile na drugo stran Me-sinskega preliva. Angleška mornarica je zago-spodarila v Sredozemlju in agonija Italije se je bližala svojemu logičnemu zaključku. Italija se je znašla v križnem ognju letal, ki so startala z letališč Severne Afrike in Britanskih otokov. V prvih dneh septembra, točno tretjega ob 4 zjutraj, šo se izkrcale prve čete na odseku Reggio Calabria — Villa San Giovanni in le nekaj krogel so oddali Italijani v zrak. Še istega dne so predstavniki Badoglia podpisali sporazum o kapitulaciji v Lisboni in osmega septembra ob 18. uri je radio sporočil to vest. Pol ure potem je že završalo po Ljubljani in z globokim zadovoljstvom smo nekaj minut pred "coprifuocom" hiteli domov, da bi pred novim jutrom, ko so se mnogi že odpravljali v partizane, zvedeli še kaj novega. Prijetni in brezskrbni so bili ti trenutki, toda le malokdo si je v tistem razpoloženju lahko predstavljal, da se bo nemški stroj še polnih 20 mesecev upiral združenemu pritisku zavezniških armad. Optimizem je žarel na vseh obrazih in najbolj fantastične vesti so se širile v prvih dneh ... da so se Angleži izkrcali v Genovskem zalivu, da plujejo angleške ladje proti Benetkam, da se je Rim vdal brez odpora itd. itd. S kakšnim razočaranjem smo sredi septembra zvedeli, da so se zavezniki izkrcali v zalivu Salerno — in še to z velikimi izgubami, ko da bi si še ne nabrali dovolj izkušenj v trdih borbah z Nemci. In glasno smo godrnjali, ko smo zvedeli, da se zavezniki konec septeih-bra še vedno bore za Neapelj in njegovo-zaledje. Zakaj ne naskočijo direktno Rima — smo se spraševali v svoji naivnosti. Čemu s tako previdnostjo in obzirnostjo, ko da je res vsak italijanski križ, ki stoji ob cesti, vreden cele vreče zlata — smo ugibali. Ali sploh mislijo resno, ali pa mislijo zagrabiti kje drugje, smo razmišljali. (Dalje prihodnjič) Dvoboj med Zapadno iii Vzhodno Nemčijo BONN, Nemčija, 3. avgusta —Zapadno nemške politične stranke so zahtevale od komunističnih prvakov v Vzhodni Nemčiji, da odstopijo od svojih položajev. Gre za imena Ul-brichta, Grotewohla in Piecka kot šefov stranke, predsednika Republike in vlade, če naj se pristopi k razgovoru o zedinjeni Nemčiji. Vzhodno nemški ko-hiunistični veljaki so to zahtevo, katero so podprli tudi zapadno nemški socialisti, gladko odbili. Zapadno nemško vlado so krstili za vlado tujih agentov in pro-,vokaterjev. Zapadno nemška zahteva je bila v skladu z ameriško zunknjo politiko do Vzhodne Nemčije, da se sedanja nemška vzhodna vlada odstrani, če naj se pogaja o zedinjeni Nemčiji. Zapadna Nemčija se nahaja v volilnem gibanju. Meseca septembra se bodo vršile splošne državnozborske volitve. Kako bodo komunisti v Zapadni Nemčiji pred volilstvom opravičevali postopanje svojih kolegov v Vzhodni Nemčiji? Čisto jasno je, da so sedanje njihove prilike zelo slabe. Pomoč lačnim vzhodnim Nemcem od strani Zapadne Nemčije je postala splošna ljudska last. To pomoč so komunisti v Vzhodni Nemčiji ovirali ali pa s silo onemogočili. Kako bodo zapadno nemški komunisti' to ravnanje svojih kolegov v Vzhbdni Nemčiji pojasnili? Komunisti v Zapadni Nemčiji niso bili močna politična stranka, so se pa pri volitvah meseca avgusta 1949 le uveljavili. Dobili so 1,360,000 glasov ali v odstotkih izraženo 5.6%. V spodnji zbornici so dobili na podlagi proporčnega sistema 15 sedežev. Zapadno nemška zbornica je sprejela zakon, po katerem stranka, ki ali direktnim ali in-direktnim potom ne dobi vsaj 5% celokupnih oddanih glasov, sploh ne pride v poštev. Če je imela