NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 47 - LETO 54 - CELJE, 25.11.1999 - CENA 280 SIT DENAR POMEMBNEJŠI OD ŽIVUENJ? Cepivo proti nevarni, celo smrtonosni balcteriji v Sloveniji imamo, cepimo pa samo rizične otrolce. zakaj? Preberite na strani 5. Kriminal pod šminico ' Na Celjsicem ni zatočišča za pretepene žensice. Pretepene žensice pa so! Tema tedna na strani 10. ZAVRŽENI ŽULJI ŽALSKIH DELAVCEV Nekoč s cekarji denarja na Hrvaško, danes varčevanje na hrbtih hmeljarjev brez prihodnosti? Na strani 5. Snežene (ne)všečnosti »adajo snežinke, padajo udarci, morda bodo padle denarne ovire za lavarovanje zdravja otrok, marsikdo bo nadrsai. večina pa bo šla raje imučat. Kam? izberite v belem zbirniku podatkov o smučiščih od .ogarske doline do Rogaške Slatine. Stran 16. 2 DOGODKI Občine prostovoljno v regijo? Minister dr. Marjan Senjur na obisku v Zgornji Savinjski dolini v ponedeljek je Zgornjo Sa- vinjsko dolino obiskal mini- ster za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur s so- delavci. Z zgornjesavinjskimi gospodarstveniki in župani so se pogovarjali o gospodarje- nju, regionalizaciji in speci- fičnih težavah doline ob Savi- nji, nato pa si je minister ogle- dal podjetje BSH-Hišni aparati v Nazarjah. Zgornjo Savinjsko dolino je predstavil načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, podjetja Igor Meh z Območne Savlnjsko-Saleške gospodarske zbornice, položaj malega gos- podarstva predsednik Območ- ne obrtne zbornice Mozirje Franc Benda, o zaposlovanju je spregovoril direktor Zavoda za zaposlovanje Velenje Srdan Ar- zenšek, mozirski župan Jože Ktamer pa je nanizal problema- tiko znotraj lokalnih skupnosti. Minister Senjur je v uvodu predstavil slovensko gospodars- tvo, za katerega meni, da postaja stabilno, da pa mu manjka dina- mike. Napovedal je 4-odstotno gospodarsko rast in 6,2-odstotno inflacijo. Glede regionalizacije, ki sodi v Senjurjev ministrski resor, je povedal, da je težko voditi regionalno politiko, če ni- maš določenih regij niti njihovih pristojnosti. Omenil je 12 stati- stični regij, med njimi tudi Celj- sko oziroma Savinjsko, in napo- vedal ustanovitev 13., Ljubljan- ske regije. Minister Senjur se, podobno kot tudi drugi v naši statistični regiji, sprašuje, če bo- do vse občine videle v tako ime- novani Savinjski regiji dovolj močan izziv, da bi se v regijo prostovoljno vključile. Omenjal je sicer tri podregije, v katerih bi lahko pripravili skupne razvojne programe, znotraj pa bo treba ustanoviti institucije strokovne narave. Spregovoril je še o de- mografsko manj razvitih po- dročjih ter na splošno o večjih sredstvih, ki jih država namenja za regionalni razvoj. Direktor Lokalnega podjet- niškega centra Franci Kotnik je ministru odgovoril, da na ob- močju Savinjske in Šaleške do- line raste regija, saj so se že dogovorili za izdelavo skupne razvojne strategije, hkrati pa je ministra opozoril na boleče toč- ke v gospodarstvu doline. Ven- dar na vprašanja o nadaljnji usodi rekreacijsko turističnega centra Golte in podjetij znotraj firme Glin tudi drugi razprav- Ijalci niso dobili odgovorov. U. SELIŠNIK, Foto: CIRIL SEM Pogovora z ministrom Senjurjem se je udeležilo kar precej zgornjesavinjskih gospodarstveni- kov in županov. Novi predsedniki svetov KS j Po volitvah v KS obči, Žalec so se na prvih seji sestali novi člani svetov (j vetih krajevnih in g mestne skupnosti. Na sejah so imenovali noi predsednike svetov. Predse niki svetov KS so v Galic Ladislav Majer, v Gotovljj Leopold Šfafar, v Grižah J rij Blatnik, v Levcu Vikt Drama, v Libojah Uroš F< din, v Petrovčah Peter Kai^ na Ponikvi Ivan Jelen, v Šei petru Jože Randl, v Vrb Jože Meh in v Mestni sku nosti Žalec Eran Sadnik. N( vi predsedniki so se že sesti z županom občine Žalec Lc zetom Posedelom in se dog vorili, da bo poslej po en ta nik zaposlen za tri krajevi skupnosti skupaj, krajanoi pa bo na voljo na sedežih I v času uradnih ur. Tako bo« imeli skupnega tajnika KS L vec, Liboje in Petrovče; Griž Vrbje in Šempeter ter Goto Ije, Ponikva in GaUcija, Mel na skupnost Žalec pa bo irs la svojega tajnika. T. TAVČA Bo proračun »poicrit«? Osrednja točka decembr- skega zasedanja celjskih svetnikov bo zagotovo prvo branje proračuna, ki se ga v mestu ob Savinji že leta ne da sestaviti tako, da bi pokri- li vse potrebe, kaj šele želje. Še več, za leto 2000 napove- dujejo, da bo sila težko zve- zati januar z decembrom - krivca za takšno stanje pa najprej iščejo v državi. Celjski župan Bojan Šrot in načelnica oddelka za finance in proračun Danica Doberšek poudarjata, da Celju za leto 2000 v občinski blagajni manj- ka dobrih 600 milijonov tolar- jev. Pri tem finančnemu mini- strstvu Celjani očitajo, da drža- va mestni občini odreka pravi- co do finančne izravnave, to pa utemeljuje z izračunom višine nadomestil za uporabo stavb- nih zemljišč. »V Celju ga za občino pobira Davčna uprava RS, si za to obračunava provizi- jo, vendar je letos od predvide- nih 518 milijonov pobrala le 376 milijonov tolarjev,« je le eden od očitkov Celjanov, na podobnih pa so zasnovah tudi pritožbo, ki so jo sredi novem- bra naslovili na državo. V Celju zberejo z davkom na premože- nje svojih občanov letno 60 milijonov tolarjev, v »revni« Ljubljani pa je tega davka le za 18 milijonov tolarjev, še opo- zarjajo v Celju. Pri tem pa v Celju ne gre prezreti tudi »notranjih« raz- logov za pomanjkanje prora- čunskega denarja. Največja sta zagotovo drago in zahtev- no področje komunalne infra- strukture, kjer si je občina sa- mo s kategorizacijo občinskih cest v letu 2000 naložila za približno milijardo tolarjev obveznosti, ter za 570 milijo- nov tolarjev naložb v družbe- ne dejavnosti, kjer samo vla- ganje v osnovnošolski prostor prihodnje leto terja 272 milijo- nov tolarjev. Pri naložbah v osnovnošolski prostor bodo imele prednost osnovne šole Hudinja in Polule ter III. in IV. OŠ, prezreti pa ne gre tudi kritja iz letošnjega in preteklih let prenešenih obveznosti, ki samo za OŠ Ljubečna znašajo 170 milijonov tolarjev. Eden od proračunskih virov, na katerega računajo v Celju, je tudi odprodaja občinskega premoženja. Za letos so načr- tovali odprodajo v višini 360 milijonov tolarjev, večina pa bo do konca leta tudi realizira- na. Odprodajo premoženja predvidevajo tudi za leto 2000. Ena od stavb, ki je v občinski lasti, pa je hkrati za Celje tudi prava sramota, priz- navajo v vodstvu občinske uprave, je tudi objekt v Vodni- kovi ulici, kjer je najemnik Davčna uprava RS. »Stavba je nujno potrebna obsežnejših vzdrževalnih del, ki pa si jih v občini zaradi nizke najemnine nikakor ne moremo privošči- ti,« pravijo v Celju in dodajajo, da se s protivrednostjo 8 DEM najmenine za kvadratni meter poslovnega prostora za to stavbo ne da več storiti. Zato so v občinski upravi že obliko- vali ponudbo, po kateri naj bi najemnik plačeval ekonom- sko najemnino ali pa stavbo odkupil, vendar pa odgovora na ponudbo še niso prejeli. L STAMEJČIČ Zaradi deponij novi strošici Ustavno sodišče RS je razve- ljavilo 10. člen odloka o pro- storskih spremembah in do- polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdob- je 1986-2000 in srednjeročne- ga družbenega plana občine Žalec. Razveljavljen člen ureja depo- nije odvečnega materiala, nasta- lega pri gradnji avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem, saj, ka- kor ugotavljajo v ustavnem so- dišču, deponije v prostorskih iz- vedbenih aktih, Id so bili javno razgrnjeni in obravnavani, niso bile omenjene, temveč so bile v končni osnutek naknadno vklju- čene. Odprava člena pomeni, da je treba nezakonite deponije od- straniti in vzpostaviti prvotno stanje, vprašanje pa je, kdo bo plačal stroške. Odlok so namreč sprejeli leta 1996, v še nekdanji skupni žalski občini, ki je poleg kmetov in posrednikov dobila tudi nekaj odškodnine. Kaže to- rej, da bodo pravne nasledni nekdanje občine Žalec, sedar^ šest občin, podedovala še dod no obveznost, saj bo z ureditvi j d^onij oziroma ukinitvijo k nekaj stroškov. I Problem eicološke laicse ^ Prejšnji teden se je v Šoštanju mudil minister za okolji in prostor dr. Pavle Gantar in se s predstavniki občim pogovarjal o nekaterih za Šoštanj perečih vprašanjih. Mednje sodi dolgoročni prostorski plan občine, pomera ben za Šoštanj zaradi izkopavanja premoga. Dotaknili so s tudi vprašanja ekološke takse, ki jo občina prišteva mej prihodke za primerno porabo in zato dobi manj iz državne^ proračuna. Minister je dejal, da se bo ob vprašanju ekološfe takse, ki ne zadeva samo Šoštanja, zavzel za to, da s< ekološki tolar ne bi več štel med prihodke za primerni porabo, ampak med druge prihodke občine. M.K Kristalni cel jslf i grbi prvič aprila Celjski svetniki so po hi- trem postopku sprejeli spre- membe in dopolnitve odloka o priznanjih MOC, ki omogo- čajo, da bodo lahko v Celju že ob prihodnjem občinskem prazniku, aprila 2000, prvič podelili do pet Kristalnih celj- skih grbov najuspešnejšim diplomantom visokih stro- kovnih šol oziroma fakultet. Na pobudo svetnika dr. Radka Komadine (LDS) so se za novo občinsko priznanje v Celju odločili zato, ker je bila zdaj študentska populacija povsem izključena iz sistema občinskega nagrajevanja. Za uspešne osnovnošolce in sred- nješolce je nagrajevanje ureje- no skozi različne oblike, sti- mulira pa se tudi raziskovalno delo mladih. Ostala, že uve- ljavljena občinska priznanja so doslej bila Bronasti celjski grb, ki ga posameznik lahko dobi že na začetku svoje karie- re, Srebrni celjski grb, ki ga praviloma podeljujejo nagra- jencem nekje sredi njihove ka- riere, ter Zlati celjski grb, ki pomeni nagrado za vrhunec oziroma zaključek kariere. Najvišje priznanje MOC seve- da še naprej ostaja listina Častnega meščana Celja. Za Kristalni celjski grb bodo lahko kandidirali zgolj najus- pešnejši študenti dodiplom- skega študija, saj je eden od pogojev povprečna ocena vseh študijskih let in diplome med 9 in 10, pomemben izlo- čilni kriterij v primeru, da bo nominirancev več, pa bo na Celje vezana vsebina diplom- ske naloge. Kristalne celjske grbe bodo prvič podelili ob občinskem prazniku MOC aprila 2000, do izbora pa bodo imeli vsi, ki se bodo za kristal- ni grb potegovali, status nomi- nirancev. IS O avtocestni bazi v Čepljali Javne obravnave o gradnji avtocestne baze in spremembah lokacijskih načrtov, ki je bi' minuli teden na Vranskem, se je udeležilo precejšnje število občanov. O gradnji avtocestne baze v Čepljah pri Vranskem so spregovorili župan Franc Sušnik t' predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Družbe za avtoceste in Razvojnega centra Celje. Čepljah bo avtocestna baza za potrebe vzdrževanja avtoceste med Vranskim in Domžalami - gre^ približno 50 kilometrov avtoceste, 5 kilometrov viaduktov in šest predorov, Vranšani pa so na javl razpravi imeli največ pripomb na poročilo o vplivih na okolje, ki je sestavni del dokumentov. območju baze bodo zgradili več objektov, kot so garaže, skladišča za posipe, upravna zgradba.... podlagi sprejetih sprememb lokacijskega načrta bo vlada sprejela odredbo, ki bo podlaga za odk« zemljišč v Čepljah, kjer bo stala avtocestna baza. US, Foto: Med javno obravnavo. DOGODKI 3 Občinske uprave nova oblačila Prvi korak v reorganizaciji celjske občinske uprave - Kako na novo organizirati ZPI Celje? Celjski mestni svetniki so s prvim ■anjem odloka o organizaciji in de- vnem področju občinske uprave estne občine Celje prižgali zeleno i za reorganizacijo občinskih uprav- h služb, ki po mnenju župana Boja- I Šrota zdaj niso racionalno organi- rane, »Posamezne naloge oziroma istojnosti občinskih služb se podva- jo, nekaj sprememb pa je potrebnih di zaradi spreminjajoče se zakono- ije o lokalni samoupravi,« reorgani- icijo utemeljuje župan Šrot. Nov predlog predvideva strukturira- e obstoječih občinskih služb v kabinet tpana, tajništvo občinske uprave, od- like za finance in proračun, za družbe- ! dejavnosti, za pravna in premoženj- a vprašanja ter gospodarstvo in kme- stvo, za okolje in prostor ter promet in ivod za varstvo okolja v njegovi sesta- , za prostorsko načrtovanje in razvoj, )munalno direkcijo ter zavod za infor- atiko. Svetniki so predlagano organi- zacijo, ki jo je pripravila 15. oktobra imenovana nova direktorica občinske uprave Darja Pavlina, v prvem branju potrdili. Eden od pogojev za celotno reorgani- zacijo občinske uprave je tudi ukinitev in odločitev o novi organiziranosti zdajš- njega Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje. Reorganizacija ZPI je potrebna za- radi uskladitve z obstoječo zakonodajo, saj zdaj v zavodu opravljajo tudi dela, naprimer izdelava lokacijske dokumen- tacije, ki ne sodijo v sklop občinske uprave. Obstoječi ZPI so zato v Celju nameravali preoblikovati v režijski obrat znotraj občinske uprave, izdelavo lokal- cijske dokumentacije pa prenesti v pod- jetje Ce Plan, ki je v 100-odstotni občin- ski lasti. Svetniki so z reorganizacijo ZPI načelno strinjali, vendar pa ostaja do decembrske seje odprto vprašanje obli- ke nove organiziranosti. V LDS so namreč menili, da bi bilo ZPI neprimerno bolje kot v režijski obrat preoblikovati v javni gospodarski zavod. Tudi v tem primeru bi bil zavod vezan na proračun, delo in s tem zaslužek pa bi si lahko iskal tudi na trgu. »Menim, da je pred odločitvijo, ali režijski obrat, ki je po mojem primernejša oblika organizi- ranosti za male občine, ali samostojen javni gospodarski zavod, potrebno pri- praviti natančno analizo, kaj bi katera od oblik organiziranosti prinesla Celju,« je bila prepričana svetnica LDS Beata Kan- duti Šumej, pritegnili pa so ji tudi drugi svetniki, ki so občinske strokovne služ- be zadolžili, da do decembrskega zase- danja pripravijo analizo, katera organizi- ranost bi bila primernejša. Župan Šrot napoveduje glede tega vprašanja usklajevanje koalicijskih strank na politični koordinaciji pred de- cembrskim zasedanjem mestnega sveta, sam pa se še vedno zavzema za reorga- nizacijo ZPI v režijski obrat. V vsal Posojilo za Dars LJUBLJANA, 18. novem-^ bra (Delo) - Dars je dobil j soglasje vlade za najem po-d sojila v višini 30,4 milijarde |£ tolarjev za gradnjo avtocest-.^ nega odseka Vipava-Razdr-[j to. Vlada je sprejela tudi™, sklep o zvišanju cestniri zajl 9,9 odstotka, nove cene bo-s do pričele veljati 1. decem-^ bra. p Proti drogam ^ LJUBLJANA, 19. novem-1 bra (Delo) - Državni zbor je le z enim glasom proti spre-n jel zakon o preprečevanju) uporabe prepovedanih drog. j, Poicojninsica reforma LJUBLJANA, 22. novem bra (Delo) - Predlog pokoj- ninskega zakona za tretjo obravnavo vsebuje vrsto no- vosti. Med njimi je najpo- membnejša uvedba davčno in socialno stimulativnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v podjetjih, ki bi prevzela odgovornost za to zavarovanje zaposlenih. Državni zbor naj bi zadnjo obravnavo zakona opravil še v tem sklicu seje, reforma pa bi predvidoma začela veljati 1. januarja 2000. Sporazum S Svetim sedežem LJUBLJANA, 22. novem- bra (Delo) - Do naslednje seje vlade naj bi bilo že zna- no, kaj vse se bo spremenilo v sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem. Vladajo- ča liberalna demokracijaj zahteva, da se spremeni tako imenovani šolski člen. Tožba zaradi medvedov LJUBLJANA, 23. novem- bra (STA) - Lovska zveza Slovenije je vložila dve tožbi in dva predloga za izdajo začasne odredbe zoper mini- strstvo za kmetijstvo. V njih predlaga, naj sodišče oba od- loka ministrstva o odstrelu medvedov spozna kot nična in izda začasne odredbe, ki bodo onemogočile začasni odstrel medvedov do do- končne odločitve sodišča. Ustavljen izvoz mleka LJUBLJANA, 23. novem- bra (Delo) - Sedem sloven- skih mlekarn, ki imajo iz- vozno licenco za Evropsko unijo, ne izvaža več mleka in mlečnih izdelkov na trg^ petnajsterice. Veterinarski zavod Slovenije zaradi neiz- polnjevanja pogojev gled"^ vsebnosti mikroorganizmov' v mleku ne izdaja več certifi' kacijskih dovoljenj za izvoZ- VROČA TEMA 5 Denar pomembnejši od življenj? Bakterija Haemophilus influencae v vec kot polovici okužb povzroči meningitis - Pri odločanju o uvedbi obveznega preventivnega cepljenja za vse otroke ne sme prevladati ekonomska upravičenost Nedavna smrt triletnega ntka, okuženega z bakte- jo Haemophilus influen- le, je povzročila v javnosti jmalo strahu in sprožila •sto vprašanj. Zlasti o tem, ikaj tudi pri nas obvezno e cepimo proti tej bakteriji, i je pri otrocih, starih do pet t, eden najpogostejših jrokov invazivnih bakte- jskih infekcij in glavni jvzročitelj vnetja možgan- dh ovojnic (meningitisa), lovenija je namreč ena red- ih držav v Evropi, kjer pre- jntivno cepljenje proti Hae- lophilus influenzae (tipa b) ; ni uvedeno. Zdravniki opozarjajo, da je retiran strah odveč, saj gre za akterijo, ki je že dolgo pri- dna v našem okolju. Povzro- i lahko 4okalne okužbe, na primer vnetje srednjega ušesa, sinusov ali okužbe dihal, kar pa seveda ne pomeni, da je vsak prehlad povzročen z bak- terijo Haemophilus influen- zae, ali pa da je vsaka okužba z njo smrtno nevarna. Res pa je, da lahko bakterija zlasti v pri- merih, ko je odpornost otroka občutno poslabšana, povzroči zelo resne težave. Govorimo o sistemskih okužbah, ko bak- terija preide v kri in se nato naseli v različnih organih. Predstojnik oddelka za infek- cijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici prim. prof. dr. Gorazd Lešni- čar je povedal, da se v več kot polovici takih primerov razvi- je meningitis, lahko pride do vnetja sklepov, pljučnice, vnetja v kosteh ali vnetja grle- nega poklopca. Bakterija se prenaša kapljično, prvi znaki infekcije so pogosto podobni tistim pri prehladu. Pri si- stemski okužbi otrok zboli nenadno, z visoko vročino, pri okužbi centralnega živčne- ga sistema, torej pri gnojnem meningitisu, se pojavijo še glavobol, bruhanje, krči ali hujše motnje zavesti, zaradi česar mora bolnik čim prej v bolnišnico. Kljub učinkoviti diagnostiki in pravočasnemu zdravljenju pa se v nekaterih primerih bolezen konča s smrtjo. Zboli vec dečkov kot deklic Pri nas je pogostost okužbe z bakterijo Haemophilus inf- luenzae veliko manjša kot drugod po Evropi. Skupina slovenskih infektologov, v ka- teri je bil tudi dr. Lešničar, je v začetku devetdesetih let opra- vila najprej retrospektivno 'študijo o pogostosti bakterij- skega meningitisa med letoma 1979 in 1988 na območju ljubljanske, celjske in kranj- ske regije. Rezultati so poka- zali, da so se v tem obdobju zaradi bakterijskega meningi- tisa, ki ga je povzročil Hae- mophilus influenzae, zdravili 103 otroci, oziroma od pet do štirinajst na leto. Prevladovali so dečki, več kot polovica obolelih pa je bilo starih od 7 do 18 mesecev. Umrl je en otrok. Na osnovi epidemio- loške slike, ki so jo dobili z raziskavo, so zdravniki že ta- krat zapisali, da bi z uvedbo cepljenja proti bakteriji Hae- mophilus influenzae v petih letih preprečili smrt pri enem otroku in nevrološke posledi- ce pri osemnajstih, znižala bi se tudi obolevnost bakterij- skega meningitisa in drugih invazivnih bolezni, ki jih pov- zroča ta bakterija. Na nujnost uvedbe ceplje- nja so zdravniki opozorili tudi v študiji, narejeni za obdobje 1993 do 1995. Ugotovili so 56 okužb z bakterijo Haemophi- lus influenzae (tipa b). V 68 odstotkih je šlo za meningitis, sledili so pljučnica, bakterie- mija in v posameznih prime- rih še druge žariščne okužbe. Pogostost okužbe (najvišja je bila v ljubljanski regiji, sledi- ta ji Celje in Novo mesto) je bila 16 otrok do petega leta starosti na 100 tisoč otrok, od tega 13 otrok na 100 tisoč • zaradi meningitisa. Umrla sta dva otroka, stara sedem in trinajst mesecev, oba zaradi meningitisa. Izid bolezni pri ostalih bolnikih z meningiti- som še ni povsem znan. Ob odhodu iz bolnišnice je bilo 24 otrok brez vidnih posledic; pet jih je že imelo, pri ostalih pa se zaradi nizke starosti kli- nično ni dalo ugotoviti, ali so le-te prisotne ali ne. Slovenija ima cepivo Ta zadnja študija bo tudi osnova za izračun ekonomske upravičenosti cepljenja v Slo- veniji. Ne glede na rezultate, ki kažejo, da je pogostost okužbe z bakterijo Haemop- hilus influenzae v Sloveniji nižja kot v drugih razvitih dr- žavah, pa zdravniki menijo, da je pomembneje upoštevati priporočila tujih strokovnja- kov o uvedbi cepljenja proti tej bakteriji. Zmanjševanje števila klicenoscev, obolevno- sti, smrtnosti in invalidnosti pri otrocih je najbrž pomem- bnejše od denarnih prihran- kov. Dejstvo je, da bi hude okuž- be z bakterijo Haemophilus influenzae lahko preprečili s pravočasnim preventivnim cepljenjem. V državah, kjer že skrbijo za cepljenje proti tej bakteriji (v ZDA od leta 1988, v drugih razvitih državah pa od leta 1990), so namreč obo- levnost znižali za več kot 90 odstotkov. Cepivo, ki je neko- liko dražje od cepiva za klop- ni meningitis, imamo na voljo tudi pri nas, vendar za zdaj cepijo le otroke, pri katerih je pričakovati, da bi izbruh okužbe lahko povzročil težje obolenje (če, na primer, otrok nima vranice), ali pa tiste otroke, pri katerih željo po cepljenju izrazijo starši oziro- ma njihov osebni zdravnik. Dr. Lešničar pravi, da je cep- ljenje varno in učinkovito ter da ne povzroča posledic. Raziskave in ugotovitve slo- venskih infektologov o pogo- stosti in posledicah okužb z bakterijo Haemophilus inf- luenzae, skupaj z izračuni o ekonomski upravičenosti, so v sklepni fazi. Zelo verjetno je, da bomo obvezno ceplje- nje pri nas uvedli že prihodnje leto. Odločitev o tem bo spre- jelo ministrstvo za zdravstvo. -''-J JANJA INTIHAR Zavrženi žulji žaisicih delavcev Delavci Hmezad Kmetijstva Žalec v stečaju opozarjajo, da so od vseh pozabljeni o Hmezad Kmetijstvu Žalec v stečaju v zadnjem času kar precej pišemo - njegovo premoženje se je minuli teden prodajalo na dražbi, vendar se za na- kup pravne osebe po izklicni ceni 825 niiiijonov tolarjev ni nihče odločil. Konzorcij hmeljarjev in zadrug zahte- va nižjo ceno, združenje razlaščenih lastnikov premoženja se z dražbo ne strinja... Kaj pa delavci propadle žal- ske firme? 128 delavcev nekdanjega Kmetijstva se je s 1. novembrom znašlo na Zavodu za zaposlovanje Žalec, kjer prejemajo de- narno nadomestilo. »Perutnina Ptuj, ki je letos poskrbela za hmelj, se je konec septembra od nas korektno poslovila. Vodstvo Perutnine Ptuj je sklicalo sesta- nek v Arji vasi, zahvalili so se za opravlje- no delo in hkrati povedali, da se s hme- ljem ne bodo več ukvarjali,« je pripoved o od vseh pozabljenih delavcih pričel nekdanji predsednik sindikata v nekda- njem žalskem Kmetijstvu Marjan Ku- pec. Vendar se je že pri izplačilu plač po Kupčevem mnenju skrival nekje zajec v grmovju - delavci Kmetijstva so bili maja za dva dni prijavljeni na borzi in s tem izgubili^ pravico do celotnega nadomesti- la, ki bi jim pripadalo, če bi bili več kot leto dni neprekinjeno v delovnem raz- merju, tako pa prejemajo samo toliko, kot jim pripada iz naslova polletnega začasnega dela. »Sam bi verjetno z zavo- da za zaposlovanje prejel vsaj 20 tisoč tolarjev več, če bi bilo vse tako, kot je treba,« je zatrdil Kupec, zgodbo o preva- ranih delavcih pa je nadaljeval Franc Jane: »Gre za delavce z 20 ali še več leti delovne dobe, ki so izključno hmeljarji. Kdo jih bo zaposlil, kje bodo našli delo?« Oba sogovornika, tako Kupec kot Jane, sta v imenu delavcev, ki ju nenehno sprašujejo kako in kaj, ogorčena, ker o vsem odločajo mimo njih, ker jih nihče nič ne vpraša in ker drugi gospodarijo s sredstvi, ki so jih delavci v Kmetijstvu z odrekanjem nabavili. »Delavci razume- mo, da je tu stečaj firme, toda smo zanj mi krivi? Večina za propad krivi nekda- nje nesposobno vodstvo Hmezad Kme- tijstva in določene politične liderje v Savinjski dolini,« je pripovedoval Kupec in poudaril, da delavci želijo delati. »Oči- ten je interes, da bi premoženje čim ceneje prodali kmetom, ki pa nimajo denarja. Prej so bili zelo zagreti, dokler se je delilo in govorilo, ko pa se je izvedelo, koliko denarja bo potrebnega, je precej kmetov odstopilo. Tudi zadruge so osiromašene in v nakupu vidijo mož- nost za preživetje - koliko kmetov pa bo čez tri leta >spufanih<, kot je Kmetijstvo?« Kupec in Jane se sprašujeta, kako je mogoče, da je računovodkinja Kmetijs- tva danes zaposlena v ministrstvu in bo tako spet krojila politiko v dolini, zakaj za denar, ki je bil, in za nastale dolgove nihče ne odgovarja, ko pa se ve, da so nekdaj denar s cekarjem nosili na Hrvaš- ko, da so se izognili dajatvam državi in plačali delavce v hmeljiščih; da je Hme- zad Export Import potreboval ljudi za delo, pa ni bilo nikogar, ki bi rekel, naj zaposli nekdanje delavce Kmetijstva... Najbolj boleče pa je, ker so nekdanji zaposleni »izviseli« tudi pri odpravninah - v Jamstvenem skladu v Ljubljani so jim povedali, da stečajni upravitelj ni posre- doval zahtevanih dokumentov in zato ne bo odpravnin. »Stečajni upravitelj je šele potem, ko smo povedali za odgovor iz jamstvenega sklada pristal, da se dobimo - sestanek naj bi bil danes,« je omenil Jane, ki je s Kupcem opozarjal še na mnoge, po njunem mnenju nepravilne stvari: od te- ga, da je bilo na prvem naroku sprejeto vse, razen zahteve delavcev, ker ni bil naveden bruto znesek; zadovoljna nista z delom Srečka Čatra, sindikalista, ki je »vseskozi sodeloval z drugimi, samo z delavci ne«, omenjala pa sta tudi govorice, ki kar nočejo potihniti, da se nekdo hvali, da je s stečajem Kmetijstva dobil toliko denarja, da ga ne more zapraviti... »Dejstvo je, da delavci nikogar ne zani- mamo. Ko sta prišla ministra Rop in Smrkolj, so govorili o tem, kdo bo kupil zemljo, premičnine..., o delavcih pa niko- li niti besede. Skratka, vsi manipulirajo z materialnimi stvarmi, za drugo pa se ne brigajo. Potem pa zahteve konzorcija o nižji ceni, nepovratnih sredstvih in sofi- nanciranju zagona proizvodnje - pod tak- šnimi pogoji bi lahko tudi Kmetijstvo delalo naprej. Pa sezonski delavci - kmetje so pravili, da lahko sami obdelajo zemljo. Kaj pa tisoč sezoncev - zanje je treba priskrbeti hrano, posteljo, vize... Prej je za to skrbelo Kmetijstvo, letos Perutnina, kaj pa za naprej?« se sprašujeta Kupec in Jane. V zraku še vedno ostaja vprašanje, kdo bo spomladi delal na savinjskih hmeljiš- čih. »Naši ljudje potrebujejo delo, če ne, se zna zgoditi, da bo kaj narobe,« pravita nekdanja delavca v Kmetijstvu. »Zakaj ne bi najprej vrnili zemljo denacionalizacij- skim upravičencem, nekaj preostalih hmeljišč razdelili kmetom, ki si jih želi- jo, za druge pa poskrbeli, da bi jih lahko obdelovali delavci nekdanjega Hmezad Kmetijstva? Zaposlili bi lahko vsaj 50 delavcev, kar bi bila rešitev tudi za marsi- katero vprašanje, o katerem sedaj še ne razmišljajo,« pravita Kupec in Jane, ki bosta na današnjem sestanku s stečajnim upraviteljem Zlatkom Hohnjecem zahte- vala, da ne privoli v nobeno popuščanje po nižji kupnini - naj se firma proda za toliko, kolikor je ocenjena, saj je končno zrasla na žuljih delavcev, ki danes očitno niso več pomembni. URŠKA SELIŠNIK MESTNI SVET MESTNE OBČINE CEUE RAZPISUJE ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN KRISTALNI GRB ZA LETO 2000 za uspehe In dosežke na kateremkoli področju dela in življenja Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Ur list RS, štev. 9/95, 30/96, 71/97 in 93/99) podeljuje Mestni svet Mestne občine Celje ZLATI CELJSKI GRB -za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Mestne občine Celje, SREBRNI CELJSKI GRB -zavreto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomem- bnih za razvoj Mestne občine Celje, BRONASTI CELJSKI GRB -za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo in KRISTALNI CELJSKI GRB -za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov visokošol- skega študija. Pobude za podelitev vseh štirih celjskih grbov lahko podajo posamezniki, skupine oseb, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva. Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronastega celjskega grba morajo vsebovati:" -podatke o pobudniku; -podatke o kandidatu; , . -utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa, elaborata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh ali dosežek, za katerega je predlagana podelitev grba; -podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno; -datum pobude. Na razpis za Kristalni celjski grb se lahko prijavijo diplomanti, ki so v letu 1999 zaključili visokošolski študij ter v celotnem študijskem obdobju dosegli povprečno oceno od 9.0 do 10.0. K prijavi je potrebno priložiti: -podatke o pobudniku; -podatke o kan_didatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in dosežki na njej ter druge obštudijske aktivnosti in dosežene uspehe); -potrdilo o diplomi; -potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno 2diplomo(od9.0do 10.0); 'Potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje; -naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje; -datum prijave. f^obude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenova- nja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje, do 31. januarja 2000. Mestni svet Mestne občine Celje □ GOSPODARSTVO V turizmu ni visolcili prof itov Celjsko podjetje Palma drugo med zasebnimi turističnimi organizacijami, sedmo po prihodkih Mednarodno turistično podjetje Palma iz Celja je na lestvici hitro rastočih podje- tij, ki jo v sodelovanju z Agencijo RS za plačilni pro- met pripravlja revija Gospo- darski vestnik, letos zasedlo visoko štirinajsto mesto. Naj- višje med tovrstnimi podjetji in tudi najvišje med podjetji s širšega celjskega območja. V Palmi sicer pravijo, da je vi- soka uvrstitev zlasti posledi- ca lanskega prehoda prika- zovanja bilančnih podatkov iz neto v bruto, vendar dose- danja rast podjetja kaže, da so na svojem področju prehi- teli večino tekmecev. Najvišje uvrščena celjska ga- zela bo prihodnje leto zabeleži- la deset let delovanja. V tem času je zrasla v drugo največje zasebno turistično podjetje v Sloveniji, med vsemi našimi potovalnimi organizacijami pa po skupnih prihodkih, ki so lani znašali 652 milijonov to- larjev in so bili kar devetkrat višji kot leta 1997, zaseda sed- mo mesto. V Palmi, ki ima poleg sedeža v Celju, kjer opravljajo glavnino poslov, še enote v Portorožu, Kopru in Velenju, je trenutno zaposlenih petnajst ljudi, na podjetje pa sta vezani še dve franšizi s po enim zaposlenim. Matej Knaus, di- rektor in eden od ustanoviteljev Palme, napoveduje, da bodo v prihodnjih letih prodajno mre- žo še razširili, najprej na Go- renjskem in na Dolenjskem, o lastni poslovni enoti v Ljubljani pa za sedaj še ne razmišljajo, saj imajo na tem območju veliko dobrih poslovnih partnerjev, ki dobro tržijo njihove programe. Palma, ki se je v preteklih letih uveljavila zlasti z organi- zacijo potovanj - izleti v tujino predstavljajo 65 odstotkov nje- nega poslovanja, je eno redkih naših turističnih podjetij, ki vo- zi tuje goste v Slovenijo. Na leto jih v zasebne sobe in hotele na Obali pripelje več kot tisoč, zaslužek pri tem pa predstavlja 15 odstotkov celotnega prihod- ka podjetja. Sicer pa s celjskim turističnim podjetjem potuje vsako leto od 25 do 30 tisoč ljudi. Slovenci se najraje odlo- čajo za njihove izlete v Grčijo, Španijo, Francijo in Nemčijo. »V Palmi smo optimisti, saj verjamemo v prihodnost tu- rizma in tudi našega podjet- ja,« pravi Matej Knaus. »Če- prav naši aranžmaji v osnovni ceni niso med najcenejšimi, so ljudje že spoznali, da je to, kar ponujamo, kakovostno in zanesljivo. Pravilnost naše fi- lozofije, da je treba biti do ljudi fer in pošten in da se je treba pri pripravah progra- mov prilagajati željam posa- meznikov ali skupin, se potr- juje v tem, da je kar 70 odstot- kov naših strank stalnih. Turi- zem je sicer pomembna pano- ga, ki pa ni dobičkonosna, zato moramo stalno krmariti med stroški in možnostmi. Kljub temu smo na tržišču uspešni, naša ponudba pa je prepoznavna.« Matej Knaus želi, da bi v Palmi še naprej beležili stabil- no rast in da bi svojo prodajno mrežo razširili na celotno Slo- venijo. Upa tudi, da jim bo v prihodnjih letih ob .pomoči poslovnih partnerjev, ki jih imajo po Evropi, uspelo pri- peljati v Slovenijo še več tujih gostov. »Pri tem sicer ne na- meravamo pretiravati,« pravi Knaus, »po drugi strani pa se tudi zavedamo, da ima Slove- nija svoje omejitve.« Po no- vem letu se bo Palma vključila v sistema Amadeus in Galileo, ki omogočata takojšnje pove- zave za rezervacije vseh vrst vozovnic in hotelov, najkasne- je v letu in pol pa bodo v podjetju uvedli tudi elektron- sko poslovanje. »Nad tem si- cer nismo najbolj navdušeni, saj imamo z ljudmi raje osebe stike, vendar je takšen trend v svetu,« pravi Matej Knaus. Na vprašanje, ali je med sloven- skimi turističnimi organizaci- jami že kmalu mogoče priča- kovati povezovanja, pa Knaus odgovarja, da bo zagotovo prišlo tudi do tega. »Ko se bo treba povezati, bomo to stori- li, vendar ne na silo in tudi ne za vsako ceno,« dodaja. »Pri povezovanju mislim pred- vsem na tuje tur-operaterje, ob pomoči katerih bomo na- šim potnikom lahko ponudili še več kot doslej. Od združe- vanja domačih turističnih or- ganizacij ne pričakujem veli- ko, saj bo v večini primerov šlo le za tekmo med vodilni- mi, kdo bo kje zasedel boljši položaj,« meni Matej Knaus. = . JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Matej Knaus je ustanovil podjetje Palma leta 1990. Najprej je bil le manjši pro- stor v Levcu, že po dveh letih pa se je podjetje preselilo v Celje in odprlo enoto v Vele- nju. Od leta 1994 je Palma tudi v Portorožu, od leta 1997 pa še v Kopru. Prvi na vasi Celjska območna gospo- darska zbornica je pripravi- la posvet o pokrajinah in regionalnem razvoju, na ka- terem je projektni vodja pri Agenciji RS za regionalni razvoj Andrej Horvat pred- stavil zakone in programe, ki jih v Sloveniji pripravlja- mo na tem področju. Poudaril je, da naj bi spre- membe regionalne politike prispevale k decentralizaciji in enakomernejšemu razvoju slo- venskih regij, s tem pa tudi k uravnoteženemu gospodarske- mu razvoju. Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki bo na- domestil zakon o spodbujanju razvoja na demografsko ogro- ženih območjih, predvideva dvanajst statističnih regij, prednost regionalizma pa naj bi bila predvsem racionalnost. Z zakonom naj bi se zvišal tudi delež, ki ga država namenja regionalnemu razvoju, lokal- nim skupnostim pa omogoča, da se med seboj združujejo in na osnovi skupnih razvojnih projektov pri državi in Evrop- ski skupnosti kandidirajo za finančna sredstva. Kot je pou- daril Andrej Horvat, bo obli- kovanje regij dolgotrajno in zelo občutljivo, enakomeren regionalni razvoj pa bo mogoč le ob dobrem sodelovanju med lokalno skupnostjo, državo in EU. Slovenija bo prihodnje leto prejela iz programa Phare 25 milijonov evrov pomoči, od ka- terih bo 70 odstotkov denarja namenjenega naložbam. Med- nje sodi tudi določitev treh test- nih območij - pomurske, zasav- ske in savinjske regije, na kate- rih bodo izvajali programe re- gionalnega razvoja. V savinjski regiji naj bi pozornost namenili zlasti večji zaposlenosti ter raz- voju malega gospodarstva in tu- rizma. JI Priznanje za Matjaža Marovta Slovensko zdru- ženje za kakovost je pred dnevi na'osmi letni konferenci, ki je bila v Portorožu, podelilo direktorju Kuhalnih aparatov v Gorenju Matjažu Marovtu priznanje za uspešno uveljav- ljanje kulture celo- vite kakovosti in za mednarodno uve- ljavljanje slovenske poslovne prakse. Matjaž Marovt, ki je začel poklicno pot v Gorenju leta 1986, si je s svojim doseda- njim delom ter z ne- nehnimi težnjami po novih znanjih in po- zitivnih spremem- bah, ustvaril trdno izhodišče za kariero vrhunskega menedžerja. Leta 1990 ga je želja po interdisci- plinarnih znanjih pripeljala na področje zagotavljanja ka- kovosti. Izkoristil je vso širi- no in globalnost poslovnih procesov v Gorenju pri uvaja- nju integralnega sistema ka- kovosti. Vzporedno se je iz- šolal za vodilnega presojeval- ca pri British Standard Insti- tution in postal zunanji pre- sojevalec SIQ. Za Gorenje je leta 1995 uspešno zaključil projekt pridobivanja certifi- kata ISO 9001. Leta 1998 je zaključil podiplomski študij menedžmenta na Sheffield Business School v Angliji. Za zagovor na temo Upravljanje dobaviteljskih verig je dobil najvišjo oceno v letniku, ka- sneje pa je bil nagrajen še s prestižnim evropskim priz- nanjem Nominee Master's Thesis Award iz Bruslja, kar je bilo hkrati priznanje tudi za našo državo. VZ Matjaž Marovt iz Celja sodi med najbolj perspektivne Gorenjeve menedžerje. Sicupaj močnejši Srečanja velikega in male- ga gospodarstva savinjsko- šaleške regije se je v Velenju konec prejšnjega tedna ude- ležilo približno 105 gospo- darstvenikov. Izdelke in sto- ritve so predstavili na 20 raz- stavnih prostorih. Delitev na veliko in malo gospodarstvo je relativna, so nekajkrat opozorili na konfe- renci, zato velja nameniti po- zornost povezovanju gospo- darstva kot celote. V prihod- nje se bodo v Savinjski in Šaleški dolini osredotočili na razvijanje infrastrukturnih pogojev za potrebe gospo- darstva, zlasti informacijske podpore na regionalni in lo- kalni ravni. Ustrezne oblike povezovanja med posamezni- mi gospodarskimi subjekti so nujne zaradi povečevanja konkurenčnosti in boljšega nastopanja na trgu. Referate so med velikimi predstavila podjetja Premogovnik Vele- nje, Gorenje, Elkroj in Eko, med majhnimi pa Era Koplas. Veliki so poudarili pomen zniževanja stroškov in priza- devanja, da bi racionalizirali nabavne poti tudi z združeva- njem dobaviteljev v strateške skupine. Gorenje naj bi na- slednje leto organiziralo prvo konferenco dobaviteljev. V velenjskem podjetju Eko so na srečanju napovedali 50- odstotno povečanje obsega proizvodnje in del enostav- nejše proizvodnje naj bi pre- pustili kooperantom, kar je dobra priložnost za mala podjetja. Na regijskem pos- vetu županov sta manjkala le dva, poudarili pa so vlogo skupnih regijskih projektov. Zaradi usmeritve približeva- nja Evropski skupnosti bo da- la država podporo tistim regi- jam in lokalnim skupnostim, ki bodo delovale na partnerski osnovi. K.L. Upniški odbor o ponudbi stečajni upravitelj Hmezad Kmetijstva Žalec v stečaju Zlatko Hohnjec je v torek seznanil upniški odbor o ponudbi konzorcija hmeljarjev in zadrug. Kakor je znano, konzorcij za nakup pravne osebe ponuja 60 odstotkov izklicne cene s prve javne dražbe, torej približno 500 milijonov tolarjev, vendar brez razpisa druge javne dražbe. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je povedal, da bo upniškemu odboru predlagal nadaljnja pogajanja in pogovore s konzorcijem, »kaj drugega pa je zaenkrat še preuranjeno reči,« je menil Hohnjec. US Rogaška pokriva izgubo Delničarji Zdravilišča Rogaška so na nedavni skupščini sprejeli poslovno poročilo družbe za leto 1998 in podprli vse sklepe, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Sprejeli so tudi spremembe statuta, ki se nanašajo na delitev dividend imetnikom prednostnih delnic. Nepokrito izgubo iz preteklih let, ki znaša 8,4 milijarde tolarjev, in njen revalorizacijski popravek v višini 2,9 milijarde tolarjev bodo v Zdravilišču Rogaška pokrili v breme rezerv ter revalorizacijskega popravka rezerv in osnovnega kapitala. Kot je povedal predsednik uprave družbe Franc Horjak, bodo v breme revalorizacijskega popravka kapitala pokrili tudi izgubo iz lanskega leta, ki znaša nekaj manj kot 589 milijonov tolarjev. Zdravilišče Rogaška ima trenutno 617 delničarjev, večinski lastnik družbe pa je s 56-odstotnim deležem Slovenska razvoj- na družba. Preostali delničarji so večinoma posamezniki, nekaj je tudi podjetij, vendar nihče od njih ni lastnik več kot enega odstotka vseh delnic. JI BAROMETER Petrolov dobiček nizji I Naftna družba Petrol je v ' devetih mesecih ustvarila" i 2,03 milijarde tolarjev čistega^ dobička, kar je za četrtino i manj od načrtovanega in za 3s', odstotkov manj kot v enakeirT lanskem obdobju. Po priča* ] kovanjih predsednika upravi i Janeza Lotriča poslovni re-^, zultati kljub letošnjemu zni^i žanju realnih stroškov in več? | jemu fizičnemu obsegu proJ| daje tudi do konec leta ne bodo boljši. Vzrok so cenovna" nesorazmerja pri motornenT ] bencinu. Petrol je do konca" ] septembra namenil za nalož-': be 9,8 milijarde tolarjev, kar je trikrat več kot lani. | | Vzpodbudni |i rezultati v mariborskih Kolonia- lah, ki so največja trgovska družba na Štajerskem, so do konca septembra ustvarili , 8,3 milijarde tolarjev pri-, hodka in 103 milijone tolar-,, jev dobička. Lani so prevzeli . mariborsko trgovsko podjetv, je Prehrana , ki ima 5 mili- jard tolarjev letnega prome- ta, letos >pa so poštah 54-, odstotni lastnik podjetja Ma- xina z 2,2 milijarde tolarjev^ letnega prometa. Po besedah predsednika uprave Kolo-' nial Štefana Štajnerja, se v^ družbi že pripravljajo na ka- pitalsko povezovanje več slovenskih trgovskih podje- tij, ki so konec oktobra usta- novila GIZ Suma 2000. Resevna še samostojna o povezovanju s katero od večjih trgovskih družb pa za sedaj še ne razmišljajo v pod- jetju Resevna, ki ima na ob- močju šentjurske občine se- dem poslovnih enot, blizu sto zaposlenih pa ustvari na leto okrog 1,2 milijarde tolarjev prometa. Kot je povedal di- rektor družbe Vili Brence, so delničarji družbe na nedavni skupščini sklenili, da bo lan- ski dobiček, ki znaša blizu 400 tisoč tolarjev, ostal ne- razporejen. Večinski lastnik Resevne je z nekaj več kot 50- odstotnim deležem pid Trd- njava, preostale delnice pa so v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. VIngraduše naprej izguba Delničarji Ingrad koncer- na so na prvi skupščini skle- nili, da bodo izgubo iz prete- klih let, ki skupaj z revalori- zacijskim popravkom znaša preko 2,3 milijarde tolarjev, pokrili v breme rezerv, reva- lorizacijskega popravka re- zerv in revalorizacijskega popravka osnovnega kapita- la. Nepokrito bo še naprej ostalo 33,5 milijona tolar- jev. Lastniki Ingrada (večin- ski delež imajo kapitalski in odškodninski sklad ter SRD) so tudi sklenili, da bodo ter- jatve posameznih upnikov in denacionalizacisjkih upravi-1 čencev spremenili v kapital-^ ske deleže in s tem osnovnP kapital povečali za 93,1 mi' lijona tolarjev. Ji GOSPODARSTVO □ Netopir bo božično darilo Prodaja laškega piva na ravni lanske, prihodek in dobiček manjša - Prihodnji mesec novo pivo Kljub enaki fizični prodaji piva in za 25 odstotkov višji prodaji brezalkoholnih pi- jač, so v letošnjih devetih pesecih v primerjavi z ena- kim obdobjem lani v Pivo- farni Laško ustvarili nekoli- (0 manj prihodka kot lani, nanjši pa je tudi dobiček. Pivovarna Laško je do konca leptembra prodala 903 tisoč lektolitrov piva. Prodajo do- lia se je v primerjavi z lan- ;kim devetmesečjem nekoliko zmanjšala, povečala pa se je v ujini, zlasti v Italiji, v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Celotni prihodek pivovarne je glede, na lanskih devet mese- cev manjši za 3 odstotke, do- biček, ki znaša nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev, pa je manjši za osem odstotkov. Vzrok za nekohko slabše po- slovne rezultate v tem letu so predvsem vse večji pritiski tr- govcev za nižje nabavne cene, povečale pa so se tudi trošari- ne za pivo. »V živilski industri- ji je opaziti trend upadanja akumulacije zaradi odlivanja denarja iz proizvodnje v trgo- vino,« pojasnjuje letošnje po- slovne rezultate Pivovarne Laško direktor družbe Tone Turnšek. »S tem se soočajo vse proizvajalke pijač in kot kaže, bodo takšne tendence prisotne še nekaj časa. Smo v nekakšnem prehodnem ob- dobju, vendar bo treba prej ali slej poiskati pravo mejo in do- ločiti, kaj pripada trgovini in kaj proizvodnji, sicer bodo podjetja v naši branži imela vse manj denarja za naložbe, oziroma za razvoj.« V Pivovarni Laško bodo za- čeli izdelovati nekaj novih pi- jač, katere, pa nam Tone Turnšek ni želel povedati. Dejal je le, da bodo prvo od njih ponudili svojim zvestim porabnikom že prihodnji me- sec kot nekakšno darilo ob koncu leta. V Laškem je sliša- ti, da bo to mešanica temnega in svetlega piva z imenom Netopir. In kdaj lahko delnice Pivo- varne Laško pričakujemo na ljubljanski borzi? Družba je svojo delniško knjigo prenesla v centralni register Klirinško- depotne družbe že pred skoraj štirimi meseci, delnice pa naj bi pričele kotirati na borzi ta- koj po novem letu, oziroma od 4. januarja naprej. MMMMHH JANJA INTIHAR Konjiški maricet širijo v minulih dneh so se ob narketu pri križišču v Slo- venskih Konjicah pojavili lelovni stroji, začela so se zemeljska dela. Market Dra- vinjskega doma nameravajo 1 dobrih dveh mesecih do- p-aditi in nato povsem preu- iediti v sodobno trgovino. ^Direktor Franc Verdel je po- redal, da bodo market razširili ia približno sto štirideset kva- dratnih metrov prodajnih po- vršin. Market bo sodobno ure- jen, prodajni prostori bodo imeli nov izgled in novo opre- mo, prav tako bodo na novo uredili krožni promet in do- datna parkirišča pred trgovi- no. Prenova naj bi bila konča- na do konca januarja prihod- nje leto. Market, ki so ga zgradili že pred tremi desetletji, bo naj- prej dobil prizidek. Januarja pa nameravajo trgovino za približno tri tedne zapreti in v tem času preurediti notra- njost. Zaradi dodatnih prodaj- nih površin bodo lahko kup- cem ponudili kakšnih dva ti- soč izdelkov več, kar pomeni dosti večjo izbiro. Celotna in- vesticija bo vredna blizu sto milijonov tolarjev. »Med načrti Dravinjskega doma v novem tisočletju je še vedno tudi gradnja večje- ga nakupnega centra neživil- ske narave,« je še povedal direktor Verdel. »Nimamo še podrobnejših načrtov, ven- dar naj bi se gradnja,začela že v začetku drugega leta, in sicer na Delavski cesti, na lokaciji, kjer imamo sedaj skladišče gradbenega mate- riala.« B.P. Pogodba za Golle podpisana v torek je stečajni upra- vitelj RTC Golte Zvonimir Kristijan Mirt s podjetjem Lespatex iz Ljubljane pod- pisal pogodbo o nakupu . Golt. Hkrati je pooblaščenec podjetja Mirta obvestil, da bodo kupnino poravnali v roku, torej v 15 dneh. Vče- raj se je stečajni upravitelj v Mozirju sestal s kmeti, last- niki zemljišč, na katerih so smučišča. Kakor kaže, je nov lastnik Golt, firma Re- den iz Južne Tirolske, le resno začel z delom - lastni- ki zemljišč v zadnjih letih niso prejemali nikakršne odškodnine, kakor pa na- povedujejo, naj bi to vpra- šanje včeraj le uredili. US Sejma motilo vreme V nedeljo so na sejmišču Celjskega sejma zaprli dva ipecializirana sejma; 3. spe- cializirani mednarodni se- jem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje pomofin ter 5. sejem Eko, ki |e predstavljal dosežke na področju ekologije. »Slabo vreme z obilico snega ter težke razmere na cestah,« ocenjujejo organizatorji, »je le- tos v precejšnji meri zmanjšalo obisk, tako da si je oba sejma v petih dneh ogledalo približno 8 tisoč obiskovalcev.