zapadno nemška komunistična stranka leta 1949, ko so bile politične prilike zanjo vse drugačne kot so letos spričo položaja v Vzhodni Nemčiji, komaj dobrih 5%, potem se z gotovostjo računa, da pri letošnjih volitvah ta odstotek ne bo dosežen in torej v zbornici ne bodo zastopani komunisti, niti z enim poslancem. BMKATION MOLDS OUR niTURE Dulles na Koreji (Nadaljevanje z 1. strani) Zadnje žrtve komunistov Zavezniška komanda: trdi, da je zadnja, komunistična ofenziva, ki se je začela 14. julija in je trajala teden dni, stala komuniste najfnanj 30,000 žrtev, med katerimi je bilo kakih 14,200 mrtvih in 6,800 ranjenih. Zavezniška komanda istočasno prizna, da so komunisti pridobili s to ofenzivo nekaj na prostoru, da pa, pridobljeno ozemlje ni poplačalo ogromnih žrtev. McCarthy se je oglasil Senator McCarthy, .je najavil, da bo zahteval v kongresu, da se izvrši velika preiskava glede tistih, ki da so po svoji "nesposobnosti" ali "izdajstvu" zakrivili na Koreji nepotrebne ameriške žrtve. Podrobneje se o svojem predlogu McCarthy ni izjavil, le to je trdil, da morajo biti krivci kaznovani. Danes v Seoulu SEOUL, 4. avgusta—Ameriški državni tajnik je po 12-urni zamudi danes zjutraj prispel v prestolnico Seoul na posvetovanje s predsednikom Rheejem. Danes ponoči se začne s prvo zamenjavo vojnih ujetnikov. Zamenjanih bo 400 zavezniških vojnih ujetnikov, med njimi 70 Amerikancev. MSTTIR SCHOOIS BUltO A SmOMCER AMERICA ^ il ■ Don'1 cjambte wi|h ftrcjF .A ofe q^ain^t ydu? ►♦♦♦♦♦♦I« za pogodbo z avstrijo LONDON, 3. avgusta — Po sporočilu iz britanskega zunanjega ministrstva se bodo koncem tega tedna zbrali zastopniki Velike Britanije, Zedinjenih držav in Francije, da se ponovno posvetujejo o mirovni pogodbi i Avstrijo. Tako pogodbo, seveda po svoje, je predlagala tudi Sovjetska zveza, Avstriji pa je obenem javila, da je poslej pripravljena sama nositi okupacijske stroške svoje zone. Smit je krula — brez srca, kar vzame — več nazaj ne da... Posrednji dnevi ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškemu odru, ostanejo v trajnem spominu. Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda bla-dejno vpliva na žalujoče. Naj bo pogreb poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša. MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland. Ohio OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje z 2. strani) dene težko kladivo na čelo, dobiš pa nož—pa si pomagaj. Na vsak način izgubiš. In če nečeš imeti sitnosti ter izgube časa po sodnijah, je najboljše, da greš do najbližnega kluba za avtomobile, koder ti povedo, koliko plačaj, pa bo vse v redu. Če si že tako srečen, da prideš skozi gnječč, si še vedno v pasti. To pa tedaj, kadar hočeš ustaviti karp ali parkati. Kamor ti plava oko, povsod te opozarjajo; no parking! Na nekaterih ulicah so take pušice za milodare, kakor v starem kraju pri kakšnih kapelicah. Tam moraš plačati, kakor je pisano in zraven tega izginiti, kadar poteče tvoj čas. Eno uro parkanja je vse, kar dobiš. Težava s karo je pred vsem ta, da si jo želi vsak, to se pravi : prav vsak. Pri ženitvi je vsaj to dobro, da kateri od dvojice odneha ali si premisli. Ne pri avtomobilu. Ta mora biti, če mogoče, prvi. Včasih smo začeli z resnifti življenjem s tem, da smo si kupili hišO'—dom. Rekli smo: smo pod streho in na gorkem. A danes? Kadar kdo prijadra do tiste stopnje, da ima dovolj za nakup—začne hoditi od kare do kare, povpraševati znance, katera je boljša in stika potem od ene forme do druge. Če je preveč