« Sicer pa se je v okviru sejma Domofin v novozgrajeni sejemski dvorani L predstavilo 223 razstavljav- cev iz 20 držav, na sejmu Eko, ki ga je Celjski sejem pripravil v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Zavo- dom za tehnično izobraževa- nje Ljubljana, pa je sodelovalo 55 razstavljavcev iz 10 držav. Oba sejma je spremljala vr- sta obsejemskih strokovnih posvetovanj in razprav, najus- pešnejšim razstavljavcem pa so podelili tudi priznanja. Na sejmu Eko so podelili 4 priz- nanja, med njimi tudi projek- tu Eko šole kot načinu življe- nja. Na sejmu Domofin pa so bila med 8 dobitniki priznanj tudi podjetja Adriaker d.o.o. Celje, Ljubečna Celje d.d. in Pluton gradnje d.o.o. iz Šem- petra. IS REKLI SO... Anton Vrhovnik, direktor podjetja Glin Holding: »Pred 'eii je Glin prišel pod sklad za f3zvoj, sedanjo Slovensko raz- ^no družbo. Po petih letih je prodanega 60 odstotkov pre- ■^oženja, SRD si je poplačala 7 ■Niiiijonov mark. Neodplačane "Ostajajo obresti in del terjatev, ^l^upni dolg pa je sedaj 20 •Niiiijonov mark. Ustanovile so hčerinske firme, ki niso prevzele dolgov, ti so locirani holdingu, ki ni ustvarjal ^l^umulacije, da bi lahko po- •^fil dolgove. Tako imamo 400 [bilijonov tolarjev negativnega ?3pitala, tako hčerinska pod- kot holding pa niso dobili kredita niti se niso zadolževali - kljub temu pa so >hčere< pozi- tivno poslovale. Glin je sedaj padel med podjetja za pokri- vanje privatizacijske luknje, čeprav sanacija še ni končana. Pri takšnem negativnem kapi- talu pa nas ne čaka drugega kot stečaj, čeprav bi lahko SRD z dodatnimi sredstvi do- kapitalizirala podjetje ali spre- menila terjatve v kapitalske deleže, ki so jih pripravljeni zaposleni na nek način odku- piti. Te zahteve smo naslavlja- li na dr. Bogdana Topiča, ven- dar odgovarjajo, kaj bo rekla okolica, če bo šlo eno podjetje iz SRD, Smreka pa ne; in dru- gič - privatizacijska luknja se vse bolj širi, ne pa oži. Iz tega se točno vidi, kam se pelje gospodarstvo Zgornje Savinj- ske doline.« Novi lastniki v nadzornem svetu Danes opoldne bo že druga letošnja slcupščina delničar- jev celjskega podjetja Klasje. Kot je znano, je prišlo v Klas- ju pred dobrima dvema me- secema do precejšnjih spre- memb v lastništvu, odstopili pa so tudi trije člani nadzor- nega sveta. Zato bo uprava družbe na skupščini najprej seznanila delničarje o spremembi last- niške strukture. Po zadnjih podatkih imata Pekarna Jager in Gostinstvo Ročnik iz Mari- bora 24, 98-odstotni lastniški delež, prav tolikšen odstotek delnic je v lasti velenjskega podjetja MT Center, 3,45 od- stotka delnic ima kapitalski sklad, 3,28 odstotka maribor- ska družba za finančno po- sredništvo Medaljon (nastala je s preregistracijo pida Zlati medaljon, ki ga je upravljala Probanka), preostale delnice pa so v rokah zaposlenih in denacionalizacijskih upravi- čencev. • Dosedanje člane nadzorne- ga sveta Darka Zupanca, Zdenka Podlesnika in Melito Malgaj naj bi jutri zamenjali Gregor Jager, direktor in so- lastnik Pekarne Jager, Andre- ja Ročnik, direktorica in so- lastnica Gostinstva Ročnik, ter Tomaž Ročnik, direktor MT Centra. Lastniki Klasja bodo jutri odločali tudi o spremembah statuta. Dejavnost družbe naj bi se namreč razširila še na proizvodnjo in trgovino na de- belo s farmacevtskimi prepa- rati ter na trgovino na drobno z medicinskimi in ortopedski- mi izdelki. JI Pluton gradi v Konjicah Podjetje Pluton Gradnje je pred dnevi začelo z gradnjo velikega poslovno trgovskega objekta na Mestnem trgu v centru Slovenskih Konjic. Velik bo približno 36 krat 36 metrov, dela pa naj bi bila končana že prihodnje leto. Gre za gradnjo za trg, kar pomeni, da bo Pluton investiral v gradnjo, obenem pa iskal kupce, najemni- ke. Avtor objekta je konjiški arhitekt Anton Schlaus. VM Delovna mesta za usnjarje Podjetje Rednak je kupilo obrat konfekcije šoštanjske usnjarne in zaposlilo 69 delavcev Obrat konfekcije bivše To- varne usnja Šoštanj, imenovan Opum, je v ponedeljek, 15. no- vembra, že pognal proizvod- njo z novim lastnilcom. Šo- štanjsko podjetje Rednak d.o.o. je odkupilo objekt sku- paj z opremo ter delom zem- ijišča od Industrije usnja Vrh- nika in se v pogodbi zavezalo tudi za dveletno sodelovanje. V minulem tednu je bila proi- zvodnja v Konfekciji Rednak nemotena, 69 delavcev je pre- jelo sklepe o delovnem raz- merju za nedoločen čas, prve izdelke pa so že poslali na tržišče. Za zdaj še na trg Industrije usnja Vrhnika, po dveh letih pa bo sodelovanje bolj odvisno od tržnih razmer in stopnje uspe- šnosti. Kupec o ceni obrata ni želel govoriti, po podatkih Indu- strije usnja Vrhnika pa naj bi cena znašala blizu 100 milijonov tolarjev. Rednak d.o.o. je družin- sko podjetje z 21-letno tradicijo. Od začetkov v novembru leta 1978, ko so začeli s šivanjem zaščitnih rokavic in z enim za- poslenim, jih je pri poslovanju vodila vztrajnost, spremljal pa jih je tudi kanček sreče in iznaj- dljivosti, kot je dejal direktor podjetja Miran Rednak. Trg zahteva več kot en sam izdelek in zato so se kmalu usmerili v proizvodnjo kompletne zaščitne opreme, od čevljev do rokavic, odprti nova delovna mesta in do nedavnega je bilo v podjetju za- poslenih 27 delavcev. Njihovi proizvodni prostori so v Florja- nu pri Šoštanju. Pri poslovanju sta se Miri in Miranu Rednaku pridružila tudi sinova. V prete- klih letih so odprti lastno proda- jalno v Velenju, sami pa vodijo tudi veleprodajo. Delajo tako za domači kot tuji trg. Ne razmišlja- jo o tveganju, saj zaupajo v var- ne naložbe, poleg tega pa priz- navajo, da so ljudje, ki so .jih zaposlili, dobri delavci. Rednak d.o.o., ki zdaj za- posluje 96 delavcev, namara- va proizvodnjo še razširiti. Tudi preostali del tovarne usnja zanje ni nezanimiv, si- cer pa smo izvedeli, da naj bi se pojavil resen kupec tudi za drugi del tovarne in da bo kaj več znanega še v tem tednu. MILOJKA KOMPREJ Prve izdelke iz Konfekcije Rednak so minuli teden že poslali na tržišče. □ KULTURA Slikar starožilnosti V Razstavišču Barbara steklene direkcije Velenje bo do 25. decembra na og- led razstava del Janeza Ko- vačiča, ki se ukvarja s sli- karstvom, z uporabno gra- fiko, restavriranjem in vi- tražem. Je avtor več kot 130 vitražnih oken v Slove- niji, Italiji, Kanadi in ZDA. Malokdaj se ima občinstvo naših ^ današnjih likovnih razstavišč možnost soočiti s tako polnokrvnim, v reali- stičnem pripovednem žanru- vztrajajočim sodobnim sli- karjem, kot je to v primeru akademskega slikarja Janeza Kovačiča, je zapisal prof. Ja- nez Šter. Po mnenju Janeza Mesesnela pa predstavljajo Kovačičeve slike ne le uspe- šno nadaljevanje naše slikar- ske in poSfebej krajinske tra- dicije, ampak tudi izrazito osebni prispevek našemu barvnemu in tonskemu sli- karskemu realizmu. Janez Kovačič je imel doslej 140 samostojnih in 200 skupin- skih razstav tako doma kot "na tujem. K.L. Pravljicam otroke, otrokom mir če bi vsaka dobra želja, mišljena v nedeljo zvečer ob ogledu humanitarnega kon- certa Slovenskega odbora za Unicef En svet, eno upanje, lahko pomaknila vsaj ka- menček v mozaik srečnejšega življenja vseh naših otrok, bi bil svet lepši. Kmalu bi lahko bili otroci vrnjeni pravljicam! In besede: »Zame mir še ni končan - vojna mislim...,« ki jih je v kamero pretresljivo izrekla 6-letna Katarina iz Sarajeva, ki ji je vojna ubila mamo, bi bile opomin, da se preteklost ne sme ponavljati, ne pa odraz življenja naših otrok v Bosni, na Kosovu, v Čečeniji in ostalih vojnih žariš- čih širom sveta. »2 milijona ubi- tih otrok, 6 milijonov ranjenih in invalidnih, 12 milijonov brez domov, več kot milijon ločenih od družin, mnogi za vselej brez staršev in svojih bližnjih, več kot četrt milijona otrok vojakov - je le delni seštevek grozot, ki so jih vojne v zadnjem desetletju pri- nesle otrokom,« so podatke o tem, kako otroci izgubljajo svo- je otroštvo, zbrali v Slovenskem odboru za Unicef in jih skupaj s pozivom za prostovoljni huma- nitarni prispevek razposlali v slovenske domove. Sveta ne moremo spremeni- ti, prav vsak med nami pa lahko prispeva, da bi otroci vsega sveta živeli lepše in svet- lejše, z upanjem v jutri. »Vsak lahko, po svojih močeh, blaži najhujše gorje,« je bilo tudi sporočilo nedeljskega huma- nitarnega koncerta, ki je pod pokroviteljstvom predsedni- ka države Milana Kučana v Gallusovi dvorani ljubljan- skega Cankarjevega doma združil vrsto nastopajočih; tu- jih in domačih pevcev, glasbe- nikov in nenazadnje tudi otrok v pevskem zboru, fol- klorni skupini in plesalke Ple- snega foruma Celje. IS Tisti, ki bi želeli otroke sveta vrniti pravljicam, pomagati, da dobi vsak vsaj eno črko, lahko po svojih močeh prostovoljne prispevke nakažejo Slovenskemu odboru za Unicef, Pavšičeva 4, Ljubljana, na žiro račun 50102-678-99015, s pripisom »Pravljice«, Celje se predstavi v Muzeju novejše zgodovine Celje je bila sinoči predstavitev monografije Celje avtorja dr. Janeza Cvirna, ki je izšla pri Založbi Epsi. Poglavje o zadnjem desetletju je za monografijo o Celju prispeval Brane Piano, fotografije so delo Vinka Skaleta, urednica Andreja Rihter pa je za popestritev prikaza Celja v preteklosti izbrala tudi nekaj fotografij mojstra Josipa Pelikana. IS Pisalelfeva slatinska skušnjava Postavitev spominske plošče Nikosu Kazantzakisu v Rogaški Slatini - Avtor Grka Zorbe in Zadnje Kristusove skušnjave v hotelu Slovenija v Ro- gaški Slatini je bivalo veli- ko slavnih ljudi, m^d njimi eden največjih grških pisa- teljev, pesnikov in filozofov moderne dobe Nikos Ka- zantzakis. Njegova dela so prevedena v 70 jezikov, po njih so posneli tri svetovno znane filme. Med Grki, ki cenijo velike- ga pisatelja, se je pojavila zamisel o postavitvi spomin- ske plošče v hotelu Slovenija, kjer je preživel leta 1956 po- letne počitnice. Tako je prejš- nji teden obiskal hotel v zna- čilnem Plečnikovem slogu grški veleposlanik v Sloveniji Charalambos Christopou- los, ki meni, da je to pomem- bno tudi za plodnejše turi- stično sodelovanje med drža- vama. Ob tej priložnosti je bila v slatinskem hotelu slo- vesnost. Ploščo, ki je dar grš- kega veleposlaništva, so obe- sili v hotelskem preddverju. Dela leta 1883 rojenega pi- satelja je mogoče brati tudi v slovenskem jeziku. Iz rodne- ga Irakliona, glavnega mesta otoka Kreta, je odšel na študij v Atene ter Pariz ter se med balkanskimi vojnami boril kot prostovoljec na grški stra- ni. Veliko je potoval po Evro- pi in Aziji ter zapisoval vtise. Na njegovo ustvarjanje so po- sebno vplivale krščanska. marksistična in budistična miselnost, ki jih je v svojih delih skušal povezati. Zaslovel je v zadnjih letih življenja. Po njegovih delih so posneli francosko-italijan- ski film Tisti, ki je moral umreti (z Melino Mercouri), hollywoodskega Grk Zorba (z Antonyjem Quinnom) in Zadnjo Kristusovo skušnja- vo, sporni film režiserja Mar- tina Scorseseja. Že knjiga s tem naslovom je naletela v petdesetih letih v krščanskih cerkvah na tako ostre odme- ve, da so Kazantzakisa iz grš- ko-pravoslavne cerkve iz- ključili. Leto dni po bivanju v Ro- gaški Slatini je umrl v Nemči- ji. Pokopali so ga v rodnem Iraklionu na Kreti, kjer je da- nes njegov spominski muzej. Ljubitelji njegovega dela so ustanovili Društvo prijateljev Nikosa Kazantzakisa. Med oboževalci njegovega dela je za njegovo življenje takšno zanimanje, da želijo izvedeti celo, v kateri sobi hotela Slo- venija je bival. Med njimi je grški veleposlanik. BRANE JERANKO Dražba za Sonček v Rotary klubu Celje so z dražbo likovnih del, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili v prvi polovi- ci novembra, zbrali 700 tisoč tolarjev. Celjski rotarijci izkupiček svoje druge dobrodelne draž- be likovnih del namenjajo za pomoč varovancem Centra Sonček, otrokom prizadetim s cerebralno paralizo. Večino likovnih del je za dražbo rota- rijcem poklonil Mihajlo Liša- nin, direktor podjetja Limit iz Štor, preostala pa člani kluba. Na dražbi, ki jo je vodil Cveto Štefanič, so prodali 31 od 33 likovnih del, večino olj, grafik in akvarelov manjšega forma- ta. Enotna izklicna cena za vsa dela je bila 25 tisoč tolarjev, nekatera pa so dosegla tudi ceno 65 tisoč tolarjev. IS Veselove portretne fotografije v Osrednji knjižnici Celje so v torek zvečer za ogled odprli razstavo Fotografski portreti slovenskih umetnikov z začet- ka stoletja. Avtor portretov Fran Vesel, ki je živel v letih 1884 do 1944, je svoje prve fotografije ustvaril že okoli leta 1900, prijateljeval pa je z večino takratnih slovenskih umetni- kov; od Cankarja," Župančiča, Levstika, do Gradnika, Lajovica, Sedeja in Smrekarja. V tem času je nastala serija portretov, ki jo odlikuje zlasti prijateljska neposrednost upodobitve. Veselovo delo je ob odprtju razstave predsta- vil Marijan Rupert, kustos rokopisnega oddelka NUK Ljubljana. IS Vzemite si cas z agencijo Dober dan Agencija Dober dan iz Šempetra pripravlja danes, v četrtek, 25. novembra, ob 18, uri prireditev z naslovom Vzemi si čas, ki bo izzvenela kot majhna pozornost njihovem prijateljem, hkrati pa pomenila velik kulturni dogodek. Tako bodo v prvem delu v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo reportažnih fotografij direktorja agencije in našega nekdanjega sodelavca Edija Masneca z naslovom Vse to je življenje. Po odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. decembra, bodo ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili koncert Alenke Les- jak s prijatelji, ki ga bo obogatila ena najboljših dalmatin- skih klap, Raguza iz Dubrovnika. US Celfsko-dolenjska muzejska naveza v Muzeju novejše zgodo- vine Celje po besedah direk- torice Andreje Rihter že ne- kaj časa negujejo stike z drugimi slovenskimi muze- ji. Posebno ponudbo, zani- mivo zlasti za obiskovalce, pa so pripravili skupaj z Do- lenjskim muzejem iz Nove- ga mesta. Po 1. januarju 2000 bo mo- goče oba muzeja; Muzej no- vejše zgodovine Celje in Do- lenjski muzej v Novem mestu obiskati z eno, skupno vstop- nico,- muzejski trgovini bosta svoje prodajno ponudbo do- polnili z izdelki sodelujočega muzeja, pripravili pa bodo tu- di enodnevne izletniške pro- grame z organiziranim obi- skom obeh muzejev. Oba mu- zeja bosta z izmenjavo razstav sodelovala tudi na programski ravni; že marca prihaja v Celje razstava Dolenjskega muzeja o življenju pokojnega olim- pionika Leona Štuklja. IS Tisočletje, lahko noč v Muzeju novejše zgodo- vine Celje bodo v torek, 30. novembra, odprli pregled- no razstavo ilustracij Jelke Reichman. Razstava Tisočletje, nasvi- denje je s 112 originali ilu- stracij različnih slikanic, os- nutkov voščilnic, ilustracij iz Cicibana in osnutkov za opremo audio kaset ter 46 originali, ki so bili narisani za Otroški muzej Hermanov brlog, prerez skozi delo priznane ilustratorke Jelke Reichman, ki je doslej ime- la že 10 samostojnih razstav, desetkrat pa je s svojimi deli sodelovala tudi na skupin- skih razstavah. V svoji karie- ri je prejela vrsto nagrad; med njimi Levstikovo in Ka- juhovo nagrado. Priznanje Zlate slikanice pri Mladinski knjigi. Srebrno plaketo za slikanico Kajetana KoviČa Zmaj Direndaj v Leipzigu ter za časa bivše Jugoslavije Še republiški nagradi HrvaŠke in Makedonije. Mlada celj' ska publika pa jo zadnja leta zagotovo najbolj pozna p" Hermanu Lisjaku, maskoti otroškega muzeja. IS ^ ZAPISOVANJA Pavlina za blaženegu Raznorazna evforična sta- nja so mi šla zmeraj na živ- ce. Od nekdaj. Zato, če je le mogoče, storim vse, da sem v tistih veselih decembrskih dneh čim manj dosegljiv. Saj veste; praznovanja, zaključ- ki leta, božič, dedek Mraz... Stanje evforije, ki se vselej konča na enak način: s 1. januarjem. In z novimi ob- veznostmi. Spremeni se tako in tako nič. Noja, skoraj nič. In zato se tudi tokrat ne bom pridružil evforiji, ki je zajela Slovenijo, ker se je slovenska nogometna repre- zentanca uvrstila na evrop- sko prvenstvo leta 2000. Se- veda to ne pomeni, da nogo- metašem in Srečku Katancu tega uspeha ne privoščim iz srca. Ravno nasprotno; iz sr- ca jim čestitam in se jim takorekoč priklanjam. Pa ne zgolj zaradi rezultata, mar- več tudi zato, ker so opravili pomembno socialno in socio- loško nalogo: nogomet so po- stavili tja, kamor sodi. Med vodilne športe. Hm, saj vem, da se najdejo tudi taki. ki še vedno menijo, da gre za bal- kanski šport, da je to uspeh priseljenih in naturalizira- nih Slovencev itd. Pa vendar je sprejem na brniškem leta- lišču pokazal povsem dru- gačno- sliko. Veslača Čop in Špik, smu- čarji in skakalci, da o strel- cih in lokostrelcih ter padal- cih in jadralcih niti ne govo- rim, lahko o takšnem spreje- mu, ki mu niti slovenska policija ni bila kos (le kako naj bo potem učinkovita pri bolj pomembnih nalogah?), le sanjajo. In prav je tako. Kajti nogo- met so sanje. Kot so sanje tudi umetnost. Kot so sanje kultura. Seveda ne namera- vam enačiti dosežkov nogo- metašev z dosežki sloven- skih umetnikov na polju - denimo - literature, kljub vsema pa se vendarle ponuja neka majhna primerjava. Tako kot Srečko svojo enaj- sterico črpa iz arzenala dveh milijonov ljudi, tako se slo- venska literatura v svetu uve- ljavlja z jezikom, ki ga prav tako govori le dva milijona ljudi. In oboji, tako nogome- taši kot pisatelji, osvajajo zemljevide sveta iz tega majhnega arzenala. Z malo- števičnim orožjem, ki pa ni nujno zato tudi že šibko. Vsaj po svoji moči ne. Šibko je v ekonomskem smislu. In i;' tem je tudi največji problem.' Tako pisateljev kot tudi nogo-' metašev. Slednje zavira med-' narodni kapital, prve, torej' pisatelje, pa šibko ekonom-' sko stanje doma. Ja, točno to.' Slovenska država enostavno nima denarja za uveljavite]}' slovenske literature v tujini' V tujih jezikih. Prav, prevod I resda ni kakšen blazen stro-' šek, zato pa so stroški s pro-' močijo; z izdelavo videospo-' ta, radijskega džingla, pro-; mocije v celoti. Sam prevod \ enostavno ni dovolj. Treba gn je tudi lansirati na police tu- jih knjigarn in knjižnic, pre- pričati kurikularne svete tu- jih držav, da kakšnega slo- venskega pisatelja uvrstijo n šolski izbor... Pri tem ne gre za kvaliteto. Pri tem gre iz- ključno za promocijo. In za lobiranje. Kot pri nogometu. Če bi bil Miran Pavlin Hrvat ali Srb, bi že zdavnaj igral pr kakšnem velikem španskem^ klubu, ker pa je Slovenec,^ greje klop povprečnega ali še boljše, podpovprečnega] nemškega Ugaša. Pa čeprav njegove igralske kvalitete n? so sporne. Pa čeprav igralske kvalitete slovenskih nogoml tašev - seveda tistih s Srečka vega seznama - nikoli niso bile sporne, se slovenski no- gometaši niso uspeli uveljavi- ti v tujini. In to ne glede na to, da ima pri vsem skupaj prste zraven tudi mednarod- ni kapital, ki v majhni in podalpski Sloveniji ne vidi velikega tržišča. Ukrajina, denimo, je bistveno bolj za- nimiva. Toda slovenski no- gometaši so ta zid prepleza- li. Sami. Brez pomoči sloven- ske države. In čas je, da to isto storijo tudi pisatelji. Sa- mi. Brez pomoči države. Še več, sklicevanje na državo je vse bolj nesmiselno. In vse manj brezplodno. Pa naj bo promoviranje literature in nogometa še tako zelo v nje- nem interesu. Piše: TADEJ ČATER KULTURA □ Prepočasna obnova gradu Zovnek Na območju občine Bra- jlovče je med najznamenitej- šimi objekti grad Žovnek, ki je žal močno poškodovan. Do leta 1993 so posamezni obi- siiovalci in domačini le ne- močno opazovali mogočne fuševine. Da bi se to spreme- nilo, so ustanovili Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek. Prvo zelo zahtevno in ob- sežno delo je bila ureditev statusa gradu, ki kljub velike- mu zgodovinskemu pomenu ni bil uvrščen med kulturno zgodovinske spomenike. Is- točasno je potekala očiščeval- na akcija. Društvo se je v te dejavnosti vključevalo kot in- teresna skupina ljubiteljev žovneške zgodovine. Predsednik društva Franc Kralj je povedal, da so se v drugi polovici letošnjega leta pričela gradbena dela pri zaš- čiti južnega zunanjega obzidja in priprava na postavitev te- meljev za postavitev vhoda, ki se je pred leti porušil. »Dela opravlja gradbeno podjetje Pluton, ki je do sedaj zaščitilo gracibišče, uredilo temelje med zunanjim in notranjim obzidjem pri vhodu v grad, pripravljajo pa tudi temelje za nov vhod. Gre za kar zahteven poseg, s katerim naj bi uredili dostop v osnovni grajski kom- pleks. Člani društva pri tem aktivno sodelujemo, saj smo organizirali 18 delovnih akcij, opravili tristo ur, v tem času pa opravljali predvsem očiščeval- na dela in enostavnejša zidar- ska pri vzdrževalnih delih v predgradu in južnih delih no- tranjega obzidja. Zelo zahtev- no je bilo delo v okroglem obrambnem stolpu, kjer smo uredili vhod na zidne stopnice in zaščitili južno odprtino, ok- no v tem stolpu. Poleg tega smo popravili želo načeto ste- no na stiku med stolpom in grajskim palacijem. Vsa dela so še toliko težja, ker je do- stop do gradu oviran in lahko material dovažamo le z oseb- nimi avtomobili in manjšimi prikolicami, poleg tega na kompleksu ni elektrike in vo- de. Prav zaradi tega želimo v najkrajšem možnem času na- peljati vsaj elektriko.« Letos si je grad Žovnek ogle- dalo zelo veliko obiskovalcev, kar je gotovo povezano s celj- sko razstavo o Celjskih grofih. Dijaki Šolskega centra Celje, Splošne in strokovne gimnazi- je Lava, pa so pripravili celo raziskovalno nalogo na temo Grad Žovnek nekoč in danes. Z nastankom novih občin je prišlo do nekaterih pravnih težav, saj. je grad zaenkrat še v lasti žalske občine. Z deli- tveno bilanco bo tudi to reše- no. Odnos med Občino Žalec in Kulturno zgodovinskim društvom Žovnek je bil opre- deljen s pogodbo, ki letos ne velja več. Vsa dela financira do polovice ministrstvo za kulturo, dru^o polovico je krila občina Žalec, seveda pa vsi pričakujejo, da bo ta delež prevzela občina Braslovče. .. ^ T. TAVČAR GUTENBERGOVA Mosici v knjižnici!? Pred časom' je spoštovani kolega Bibelj v tej rubriki pa- berkoval o knjižničarkah v Celju, verjetno misleč tudi na širši vseslovenski prostor in okolje. Malo nas je okrcal, inalo pohvalil - ravno prav, kajne? Ampak ob tem se po- raja vprašanje, najbrž ne sa- mo meni. Kje in kaj so moški v knjižnici? Nahitro marsikdo pomisli, da smo v knjižnicah zaposle- ne samo ženske. Filmski ste- reotip, , namreč, največkrat prikazan v kriminalkah: spr- va dolgočasna gospodična oziroma gospa, pregovorno močno kratkovidna, ^naveliča- na, nenaličenega obraza, pa Vendar živa enciklopedija. Po Potrebi se kmalu prelevi - za- radi napetega dogajanja! - v Prelestno in predvsem učin- kovito lepotico. Nikjer in nikoli še nisem Zasledila moškega - v podob- r^i vlogi... Hopla, gospodje l^njižničarji, kje ste? Verjeli ali r^e, obstajajo. V knjižnicah - f^ekoč in danes - so bili vedno na sceni. Dandanes so še bolj Pogosto nasejani kot kdajkoli poprej. Vsemu mišljenju o l^njižničarkah navkljub so si Nekateri že upali v knjižnične ^rste. Moram priznati, pišem Seveda le v svojem imenu, da gospodje knjižničarji tudi zelo uporabni. Ne glede na to, da največkrat več in bolje vedo kot me, knjižni- čarke - kdaj ste pa že slišali, da bi ženske vedele več kot moški!? - vedno in povsod rade volje priskočijo na po- moč. Naj gre za prestavljanje omar in ostalega knjižničnega inventarja ali pomoč pri obla- čenju plaščev, pridržanju vrat ter podobnih rečeh, ki sčaso- ma, a vztrajno, odhajajo iz mode. Passe, bi rekla naša spoštovana nekdanja kolegi- ca. Kljub koncu tisočletja imajo kavalirji dobre stare dunajske šole svoj stil in šarm. Moji kolegi tudi! Le tako naprej, fantje... Bibeljnica Bibelj je vesel, da je u tole rubriko vstopil tudi ženski princip. Nenazadnje bojo pri- hodnje tisočletje zaznamovali rezultati boja za enakoprav- nost med spoloma, ki se je odvijal v 20. stoletju. Kaj se nam torej obeta: boj moških osebkov za priznanje spošto- vanja njihove avtonomne dru- gačnosti. Z drugimi beseda- mi: ženske na univerze, moš- ke v knjižnice. Pa kakorkoli že si to predstavljate. Dva strokovna seminarja Ena izmed osnovnih pro- gramskih opredelitev Sklada Republike Slovenije za ljubi- teljske kulturne dejavnosti je izobraževanje v kuhuri in za kulturo. Tako sta njegovi ob- močni izpostavi v Celju in Šentjurju pretekli vikend pripravili strokovna semi- narja in sicer v Celju za reži- serje, mentorje in druge us- tvarjalne sodelavce otroških in šolskih gledaliških sku- pin, v Šentjurju pa glasbeni seminar za nizka trobila. Celjski seminar, ki se ga je udeležilo 27 slušateljev iz os- novnih šol in kulturnih dru- štev širšega celjskega območ- ja in z Dolenjske, je vodil priz- nani gledališki režiser, pozna- valec ljubiteljskega gledališ- kega ustvarjanja in urednik mladinskih in izobraževalnih programom na TV Slovenija, Jože Vozny. Obravnavali so teme: oblikovanje repertoar- ja in izbora besedila, drama- turška obdelava in iskanje vi- zualne podobe, osnove reži- je, sistematika vaj itd. V Šentjurju sta seminar za nizka trobila in pihala vodila Darko Roškar - iz Maribora, izredni profesor na Akademi- ji za glasbo v Ljubljani, in Oto Kožuh, solist mariborske Opere. Seminarja se je udele- žilo 20 seminaristov s celjske- ga in mariborskega območja ter iz Kopra. ŽIVKO BEŠKOVNIK Bube in prucka Plesno-gledališka skupina Bube deluje v okviru KUD France Prešeren. Svojo prvo predstavo z naslovom Kje je moj gozd? (1996) so Bube oblikovale po zbirki pesem Kim Komljanec, ki je napisa- la tudi besedilo za predstavo Turbilator (1997). Predstava »Pručko, pro- sim!