izbirčen, se vsa stvar obrne. To se pravi, mesto da bi on štrencal okoli avtomobilskih štacun, začno pa agentje skakati okoli njega, dokler ga ne dobe. Kratko in malo—do kare pride vsak tako ali drugače. Tje gre torej prvi denar, ki ga je prihranil. Seveda, rent je drag in vsak nerad plačuje tiste copake vsak mesec. Pozabi nekoliko na kare in začne iskati svojega doma po raznih stavbiščih.. Če ga prisilijo razmere—to se pravi, če se poroči in zaara par otfok, potem ostane pri domu, dokler ga ne dobi. Ako je pa zakon "suh" kot laški rožiči, gre nov denar— kam? I za novo karo. Vsako leto postavijo naprodaj take, kakoršnih ni bilo ne prej ne slej in voziti se z novo karo ali pa s starim, kaši javim avtom, ni vseeno. Človek v stari kari je kakor mož v koruzi. Tisti, kdor ga sploh še pogleda, je k večjem policaj. To sta zdaj dva problema, ki sta z človekom. Otrok in kara sta postala sosedom odveč. Pravijo, da bo prišlo do gotove omejitve človeškega naraščaja, ker ne bo za vfe prostora. Kadar bodo kje sklepali take zakone, naj ne pozabijo tudi na kare. Teh je vedno več. Kar ra^ bimo, je načrtno življenje, pri otrocih in karah. To se pravi, če ne pride zastran tega vprašanja kakšna revolucija. Problem je tukaj—vprašanje je samo, kako ga bomo rešili. Oh, to življenje! IVq - -------- ------- % Anglija rešila ■ '»Ho je seboj in zgodo- ?■ Vo osma arma- u''^ 2(Jo„-^ armada, ki jc opfi^ ^j^irana in ki se je lah- kf ^^"^0 na improvizirane Hqk, V Av.„u_i_____ ^ Arabskem zalivu, ,®kaj ur avtomobilske ra in Aleksandri je. %h • J® Od d strani bojišča, ko-h'-'^^Sa "^eset kilometrov ši-T, dolgega, pa je bil TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE- IN V' NAJNOVEJšfeM TISKU -Cene so zmerne—naročila hitro z^6+ovolj6na Se priporočano driiitvorti, ^trgovcem, obrtnikom in posamleznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. « • J t, I ^eldmaršal Rommel Še je čas za potovanje v stari kraj! Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju. Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročifu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jiA sestavifi sami, če jih prinesete v pisarno. AUGUST KOLLANDER vas muci revmatizem? KB Imamo nekaj posebnega proU revmalizmu. Vprašajte naa. MANDEL DRUG CO. ' Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. Č. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. PRODAJAMO FINE BENEŠKE ZASTORE Damo proste proračune. Pokličite J. L. SALES EN 1-0448 ali EX 1-4568 PRODA SE norge pralni stroj skoro hov, malo rabljen; v prvovrstnem stanju. Cena samo $60. Se lahko vidi vsak čas. 1393 E, 32 ŠT. AN OPPORTUNITY FOR A YOUNG WOMAN teller position open Experienced or will train for full time work. Pleasant working, conditions. st. clair savings & loan co. 6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670 Dr. L A. STARCE OPTOMETRIST sporoča, da bo njegov urad zaprt do nadaljnega sporočila. 6411 ST. CLAIR AVE. FOR A VACATION e^ Burlington R.R. & g portation. $17,900. Call „,9340 STanley ° ^ »ointmentj^ for appoint WHY PAY HIGH KENjJpt^ Two Gas Heated Town and an" Houses side by side, No. No. 44 Fairfax c'oO Price $8,500 and „ co^, 5 and 6 rooms; one hom gW pletely furnished; 40 ni"^ j{, ?•' eago's Loop, via M. St. suburban bus to Pistakee ^ri^^L Fox Lake. 90 ft. to o pier; Vi mile to depot way 12. Give your cnJ^^g. chance at good clean Call owner, J. FriW MOhawk 4-^25 1324 N. Clark, Chicag >tparlm'nt (Aon*«, for Ihtir patrioue donation. The Advrriiiins CouncB and ,, ^ 0 ENAKOPRAVNOST®