« se, za razliko od prejš- njih dveh, ne dotika le življe- nja mladih, ampak obravnava posameznika v svetu, pred- vsem pa prikazuje svet v od- nosu na posameznika. Predstavo je režirala Kim Komljanec, ki je tudi avtorica besedila, v njej pa nastopajo: Igor Štamulak, Tina Debeljak, Darija Gregorič, Maša Knez, Katja Komljanec, Lea Me- nard, Petra Milič in Saša Mu- lej. Za luči je poskrbela An- dreja Bolčina, za zvok pa Kristjan Sancin. Glasbeno opremo je izbrala režiserka, koreografija pa je skupno de- lo vseh članov skupine Bube. Predstava traja približno eno uro. Namenjena je odra- sli publiki, primerna pa je tudi za srednješolce. Pogledate si jo lahko v petek, 26. novem- bra, ob 20. uri, v Mladinskem centru Celje. AB Dražba za otroke Območna organizacija Rdečega križa Slovenske Konjice pripravlja v najbolj prazničnem mesecu leta znova avkcijo umetniških del. Z njo bodo zbirali denar za poletno šolo v naravi za otroke iz socialno ogroženih družin. Avkcija bo v petek, 3. decembra, v hotelu Dravinja, na njej pa bodo ponudili dela konjiških likovnikov in nekaterih drugih slikarjev, med katerimi so tudi Jani Kovačič, Jaka Torkar, Pavle Sedej in Darinka Pavletič Lorenčak. V.M. PRIREDITVE GLEDALIŠČE Dom krajanov Tabor 26. 11. ob 16. uri lutkovna pred- stava "Koncerto grosso". Lut- kovnega gledališča Maribor. KONCERTI Dom kulture Velenje 28. 11. ob 16. uri dobrodelni kon- cert družinskega tria Novina. Kulturni dom Liboje 28. 11. ob 14. in 17. uri - 27. revija domačih ansamblov. Zdraviliški dom Dobrna 26. 11. ob 20. uri koncert Žen- skega pevskega zbora Lju- bečna z gosti. Dvorana Tri lilije Laško 25. 11. ob 19.30 "Dorijev ve- čer" - koncert kvinteta Dori z gosti: ansamblom Lojzeta Slaka, Čuki, Otom Pestner- jem, Vilijem Resnikom in čla- ni skupine Modra kronika. RAZSTAVE Savinov likovni salon Ža- lec Vse to je življenje, razsta- va reportažnih fotografij Edi- ja Masneca. Celjski dom Impresioni- zem nekoč in danes, do 13. 12. Občinska matična knjižni- ca Žalec razstava novoletnih voščilnic Dese Ješič. Galerija sodobne umetno- sti Celje Dušan Kirbiš, do 4. 12. Mladinski center Celje razstavlja Goran. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 30. 4. 2000. Hermanovo gledališče Do- bra igrača, do 30. 11. Muzej- ske ure s hospitacijami na te- mo Igra - dobra igrača v iz- vedbi Gimnazije Celje - Cen- ter 25. 11. ob 10. uri. Muzejske delavnice - naredimo ptičjo krmilnico: 26., 27. in 30. 11. ob 10. uri. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Pavle Se- dej. I. osnovna šola Celje otroška razstava, do 30. 11. Galerija KC Ivan Napotnik Velenje Jože Horvat - Jaki Ipavčeva hiša Šentjur ki- par Anton Herman "Skulptu- re iz naravnega šibja", do 30. 11. Osrednja knjižnica Celje Litografirane podobe slove- nj eštajerskih mest, trgov in dvorcev. Muzej novejše zgodovine Celje - fotografski atelje Josi- pa Pelikana Celje, ki ga ni več, do 31. 12: Galerija Volk "Impresioni- zem na Slovenskem", do 30. 11. Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. V nedeljo ob 16.30 bo po razsta- vi vodila avtorica Rolanda Fugger Germadnik. Galerija Štekl Nazarje mu- zejska zbirka. Kavarna Celjskega doma razstava ob 100-letnici zmage impresionizma v Evropi, do 13. 12. Optika R&R Celje likovna dela otrok otroške likovne umetniške šole Sečuan, Kitaj- ska, do 30.11. Etol Alica Javšnik, do 31. 12., hotel Merx Staša Kun- štek, do 30. 11. OSTALO Občinska matična knjižni- ca Žalec 25. 11. ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Ivana Dobnika "Kaligrafija li- re", 1. 12. ob 19. uri potopisno predavanje Roka Kodruna o Tibetu, Nepalu, Indiji in Kitaj- ski. Knjižnica Velenje 25. 11. ob 19. uri četrtkov kulturni večer Mare Kralj "Spomini na Vido Jeraj". Mladinski center Celje 25. 11. od 16. do 1745 poslikava stekla in keramike, od 18. do 20. ure francoska delavnica, ob 20. uri potopisno predava- nje Roka Kodruna o Tibetu; 26. 11. od 15. do 18. ure likovna in od 18. do 20. angleška de- lavnica, ob 20. uri gledališko plesna predstava "Pručko, prosim"; 29. 11. od 15. do 18. ure ustvarjalna in od 18. do 20. ure nemška in računalniška delavnica; 30. 11. od 18. do 20.. ure francoska in računalniška delavnica ter 1. 12. od 18. do 20. ure nemška delavnica. Galerija sodobne umetno- sti 25. 11. ob 19. uri predstavi- tev kataloga in pogovor s sli- karjem Dušanom Kirbišem. Knjižnica Šentjur 25. 11. ob 16. uri večer z "Vrtnico" - skupino starih za samopo- moč. Zdravilišče Laško 26. 11. ob 19.30 Salonski Martinov večer z Alfijem Nipičem in njegovimi muzikanti. Kinodvorana v Kozjem 28. 11. ob 15. uri predavanje Na dnu zemeljske oble (Avstrali- ja), predavatelj Marjan Marin- šek. Pavle Sedej v galeriji Riemer »Mir je tisto, kar glasno govori iz slik Pavleta Sedeja, tako je Zlatko Prah na odprtju razstave v Mestni galeriji Riemer označil sporočilo, ki ga v Slovenske Konjice prinaša nova umetniška razstava. Pavle Sedej se predstavlja s svojimi značilnimi olji, ki jih odlikujejo jasne barve in dodelanost detajla. »Mnogokrat me vprašajo, kako nastane moja slika,« je na razstavi razlagal Sedej. »Nastajati začne na dolgih sprehodih, kjer se oblikuje v moji glavi. Potem ko se zares spravim k delu, najprej, in to v enem dnevu, narišem nebo. Potem pa se začno detajli. Mesec, včasih več mesecev potrpežljivega dela zahteva slika.« V.M. 10 TEMA TEDNA Kriminal pod šminico Nobena oblika nasilja ni sprejemljiva in vsako nasilje zasluži ničelno strpnost: Ste že kdaj obvestili policijo? Raziskave kažejo, da je najnevarnejši prostor za žensko dom, najnevarnejši človek je njen partner. V Slo- veniji je posiljena vsaka sed- ma ženska, nasilje doživlja vsaka peta. Kako hudo pre- tepena mora biti, da bi polici- ja že po uradni dolžnosti ukrepala zoper storilca? Ko- liko udarcev jo mora zadeti, da bi ljudje, ki vedo za nasi- lje ali ga slutijo, ponotranji- li, da je nasilje kaznivo in obvestili policijo? Gre za žensko, ki se boji za življe- nje. V oblačnem vremenu nosi temna očala, velikokrat se zaleti v zid ali pade po stopnicah, za zaprtimi vrati svojega doma pa briše s tal lastno kri. Nasilje ima tisoč in en obraz, a v vsakem primeru se lahko prepozna več storilcev. Enkrat čustveno nasilje udari globlje kot pest, drugič se pest sploh ne dotakne več srca, ker ga je do konca utrdil z modri- cami vzgojen strah pred napa- dalnimi koraki. »Nasilni niso samo neizobraženi moški ne- prevladujoče nacionalnosti ali veroizpovedi, kot radi ver- jamemo,« piše soustanovite- ljica Društva za nenasilno ko- munikacijo Katja Zabukovec »Nasilni so tisti moški, ki žensk ne vidijo kot enako- vrednih partnerk. Edina skup- na lastnost nasilnikov, ki pri- hajajo po pomoč, je, da moči v partnerskem odnosu ne zna- jo deliti in mislijo, da si nasi- lje v >razumnih< mejah lahko privoščijo.« Zakaj tepejo? Zakaj je moš- ki zlomil partnerki nos? Ilu- strativen je odlomek pogovo- ra s storilcem, objavljen v knjigi Dosje: nasilje nad žen- skami: »Gotovo sem jo petkrat vprašal, kam je šel ves denar. Vem, koliko stane hrana, in vem, da sem ji pred enim tednom dal 30 jurjev. Morala bi jih imeti še vsaj 15. Točno ve, da imava premajhni plači, da bi razmetavala. Ampak ne, ona nima pojma, kje je denar. Prašiča nima pojma. Jaz delam, prenašam pohiš- tvo 10 ur na dan, vsak dan vozim otroke v vrtec, ona pa ves dan tipka v tisti svoji pisar- ni in pije kavo. Cel dan nima nič pametnega početi, lahko bi samo o denarju razmišlja- la, pa pojma nima, kje je. Ne bo več delala norca iz mene, kurba prekleta. Potem pa sto- ka in vpije - na pomoč, zmeša- lo se mu je, ubil me bo. Komu se je zmešalo, pizda? Če bi bila pametna, ne bi izzivala in do tega ne bi prišlo. Še najin triletni Luka ve, do kod lahko gre.« Srce V kocki ledu Dovolj je igrača v postelji. Za nasilje je dober vsak izgo- vor. »Pozno zvečer se je vrnil vinjen. Odgrnil je posteljo in v njej je bil plišast zajček, tja ga je odložil sin, ko se je igral v spalnici. Ponorel je. Posteljo je polomil, brcal, kričal, zmerjal. Medtem me je prete- pal. Naslednje jutro je želel na obisk k svojim prijateljem. Voziti ni mogel, ker je imel roko močno oteklo od prejš- nje noči in prisilil me je, da grem z njim. Skušala sem vi- deti cesto skozi solze. Nisem jokala na glas. Ko sva prispela, me je pozorno pogledal in bil je videti presenečen, da imam počeno ustnico, da sem vsa zabuhla. Skrbelo ga je, zakaj se ne naličim.« Tri podobne noči v dveh mesecih. Drugič jo je pretepel zaradi kosila, ki mu ni bilo všeč. Hrano je morala odnesti sosedovemu psu. »Tretjič, bilo je na nedeljo zgodaj zjutraj, se je vrnil domov, glasno je klel in planil nad posteljo. Strgal je odejo z naju, pljuval po tleh in po meni, me s čevljem brc- nil v glavo. Kričal je, da mo- ram proč. Takoj! Sin je gledal in ihtel. Poklicala sem polici- jo, odpeljali so ga, naju pa naslednji dan že ni bilo več. Čez teden dni sem šla v spremstvu policistov po obla- čila v stanovanje, bil je doma in bil je šokiran. Jokal je. A že ko me je videl naslednjič, me je premlatil do krvi. Suval in metal v vrata. Na vratu mi je držal nož.« Po treh letih še vedno ne ve, kdaj in kje ji bo grozil s smrtjo, kdaj jo bo zasledoval, kdaj jo bo skušal zbiti z avtomobilom. Vse to je že poskusil. Cena za mir žrtev je prisiljena zapustiti dom, nasilnik lahko ostane. On ji lahko pušča kri, ona jo mora počistiti. Ona mora pre- pričati sodišče, da ga je treba kaznovati. »Zna lagati in na sodišču je zanikal vse, tudi nož na mojem vratu. Po ti- stem, ko sem v bojazni za svoje in otrokovo življenje zmogla dovolj poguma, da sem ga zapustila, mi je po telefonu skoraj vsak teden grozil, da ne bom preživela tega leta,« pripoveduje triin- tridesetletna ženska. Vse, kar si želi, je mir. Kako slovenska kazenska zakonodaja ščiti ženske pred nasiljem? Zdi se, da je zaščita precej majhna, tudi zato, ker je značilnost družbenega spre- jemanja nasilja nad ženskami nevidnost, normalnost, ne- prepoznavnost, neobčutlji- vost. Ustvarjanja družbene ne- tolerance do nasilja pa ni mo- goče pričakovati le od bolj ali manj represivnega kazenske- ga prava. V boju proti nasilju sta enako pomembna kazno- valni aparat in razvejanost os- tale mreže oblik pomoči, ki omogočajo žrtvi, da se nasilju upre. Pomembna je tudi brez- " plačna pravna pomoč. Na za- hodu so prva zatočišča za tr- pinčene ženske začeli odpirati že pred skoraj tremi desetlet- ji, v Sloveniji šele pred nekaj leti. Trenutno delujejo štiri zatočišča za žrtve nasilja: Var- na hiša pri Centru za socialno delo v Mariboru, zatočišče Društva SOS telefon v Ljublja- ni, zavetišče v Krškem in Var- na hiša Društva Življenje brez nasilja v Novem mestu. Sprej- mejo lahko približno 70 žensk in otrok. Zatočišče naj bi kmalu dobili tudi v Celju. Poleg zatočišč delujejo še štir- je materinski domovi, v kate- rih je prostor za kakšnih 90 uporabnic in njihovih otrok. Po nekaterih ocenah so raz- sežnosti nasilja takšne, da bi potrebovali še bistveno več ljudi, ustrezno usposobljenih za pomoč žrtvam na eni strani in storilcem na drugi. Poseb- no vlogo v boju proti nasilju ima država, pa naj gre za de- narno podporo programom pomoči ali represivne ukrepe proti nasilnikom. Ženske po- trebujejo zagotovljen dostop do pomoči na področju poli- cije, sodstva, tožilstva, zdravstva, socialne službe in nevladnih organizacij. V Ura- du za žensko politiko so letos opravili anketo v slovenskih centrih za socialno delo in po njihovih navedbah nasilje v družini ostaja konstantno ali celo narašča. Lani so zaznali 594 primerov različnih vrst nasilja, največ fizičnega in psihičnega. Med drugim v centrih predlagajo spremem- bo kaznovalne politike do na- silnežev, saj menijo, da je ta preveč mila in bi jo bilo nujno zaostriti. Strah in pregon Nasilju, ki se dogaja med štirimi stenami, so pogosto edine priče otroci. Največkrat je policija tista, ki se prva sooči z nasiljem v družini, običajno patrulja, ki jo žrtev pokliče na pomoč. Kako lah- ko policisti pomagajo po pri- hodu v družino? Če se nasilnik ne umiri, ga lahko odpeljejo, pridržijo naj- več 12 ur in po tem roku izroči- jo sodniku za prekrške. Po no- vem kazenskem zakoniku pa lahko preiskovalni sodnik odredi za osumljenega pripor ali ukrep prepovedi približeva- nja določenemu kraju ali ose- bi, zlasti kadar je osumljeni ogrožal varnost žrtve ali jo je trpinčil v prisotnosti javnosti ali družinskih članov. Na ta način je nasilnika možno vsaj začasno odstraniti iz družine. Policija lahko ukrepa zoper storilca na dva načina: - po uradni dolžnosti (če gre za hudo telesno poškodbo je zagrožena zaporna kazen od 6 mesecev do 5 let). Državni to- žilec preganja storilca v imenu države ne glede na to, ali se žrtev s tem strinja. Povzročena telesna poškodba je namreč tako huda, da je bilo v nevarno- sti življenje žrtve, bila je zača- sno skažena in njeno zdravje je bilo začasno ali za vselej v manjši meri okvarjeno. - na predlog žrtve (če gre za lahko telesno poškodbo, ki ima začasne posledice, je za- grožena denarna kazen ali za- por največ do enega leta). Kaz- niva dejanja, ki jih obravnava- jo le na predlog žrtve, so na primer ogrožanje z nevarnim orodjem (denimo z nožem) pri prepiru ali pretepu, grdo ravnanje in posilstvo v zakon- ski ali zunajzakonski zvezi. Policisti opozarjajo, da ne morejo ukrepati, če se ženska sama ne odloči, da bo nasilju enkrat za vselej naredila ko- nec. Žrtev malokdaj kazensko ovadi storilca. Če zmore prvi korak, pa malokdaj vztraja do konca. Med sodno obravnavo, ki je za vsako trpinčeno žen- sko dodatna travmatična iz- kušnja, se namreč velikokrat odloči, da ne bo pričala proti možu oziroma partnerju in ta odide nekaznovan. V tujini je kaznovalna poli- tika (ne le za kazniva dejanja, povezana z nasiljem nad žen- skami) bistveno strožja kot pri nas. Za hudo kaznivo deja- nje je ponekod, denimo v An- gliji, zagrožena kazen dosmrt- nega zapora, v slovenskem ka- zenskem zakoniku grozi sto- rilcu primerljivega kaznivega dejanju zaporna kazen do pet- najst let. V primeru posebno hude telesne poškodbe, ko pride do trajne skaženosti, trajne nezmožnosti za delo in hudih trajnih okvar zdravja, je pri nas zagrožena zaporna ka- zen od enega do deset let. Ne krop ne voda Kako trpinčena mora biti ženska, da bi dobil storilec pogojno zaporno kazen, govo- ri naslednji primer. Njen prvi mož je bil alkoholik. Nasilen zaradi kapljice vode na vilicah, gube na zlikani srajci. Po sed- mih letih ji je obleke zmet^i pred hišo v blato, naložila je na lojtrski voz in z otrokonj^ odšla k materi na kmetijo. 2a. radi težkega kmečkega dela stj potrebovali moško roko. Poro, čila se je s sosedom in kmalu rodila otroka, a jima je pj, desetih mesecih umrl zaradi srčne napake. Kmalu po otro. kovi smrti jo je pretepel prvi{ »Davil me je, brcal. Poklicala sem policijo, a nisem vztraja]; pri tožbi. Trezen me ni tepe| nikoli. Z obiskov pri sorodni, kih ali iz službe pa je vselej prihajal razdražen in vinjen, Redkokdaj me je pozabil opomniti, da je vzel kravo i dvema teletoma. Mene z dve- ma otrokoma. Hotel je otroka in zanosila sem, a tudi med nosečnostjo me je mučil in po porodu ni bilo nič drugače, Otrok je bil na srečo zdrav, Želela sem si le, da bi mož odšel na zdravljenje, a nisem našla prave poti, le bolj grob je postajal. Hči je udaril z bičem, ker ni hodila naravnost po brazdi, drugič jo je mahnil s kolom. Tepel me je deset let, vsaj trikrat na mesec. Ko je prihajal domov pijan, sem bila nanj že pripravljena, po navadi sem se skrila zunaj in čakala, da zaspi. Včasih je prežal na- me, me iskal z lučjo, me našel Kolikokrat sem morala med ljudi z odtisi prstov na vratu, s podplutim obrazom in prebiti- mi ustnicami. Ko nekoč nisem več zmogla, sem se zatekla v psihiatrično bolnišnico. Na- mesto njega. Tam sem si odpo- čila. Dvakrat sem bila zaradi poškodb dlje časa v bolniški Stal je ob umivalniku v kopa) niči, ko se je name zadnjič razjezil. Ne vem, kaj sem re- kla. Nisem bila ne krop ne voda. Ne vem več, zakaj me je vrgel v zid. Pulil mi je lase in tlačil pralni prašek v usta.« De- setletje nasilništva mu je prine- slo pogojno kazen štirih let, ona je zapustila svoj dom in živi z otroki v najemniškem stanovanju. nvmmammt KSENIJA LEKIC ^SM Foto: FOTO SPRING Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. Kaj ti je, deiciica? Socialna akcija proti nasilju nad ženskami - organizirajo jo Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Društvo za nenasilno komunikacijo, komisija za politiko enakih možnosti pri državnem zboru. Feministično informacijsko kulturno sre- dišče in Urad za žensko politiko - se je začela 16. novembra in bo trajala do 10. decembra. Zvrstilo se bo deset regionalnih strokov- nih posvetov o preprečevanju nasilja, posvet v Celju bo danes, 25. novembra ob 15. uri, v Narodnem domu. V okviru akcije, ki je podprta s številnimi drugimi spremljajočimi prireditvami in dogodki, je izšla tudi knjiga Dosje: nasilje nad ženskami. Današnji dan, 25. november, je bil leta 1981 razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. NASI KRAJI IN UUDJE II Najpomembnejši je varen spolni odnos Večina dosedanjih bolnikov z aidsom v Sloveniji je že umrla - V prihodnjih letih več okužb med uživalci drog? Prihodnji torek, 30. no- vembra, bo v celjskem Narod- nem domu, osrednja sloven- ska prireditev ob 1. decem- bru, svetovnem dnevu aidsa. Srečanje, ki ga pripravljajo republiški inštitut za varova- nje zdravja, celjski zavod za zdravstveno varstvo in mini- strstvo za zdravstvo, bo pote- kalo pod geslom Mladi lahko ustavimo aids!, ki je bilo rde- ča nit vseh dogajanj že v preteklem letu. V Sloveniji živi trenutno naj- manj 92 ljudi, okuženih z viru- som HIV, od tega je 23 bolni- kov z aidsom. Po podatkih re- publiškega inštituta za varova- nje zdravja je bilo v Sloveniji od 1. januarja 1986 do 30. septembra 1999 82 primerov aidsa, večina bolnikov pa je že umrla. Med bolnimi je bilo 71 moških, 9 žensk in dva otroka. V istem obdobju so v inštitutu zabeležili ,69 okužb z virusom HIV, od tega 52 pri moških, 15 pri ženskah in dva pri otrocih. »Podatki o številu okuženih z virusom HIV so manj zanesljivi kot o obolelih za aidsom, vse- kakor pa drži, da je okuženih gotovo še več,« pojasnjuje mag. Alenka Maligoj Skaza, vodja epidemiološke službe v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer so doslej na območ- ju celjske regije zabeležili se- dem okužb z virusom in pet primerov aidsa. Med vzroki za okužbe so pri nas še vedno na prvem mestu homoseksualni odnosi, vse bolj pa izstopajo tudi okužbe tistih Slovencev, ki so imeli nezašči- tene heteroseksualne odnose v državah, kjer je velik delež pre- bivalstva že okužen, na primer v jugovzhodni Aziji in centralni Afriki. Po drugi strani pa se. vsaj po razpoložljivih podatkih sodeč, hitro širjenje okužb med uživalci drog, ki mamila jem- ljejo z injiciranjem, in njihovi- mi spolnimi partnerji še ni za- čelo. Vsi ti podatki seveda ne pomenijo, da lahko tisti, ki ne sodijo v nobeno od omenjenih skupin, še naprej živijo brez- skrbno. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bo morebitni razvoj epidemije pri nas pogo- jen predvsem z vrsto tveganja spolnega obnašanja prebivals- tva. Nedavno odkritje dveh z virusom HIV okuženih ukrajin- skih prosdtutk (ena od njiju naj bi po neuradnih podatkih bila z Dobrne) še ne pomeni, da sta to edini okuženi prostitutki. Prav tako pa naj bi bilo šele čez nekaj let znano, koliko bo odkritje vphvalo na epidemiološki po- ložaj v Sloveniji. JANJA INTIHAR Prireditev ob svetovnem dnevu aidsa v celjskem Narod- nem domu bo ob 13. uri odprla državna sekretarka v ministrstvu za zdravstvo prim. Dunja Piškur Kosmač. V kulturnem programu bodo nastopili dijaki Šolskega centra Celje, I. Gimnazije v Celju, srednje šole Jesenice, plesalci Studia za ples in Plesnega teatra Igen ter Adi Smolar. Mladi o spolnosti in aidsu Minuli četrtek je bil v Na- rodnem domu v Celju občin- ski otrdški parlament, na ka- terem so predstavniki osnov- nih in srednjih občin Celje, Vojnik in Dobrna razpravlja- li o spolnosti in aidsu. Med parlamentom so po- slanci sprejeli sklepe, ki jih bodo izvoljeni predstavniki predstavili na državnem parla- mentu 6. decembra v Ljublja- ni. Državnega parlamenta se bodo udeležili: Katja Rovan iz OŠ Lava, Maja Napret iz Gimnazije Celje - Center, Urš- ka Pungartnik iz OŠ Franko- lovo in Roman Vahovšek iz Občine Štore, predstavnike drugih občin pa bodo izbrali pozneje. Mladi so med parla- mentom govorili o tem, da si želijo več pogovorov s starši in učitelji in spolnosti, zaščiti ter o možnih posledicah. Srednje- Mci si v prihodnosti želijo 'ustnega parlamenta, poslanci Pa so ugotavljali tudi, da so o spolnosti, istospolni ljubezni 'n AIDS vse premalo seznanfe- •^i- Srednješolci so povedali, da si želijo brezplačne kondo- '^e, poslanci pa so med parlž- '^entom ugotovili tudi, da je za spolne odnose potrebna social- na, ekonomska, telesna in čus- tvena zrelost. Na podoben na- čin so temo obravnavali na regijskem parlamentu, ki je bil v torek v OŠ Dobrna. V Žalcu so mladi parlamen- tarci razmišljali o tem, kdaj pričeti s spolnostjo, kako se primerno zaščititi, s kom se pogovoriti o vseh vprašanjih v zvezi s spolnostjo, pa tudi o aidsu in homoseksualnosti. Ugotovili so, da se za zgodnjo spolnost mnogi mladi odločajo iz povsem drugih razlogov, kot je na primer pomanjkanje lju- bezni doma, in ne zaradi spol- nosti same. Informacij o tej temi je veliko, tudi pred medi- jev, ki pa so lahko izkrivljene. Prav bi bilo, da bi se mladi o tem čim več pogovarjali tudi s svojimi starši. Zanimivim raz- mišljanjem sta prisluhnila tudi žalski župan Lojze Posedel in podžupan Ferdinand Haler, Marjan Jager, ki je v Zdravstve- nem domu Žalec zadolžen za preventivno dejavnost, pa je ocenil, da učenci o tej temi razmišljajo zelo zrelo in da nji- hovim mnenjem skoraj ni kaj dodajati. Občinski otroški par- lament je izvolil dva delegata, ki bosta mnenja posredovala na državnem zasedanju v Ljublja- ni. Letos sta oba iz I. Osnovne šole Žalec in sicer Nina Baša in Gašper Zagoričnik. V Šentjurju so se predstav- niki" učencev okoliških os- novnih šol zbrali na desetem občinskem otroškem parla- mentu v torek.. V otroškem parlamentu v Ljubljani jih bo zastopal učenec Anže Koren iz Osnovne šole Hruševec. Gost šentjurskega parlamen- ta je bil poslanec in župan Jurij Malovrh. NMS, TT, BJ Foto: G. KATIČ Mejice ob reki ložnici Minulo sredo so člani druš- tva Varuhi okolja Radoživ iz Žalca predstavili publikacijo z naslovom Reka Ložnica in travniki z mejicami v Spodnji Savinjski dolini. Društvo Radoživ formalno deluje štiri leta, ukvarjajo pa se predvsem s problematiko vars- tva okolja, delajo na zaščiti ribnika Vrbje, osveščajo in dvi- gujejo raven naravovarstvene kulture... Letos so precej po- zornosti namenili potezam kmetijskega ministrstva in mi- nistra Cirila Smrkolja, pri- pravljajo pa tudi izdajo ekološ- ko-turistične karte občine Ža- lec. Od lani je področje Ložni- ce zavarovano z občinskim od- lokom, v katerem so navedene tudi omejitve, pravice in dolž- nosti lastnikov zemljišč zno- traj zavarovanega območja. Tem lastnikom je namenjena tudi brošura Reka Ložnica in travniki z mejicami v Spodnji Savinjski dolini, ki je pred- vsem informativnega značaja. Brošuro, ki jo je zbral in uredil Milan Vogrin, je poleg avtorja predstavila Marjana Kopitar z žalske občine; Moj- ca Tomažič iz Zavoda za vars- tvo naravne in kulturne dediš- čine Celje pa je mimogrede omenila, da zavod, ki je pri- pravljal strokovne podlage, v publikaciji ni omenjen. US Pomoč otrokom s posebnimi potrebami v Vinski Gori je bil v soboto, 20. novembra, dobrodelni koncert, na katerem so obiskovalci in pokrovitelji prispevali denar za nakup ortopedskih pripomočkov (hidravlične stojke in negovalne postelje), ki jih trenutno najbolj potrebujejo v Zavodu za usposabljanje in varstvo Dobrna. Čisti zkupiček koncerta je znašal 520 tisoč tolarjev. V zavod je vključenih 65 otrok in mladostnikov, starih od 7 do 23 let. mnogi imajo hude gibalne težave, prav vsi pa potrebujejo posebno strokov- no pomoč in opremo. Veliki načrti, ki bodo omogočiU posodobitev dela, se bodo uresničih, ko bo zgrajen nov zavod. Gradili naj bi v bližini sedanjega zavoda v Lokovini, morda že ^prihodnje leto. K.L. Doma ostanite! Ampak šele potem, ko... Ne vem, koliko zimskega spanja si lahko vi privoščite, ampak moje službene ob- veznosti ga enostavno ne dopuščajo. Ljudem, s kateri- mi in za katere delam, je čisto vseeno, če je zunaj mi- nus ali plus trideset. Kar je treba narediti, je pač treba narediti. In če živim v Celju, pa bi jutri na primer morala l)iti v Kranju, Portorožu ali v Sevnici, je to čisto moj prob- lem. Zato so opozorila, da naj, če ni res nujno, ne odha- jam na pot, precej nesmisel- na. Pa če je zunaj še tak sneg... Največ, kar lahko v takih primerih storim je, da (znova) preučim vozne rede vlakov in avtobusov in na koncu (zno- va) ugotovim, da mi kaj dru- gega kot lastno vozilo ne preo- stane. Kadar grem, grem po- navadi za ves dan. In potem sem obsojena na zadnji vlak ali zadnji avtobus, ki iz Ljub- ljane proti Celju odpelje že pred deveto. Ne, popoldanske službe si prav daleč od celj- skega doma brez lastnega vo- zila res ne kaže urejati. Sevnica je relativno blizu in bi ne smela biti problem, kaj- ne? Spomnim se, da sem ime- la v srednji šoli sošolce s tistih koncev, ki so se redno vozili z vlaki in avtobusi. Ko zdaj preučujem vozni red, ugotav- ljam le to, da sem, če zamu- dim socialistično delavske ure, v večini primerov obsoje- na na enourni postanek v Zi- danem mostu. Brrr! Ja, avto- busi pa v tisto smer iz Celja čez dan sploh ne peljejo. Lah- ko se recimo z avtobusom od- peljete z Bleda v Rogaško Sla- tino, iz Celja v Sevnico se pa ne morete. Zaradi takšnih »tehničnih podrobnosti«, o katerih (ne)smiselnosti se mi sploh ne da več razpravljati, je moj av- to za zimo odlično priprav- ljen, zimske opreme premore več kot je predpisano, mojo psihično pripravljenost pa krepi še lopata - za primer, da me vestni cestarji enostavno »zaplužijo«. In ker sem od vo- ženj odvisna, se tudi ne zgodi, da bi naša družina preprosto na toplem obsedela, mimo hi- še bi se pa po pločniku, za katerega smo odgovorni, drsa- li pešci na nevarnem pohodu. Pri nas ima vsak svojo lopato za sneg, pesek in sol sta pa tudi vedno na zalogi. Kičasto, ne? In če še pomislite, da vse to tudi uporabljamo. In da se zraven še prav fino imamo... No, in zdaj končno pridemo do bistva: kako je mogoče, da je ob slovenski obsedenosti z lastnim prevažanjem (upravi- čenim ali ne) treba lastnike avtomobilov opozarjati, da naj jih, lepo prosim, za kak- šno urico umaknejo s ceste, da bodo lahko cestarji očistili oz- ke ulice? Ki jih ob avtomobi- lih, pod snegom spokojno po- čivajočih, seveda ne morejo. In jih potem ali »zaplužijo« ali pa se na nevarno območje sploh ne podajajo. In lahko potem poslušajo, kako šlam- pasti da so in kaj se pa to pravi, saj jih vendar plačujemo! Ka- ko je mogoče, da ljudje, ki svoje avtomobilčke non stop glancajo, dlje od lastne arma- ture ne vidijo? Kako je mogo- če, da opozorilo »ostanite do- ma«, vzamejo tako dobesed- no, da niti lastnega praga ne očistijo? Včasih se mi zdi, da je zima tak romantičen čas, da prem- nogim ljudem opozorilo »do- ma ostanite« strašno prav pri- de. Na toplem sedijo, s kuha- nim vinom se grejejo in skozi okno gledajo bleščeče belo pokrajino. Če se v vidnem po- lju znajde kak pešec, ki je nadrsai, ali kak stric s klobu- kom, ki se je z lopato kar sam lotil dvorišča pred blokom, je pa vse skupaj še bolje kot kakšna televizijska limonada, a ne. Ampak, kaj ko mine - in na koncu vsak romantik svojo dozo realnosti pokasira. Če bi jo že pred romantiko, bi bila manj strašna, veste. Zato vam pravim, da razmi- gajte svoja telesca neodvisno od cestarjev. Če boste za svoj košček sveta sami poskrbeli, se bodo tudi plugi zdeli učin- kovitejši. In lesket vašega av- ta bo tudi opaznejši, grem stavit! P.S.: A ni hudičevo tipično, da sami od sebe večinoma reagiramo samo takrat, ko se zdi, da nas kaj lahko osebno prizadane, če je dru- gim v napoto, nas pa sploh ne skrbi? A se spomnite, ka- ko hitro ste svoja vozilca na varno pospravili ob grožnji poplave? In zakaj tega ne naredite zdaj, ko nam zaradi obilice snega grozi nepre- voznost ozkih cest, na kate- rih parkirate? Piše: PIKA KUKERL Trinajst novih stanovanj v Šoštanju Izgradnjo 13 novih stanovanj v objektu, ki je v neposredni bližini šoštanjske graščine, je prevzel republiški stanovanjski sklad. Vse projekte je izdelal znani velenjski arhitekt Pavle Šifer, gradbenih del pa so se lotili delavci podjetja Cigrad iz Raven pri Šoštanju. Gradnja je zdaj že v zaključni fazi in že čez nekaj dni pričakujejo prvi tehnični pregled, srečni stanovalci pa naj bi se vselili prihodnji mesec. LOJZE OJSTERŠEK 12 NASI KRAJI IN UUDJE EUROCOM -10 let uspešnosti "Eurocom v letu 2000 Pisalo se je leto 1989. Skupina mla- dih in drznih podjetnikov se je odloči- la, da bo uresničila svoje poslovne ideje na takrat še sorazmerno nerazvitem računalniškem trgu pri nas. Nastal je Eurocom - računalniška hiša, brez ka- tere bi bila podoba računalništva v Sloveniji najbrž precej drugačna kot je. Nagel razvoj računalniške industrije jih je v vsej zgodovini obstoja podjetja večkrat postavil pred težke poslovne preizkušnje. Vsem so bili kos in zato so na trgu preživeli zadnjih deset let. Glavno vodilo podjetja je bilo ter ostaja še naprej popolna usmeritev k zadovoljevanju po- treb uporabnikov, njihovih proizvodov in storitev. Zavedajo se, da so na nek način poklicani k temu, da pravilno usmerjajo svoje uporabnike v svetu informatike, ki temelji na znanju, globalnem povezova- nju in učinkovitem pretoku informacij. V Eurocomu je danes 21 za- poslenih, dejavnost podjetja pa je usmerjena v načrtovanje in postavitev računalniških omrežij, servis in vzdrževanje računalniške opreme. Veliko vlagajo tudi v vsebinske reši- tve za podporo poslovanja podjetij kot so skupinsko de- lo, elektronsko poslovanje, obvladovanje dokumentacije, rešitve za nadzor in zaščito podatkov, internet komunika- cije ter rešitve za prehod v leto 2000. Rešitve izvajajo na po- dročju aplikativne program- ske in tudi strojne opreme, oskrbujejo pa vrsto referenč- nih strank. Kot pravijo sami: »Prisotni smo v več kot 500 podjetjih, javni upravi, ban- kah in zavodih. "Dolgoročno sodelovanje s strankami priča o tem, da so naročniki z naši- mi storitvami zadovoljni, kar nas usmerja k nenehnemu raz- voju in nas obvezuje, da po- sebno pozornost posvečamo kakovosti naše ponudbe.« Eurocom je skozi vse deset- letje uspešen tudi na področju prodaje osebnih računalni- kov, tiskalnikov ter ostale opreme za manjša podjetja ter dom in domačo pisarno. Zato se ime Eurocom pogosto ome- nja ob imenu Belinea. Gre za znamko monitorjev nemške- ga podjetja Maxdata, s katero je Eurocomu uspelo ustvariti evropsko prodajno uspešnico tudi v Sloveniji. Belinei se v tem letu pridružuje tudi pro- dajni program osebnih raču- nalnikov istega proizvajalca. Pod imenom Maxdata Artist se skriva široka paleta osebnih računalnikov, ki so namenjeni različnim potrebam in nena- zadnje tudi žepom. Zakaj prav računalniki Maxdata Artist? Pri Eurocomu zatrjujejo, da so se za njih odločili ne samo zaradi dose- danjega -odličnega sodelova- nja z Maxdato in kvalitete Be- linea monitorjev, temveč tudi zaradi vsestranskosti progra- ma Artist, svoje pa je prispe- vala tudi natančnost in kvali- teta, s katero so ti računalniki izdelani. Prepričani so, da se tržni delež računalnikov uve- ljavljenih proizvajalcev s preizkušeno kvaliteto poveču- je, med drugim tudi zaradi vedno bolj dostopnih cen v primerjavi z računalniki, ki so proizvedeni v manjših serijah v Sloveniji. Zato bodo kupci v bodoče želeli več kvalitete, boljšo tehnično podporo in predvsem več zanesljivosti. Poleg navedenega lahko v Eu- rocomovih prodajalnah v Celju in Levcu izberete med vrsto računalniške opreme, tiskalni- kov, optičnih čitalcev, zvočni- kov, mrežne opreme in razno- vrstnega računalniškega pribo- ra. Med zvočniki velja omeniti Labtec, najbolj prodajane zvoč- nike v Združenih državah Ame- rike. Nenazadnje so v Euroco- mu na voljo tudi igralne konzo- le Sony Playstation z vrsto atraktivnih iger za najmlajše. Seveda bi v tako kratkem za- pisu težko našteli celotno po- nudbo, zato vas vabijo, da jih obiščete v njihovi prodajalni v Rimljanki v Celju in v prodajal- ni v Levcu, kjer bodo z veseljem odgovorili na vsa morebitna vprašanja, vam svetovali in se predvsem potrudili, da boste z nakupom zadovoljni. Kot novost uvajajo še Kar- tico zaupanja, ki poleg petod- stotnega popusta pri gotovin- skem nakupu računalniške opreme in potrošnega mate- riala nudi vrsto drugih ugod- nosti, kot so popusti na servi- sne storitve, popusti pri izo- braževalnih tečajih, brez- plačno svetovanje ter brez- plačno čiščenje računalnika enkrat na leto. MODRI TELEFON Dolžniki na toplem »Koliko dolžnikov, ki ne plačujejo stroškov ogreva- nja, ima Energetika Celje Javno podjetje d.o.o.?« je za- nimalo bralca Franca iz Ce- lja, ki je želel vedeti tudi, koliko znašajo neplačane terjatve podjetja in koliko neplačnikov je podjetje ova- dilo zaradi neporavnanih obveznosti. »Bojim se, da so tožili le manjše dolžnike, največjim pa dolg spregleda- li,« je še pristavil bralec. Storitve ogrevanja Energetike Celje uporablja približno 6.700 odjemalcev, med njimi ne pla- čuje redno svojih obveznosti kakšnih 800 uporabnikov, so pojasnili v podjetju. Delež ne- plačnikov glede na letno vred- nost celotne realizacije znaša približno 10 odstotkov. Zapadle neplačane terjatve znašajo okoli 150 milijonov tolarjev. Od apri- la 1996, ko je bilo podjetje usta- novljeno, so tožili 4.594 prav- nih in fizičnih oseb. Po trditvah direktorja podjetja Janeza Pe- termana vsekakor tožijo tudi večje dolžnike, v kolikor ne do- sežejo dogovora z njimi, a v njihovem interesu je, da bi izter- jali dolg brez dragih sodnih stroškov, ki dolžnikom povzro- čijo še dodatne likvidnostne te- žave. Tudi pri fizičnih osebah želijo izterjati dolg po izvensod- ni poti, zato dolžnike opozarja- jo z opomini in jih opomnijo tudi na velike sodne stroške, l nekaterimi dolžniki se uspejo sporazumeti o obročnem odpla- čevanju dolga, drugi pa se po Petermanovem mnenju neupra- vičeno razburjajo, ko prejmejo poziv o sodni izterjavi. Drsališče pred cerkvijo Vida iz Celja je opozorila na zimske izkušnje stanovalcev na Slomškovem trgu. »Okoli cerkve sv. Daniela v preteklih letih niso poskrbeli za pluže nje in vselej je tam nastala velika ledena plošča. Niti oz- ka pot proti mestnem parku ni bila urejena. Prejšnjo zimo smo imeli drsališče, bo tako tudi letos?« je povprašala Vi da, ki jo tudi zanima, kdo je dolžan plužiti to območje. Mestna občina Celje plačuje za to storitev podjetje Ceste- kanalizacija. Vodja obrata vzdrževanja cest Karmen Po- točnik je zatrdila, da bodo red- no skrbeli tako za čiščenje peš- poti v smeri proti Slomškove- mu spomeniku kot tudi pešpoti v smeri od glasbene šole. Cerk- vena ploščad je obkrožena z betonskimi stebri in koriti, da ne bi vozički na njej parkirali, a mimo zapor ne morejo ne majhni ne veliki stroji za pluže- nje. Dostop je zaprt tako iz Gosposke kot iz ulice Na Oko- pih. Plužiti torej ni mogoče, ampak glede na dogovor s Ko- munalno direkcijo Mestne ob- čine Celje bodo morali delavci podjetja sneg odmetavati roč- no. Obe pešpoti, so napovedali, bodo tudi posipavali, da ne bo poledice in nesrečnih padcev. Parkirnina in sneg »Podjetje Kostra veselo ka sira, parkirni prostori pa niso spluženi,« nam je sporočila Cvetka iz Celja, potem ko je v ponedeljek želela parkirati avto v središču mesta v Miklo šičevi ulici. »Nič nimam proti da moram plačati dvesto tolar jev za dve uri parkirnine, a vsaj parkirišče bi moralo biti očiščeno,« je še dodala. V podjetju Ceste-kanalizacija so zatrdili, da je bilo v ponede- ljek očiščenih vsaj devetdeset odstotkov parkirišč v mestu, vseh ulic, so dejali, pa ni bil" mogoče splužiti, ker bi sicet morali odvažati sneg. Jož« Krajnc, direktor podjetja Kostra d.o.o., je dejal, da sta bili po- manjkljivo spluženi le MikloŠi; čeva in Gosposka ulica, saj naj bi bila tam cesta preozka in je sneg obtičal ob robovih cestišča. Vsa ostala parkirišča, je menil, so bila očiščena do asfalta. Skupini delavcev Tovarn« nogavic Polzela, ki jih zani' majo informacije o delnicah; bomo odgovorili v prihodnj' številki časopisa. K.L' Do prihodnjega četrtka, 2. de cembra, bo klice bralcev n^ Modrem telefonu sprejemak novinarka Tatjana Cvirn. Na telefonsko številko 0609 62() 133 lahko pokličete vsak dan od 10. do 17. ure. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Iz mlina v mlin Na Kranjčevi kmetiji je posebnost manjša cerkev - Blizu pol stoletja lovskega staža Srečevala sta se od otroš- kih let, saj sta bili njuni domačiji blizu. Pozneje sta se poročila, letos v začetku novembra sta praznovala zlato poroko. Zlatoporočno slavje Terezije in Bernarda Kranjca je bilo velik družin- ski praznik. Po odločitvi za skupno živ- ljenjsko pot sta se poročila na njegov dom v Podlogu pod Bohorjem, blizu Šentvida pri 1 Planini. V zanimivem kraju, h mu po domače pravijo Fu- žina, je bil vse do začetka 20. stoletja rudnik. Zelo zanimivi so bili tudi nekdanji tukajšnji mlini. Na polkilometrski raz- dalji jih je bilo kar pet, tako na njenem kot na njegovem do- mu. Žito so jim prinašali iz bližnje Planinske vasi, Podvi- na in Podpeči. Kranjčeva sta imela po poroki na kmetiji še dolgo lastni mlin. Posebna zanimivost njihove kmetije ostaja manjša cerkev s ■ icorom, posvečena lurški Ma- riji, kjer so občasno maše. Ana Wambrechsammer jo med drugim omenja v sloviti Kroniki planinskega gradu in trga, ki jo Kranjčevi radi pre- birajo. To so izjemno lepi in zani- mivi kraji, na koncu šentjur- ske občine, kjer so ljudje še danes prikrajšani za asfalt in podobne pridobitve, ki so drugod samoumevne. Življe- nje in kmetovanje v krajih pod I lepim JBohorjem je bilo vedno ^ težavno. Terezija Kranjc se je po poroki povsem posvetila ! družini, domu in kmetiji, niož Bernard je bil zaposlen : kot sekač gozdnega gospo- darstva. Na delovno mesto je nioral uro ali dve peš, le zad- nje desetletje je delodajalec poskrbel za prevoz na delo. Delo v gozdu je bilo zelo ne- varno. Oče petih otrok se je nekoč hudo poškodoval po Blavi ter preživel pol meseca v bolnišnici. Veliko večino de- lovne dobe je žagal z ročno žago ter si pomagal s sekiro. Po težki službi je nadaljeval z delom na domači kmetiji. Današnji zlatoporočenki je bila v posebno veselje peka ter je dolga leta med drugim pe- kla in oblikovala ohcetne »ja- genjčke«. Poznana je bila kot odlična kuharica, povabljena na blizu sto ohceti in drugih družinskih srečanj, vse do Pil- štanja. Veliko je tudi pletla, za domače ter okolico. Zlatopo- ročenca poznajo kot navduše- nega lovca, člana lovske dru- žine Bohor na Planini, ki je uplenil dvajset divjih prašičev in petnajst srnjakov, letos po- leti pa je še čakal srnjaka. Njegov lovski staž je dolg 48 let, skoraj pol stoletja. Njuni najbolj neprijetni spomini segajo v čas druge svetovne vojne, ko so trinajst- letni Tereziji odpeljali očeta v taborišče Mauthausen, od ko- der se ni vrnil. Bernard Kranjc pa je postal že kot sedemnajst- letni fant partizan ter bil na Bohorju ter Dolenjskem. Danes je vse drugače. Posta- la sta starša petih otrok, ki se jih najbolj veselita zato, ker so pošteni ljudje ter veliko misli- jo nanju. Le z njunim zdrav- jem bi lahko bilo boljše, če- prav rada pomagata sinu Jože- tu in snahi Zdenki, s katerima živijo na njihovi kmetiji. Njunih pet otrok ter njiho- vi zakonci so se na čudovito zlatoporočno slavje priprav- ljali precej časa. Bil je sobot- ni popoldan, ko so se zbrali pred Kranjčevo domačijo, kjer je najmlajši vnuk, deset- letni Mihec iz Celja, javno izpovedal, kar so čutili vsi zbrani. Odpravili so se v cer- kev v Šentvidu pri Planini, kjer ju je med slovesnim obredom počastil pevski zbor iz Zagorja pri Lesičnem. Tam sta zlatoporočenca iz- menjala zlata prstana in si izrazila večno zvestobo. Potem se je kolona šestnaj- stih avtomobilov odpeljala na Virštanj, kjer je trajalo veselje do jutra. Na turistični kmetiji Gubenšek je slavljenca naj- prej pozdravila pravnukinja Natalija, nato še drugi od nju- nih desetih vnukov. Muzikan- ta Gregor iz Laškega ter Mirko z Babne Gore sta poskrbela za veselje z glasbo in plesom, ki sta ga otvorila zlatoporočen- ca. Ta sta nato zaplesala z vsemi petimi otroki: z najsta- rejšo Nežiko iz Zagorja pri Lesičnem, Marico iz Šentjur- ja, Milanom iz Ljubljane, Ber- nardom iz Celja ter najmlaj- šim Jožetom, ki živi z njima v Podlogu. Opolnoči, ko so rezali torto, je snaha Irena vsem zbranim predstavila njuno zanimivo življenjsko pot. V veselem razpoloženju sta pozabila na vse skrbi ter se veselila z naj- dražjimi vse do pete ure zju- traj. BRANE JERANKO ]Va zlati ohceti Terezije in Bernarda Kranjc iz Podloga pod Bohorjem je bilo blizu sedemde- set svatov, med njimi njunih pet otrok ter njihovi zakonci. Čila in polna vedrine Zlatoporočenca Feliks in Rozalija Čulk Zlato poroko sta praznova- la 75 letni Feliks Čulk in nje- gova Rozalija, ki je dopolnila 76 let. Civilni obred je v Savi- novi spominski sobi v Žalcu opravil žalski župan Lojze Posedel, cerkvenega pa v griški župnijski cerkvi tam- kajšnji župnik Jože Planine. Na slavju se je zbralo veliko svatov, ki so se veselili z zlatopo- ročencema in njuno družino. Ko so obujali spomine, je Fehks povedal, kako se je rodil v Zabu- kovici kot predzadnji otrok oče- tu Francu in mami Ivani. Očeta so kmalu izgubili, toda ob po- moči dedka niso trpeli pomanj- kanja. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Rudniku Zabuko- vica, kjer je delal do zaprtja rudnika, upokojitev pa je doča- kal v kamnolomu v Libojah. Rozalija se je rodila v Zagre- benu Francu in Mariji Čadej, kot prva izmed petih otrok. Po končani osnovni šoli je poma- gala na domači kmetiji. Pri 21. letih se je prvič poročila in rodila hčerko Miro. Zakonsko srečo je že naslednje leto skali- la vojna vihra, mož je padel v partizanih. S Feliksom sta se ob koncu vojne spoznala, po- ročila pa sta se štiri leta pozne- je v Žalcu. Preselila sta se na Čulkovo kmetijo in dobila še sina Srečka. Življenje jima je prineslo ve- liko preizkušenj in odrekanj, zaradi rudnika jima je hiša za- čela pokati, zato sta morala zgraditi novo. Kljub vsemu sta ob krepki podpori ljubezni in spoštovanja premagala vse teža- ve, ohranila ljubezen, srečo in predvsem veselje do življenja. Se vedno sta čila, rada hodita v hribe in uživata v družbi svojih otrok in njunih družin. T. TAVČAR Zlatoporočenca Feliks in Rozalija Čulk. Množični obisic pod zemljo v štirih mesecih je Muzej premogovništva Slovenije, v katerem so zelo dobro urejena podzemna prizorišča rudarje- nja v Velenju, obiskalo že 10 tisoč obiskovalcev. Minuli petek, ko so z obiskom mariborskih geodetov dosegli in obenem presegli to število, so nagradili tri obiskovalce. Muzej so odprli julija letos in poleti so ga v glavnem obiskovali gostje in turisti, nastanjeni v bližnjih hotelih in zdraviliščih, ter obiskovalci iz bližnjih krajev, septembra pa so že začele prihajati večje organizirane skupine obiskovalcev, članov društev in podje- tij ter skupine šolarjev. Osnovnošolcev, dijakov in študentov je bilo med obiskovalci kakšnih 30 odstotkov. Tako velikega obiska letos niso pričakovali. Muzej si je ogledalo tudi 569 tujcev iz 24 držav, ne le evropskih, saj so bili med njimi tudi gostje iz ZDA, Kitajske, Argentine, Kanade in Avstralije. K.L. Drži že petdeset let »Saj ne morem verjeti, da je minilo že petdeset let, ko sva si z možem izmenjala prstana in izrekla sveti da,« bolj potiho, a ponosno pove Marija Beber. Ko sta se z izbrancem Dragom odločila za skupno pot, je bilo vse bolj skromno. »Je pa držalo!« Seveda sta zlato poroko slavljenca praznova- la dosti bolj slovesno kot pred leti. Prišlo je skoraj štirideset svatov in da so se poroke lahko udeležili tudi sorodniki iz tujine, so celo malo pohiteli s praznovanjem. »Povedati moram, da se v petdesetih letih ni veliko spremenilo, smo pač starejši in na življenje gledamo drugače. V naši družini nas je bilo osem otrok in že ko mi je bilo enajst let, sem šla služit za deklo in sem delala vse do poroke v 24. letu. Tudi mož je iz številne družine z desetimi otroki. Lepo jih je videti, ko se postavijo skupaj še štirje brati in štiri sestre, pa je devet belih glav,« se pošali Marija in nadaljuje: »Nama se je v zakonu rodilo šest sinov. Dva sta že majhna umrla, najstarejši sin Jožek pa je invalid in živi z nama doma.« Marija še pove, da si v življenju z možem nista ustvarila bogastva, živijo skrom- no, pa saj so tako navajeni iz otroštva. Želijo si le zdravja, pa bo! B. P. Rdeči križ z novim predsednikom Območno združenje Rde- čega križa Velenje ima nove- ga predsednika, Jožeta Med- veda iz Velenja, ki je nasledil pokojnega Bogdana Meniha, dr. med. Novega predsedni- ka so izvolili na izredni seji skupščine območnega zdru- ženja, podpredsednica pa je postala Fanika Krbavac, me- dicinska sestra iz Šmartna ob Paki. J.M. Zabava za najmlajše Kulturno društvo bratov Dobrotinšek Škofja vas pri- pravlja sklop otroških za- bavno-glasbenih prireditev, ki bodo enkrat mesečno v dvorani kulturnega doma. Prireditve so namenjene predšolskim otrokom in šo- larjem nižje stopnje. Na njih bodo poleg za glasbo in igre poskrbeli še za nastope znanih otroških pevcev, čarodejev, klovnov... Prvo snidenje bo v nedeljo, 28. novembra, ob 15. uri. Za otroke bo vstop prost. JK PLANINSKI KOTIČEK , Na Čemšenišico planino Planinsko društvo Zabu- kovica vabi to nedeljo na 7. pohod na Čemšeniško pla- nino (po Savinjski planin- ski poti). Odhod bo ob 7. uri s poseb- nim avtobusom iz Zabukovi- ce. Cena prevoza je 700 tolar- jev za odrasle in 350 tolarjev za otroke. Prijave zbira Franci Ježov- nik, po telefonu 717-078. M. MAROT 14 NASI KRAJI IN UUDJE ODGOVORI NA VPRAŠANJA BRALCEV NOVEGA TEDNIKA Kartica zdravstvenega zavarovanja Dobila sem kartico zdravs- tvenega zavarovanja. Ali lah- ko zdaj zavržem zdravstveno knjižico in izkaznico o prosto- voljnem zdravstvenem zavaro- vanju? Odgovor: Kljub temu, da ste prejeli karti- co zdravstvenega zavarovanja, obdržite zdravstveno knjižico in izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Obo- je boste morda še potrebovali, in sicer v primeru, če boste morali k zdravniku ali v zdravstveno usta- novo na področju Slovenije, kjer sistem kartice še ni uveden. V takem primeru mora biti zdravs- tvena knjižica tudi potrjena, ve- ljavnost , prostovoljnega zdravs- tvenega zavarovanja pa razvidna iz izkaznice. Kartica zdravstvenega zavaro- vanja bo na področju celotne Slovenije uvedena do 30. 6. 2000, zdravstvene izkaznice pa bodo prenehale veljati predvido- ma šele 30. 9. leta 2000. Pika za Ježicove prostore Velenjski Varstveno delovni center Ježek nujno potre- buje nove prostore in v letu 2000 se bo zvrstilo več dobrodelnih akcij, ki jih bo organizirala mestna občina ob pomoči društev. Odprli so poseben sklad in prvi prispevek znaša več kot 380 tisoč tolarjev, kolikor so na Pikinem festivalu zbrali otroci v svoji dobrodelni akciji. Župan Srečko Meh je na- povedal, da bodo v dveh le- tih z dobrodelnimi dejav- nostmi zbrali približno 100 milijonov tolarjev, vrednost naložbe pa znaša 240 mili- jonov tolarjev. Organizirali bodo dobrodelne koncerte in v sodelovanju s šaleškimi likovniki dražbe slik, obe- nem pa računajo tudi na po- moč države. Prizidek bodo gradili pri osnovni šoli s pri- lagojenim programom na Kidričevi 19. Trenutno ima Ježek 23 varovancev, starih od 18 do 34 let, med njimi so trije na invalidskih vozič- kih. Z inštruktorji vred se 26 ljudi stiska na komaj 94 kvadratnih metrih, kar po- meni, da ima posameznik na voljo le kakšne 3 kvadrat- ne metre bivalnega prosto- ra. V takšnih bivalnih pogo- jih ne dela noben drug vars- tveno delovni center v Slo- veniji. Varstvo v Ježku bo kmalu potrebovalo še vsaj 5 mladih, ki bodo zaključili usposabljanje. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Vodja Vikinega festivala Matjaž Černovšek je izročil denar, ki so ga zbrali otroci iz vse Slovenije, inštraktorici iz Varstveno delovnega centra Ježek Darji Fišer. Računalnik za Nušo iiovar Nuša llovar iz Žalca, ki boluje za cerebralno paralizo in je pred kratkim v samozaložbi izdala knjigo, je tudi poslušalka Radia Glas Ljubljane, ki pripravlja med drugim dobrodelno oddajo Izpod odeje. V eni izmed zadnjih je bila pozornost namenjena Nuši. Na sobotnem izletu, ki ^e ga je udeležilo sto poslušalcev, so se v kavnem butiku Caffe Tropic v Žalcu srečali z Nušo in ji izročili računalnik in tiskalnik, ki ga je prispevalo podjetje AMT, podjetje Alpepapir ji je zagotovilo papirja kolikor ga bo potrebovala, podjetje Bela svetloba pa ji je obljubilo natis nove knjige ali ponatis že izšle. Srečanje Nuše llovar in njene mame Anice z udeleženci srečanja, ki so obema pripravili veliko veselje, je bilo res prisrčno. T. TAVČAR Pogumno z računalniicom V soboto so odprli vrata Osnovne šole Braslovče za starše, ki so jih povabili k pouku interesnih dejav- nosti. Moto predstavitve je bilo računalniško opi- smenjevanje, ki fe sestav- ni del poučevanja v OŠ Braslovče že več kot šest let. Kot je dejal ravnatelj šole Emil Ribič, so prikazali, kako pri različnih predme- tih vključujejo računalnik kot učno pomagalo. Veseli so, da je prišlo veliko star- šev, si ogledalo in tudi so- delovalo pri sami izvedbi pouka. Računalniški kro- žek je predstavil dosežke na svojem področju. V jedilni- ci pa so si obiskovalci lah- ko ogledali razstavo dosež- kov učencev šole, ki so jih dosegli s pomočjo računal- nika na državnem tekmova- nju. Seveda pa je bil največ pozornosti deležen robot, s katerim je učenec Gregor Doler postal državni prvak v elektroniki. T. TAVČAR S kamero v spalnici Pred nekaj časa sem pisal o spletni strani, ki jo je neka podjetna najstnica, ime ji je Jenni, opremila z živimi po- snetki računalniških ka- mer, ki jih namestila v svo- jem stanovanju in z njo za- slovela po vsem svetu (www.jennicam.org). Ne sa- mo to, nekateri ji pripisujejo zasluge za promocijo vse hi- treje rastočega trenda, ki se mu po angleško reče web- cam, po naše pa bi temu lahko rekli spletna kamera. Za kaj gre? Osebno se mi zdi, da bi še najbolj zadel odgovor, če bi rekel, da gre za zmes sodobnih komuni- kacij s povsem navadnim ek- sibicionizmom. Seveda s tem delamo krivico vsem ti- stim spletnim kameram, ki ne kukajo v intimo ljudi. Pravzaprav je teh veliko več kot takšnih, ki si jo je omisli- la Jenni, vendar je prav voa- jerska nota povzročila silen razcvet spletnih kamer po svetu. se bomo posvetili spletni strani, ki vam bo po- leg omenjenih strani pomaJ gala spoznati tudi tisto tiho večino spletnih kamer, ki ži? vi v senci eksibicionističnili' računalničarjev in računaj.' ničark. ! Govora bo o Cammunity (www.cammunity.com), por- talu, ki je namenjen izključno spletnim kameram. Razvršče- ne so v devet glavnih področij^ od katerih je samo eno name- njeno osebnim spletnim ka- meram. Medtem so novi trend že zavohali trgovci s porno- grafijo, tako da se vam bo pri vstopu na to področje pojavilo opozorilo, ki vas bo posvarilo pred morebitno žaljivo vsebi- no. Vendar je to, kot sem že napisal, samo majhen del ši- rokega in pisanega sveta splet- nih kamer. Običajno pa so osebne kamere zelo nedolžna zadeva, ki obiskovalcu omo- gočajo pogled na kakšnega računalniškega navdušenca, ki zre v monitor. Če vas zanimajo živi prenosi glasbenih, športnih, poslov- nih ali drugih dogodkov, če si želite pogledati stanje v pro- metu, vreme, ali pa želite uži- vati ob pogledu na avstralske surferje, potem ste na pravem naslovu. Tu je še nešteto ka- mer s panoramskimi razgledi na bolj ali manj znamenite dele sveta. Kako v tem trenut- ku izgleda Rio? Kaj je novega v Hong Kongu? Kakšno vreme je v švicarskih Alpah? Ja, tudi Ljubljano boste našli. Kategorija znanstvenih ka- mer ponuja pogled na živali, recimo v Londonskem akvari- ju morskih psov. No, morda vas zanimajo volkovi? Ali pa mačke? Ja, izbira je res velika. Za neodločne priporočam obisk seznama 20 najbolj po- pularnih kamer. Posebneži naj pogledajo pod »Weird«, čudaškimi kamerami. Pravzaprav se bo za vsakogar našlo kaj. Imenik je dovolj obse- žen, da vam bo deskanje po povezavah kratkočasno in za- bavno. Vsekakor pa je zanimiv iz povsem sociološkega stališča. Vsakič, ko grem iz radovednosti pokukat na to ali ono stran, se sprašujem, za kaj neki so to kamero sploh postavili na splet? In vsakič si odgovorim s protiv- prašnjem, zakaj neki pa sein potemtakem sploh prideskal na- njo? Ja, težko vprašanje... j Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si NASI KRAJI IN UUDJE 15 Nevzdržna prostorska stiska Celjska srednja zdravstvena šola že od leta 1981 čaka na novo šolsko zgradbo - Občina obljubila zemljišče, država denar Srednja zdravstvena šola yCelju ima letos 45 let, jubi- lej pa bi gotovo šel mimo neopažen, če se profesorski ^bor in dijaki ne bi odločili, ja ga bodo »proslavili« s po- jovnim opozorilom javnosti 0 navzdržni prostorski sti- jlci na šoli. V torek so v »jarodnem domu pripravili pkroglo mizo, na kateri so od odgovornih v mestni ob- {ini in v vladi skušali izve- deti, kdaj bodo končno dobi- li novo šolo. Celjska zdravstvena šola, ki se nahaja v drugem nadstropju ene od bolnišničnih zgradb, je bila urejena za 60 dijakinj, danes pa se šola v njej skoraj 700 dijakinj in dijakov. Pouk poteka na 1500 kvadratnih metrih površine, od enajstih učilnic samo štiri približno ustrezajo normativom. Spe- cializirane učilnice so impro- vizirane, računalniška za 16 dijakov jneri le 17 kvadratnih metrov. Garderobni boksi za posamezni razred merijo naj- več tri kvadratne metre. Šola je sicer pred štirimi leti dobila nekaj dodatnega prostora v bližnji vili Sonji, vendar s tem prostorske stiske ni prav nič 'omilila, poleg tega je stavba potreba temeljite obnove. Te- [iHeljito bi bilo treba obnoviti tudi streho bolnišnične zgrad- be, kjer je šola, vendar na račun obljub, češ da bodo do- bili novo šolo, že dve leti ne dobijo prav nič denarja za in- vesticijsko vzdrževanje. »Po- trebovali bi vsaj 15 milijonov tolarjev za najnujnejšo obno- vo, zdaj pa s strahom čakamo, ali bo streha vzdržala težo sne- ga,« je povedala ravnateljica srednje zdjavstvene šole Ma- rija Marolt. Zdravstvena šola čaka nove prostore že od leta 1981, ko so bili že narejeni načrti za novogradnjo na Glaziji, pa je prišla prepoved naložb v ne- gospodarstvu. Pred štirimi le- ti je takratno občinsko vods- tvo z ministrstvom za šolstvo podpisalo dogovor o obnav- ljanju in pridobivanju novega šolskega prostora v Celju, v katerem je bilo predvideno, naj šola poskuša najti ustrez- no rešitev v sodelovanju s Splošno bolnišnico Celje. V dogovorih so prišli že daleč, ob lanski poplavi pa je bolni- šnica ugotovila, da mora bolj skrbno načrtovati, čemu bo namenila svoje prostore. V sektorju za naložbe pri mini- strstvu za šolstvo so zato predlagali novogradnjo na Glaziji, za katero pa mora mestna občina zagotoviti pri- merno veliko zemljišče. No- va šola je prišla tudi v vladni program, po katerem bi gradi- h s pomočjo tujih posojil. Graditi naj bi pričeh že pri- hodnje leto, zgradba pa naj bi bila gotova do leta 2002. Za- držkov torej ne bi več smelo biti, saj je tudi celjski župan Bojan Šrot pisno zatrdil, da bo občina zagotovila zemljišče. »Smo šola, ki že vrsto let dela v izjemno težkih prostor- skih pogojih. Ves čas trpimo, a se nič ne premakne. Zato končno tudi naši dijaki in pro- fesorji zaslužijo boljše delov- ne pogoje,« opozarja Marija Maroh. JANJA INTIHAR Kako živijo drugačni? v celjskem Centru za varstvo in delo Golovec so včeraj pripravili dan odprtih vrat in tako kot vsako leto obisko- valcem pokazali, kako živijo in delajo ljudje, ki jih je usoda opremila z diagnozami. V center je vključenih 120 varovancev s posebnimi potrebami, starih od 18 do 50 let. Vsi sodelujejo v zaposlitvenih enotah, namenjenih proizvodnji in usposabljanju, 56 varovancev pa je vključenih v domsko varstvo. Za varovance skrbi in jih usmerja 52 zaposlenih. Starši in skrbniki varovancev, socialni delavci, strokovni delavci iz podobnih centrov in zavodov ter drugi so si včeraj ogledali tako bivalne kot zaposlitvene enote. V delavnici za ročna dela izdelujejo varovanci predmete iz keramike in ročno izdelanega papirja, šivajo po meri in aranžirajo darila, v grafični enoti nudijo storitve sitotiska, v lesni delavnici izdelujejo manjše izdelke, primerne za darila, lotijo pa se tudi izdelave večjih kosov pohištva, K.L. Upokojenci V letu starejših Na rednem letnem občnem zboru, ki so ga minulo sredo pripravili v Zvezi društev upokojencev Celje, so naj- večji del pozornosti v raz- pravi namenili prav življe- nju svojih članov. V Zvezo društev upokojen- cev Celje, ki ji predseduje Emil Pepelnjak, so vključena društva upokojencev iz Mest- ne občine Celje ter občin Što- re, Dobrna in Vojnik. Na ob- niočju mestne občine deluje 16 društev z okoli 6.400 člani, ^e blizu 2 tisoč upokojencev Pa je v zvezo vključenih preko svojih društev v dobrnski, voj- niški in štorski občini. Stalno Pozornost v delu zveze name- njajo gmotnemu oziroma že eksistenčnemu položaju upokojencev, skrbi za starejše ter zlasti zdravstvenemu vars- tvu in zavarovanju upokojen- cev. Prav temu so tudi na rednem letnem občnem zboru zveze namenili največ pozornosti in pri tem opozarjaH, da se je število upokojencev v Slove- niji v zadnjih letih močno po- večalo. Če je bilo v državi še leta 1981 dobrih 270 tisoč upokojencev in pred desetimi leti 335 tisoč ljudi, je to števi- lo lani že skoraj doseglo 455 tisoč, število upokojencev se je v manj kot dveh desetletjih povečalo skoraj za 200 tisoč. Leto 1999 je v OZN proglaše- no za leto starejših, to pa bi se moralo odražati tudi v večji skrbi za starejše. IS Šoštanjski izziv Šoštanjski obrtniki in podjetniki so na modni reviji,"ki je bila v soboto, 20. novembra, v Kulturnem domu v Šoštanju predsta- ^li svoje izdelke in storitve, vsakdo od sodelujočih pa je vsaj ^nega od predstavljenih izdelkov namenil v dobrodelne name- •^e. Pomoč so prejele tiste družine, v katerih so starši ostali brez ^ela v tovarni usnja. M.K. 16 TEMA TEDNA Bele poljane vabijo O smučiščih, ki zanimajo ljudi s Celjskega - Na smučeh od Logarske doline do Rogaške Slatine - Na Roglo brezplačno s helikopterjem Smučarji, ki jih je v preteklosti mučilo pomanjkanje snega, se nad letošnjo rekord- no novembrsko snežno »letino«, res ne more- jo pritoževati. Na marsikaterem manjšem smučišču je bilo mogoče smučati že pretekli vikend, drugod bo od sobote. Za vas smo se pozanimali kje, kdaj, kako in po čem. Smučišča na Rogli (tel. 420-40) bodo odprli jutri, v petek 26. novembra, pri čemer bo L, 2. in 3. decembra za vse obiskovalce tradionalna vsakolet- na brezplačna smuka. Na Rogli so letos bogatejši za dve novi vlečnici, ki sta primerni za otroke ter odrasle začetnike. Med letošnjimi novostmi bo v sredo, 1. decembra, brezplačni helikopterski pa- noramski prevoz na relaciji Zreče-Rogla in to v obe smeri (v primeru lepega vremena). Kako bo letos na Golteh? V javnosti vzbuja veliko zanimanje nakup smučišča RTC Golte, ki ga je kupilo ljubljansko podjetje Lespatetex. V ozadju je italijanski vlagatelj z Južnega Tirolskega, prav tako lastnik smučišč na Češkem in Slovaš- kem. Direktorica Margareta Gregorič iz Ljubljane nam je povedala, da imajo namen odpreti smučiš- če že to sezono, pri čemer bodo upoštevali pred- vsem varnost. Sicer pa, kot pravi, ne želijo dajati praznih obljub. Prihodnje leto naj bi bilo vloženih v objekte in naprave približno 6 milijonov nemških mark, računajo celo na širitev. Najprej bo na vrsti na- tančna analiza, so povedali v Ljubljani. Iz celjske regije odhaja precej smučarjev na Kope pri Slovenj Gradcu. Direktor Franc Štefanič je* povedal, da letos bistvenih novosti ni, je pa vse tako kot mora biti. Smučišče bodo odprli v soboto, 27. novembra, ko bo mogoče tradicionalno brezplač- no promocijsko smučanje (prav tako v nedeljo, 28. novembra). Prihodnji teden bo smučišče ve- činoma zaprto, od sobote 4. de- cembra pa bo odprto vso zimo, neprekinjeno. Med vehkimi smučišči, zani- mivimi za smučarje celjske regi- je, je prav tako mariborsko in areško Pohorje, s katerim upravlja Smučarski klub Branik - Pohorska vzpenjača. Med tam- kajšnjimi novostmi je bistveno večja možnost zasneževanja na večjem delu Areškega Pohorja. Smučišče so odprti v soboto, 19. novembra, ko so začeli sezono s promocijskimi cenami (z vozov- nicami za 1000 tolarjev po ose- bi). Ko bo dovolj snežne podla- ge, bo mogoča nočna smuka z vrha Bellevueja do vznožja Po- horja. Celjska koča (tel. 774-115) je smučišče z zanimivo preteklost- jo, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno. Tam je upravlja- lec Smučarski klub Štore, ki ga ima namen uradno odpreti v nedeljo, 28. novembra. Prvi smučarji so obiskali Celjsko ko- čo že preteklo soboto in nedeljo. Smučišče z dvema vlečnicama bo odprto ob delavnikih od 12. do 16. ure ter ob vikendih, praz- nikih in v počitniškem času od 10. do 16. ure. Cena dnevne vozovnice za odraslega znaša 1000 SIT ter poldnevne 800 SIT, za otroke do 14. leta pa 900 oziroma 700 SIT. Na Celjsko kočo prihaja največ smučarjev iz Celja, Štor, Šentjuija in Laškega. Smučarski klub Store je tudi upravljavec manjše žičnice na Svetini, ki jo želijo pognati vsaj med šolskimi počitnicami. Na Svetini so nezadovoljni, ker so vrata bližnjega Doma železarjev zaprta. Spodnjesavinjčani in Celjani radi smučajo na smučišču Libo- je (tel.: 707-638), ki ga upravlja tamkajšnji TVD Partizan. Urad- no so ga odprli v ponedeljek, neuradno je bilo mogoče smuča- ti že v nedeljo. Ob delavnikih je odprto od 15. do 20. ure, ob koncu tedna ter praznikih že od 9. ure. Če je na smučišču večje število smučarjev, obratovalni čas podaljšajo. Cene vozovnic: za 10 voženj je treba odšteti 700 SIT, za 20 voženj 1100 SIT, otroš- ka celodnevna karta stane 1300 SIT ter za odraslega 1600 SIT. Na smučišču imajo dve vlečnici. Med Spodnjesavinjčani je prav tako priljubljeno smučišče Prebold, s katerim upravlja tamkajšnji ■ smučarski klub. Smučišče obratuje dve desetlet- ji ter nudi vožnjo z vlečnico ter nočno smuko. V torek so nam povedali, da ga nameravajo od- preti v ponedeljek, ta vikend bo po vsej verjetnosti poskusno smučanje. Smučišče bo odprto ob delavnikih od 15. do 19. ure (po dogovoru tudi dopoldan in to za vsaj pet smučarjev), za konec tedna, praznike in počit- nice pa od 9. do 12. ter od 13. do 19. ure. O ceniku so se pogovar- jali v torek zvečer, po zaključku redakcije. V Logarski dolini sta smučiš- či na turistični kmetiji Ložekar v Matkovem kotu (tel. 847-122) ter v kampu. Ložekarjevi, ki imajo vlečnico z dvema proga- ma, skakalnico ter možnost do- sneževanja, bodo smučišče od- prli v soboto, 27. novembra, po- skusno je bilo mogoče smučati že zadnji vikend. Pri njih trenira- jo organizirani smučarji iz Luč ter Ljubnega (med šolo v naravi jih bodo obiskali tudi številni šolarji), zato bo smučišče od začetka decembra odprto vsak dan od 9. do 16. ure. Cene so letos bistveno ugodnejše: dnev- na vozovnica za odraslega stane 1300 SIT ter za otroka do 14. leta 800 SIT. Cena sezonske vozovni- ce je za odraslega 15 tisoč ter za otroka 10 tisoč SIT. Največ smu- čarjev prihaja iz Zgornje Savinj- ske ter Šaleške doline, sicer p^ vse do Celja in Ljubljane. Drugo smučišče, v kampu Lo. garska dolina (upravlja ga po(j. jetje Logarska dolina d.o.o.), n^. meravajo odpreti v soboto, 2? novembra. Smučišče s kraj§o vlečnico (tel. 847-016 in 84?, 111) bo odprto vsak dan od 9. do 16. ure. Cena dnevne vozovnice za odrasle znaša 1500 SIT tet poldnevne 1000 SIT, za otroke do 14. leta pa 1200 oziroma 80o SIT. V ponudbi imajo prav tako tekaške proge, sankališče in dr- sališče ter izposojo razUčne smučarske opreme. Njihovi^ petnajst kilometrov tekaških prog po vsej Logarski dolini, od cerkvice proti slapu Rinka, je že urejenih. V Rogaški Slatini so v nedeljo odprli smučišče Janina (tel.; 811-63-87), ki je za hotelom Do- nat. Z njim upravlja Smučarski klub Rogaška ter je odprto vsak dan, med tednom od 16. do 20, ure, ob vikendih in praznikih že od 9. ure. Cena dopoldanske vstopnice (od 9. do 13. ure) ali popoldanske (od 12. do 17 ure) znaša 700 SIT, za nočno smuko (od 16. do 20. ure) pa je treba odšteti 1200 SIT. Na dveh vlečni- cah Janine je največ smučarjev iz Obsotelja, iz bhžnje Hrvaške in Poljčan, prihajajo tudi iz Ce- Ija. Manjše družinsko smučišče, z vlečnico v občinski lasti, so Do- brovlje nad Braslovčami. Uprav- Ijalec je gasilsko društvo Do- brovlje. V tem tednu pričakujejo tehnični pregled, odpreti ga na- meravajo takoj ko bo mogoče. BRANE JERANKO - Foto: MATEJ NAREKS Cenik slovenskih žičnic 1999/2000 Široko odprte denarnice Na številnih sejmih tako nova kot rabljena oprema Na Celjskem bo v prihod- njih dneh več smučarskih sejmov, kjer se bo mogoče oskrbeti z rabljeno ter novo opremo, V Slovenskih Konji- cah so sejmarili pretekli ko- nec tedna, nekateri pa se od- pravljajo celo v Ljubljano, kjer je ponudba najbogatejša. Ljubljana: Na v ponedeljek odprtem sejmu Šport in re- kreacija na Gospodarskem razstavišču, je v teh dneh tudi prodaja rabljene smučarske opreme, predvsem komisijska ter celo prodaja slovenske snowboard zveze. Posebni ko- tiček je namenjen brezplačni oddaji smučarske opreme, za katero lastniki smatrajo, da ni več za prodajo. Sejmišče je odprto med 10. in 20. uro, vse do nedelje 28. novembra. Celje: V Dvorani E Celjske- ga sejma bo med 2. in 5. decembrom med 11. in 19. uro sejem rabljenje in nove opreme, zimsko-športne kon- fekcije in vsega, kar pride prav za zimo in zimske špor- te. Sejem, ki ga pripravljata Celjski sejem d.d. in Smučar- sko društvo Snežak, bodo spremljale tudi obsejemske prireditve; zlasti predstavitve smučarske demonstracijske vrste ter modne revije. Žalec: V telovadnici stare os- novne šole v Žalcu bo od 26. do 28. novembra sejem smučar- ske opreme s prodajo rabljene in nove opreme. Pripravlja ga Smučarski klub Gozdnik. Jutri, v petek bo odprt od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 19. ure ter nedeljo od 9. do 16. ure. Mozirje: V dvorani TVD na ti-gu bo sejem rabljene in nove opreme pripravil Gornjesavinj- sM smučarski klub, ki je po ne- kajletnem premoru spet pričel z delom. Sejmarili bodo v soboto, 27. novembra, med 9. in 18. uro, v nedeljo, 28., pa bodo sejemska vrata zaprli dve uri prej. V smu- čarskem klubu so se na sejem dobro pripravili, v goste so med drugim povabili Katjo Koren, na prodaj pa bodo oblačila in smu- čarska oprema priznanih bla- govnih znamk in izdelovalcev. Poleg tega pa so poskrbeli za komisijsko in individualno pro- dajo rabljene opreme in oblačil. Prebold: V prostorih šolej bo Smučarski klub Prebold pripravil sejem v petek, 3. decembra med 16. in 19. uro; v soboto, 4. decembra, se bo sejemsko dogajanje pričelo ob 9. in trajalo do 18. ure; v nedeljo, 5. decembra, pa bo- do sejem zaključili ob 13. uri. ^ Rogaška Slatina: Smučar- ski sejem z rabljeno in novo opremo bo v nedeljo, 5. de- cembra, v avli* Poslovnega centra Sonce. Pripravlja ga smučarski klub, odprt pa bo med 7. in 15. uro. Podčetrtek: V nedeljo, 28. novembra, bo smučarski se- jem z rabljeno in novo opre mo. Sejem v sodelovanju s Smučarskim klubom Rogaška bo od 8. do 13. ure, v prostorih osnovne šole. Šmarje pri Jelšah: Smučar- ski sejem bo 12. decembra, na nedeljo. Velenje: Smučarski sejein bo v Rdeči dvorani v petek, 26. novembra od 15. do 18. ure. ter 27. in 28. novembra od 9. do 18. ure. NASI KRAJI IN UUDJE 17 Varstvo okolja na pragu Evrope Kako daleč smo v Sloveniji glede zakonske harmoniza- cije z EU na področju varova- nja okolja, kaj načrtujemo pri ravnanju z odpadki in liako bomo reševali nekatere probleme v okolju, so bili trije vsebinski sklopi posve- tovanja na sejmu Eko v Ce- lju, ki jih je pripravil Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. Prilagajanje slovenske zako- nodaje evropski je zelo napre- dovalo, kar ugotavljajo tudi v poročilu Evropske komisije. Sicer pa usklajevanje zakono- daje ni bistven problem, veli- ko več časa in naporov bo zahtevalo uresničevanje teh določil v praksi. Okoljska za- konodaja zajema 13 vsebin- skih sklopov, od kakovost zra- ka in vode, ravnanja z odpad- ki varstva narave, do okoljske politike in mednarodnega so- delovanja. Pri nekaterih od teh bo potrebno daljše pre- hodno obdobje za uveljavitev postavljenih zahtev, kot na primer pri uvajanju kakovost- nih goriv, ravnanju z embala- žo, komunalnih odpadnih vo- dah in celovitem nadzoru nad industrijskim onesnaževa- njem. Ravnanje z odpadki je ena slabše rešenih nalog v okviru varstva okolja v Sloveniji, če- prav se tudi tu premika. Pred- videno je oblikovanje regio- nalnih centrov za ravnanje z odpadki, pri čemer pa nastaja- jo problemi, ker lokalno pre- bivalstvo teh centrov ne želi v svoji bližini. Večino odpadkov še vedno le odlagamo, vendar bomo kmalu prisiljeni upora- biti druge metode (reciklira- nje, termično obdelavo...). Občine SV Slovenije so se na primer pri iskanju rešitve za ravnanje s trdnimi odpadki iz naselij povezale v konzorcij in bi s termično obdelavo reševa- le problem odpadkov na eni od možnih lokacij: v maribor- ski industrijski coni ali v Kidri- čevem. V Celju pa je predvi- den eden od demontažnih centrov za odslužena vozila, čeprav ta problem niti v drža- vah EU še ni ustrezno rešen. Zadnji dan sejma je bila še okrogla miza o sanaciji slo- venskih kamnolomov in pe- skokopov, ki jo je pripravilo Slovensko ekološko gibanje. Sodelovali so prizadeti krajani Pirešice, Lukovice, Liboj, Laš- kega... Izražali so predvsem nezadovoljstvo nad delom inšpekcijskih služb, ki pa me- nijo, da so upravni postopki tako zakomplicirani, da kraja- ni ne vedo, na koga bi se obrnili in za vse krivijo inš- pektorje. TC Foto: GREGOR KATIČ Na sejmu se je predstavilo 34 osnovnih in srednjih šol s projektom Eko šola kot način življenja, med njimi tudi konjiška Osnovna šola Ob Dravinji. Odprta vrata delovnega centra Delovni center Eureka v Žalcu, ki deluje od marca letos, je oblika dela za lju- di s težavami v duševnem zdravju, nahaja pa se v stavbi žalskega centra za socialno delo. V delovnem centru se uk- varjajo z različnimi dejav- nostmi, med drugim pri- pravljajo delavnice, pečejo pecivo, pripravljajo razne iz- lete, piknike, enlaat meseč- no pa se srečajo v debatnem krožku. V center redno pri- haja 18 oseb, z njimi pa dela- jo tri vodje in dve izvajalki programa, ki se trudijo za zanimiv,, živahen in pester program. Vsi skupaj priprav- ljajo Bilten s pesmimi, se- stavki in recepti, ki bo kmalu izšel. Vse, ki želijo podrob- neje spoznati delo Delovne- ga centra Eureka v Žalcu, vabijo na dan odprtih vrat, ki ga bodo pripravih 1. decem- bra od 9. do 18. ure. US Mati kot boginja in pošast Minuli petek je bilo v Psi- hiatrični bolnišnici Vojnik srečanje Društva za skupin- sko analizo Slovenije. Člani društva, ki so ga ustano- vili zdravniki - specialisti za sku- pinsko terapijo novembra lani, se na izobraževanjih srečujejo vsak mesec, tokratno srečanje pa so naslovili Mati - boginja in pošast. Srečanje se je. pričelo s kulturnim programom, v kate- rem so nastopili Pranja Vodu- šek, Marija Lipovšek-SchuUer, Anton Babič, Nikolaja Vipotnik in Roman Ocvirk. V uvodnem predavanju je Predrag Jovanovič, dr. med., psihiater z Reke na Hrvaš- kem, govoril predvsem o raz- ličnih posledicah, ki jih lahko človeku povzroči mati, če ne dovoli, da bi se otrok od nje pravočasno ločil oziroma ga tako ali drugače navezuje na- se. Vesna Novak, dr. med., ki je srečanje organizirala, je predstavila primer iz skupi- ne, v katero so vključeni bol- niki s psihozo, potem pa se je razvila burna razprava, med katero so skušali udeleženci opredeliti vlogo ženske kot matere in pomen ženske v drugih vlogah. Kot so poudar- jali udeleženci srečanja, je med pogovori in raziskovanji v zvezi z vplivom staršev na zdrav razvoj otrok vse preveč zanemarjena vloga očeta, saj pri vzgoji otroka tudi moški igra pomembno vlogo in lah- ko ima na otroka prav tako dober ali pa uničujoč vpliv, vendar, so menili nekateri razpravljale!, vseeno ne v ta- ko veliki meri kot mati. Med srečanjem, ki ga je po- vezoval Iztok Lešer, dr. med., je bila v avh novega prizidka bolnišnice na ogled razstava akademskega slikarja Goceta Kalajdžijskega, ki se je tokrat predstavil z ikonami na temo svete trojice. N.-M. SEDLAR Dan odprtih vrat SCC Jutri, v petek, od devete do trinajste ure bo v Šolskem centru Celje dan odprtih vrat. Na ta dan so v ŠCC vabljeni bodoči srednješolci, ki razmišljajo o vpisu na katero od šol, ki delujejo v sklopu centra. To so Splošna in strokovna gimnazija Lava, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola. Poklicna iri tehniška gradbena šola, foklicna in tehniška strojna šola ter Višja strokovna šola. Ob trinajstih se bO v sejni sobi ŠCC pričela novinarska konferenca, •^^ed katero bodo ravnatelji posameznih šol novinarje seznanili 2 delom centra ter z novostmi, ki jih pripravljajo za novo tisočletje. NMS Pojasnilo v našem uredništvu se je pred dnevi ogasil Janez Rih- teršič in opozoril, da je v zapi- su Mladost po pol stoletja, ob- javljenem v 45. številki Nove- ga tednika napačno zapisano, da so jubilanti, ki so praznova- li 50-letnico leta 1949 oprav- ljene mature, prva povojna ge- neracija celjskih gimnazijskih maturantov. »Sam sem leto starejši, maturo sem opravljal leta 1948, pa sem bil tretja generacija,« je še pribil. V vodstvu 1. Gimnazije v Celju imajo generacijo, ki je leta 1949 opravljala maturo, ven- darle za prvo povojno genera- cijo, to pa utemeljujejo s po- datki, da so maturanti iz leta 1949 zadnja štiri leta šolanja v celoti opravili brez prekinitve. Uredništvo Nagrade za varno vožnjo V torek so v hotelu Štor- man v Celju podelili nagrade voznikom Izletnika Celje za varno vožnjo v letu 1998. Kot je povedala direktorica Izletnika Celje Ana Jovano- vič, je nagrajencev 194 od skupaj 245 voznikov. Vsi Izlet- nikovi vozniki so v letu 1998 prevozili 12 milijonov kilome- trov, nagrajeni vozniki pa 9 milijonov. Nagrado »Srebrni volan« so dobili vozniki, ki v treh letih niso imeh nesreče, škode ali drugih nevšečnosti. To so An- ton Krivec, Štefan Domade- nik, Miran Marinšek, Hugo Ocvirk, Ivan Rožman, Bran- ko Slemenšek, Cvetko Vasle, Anton Vračun, Ivan Vračun, Jožef Vračun, Pavel Železnik in Viljem Ošlak, ki je med nagrajenci prevozil tudi naj- več kilometrov, skupaj 354.851 in o svojem delu pra- vi: »Zelo sem vesel. Voznik, ki dobi to nagrado, mora biti vzoren in upoštevati vse tisto, kar je pomembno za šoferja. Kot voznik delam od leta 1969, kot voznik avtobusa pa od leta 1971. Moje poti vodijo povsod, od Slovenije do Evro- pe. Mini avtobus, ki sem ga danes dobil, bom dal v dnev- no sobo in vedno, ko ga bom videl, se bom spomnil današ- njega dne.« Nagrajence je pozdravil fudi direktor celjske območne eno- te Zavarovalnice Triglav Ivan Mirnik: »Lahko čestitam upravi Izletnika Celje, da je vgradila v svoje delo tako učinkovit sistem nagrajevanja voznikov, ki ga mi podpiramo že vsa leta. Končni rezultat je najbolj pomemben - dobri vozniki potnike varno pripe- ljejo na cilj.« SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ Ana Jovanovič izroča priznanje Viljemu Ošlaku, ki je varno prevozil največ kilometrov. 18 NASI KRAJI IN UUDJE Leto se |e pisalo štirim občinam Poskus dokumentarnega filma, ki mu za veren zapis dogajanja in življenja občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore manjka še nekaj kadrov »Po lanskem letopisu, ki smo ga v podjetju Fit-media in novinarski hiši NT&RC pri- pravili za Mestno občino Ce- lje, smo leto letos pisali še za občine Dobrna, Vojnik in Što- re,« je bil ob ponedeljkovi predstavitvi Letopisa '99 vesel glavni urednik edicije Jože Volfand, hkrati pa opozoril, da je velika škoda, ker ostaja letopis tržni projekt in ga zato ne bo dobila prav vsaka druži- na v teh štirih občinah. Za letopis velja, da ni zgolj kronika življenja v vseh štirih občinah med lanskim novem- brom in letošnjim oktobrom, ampak tudi poskus strokov- ne analize dogajanja, ki ima ambicije sčasoma postati do- kument časa v tem prostoru. »Gre tudi za promocijo,« je ob čestitkah številnim avtorjem poudaril celjski župan Bojan Šrot, njegov dobrnski kolega Martin Brecl pa izpostavil pomen povezovanja vseh šti- rih občin, nastalih na območ- ju nekdanje skupne celjske občine. Vojniški župan Beno Podergajs se je skupnega le- topisa razveselil zlasti zato, ker je dokaz, da nove občin- ske meje prostora ne zapira- jo. Sicer pa letopis štirih občin na približno tretjini obsega pri- naša kroniko dogajanj med lanskim novembrom in letoš- njim oktobrom v vseh štirih občinah, ki jo je uredil Branko Stamejčič, preostali del blizu 350-stranske knjižice, že kar knjige, pa je namenjen predsta- vitvi najpomembnejših podro- čij življenja in dela. Za razliko od lani, so ustvarjalci letopisa letos posebni poglavji namenili tudi mladim ter razvoju in razi- skovalni dejavnosti. »Ustvarja- nje letopisa, ki je kolektivno delo številnih avtorjev, je bilo zahtevno delo,« je poudarila odgovorna urednica Vanesa Čanji, »saj smo morali imeti ves čas pred očmi tisto zgodbo o gozdu in drevesih. Naj bo posamezno drevo še tako za- nimivo in vredno vse pozorno- sti, pri letopisu gre le za gozd, sestavljen iz številnih dreves.« In ta »gozd«, stiskan v na- kladi 3 tisoč izvodov, lahko občani Celja, Dobrne, Vojnika in Štor letos kupijo za tisoč tolarjev. Za prihodnja leta, je skupna želja avtorjev letopi- sa, pa se bo v občinskih bla- gajnah morda našlo dovolj denarja, da bi letopis brez- plačno prejeli v prav vsakem gospodinjstvu štirih občin. IS, Foto: GREGOR KATIČ Lepših časov, ko letopis ne bo zgolj tržni projekt, ampak ga bodo dobili v roke vsi občani Celja, Dobrne, Vojnika in Štor, si je ob predstavitvi zaželel glavni urednik edicije Jože Volfand. Tudi zdravniki grazijo Krajane Ponikve pri Gro- belnem je razburila name- ra vodstva šentjurskega zdravstvenega doma, ki jim je zagrozilo, da bodo zaprli krajevno ambulan- to. V primeru, da jim ne bo KS nakazala denarja za dva računalnika, naj bi jo za- klenili še pred koncem le- ta. Kot so pojasnili predstav- niki občine na ponedeljkovi seji šentjurskega občinske- ga sveta, naj bi potreboval zdravstveni dom nova raču- nalnika zaradi uvajanja zdravstvene kartice. Pri tem so nekateri opozorili, da KS ni pravi naslov za finančne zahteve šentjurskega zdravstvenega doma, saj je ustanovitelj zavoda občina. Zato lahko o zaprtju odloči- jo le v občinski stavbi, kjer pa opažajo velik porast obi- skovalcev ambulante na Po- nikvi. Ko smo se v torek dodatno pozanimali v župa- novem uradu, smo izvedeli, da nameravajo zaprositi za sestanek z direktorjem zdravstvenega doma An- drejem Fidlerjem dr. med. Ponkovska ambulanta je odprta dvakrat mesečno. BJ Pomoč umirajočim in svojcem Hospic ni le program celostne oskrbe umirajočega bolnika, ampak ponuja pomoč tudi njegovi družini. V Sloveniji deluje se- dem območnih enot Slovenskega društva Hospic, od srede, 17. novembra, pa je začela z delom tudi enota v Celju. Prostore ima v Malgajevi 4, v Kajuhovi mestni četrti, uradne ure so vsako sredo od 17. do 19. ure, telefonska številka je 486-011, v nujnih primerih pa lahko bolniki ali svojci pokhčejo na telefonsko številko 443-342 v večernih urah. Oskrba in pomoč, ki jo nudi Hospic, je brezplačna. Na ustanovni skupšči- ni, na kateri je bila tudi predsednica Sloven- skega društva Hospic dr. Metka Klevišar, so za predsednico celjske območne enote izvolili Miro Iskrač. Od marca do junija letos je v Celju šolanje za prostovoljce za pomoč hudo bolnim in umirajočim ter njihovim svojcem opravilo 25 slušateljev, med njimi se je za delo v območni enoti odločilo 13 posameznikov. Ti bodo na voljo bolnim in njihovim družinam v občinah Celje, Laško, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Slovenske Konjice, Dobrna in Vojnik. Po besedah Mire Iskrač bodo prihodnjo pom- lad organizirali izobraževanje za usposablja- nje prostovoljcev, ki bodo nudili pomoč žalu- jočim. Prostovoljec je lahko vsak, .ki žeh po- magati bližnjemu in opravi osnovno usposab- ljanje. V družino z umirajočim bolnikom je prostovoljec vključen najmanj dve uri in naj- več osem ur na teden. Cilj celostne oskrbe bolnika ni podaljševanje življenja za vsako ceno, temveč obogatitev prostega časa z iz- boljšanjem kakovosti bolnikovega življenja. V Celju načrtujejo tudi ustanovitev skupine za samopomoč žalujočih, redno pa bodo prir pravljali predavanja in seminarje tako za pro- stovoljce kot za širšo javnost in zdravstvene delavce. Slovensko društvo Hospic je nevlad- na, neprofitna, humanitarna organizacija in vsi prostovoljci delajo brezplačno. Prav zato v celjski območni enoti prosijo za pomoč dona- torje, da bi lahko opremili prostore. K.L. Dvedesellelji Dijaškega doma Celje Jutri, v petek, 26. novembra, ob enajstih se bo v Dijaškem domu Celje pričela slovesnost ob dvajseti obletnici delovanja tega doma. Obletnico bodo počastili s kulturnim pro- gramom, ki ga pripravljajo vzgojitelji in dijaki doma, prireditev pa se bo zaključila z družab- nim srečanjem, na katerega so povabili tudi vse nekdanje delavce in nekatere nekdanje dijake. NMS Tečaj za strojnike gasilce Občinsko poveljstvo Braslovče je v mese- cu požarne varnosti organiziralo tečaj za strojnike gasilce. Tečaj je bil oktobra, zaključili pa so ga z izpiti. Razdeljen je bil na teoretični in praktični del, kjer so tečajnike seznanili s sistemi za črpanje in najrazličnejšimi motornimi črpalka- mi, ki so nameščene v avtomobilske gasilske cisterne. Obiskovalo ga je 35 gasilcev, 29 kandidatov pa je izpit opravilo. Veliko zanimanje gasilcev v drugih občinskih poveljstvih je pokazalo, da so potrebe po tej vrsti izobraževanja gasilcev veli- ke. Tečajnikom iz Občinskega poveljstva Bra- slovče so se zato pridružili tudi tečajniki iz Občinskih poveljstev Tabor, Polzela in Žalec, Tečaj je vodil strokovni delavec Marcelo Ka- menšek ob pomoči sodelavcev iz Občinskega poveljstva Braslovče, v izpitni komisiji pa je sodeloval tudi regijski poveljnik Darko Koželj. Glede na potrebe, ki se z razvojem gasilstva in gasilske tehnike pojavljajo, je ta tečaj dodatno doprinesel k boljši in bolj strokovni uporabi drage gasilske tehnike. T. TAVČAR Gasilci - strojniki s predavatelji po izpitu v Braslovčah. ŠPORT 19 Čas bo delal za Celjane Kljub zanesljivi, pričakovani in izdatni zmagi nad italijanskim prvakom so nezadovoljni v celjskem taboru še vedno v večini - Poljaki morajo pasti! še enkrat več je na tem niestu potrebno zapisati, da je igra celjskih rokometašev le daleč od idealne, ki jo bo potrebno prikazati najbrž že včetrtfinalu, do takrat pa so |( sreči še trije meseci. Igro lahko primerjamo z orke- strom virtuozov, kjer mae- stro prisega le na enega soli- sta. Ta sicer zgledno igra po notah, toda »ritem sekcijo« vse skupaj že pošteno moti. Ne pozabimo pa, da so pred- stave vseh kandidatov za vrh ta hip sila skromne, kako pa bQ od februarja dalje? % Alpsko-dalmatinska roko- metna druščina iz Prata je bila pravi obkladek na izraelske buške, poraz Hapoela v Kiel- cah pa je stvari nekako posta- vil na pravo mesto. Celjani bodo oba nasprotnika v zad- njih dveh krogih v Golovcu pričakali na nož, v žep pospra- vili 1. mesto v skupini, druge- ga potnika v četrtfinale pa bo- do navrgli razpleti na drugih igriščih. Vsi se niso . naplesali o neambicioznih italijan- skih prvakih ne velja izgub- ljati preveč besed. Morda le toliko, da so njihovi aduti bombarder Zaim Kobilica, krili Miran Ognjenovič in Željko Babič ter vsestransko dobrodošli Vedran Čurak pod streho svojega smešnega, vendar »univerzalno uporab- nega« balona (ta zamenjuje dvorano) pokazali nekaj več rokometnih veščin, pa tudi Settimio Massotti je s teatral- nim padcem »uredil« Kokša- rovo izključitev v 22. minuti. Po sili razmer (poškodovani Vugrinec je ostal doma) je trener Sead Hasanefendič ta- ko že v prvem polčasu anga- žiral vse razpoložljive sile na klopi (razen Levšina), toda bistvenih premikov v igri za- radi tega ni bilo, manjkalo je celo eno glavnih orožij - proti- napad. Klasičen napad se še naprej vrti okoli Manaskova, ki resnici na ljubo zelo zado- voljivo izpolnjuje svoje strel- ske kvote, za nameček pa to- krat ni imel problemov z rea- lizacijo iz 7m. Krila pa so si Celjani s takšnim pristopom odrezali kar sami. Brezposel- na Pungartnik in Kokšarov sta zato naredila nekaj več napak, kajti kdor predolgo čaka na avtobus, bo zajahal tudi konja. Obramba je za- nesljivejša, ne pa tudi imuna na presenečenja boljših posa- meznikov, ki utegnejo v na- daljevanju prav proti pivovar- jem imeti svoj dan. Pajotova ničla Na svoj je račun je po dol- gem času prišel spet Šafarič in njegove poteze velja označiti za najlepše na tekmi. Eden zadnjih rokometnih romanti- kov je mimogrede postavil še osebni rekord, ko je takoj po prihodu na parket na kratko »zaplesal« z italijanskim napa- dalcem, oba pa sta bila nasled- nji hip že na klopi za kaznova- ne. Nasprotno velja reči za nekaj Pajovičevih napadalnih akcij, neučakanost pa je botro- vala njegovi ničli v rubriki, kjer se vpisujejo zadetki. Red- kost, toda »Pajo« je bil edini Celjan na tem seznamu. Pra- tov poveljnik Dragan Ivaniše- vič si je očitno prebral zadnjih nekaj poročil iz tekem celjskih rokometašev ter Manaskovu »obesil« Massottija, Bossi seje nekaj kasneje prilepil še na Stefanoviča, ki je enako vlogo na nasprotni strani opravljal ob Kobilici. Prvi polčas je niti približno polnim tribunam s 520 sedeži na čelu s 50 »belo- zelenimi tigri«, kot sebe ime- nujejo najbolj vneti Pratovi privrženci, še dajal skromno upanje na senzacijo. Po nekaj minutah nadaljevanja je bilo vsega konec. Vprašljiv tekmovalni zagon »Ob premoru smo se dogo- vorili le, da moramo v napa- dalne akcije kreniti bolj zbra- no, predvsem glede zaključ- kov iz čistih položajev. Igro smo obvladali že od začetka, nerealizirane polkontre pa so Italijani kaznovali s protikon- tro, zato razlika ni narasla,« je vidno zadovoljen razmišljal kapetan Uroš Šerbec. »Naša igra sloni na prodiranju proti sredini, seveda na Pepijevih akcijah. Dve,ali tri je prehitro zaključil, tako da se igra ni mogla razviti in polčas je mi- nil. Krila tako niso prišla do uporabnih žog, kasneje pa so jim Italijani z globoko obram- bo dali nekaj več prostora,« dodaja Krčan, ki mu je bilo zelo po volji, da so na svoj račun prišli tudi igralci z manjšo minutažo, njihov tek- movalni zagon pa se v nadalje- vanju ob morebitnih poškod- bah ali boleznih utegne še ka- ko obrestovati. Razen tega je v mislih treba imeti še prihajajo- če evropsko prvenstvo in vlo- ge celjskega dela slovenskih reprezentantov. Motiv za EP je po mnenju Šerbca zelo pri- merljiv s četrt in polfinalom L P. Privšek (spet) opozarja Analiza igre in dogajanja v klubu očitno spet postajajo nevarno opravilo. Direktor Privšek si je v neformalnem pogovoru po tekmi v Pratu pisca tega besedila dovolil iz- prašati odkod (neuradne) in- formacije iz zadnjega odstav- ka rokometnega zapisa v prejšnji številki NT. Razkritje vira običajno pomeni uničenje le-tega, zato se je direktor pač moral zadovljiti z ustno poda- nim seznamom »ogroženih« igralcev, skrivnostni klubski doušnik pa ima tako zagotov- ljen miren spanec. Končalo se je z opozorilom na previd- nost, »kajti to je Pivovarna Laško« in teorijo o prijateljih in »prijateljih« kluba. Točnost (še neobjavljenih) imen iz seznama bomo preverjali ob koncu sezone, o prijateljstvu pa bo govora ob drugi prilož- nosti. Takrat bodo na mizo padali veliko trdnejši argu- menti. »Jurasik zame ni presenečenje!« »Je velik porabnik žog, nosi- lec protinapadov, slabši pa v obrambnih nalogah,« je trener Hasanefendič ovrgel namigo- vanja, da bi poljski napadalec težave utegnil povzročati tudi v Golovcu. Po njegovem je Is- kra po kvaliteti še vedno dru- ga v naši skupini, zato bodo v soboto skušali presenetiti, kaj- ti le'to jih obdrži v krogu za napredovanje. Poljski roko- met je z razpadom vzhodnega bloka veliko izgubil, zdaj pa se na tržnih osnovah počasi vrača na evropsko sceno. Veči- na igralcev petkratnega polj- skega prvaka je še vedno nez- nanka in je šele pred kratkim potrkala na reprezentančna vrata, v klub s 34-letno zgodo- vino pa vse lažje privabljajo rokometaše, ki so nekoč že branili njihove barve in si kruh služijo v tujini. »Z anali- ziranjem nasprotnikov se obi- čajno pričnemo ubadati dan ali dva pred tekmo, saj zaradi napornega tekmovalnega rit- ma prej tega ne utegnemo. Vsekakor pa 1. mesto v skupi- ni moramo potrditi in zasluži- mo si ga!« je odločen Hasane- fendič, kakor tudi Dragan Škr- bič, ki je prepričan o nepre- magljivosti pivovarjev pod do- mačo streho, medtem ko Re- nato Vugrinec, ki še čuti bole- čine v gležnju, komaj čaka na revanšo z Izraelci. Sobotno srečanje (sodita Rusa Litvinov in Khudoero) se bo zaradi TV prenosa pričelo uro kasneje (19), kot je v Celju običaj, v klubu pa si želijo obilne podpore s tribun ter obljubljajo vrhunsko roko- metno predstavo. Direktor Privšek istočasno čestita Pre- ventu, Prulam in Trebnjemu za uvrstitev v četrtfinale, kar po njegovem potrjuje vzpon slovenskega rokometa. t PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Preostali izidi, skupina A: Sandefjord-Kiel 27:27, Mont- pellier-Ademar Leon 28:26. Vrstni red: Kiel 7, Montpel- lier 4, Sandefjord 3, Ademar Leon 2. Skupina B: Iskra-Ha- poel 28:25. Skupina C: Zapo- rožje-Badel Zagreb 18:18, Skjern-Surh 29:24. Vrstni red: Badel Zagreb 7, Zapo- rožje 5, Suhr in Skjern 2. Skupina D: Partizan-Barce- lona 22:34, Kaustik-Fotex 24:31. Vrstni red: Barcelona 8, Fotex 4, Kaustik in Parti- zan 2. Igra Celjanov je zastavljena na Pepiju Manaskovu, ki ob manjšem učinku soigralcev prevze- ma levji delež »napadalne« odgovornosti. 20 ŠPORT Hopsi nenadejano out Savinjski Hopsi, ki jim je v novejši zgodovini slovenskih košarkarskih poka- lov edinim uspelo prekiniti prevlado Uniona Olimpije, so se tokrat poslovili že v četrtfinalu. Pivovarna Laško pa je rutin- sko obšla Mariborčane. Polzelanom se letos drug za drugim podirajo gradovi, ki jih sicer nikoli niso gradili v oblakih, višje cilje pa same po sebi narekujejo dosedanji dosežki. Usodna po- kalna ovira je bilo škofjeloško moštvo, ki se je medtem znebilo nekdanjega Laščaiia Saše Dončiča in zagotovilo mir pod svojo streho. Sprva je kazalo na zanesljivo uvrsti- tev Hopsov v pokalni final four (april 2000), po prednosti 11 točk (ob polčasu še 6) pa so jih v zadnjem delu obračuna ob dokaj zanesljivih trojkah Kahrimanoviča (3:3) in Kobaleta (3:6) izdale preštevilne napake. Trener Boris Zrinski, ki je z mislimi zdaj že pri reprezentančnih obveznostih, že nekaj časa toži nad premajhnim izborom igralcev in pogostimi nastopi, vrsto pa so zdesetkale še poškodbe (Čmer, Balev...). Polzelanom bo še kako prav prišel premor v prvenstvu (do 4.12.) in Saporti (712.). Žal pa so si v Evropi praktično že zaprii vsa vrata, saj bi bilo iluzorno pričakovati rešitev prav v spo- padu z najuspešnejšim moštvom stare celi- ne v tej sezoni - špansko Pameso. Tudi domače prvenstvo jim ne služi za zgled, vknjižili so vsega 4 zmage in vsaka tekma odslej bo popravni izpit. Je počitek zanje torej res pravo zdravilo? Ekipa iz Treh lilij je lahko veliko bolj mirna. Po tihem napovedano evropsko maščevanje francoskemu Asvelu sicer ni uspelo, vendar se izbranci Aleša Pipana v tem primeru nimajo česa sramovati. Tako so mariborski del pokala zaključili v mir- nem ozračju, čeprav so jih košarkarji nek- danjega stratega Ježice in Ingrada Sergeja Ravnikarja tudi brez ostrostrelca Matjaža Tovornika trikrat ujeli. Laščani so se v torek centru Aleksandru Giliču, ki je letos okrepil njihove vrste, vendar ni izpolnil pričakovanj, zahvalili za sodelovanje. Ob Škofjeločanih in Laščanih se bodo v pokalnem finalu zbrali še igralci Uniona Olimpije in Krke. ' ^jsV-m^.'®^:^!^^ PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Po izpadu iz domačega pokala in zgolj še teoretičnih možnosti v pokalu Saporta bodo Savinjski Hopsi po premoru sezono reševali v domačem prvenstvu. Novi ciicius po starih notah Slovenska košarkarska re- prezentanca, ki je ta teden pričela z ntjvim ciklusom kvalifikacij za nastop na EP 2001 v Turčiji (prva tekma z Makedonijo včeraj po zaklj. redak.), je v ponedeljek v Slovenskih Konjicah pred- stavila svoje načrte. Za ude- ležbo se poteguje 24 repre- zentanc v 4 skupinah, ki bo- do navrgle še 8 udeleženk prvenstva, ki se jim bo pri- družila najboljša sedmerica iz EP v Franciji in Turčija kot gostitelj. V naši skupini so poleg Por- tugalcev še Makedonija (27.11. Skopje), Islandija (1.12. Radovljica), Ukrajina in Belgija (obe februar 2000). Na EP vodita prvi dve mesti, glede na zasedbo pa ta naloga za naše ne bi smela biti pre- težka. Glede na zadnje kvalifikaci- je so v selekciji trije novinci: Boštjan Nachbar (Pivovarna Laško), Simon Petrov (Krka) in Ernest Novak (Slovan). Bo- ris Zrinski je prvi z dvema selektorskima mandatoma, ob sebi ima ponovno laškega stratega Aleša Pipana, za spremljanje nasprotnikov bo zadolžen Slovanov trener To- mo Mahorič, kot strokovni sodelavec naj bi reprezentan- ci izdatneje pomagal Zmago Sagadin, kapetanski trak pa so vrnili Juretu Zdovcu. »Z začetkom priprav sem zado- voljen, čeprav je bilo nekaj težav s prihodom igralcev iz tujine, predvsem zaradi slab- ših zvez,« je povedal selektor Zrinski. »V Zrečah in Sloven- skih Konjicah bomo opravili nekaj treningov, kar bo ob neznatno spremenjeni repre- zentanci dovolj za uvodne tekme. Cilj je seveda peta za- poredna uvrstitev na EP, za kar potrebujemo vse domače in vsaj eno zmago v gosteh, verjetno proti Ukrajini ali Ma- kedoniji, ki sta največja kon- kurenta. Slabih reprezentanc praktično ni več, povsem pa verjamem v svoje fante in jim zaupam!« Pri KZS so še skle- nili, da bodo na vsako gosto- vanje popeljali enega od nek- danjih reprezentantov - kot nagrado za minule dosežke. V Skopje je tako potoval Ce- ljan Zoran Gole, ki je zvezd- ne trenutke doživel v Olimpiji in bil tudi ^lan prve reprezen- tance po osamosvojitvi naše države. Strokovni vodja pri KZS Janez Drvarič je še poja- snil razloge neigranja košar- karjev, ki so dobili slovensko državljanstvo. Po tolmačenju FIBE je pogoj za nastop vsaj 3 leta neprekinjenega igranja v državi, katere državljanstvo sprejme. Ariel McDonald je torej izgubljen (v Izrael je od- šel leto dni prezgodaj), »pivo- var« Miljan Goljovič bo pra- vico nastopa pridobil šele 17. septembra 2001, »Unionovec« Jurica Golemac pa 7. julija 2002, če igralca seveda prej ne bosta zapustila slovenske li- ge. J JANEZ TERBOVC ŠPORTNIK LETA Vnovič vas vabimo k sodelovanju v našem glasovanju za najboljše športnice, športnike in ekipe na Celjskem. Glasujete lahko za kogarkoli, ki vas je navdušil v iztekajočem se letu. Tokrat pač moramo omeniti fantastičen podvig celjskih judoistk, ki si nedvomno zaslužijo kakšen vaš glas. Če pa vas v minulih mesecih še nihče ni posebej navdušil, potem predlagamo, da spremljate številne športne prireditve, ki so pred nami v prihodnjih dneh. A celjski šport je letos že tolikokrat poskrbel za veselje, da kandidatov za najboljše resnično ne bo primanjkovalo. Vivod se je presicocil Celjski atletski veteran Branko Vivod je z zlato in srebrno medaljo iz japonskega Kumamota postavil piko na »i« letošnji odlični sezoni. Na veteranskem mastersu si je poleg odličij pridobil še simpatije gledalcev, ki so ga pri višini ponesli čez 171 cm, kar je njegov letošnji najboljši izid in najvidnejši veteranski dosežek v zadnjih obdobjih. »Višinski« zmagi je z 11,50 m dodal še 2. mesto v krogli, ki Vivodu sicer nikoli ni bila prioritetna panoga, se je pa tu in tam rad preizkusil v konkurenci silakov. P. Š. PANORAMA NOGOMET Liga Si.mobii 15. krog: Rudar (V)-Dom- žale 1:0 (0:0) Gajser 49. HIT Gorica-Publikum 1:0 (0:0). Vrstni red: Maribor Pivovar- na Laško (-1) 33, SCT Olimpi- ja in HIT Gorica 27, Rudar (V) 24, Publikum 22, Korotan (-1) in Primorje 20, Mura (-2) in Dravograd 19, Domžale (-1) 17, Feroterm Pohorje 9, Po- trošnik 5. MALI NOGOMET 1.SLMN 7. krog: Family Shop-EM Celje Pelikan 3:4. Vrstni red: Lesna ind. Litija in Sevnica 18, EM Celje Pelikan 16, Puntar Alpkomerc (-1) 13, Beton Di- vert 9, Meteorplast 8, Vulk. Stipič 5, Okran Zbelovo (-1) 4, Family Shop in Tomaž Poeto- vio 2. KOŠARKA Evropska liga 8. krog: Pivovarna Laško- Asvel 69:80 (35:41) Goljovič 17, Lisica 11, Hafnar 10, Jurak 8, Nachbar 7, Žarkovič 6, Gilič in Kune 4, Dragšič 2. Vrstni red: Maccabi in Asvel 14, 01ympiakos 12, Varese in Ul- ker 11, Pivovarna Laško 10. Pokal RS Četrtfinale: Loka kava-Sa- vinjski Hopsi 91:81 (34:40) Ka- hrimanovič 23, B. Udrih 18, Kobale 16, Ovčina 13, Cizej 8, Nikitovič 3. ZM Maribor-Pivo- varna laško 68:82 (36:45) Lisi- . ca 19, Nachbar 18, Dragšič 17, Goljovič 12, Hafnar in Žarko- vič 5, Kune 3, Jurak 2, Miletič 1. 1.B SKL 8. krog: Elektra-Kemoplast 75:83 (39:38) Milič 21, Božič 17, Rizman 16, Maličevič 7, Črešnik 6, Rupert 4, Zupane in Nuhanovič 2 za Elektro, Novakovič 29, Zorko 19, Rov- šnik 14, Tomažin 10, Kočar 6, P. Maček 3, Jovanovič 2 za Kemoplast. Nova Gorica-Ba- nex 93:88 (48:41) Sivka 33, Jesenek 20, Lušenc 10, Strnad in Ravnihar 9, Novak 5, Ma- kovec 2. Vrstni red: Nova Go- rica, Bežigrad in Ten Krško 14, Kemoplast in Radenska Creativ 13, Banex, Ilirija in GD Hrastnik 12, Union Olimpija ml. 11, Elektra in Jurij Plava Laguna 10, Simp Radovljica 9. 2.SKL 8. krog: Celje-Ruše 103:58, Rogaška 98-Bistrica 85:57. Vrstni red: Rudar in Litija 15, Celje 14, ŽKK Maribor 13, Čr- nomelj 12, Ekipa Janče 11, Ro- gaška 98 in Bistrica 11, La- stovka 10, Ruše 8. 1.SKL (Ž) 9. krog: ADD llirija-lngrad 64:65 (35:36) Deak 20, Ram- šak 14, Grobelnik 12, Sušinj Obrovnik 6, Potočnik 3, Kne^ 2. Vrstni red: Ingrad Celje ij Imos Ježica 16, SKB Ježica ^ 14, ADD Ilirija (-1) in Legraim BTC Sežana (-1) 12, Odejj Marmor 11, Pomurje Skiny lo Maribor (-2) 9. Savinjska košarkarsko liga 3. krog: Polzela-Prebol(! 36:66 (16:38), Nazarje-M^ zirje 51:59 (24:30), Pizzerijj 902 Gornji Grad-NS Velenja 64:72 (34:35). Vrstni red Tris Vrbovec 5, Prebold, Mo. zirje, NS Velenje in-Polzela 4, KK Velenje, Pizzerija 90j Gornji Grad in Veterani Laš ko 2. Liga prvakov 4. krog: Alpi Prato-Celje Pj vovarna Laško 21:32 (11:14 Manaskov 9, Šerbec in Škrbii 5, Šafarič in Stefanovič 3 Vrstni red: Celje Pivovarn Laško in Hapoel 6, Iskra 4 Alpi Prato 0. 1.A DRL 10. krog: Celje Pivovarn; Laško-Gorenje 38:27 (18:11 Šafarič 8, Pungar^nik 7, Tom šič 5, Pajovič 4, Banfro, Mana skov, Škrbič in Šerbec 3, Vu grinec 2 za CPL, Rozman 8, Gajšek 5, Kavaš in Sovič 3, M Oštir 2, Gavriloski, Štefanič, B, Oštir, Astafei, Fricelj in Plj- skan 1 za Gorenje. Prule 61- Radeče 22^15 (10:8) Plazar 5 Privšek in Kovač 3, Trbojevic in Bon 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 20, Prule 6/ 18, Prevent 16, Trebnje 14, Do bova 11, Gorenje 9, Radeč in Inles Riko 8, Slovan in Terme 7, Jadran 2, Hoteli Morje Por torož 0. ODBOJKA ^ 2.D0L 7. krog: Šoštanj Topolšica- Krka 3:0 (25:15,25:15, 25:17) Kovinar Kočevje-SIP Šempe ter 1:3 (19:25, 23:25, 25:23 17:25). Vrstni red: Brezovici 20, IGM Hoče 17, SIP Šempe ter 16, Šoštanj Topolšica 15 Ljutomer 13, Beltinci 12, Ter mo Lubnik 11, Prvačina 9 Kovinar Kočevje, Fužina GOK IGEM 11. in Krka 4, Čr nuče 1. 2.D0L (Ž) 7. krog: B&L Utrip Šempe ter-Frupi ŠOU K2 Šport 3: (22:25, 25:23, 25:19, 25:22) Kajuh Šoštanj-Asics Kamnil 2:3 (16:25, 26:24, 25:19 12:25, 12:15). Vrstni red B&L Utrip Šempeter 19, Krin 17, Infond Branik 11. 16, Fru pi ŠOU K2 Šport 14, Gradb Stane Mežica in Kajuh Šo štanj 12, Solkan 9, Tabo Maribor 8, Bedenikt in Asic Kamnik 6, Kemiplas II. ^ Mladi Jesenice 3. HOKEJ DP 7. krog: Olimpija-Celje 22:' (10:1, 8:1, 4:2) Močnik in Roj ko 2. Vrstni red: Acroni Jest niče 12, Olimpija in Slavija ^ Optima 10, Bled in Jesenic mladi 6, Marc Interieri Tivd 2, Triglav in Celje 1. ŠPORT 21 Urška hitela po zlato! Na mladinskem evropskem prvens- tvu v judu, ki se je konec minulega tedna končalo v Ostiju pri Rimu, je jlovenska odprava pokazala in doka- zala svojo moč. Celjski del našega zastopstva se je veselil zlate kolajne Urške Žolnir in bronaste Maje Frece. Žolnirjeva se je po hudi poškodbi kolena vrnila v slogu velike šampionke. Pred njo so dobesedno padale Rusinja Baskajo, Angleži- nja Lowe, Nizozemka Dickman in Madžar- ka Sajo. Vse do finala zlata Urška ni imela resne tekmice, v zaključni borbi pa se je spoprijela z Izraelko Bower. Slednja je po- vedla, toda sledil je sanjski preobrat z ipo- nom. Kot da se je Urški Žolnir strašansko (nudilo po najžlahtnejše odličje: »Sicer ni bilo tako enostavno kot izgleda, toda najpo- membneje je, da sem končala na najvišji stopnički. Izjemno vesela sem svojega fanta- stičnega uspeha, ki je potrdil dobro delo. Zmag sicer nisem pričakovala, bolj realno se je zdelo srebrno ali bronasto odličje, toda zlato, to je enkratno,« je skozi smeh skušala strniti^ vtise »zlata Rimljanka«. Manj žlahtno medaljo, a skoraj tako vredno kot Urškina, si je okrog vratu nadela še ena predstavnica Sankakuja Maja Frece. Frecetova je kar nekaj časa iskala pravo. vrhunsko formo, našla pa jo je v pravem trenutku. Maja je sicer doživela poraz v 2. krogu proti Francozinji Descot, toda po- tem je sledil sanjski niz, kajti v repesažu je ugnala Estonko Sorando, Belorusinjo Tiš- manenko. Avstrijsko Krumpl in Španko Novarro. »Morda se je ponudila celo pritož- nost za kaj več, a menim, da je bronasta medalja največ, kar sem lahko prinesla v domovino. Tekmice so pač starejše in izku- šenejše, tako da sem zelo zadovoljna«, je bila silno vesela Maja Frece. Judoist JK Ivo Reya Branko Holer je z 9. mestom v kategoriji do 66 kg prav tako dosegel največji uspeh celjskega juda na evropskih prvenstvih. Zaradi podviga klubskih kolegic je neko- liko v senci ostal še en viden dosežek, saj je Petra Nareks zasedla 5. mesto, ki je na MEP seveda vrhunski rezultat. Nareksova se j^ pred tekmovanjem ubadala z zdravstveni- mi težavami, na prvenstvu pa je upravičila svoj nastop in poskrbela za popolno slavje v Sankakuju. »Smo med najboljšimi udele- ženci rimskega prvenstva. Ne samo, da sem zadovoljen, vesel sem in ponosen na naše delo, ki prinaša sanjske uspehe,« je povedal trener celjskih fenomenov Marjan Fabjan, ko je v bližini Firenc razmišljal o skorajšji vrnitvi v domovino. Tu jih zagotovo čaka kopica čestitk, najbrž tudi novih obljub. Če bodo izpolnjene, smo lahko prepričani v nove uspehe v članski konkurenci. , ^ TOMAŽ LUKAČ , . " = 'V CJFoto: GREGOR KATIČ Urška Žolnir - »come back« v velikem slogu. Obetaven plavalni začetek Uvodna plavalna priredi- tev nove sezone za Pokal nesta Celja je minila brez manjšega dela slovenskih reprezentantov, ki se je (za) mudil na pripravah in tekmah v ZDA, zato pa sta na začetku tekmovalnega obdobja v kratkih bazenih zablestela ruska plavalca Kornejev in Kulikov. Nastop vrhunskih Rusov je bil dolgo vprašljiv, organiza- tor Marines Neptun pa je imel le ustno zagotovilo o njunem prihodu. Izteklo se je srečno in oba sta se v seštevku dveh najuspešnejših panog znašla na vrhu (pri ženskah je slavila radovljiška plavalka Alenka Kejžar, 3. Urška Roš). 25-letni Andrej Karnejev je z 2:14,13 na 200 prsno popravil rekorda mitinga in z 1:03,07 zmagal še na polovico krajši progi. Bro- nasti olimpijec Vladislav Kuli- kov je na 100 delfin s 54,27 za H stotink ugnal svetovnega prvaka s pol krajše razdalje Hrvata Miloševiča. Posebna preizkušnja za nagrado orga- nizatorja na 50 prosto je pri- padla reški trojici šprinterjev. Z rekordom mitinga je slavil Alen Lončar (22,72) pred Mi- loševičem in Kanjerjem. Nase je z odličnimi nastopi opozo- ril tudi 16-letni Ljubljančan Martin Vrhovšek, medtem ko je Kranjčanka Anja Čarman na 400 prosto tesno izgubila mr- tvi dvoboj s Celjanko Roševo, toda postavila kadetski držav- ni rekord (4:22,49). Celjska šampionka do vr- hunskih rezultatov ni mogla, izpad treninga na začetku se- zone je pač prevelik, zato pa so ji v tolažbo solidni nastopi in zanesljvost pred EP v Lizbo- ni. Poleg zmage na 400 prosto (4:22,29) je slavila še na 200 delfin (2:19,27), bila druga na 200 prosto (2:05,70) in 100 delfin (1:04,15). Preostalih 11 plavalcev domačega Marinesa Neptuna in trije predstavniki drugega celjskega kluba Po- seidona do podobnih dosež- kov seveda ni moglo. Ekipna zmaga je ob koncu pri- padla najštevilčnejšim (31) pred- stavnikom PK Ljubljana, ki so po treh letih prekinili radovljiški niz. Velenjčanom je ob skupno 8. mestu ostalo še spoznanje, da imajo znova rod obetavnih pla- valcev na čelu z mladinkama Pandžovo in Sovinekovo. ^ PRIMOŽ ŠKERL . ' - Foto: GREGOR KATIČ Dvakratna zmagovalka Urška Roš bo do pričetka velikih tekmovanj težko nadomestila izpad treninga. Srebro Grmovi in Spoljarju Drsalni klub Celje je tudi letos uspešno organiziral mednarodno tekmovanje mladih drsalcev Evrope in Izrae- la v okviru evropskega kriterija. Po štirih tekmovalnih dneh se je drsalna mladež od mestnega parka poslovila z lepo drsalno revijo. Preko 200 tekmovalcev se je merilo v 14 starostnih kategorijah. Nveč zmag si je priborila ekipa Slovaške (4), po 2 pa sta sta odnesli še Češka in Avstrija. Odlikovali so se jeseniški drsalci ^ena Stojakovič, Teodora Postič in Gregor Urbas, njihov klub pa je generalno uvrstil tik za Slovaško in Italijo, Celjanom je pripadlo 6. mesto. Janez Špoljar med mladinci in Daša Grm v skupini deklic do 8 let sta osvojila 2. mesto (6. Nastja Uspenski), Preostahm Celjanom pa v svojih kategorijah ni uspel preboj v deseterico (13. Eva Jenšterle in Anja Kolar, 17. Maja Kezič in Hans '^ess-Pavlinc, 19. Tjaša Kroflič in Romina Sluga, 26. Patricija Sluga, 27. Lucija StopinŠek). JOŽE KUZMA Na robu tragedije v splošni nogometni ev- foriji so »dan potem« pri vodstvu tekmovanja v NZS dobili kar nekaj sivih las. Uvrstitve reprezentance na EP niso predvideli, urnik ligaškega tekmovanja pa je razvlečen in sedaj ga bo treba skrčiti, kar bo verjet- no povzročilo še kakšen zaplet. Tekme 15. kroga v L SNL so ostale v senci katastrofal- nih pogojev za igro in celo za poti na prizorišča tekem. Največ težav so imeli nogo- metaši celjskega Publikuma, ki so bili dobesedno na robu tragedije. Na poti v Novo Gorico je namreč avtobus ru- meno-modrih s »pomočjo« sunka burje zavil s ceste, treščil v prometni znak in obstal na robu cestišča. Naj- pomembneje je, da poško- dovanih ni bilo, kajti lahko bi se zgodila prava tragedija. Ligaški obračun s HIT Gori- co je bil zaradi nezgode odi- gran šele v ponedeljek in če- prav so Celjani igrali več kot polovico tekme z igralcem več (izključen je bil Debe- njak), ne gre Celjanom niče- sar očitati. Doživetje prejš- njega dne je zagotovo pustilo posledice, tako kot tudi ča- kanje na srečanje. Iz Nove Gorice so prihajale pripom- be v slogu »Publikum bi na pot lahko krenil že v sobo- to.« Sramota! Namesto, da bi bili veseli, da se celjski odpravi ni zgodilo še kaj huj- šega. Tudi delegat Krajnik je razmišljal podobno. Ob tem se lahko upravičeno vpraša- mo, kdo vse bo sedaj kriv za prvenstveni »ekspres«, ki je posledica že omenjene »lah- kotne inačice« odigravanja DP, ki ni vsebovala možnosti reprezentančnega podviga. Publikum ima v tem tednu dodobra spremenjen urnik. Povratno tekmo četrtfinala pokala Slovenije proti Mari- boru Pivovarni Laško bo odi- gral danes popoldan v Ljud- skem vrtu, na turnir v Iran pa bo odpotoval šele v soboto, kajti zapletlo se je pri letal- skih vozovnicah. Buren za- ključek jesenskega dela, ni kaj. Za razliko od Publikuma so se pri Rudarju lahko v celoti posvetili obračunu z Domžalami. Privrženci klu- ba so svojo ljubezen do no- gometa pokazali v petek zve- čer, ko so očistili igrišče, tako da na njem ni bilo niti krpfce snega. Velenjski no- gometaši so se maloštevil- nim gledalcem in že omenje- nim delavcem zahvalili z zmago, ki jo je priboril Dam- jan Gajser, igra pa še vedno ni bila povsem prepričljiva. Drugače naj bi bilo že v na- slednjem krogu, ko Rudar odhaja v goste k Muri, nato pa ga čaka še tradicionalno neugodni Korotan na Preva- Ijah. Ob jezeru bi se v ome- njenih srečanjih zadovoljili s 4 točkami. 2 ali manj bi pomenili neizpolnitev ciljev, zadanih pred polsezono. T.L. NAKRATKO Breckenridge: Bernard Vaj- dič (Unior Celje) je na velesla- lomski preizkušnji za točke FIS zasedel 39. mesto. Za zmagovalcem Američanom Erikom Schlopyjem je zaostal skoraj 6 sekund. Celje: Izidi 4. kroga ŠKL, osnovne šole: F.Malgaj Šent- jur-Hruševec Šentjur 53:52, 11.OŠ Celje-Livada Velenje 47:66, B.Kidrič Kidričevo- Šmarje pri Jelšah 42:40, Loče- Pod goro Slov. Konjice 65:60. Dijakinje: ŠC Celje-ll.Gimn. MB 23:71, l.Gimn. Celje- GSKŠ Rzše 35:21. Dijaki: ŠC Celje-ll.Gimn. MB 95:41, l.Gimn. Celje-GSKŠ Ruše 81:35. Ljubljana: Na kegljaškem dvoboju kadetskih repre- zentanc Slovenije in Nemči- je so slavile gostje (1659:,1738). Celjanki Do- brila Vučenovič in Zorica Gluvič sta podrli 409 oziro- ma 381 kegljev. Ljubljana: Ob 50 letnici Te- niške zveze Slovenije bodo danes podelili številna prizna- nja najuspešnejšim domačim teniškim kolektivom. Iz Celj- skega nagrado prejmeta ŠTK Velenje in TK Celje. Zreče: Na taekwon-do tur- nirju za pokal Uniorja za mlajše kategorije je Šentjur- čan Drapič pri pionirjih dva- krat zmagal. V ekipni razvrsti- tvi je slavila hrvaška Istra. Slovenj Gradec: Na mla- dinskem DP so žalski kara- teisti ostali brez naslova, za- to pa so Luka Marič (ml. mlad. do 60 kg). Dejan Lu- kač (ml. mlad. do 65), Se- bastijan Sorčan (st. mlad. do 75) in Gregor Jančič (st. mlad. do 80) osvojili srebna odličja. Sebastijan Sorčan, Matjaž Končina in Blaž Skok so v svojih kategorijah priborili bron, Sašo Djor- djevič pa je bil peti. Konči- na, Jančič, Skok, Lukač in Marič so prišli v širši repre- zentančni izbor za MEP v Celju, ožji pa bo znan po turnirjih v Murski Soboti in Trbovljah. Lendava: V 2. krogu 11. strelske lige z zračno pištolo je SD D. Poženel Rečica zased- lo 5. mesto, Sajovic je nastre- Ijal 554 krogov in bil četrti. Zidani Most: Izidi 9. kroga občinske lige v streljanju s serijsko zračo puško, pionir- ke: 1. Trbovc 180, 2. Bukovec 179 (obe D. Poženel), 3. Gori- šek 176 (T. Bostič Zid. Most). Pionirji: 1. Matek 179, 2. Oj- steršek 178 (oba T. Bostič), 3. Belaj 170 (Sedraž). Griže: Zagovalec medna- rodnega šahovskega turnirja Branko Rugolj (Kovinar MB) pred Mladenom Polancem (Lipa Šentjur) in Davorjem Komljeničičem (Hrv). ; ŠPORTr^I 1 : KOLEDAR ČETRTEK, 25.11. Nogomet Pokal RS, četrtfinale (po- vratna tekma) - Maribor: Ma- ribor Pivovarna Laško-Publi- kum (16). PETEK, 26.11. Šah Ponikva: V. mednarodni turnir Antona Martina Slomš- ka (16, do 5.12.) SOBOTA, 27.11 Košarka LB SKL, 9. krog - Sloven- ske Konjice: Banex-Ten Krš- ko, Šentjur: Kemoplast-Ra- denska Creativ (obe ob 19), Radovljica: Simp Radovljica- Elektra (17,30). 2.SKL vzhod, 9. krog - Tr- bovlje: Rudar-Celje (19), Ro- gaška Slatina: Rogaška 98- Ekipa Janče (18). Rokomet Liga prvakov, 5. krog - Ce- lje: Celje Pivovarna Laško-ls- kra Lider Market Kielce (19). LA DRL, 11. krog - Velenje: Gorenje-Andor. Odbojka 2.DOL, 8. krog - Ravne na Koroškem: Fužinar GOK IGER 11.-SIP Šempeter, Hoče: IGM Hoče-Šoštanj Topolšica. 2.DOL (Ž), 8. krog - Koper: Kemiplast Il.-Kajuh Šoštanj, Šempeter: B&L Utrip Šempe- ter-Infond Branik II. Hokej DP, 8. krog - Celje: Celje-HK Bled. Nogomet Liga Si.Mobil, 16. krog - Murska Sobota: Mura-Rudar (V) (13,30). Savinjska košarkarska li- ga, 4. krog - Polzela: Mozirje- Gornji Grad (8), Prebold-Na- zarje (9,10), KK Velenje-Pol- zela (10,20). "^"TiibA, 24 Rokomet l.A DRL, 12. krog - Ljublja- na: Slovan-Celje Pivovarna Laško. 22 ZA RAZVEDRILO PISMA BRALCEV 23 ODMEVI Krivi so vsi drugi Nikakor se ne moremo stri- njati z izjavami šentjurskega župana Jurija Malovrha v NT i 11. novembra 1999. Kot najbližji sosed sem prodal zemljišče v izmeri 5 arov. Z investitorjem je bilo dogovor- jeno, da bo to zemljišče na- menjeno za razširitev že ob- stoječe ceste oziroma za zele- nico. To je bilo tudi zapisano, kar pa kupec-investitor ni ho- tel podpisati, saj je imel v niislih zadevo, ki je sedaj sporna - asfaltno bazo. Toda našega zemljišča je v lasti sa- nio 5 arov, ostalo zemljišče je v lasti Jazbinškovih, ki temu niso nasprotovali, in občin- sko zemljišče - javno dobro. Prav tako bi rad opozoril na izjave, češ da so najbližji so- sedje, ki so sprožili postopek pred ustavnim sodiščem, ob- čino in občinski svet zavedli. Lahko obrazložite, s čim smo imeli to moč? Vi ste tisti, ki zavajate občinski svet in širšo javnost, o čemer imamo pi- sna dokazila, čeprav se spra- šujemo, kako je to možno? Navedel bom samo nekaj aktivnosti, s katerimi smo že- leli preprečiti, da gradnja spornega objekta ne bi bila tako daleč, kot je. Že novem- /ira 1997 so se širile govorice, da se bo gradil objekt, vendar se ni vedelo, kakšen. Na obči- ni sem opozoril, da temu nas- protujem. Kar nekajkrat sem bil tam, toda g. Kovač je lahko kljub temu, da ni imel nobe- nega ustreznega dokumenta, pričel in nadaljeval z deli. Mnenja smo, da je prav z vaše strani moral imeti močno I podporo, saj ni končal niti po prejemu dveh odločb fe- bruarja in marca '98, da mora 1 deli prenehati in stvar spra- viti v prvotno stanje. Skupno 2 ostalimi krajani, ki se niso strinjali, da imamo v vasi as- faltno bazo, smo začeli pisno opozarjati ustrezne ustanove in posamezne odgovorne lju- di. Med njimi ste bili tudi vi, g. župan. Vaše izjave javnosti so bile iz trte zvite, delovna me- sta in podobno, na nas niste pomislili Nikar nam zopet ne vrzite naprej rente - povedano je bilo, da ne more nadomestiti ničesar. Da hočemo, kar nam po zakonu pripada,- da ima- mo takšno okolje, kot je, da nas pri delu nihče ne ovira. Lokacijski ogled je bil 13. 5. 1999, ko je objekt že bil v celoti zgrajen, na njem pa smo mejaši ponovno poveda- li, da se z gradnjo ne strinja- mo. Svojih mnenj ne spremi- njamo, če pa je prišlo do kak- šnega podpisa, je bilo zaradi nepremišljenosti, saj je bil pri- tisk, ki ga je investitor Kovač izvajal ob koncu 1. 97 in v 1. 98, neznosen. Da sem ta nepre- mišljen podpis tudi uradno preko odvetnika preklical, ste bili na občini obveščeni. In sedaj vas sprašujem in želim, da nam javno odgovo- rite - s čim smo zavajali obči- no in občinski svet; ali lahko objekt asfaltna baza s pripa- dajočo okolico stoji na 5 arih; želimo pa tudi, da javnosti pokažete soglasja, ki smo jih dali za gradnjo asfaltne baze. MARTIN in ROZALIJA PERČIČ, Planina Odgovorni prepričljiv Odgovor Sveta za radio di- fuzijo o nedodelitvi oddajnika na mariborski Kalvariji Radiu Ognjišče s frekvenco 105,9 je neprepričljiv in neiskren. Ko človek odgovor premišljeno prebere, ugotovi polno nes- kladij in netočnosti. Najbolj pa bode očiten cinizem in hli- njenje, češ - mi smo vendar Radiu Ognjišče in vašim po- slušalcem naklonjeni - vas ce- nimo in spoštujemo. Po tej vaši logiki ste iz same naklo- njenosti zavrnili popolno vlo- go za trajno dodelitev potreb- nih frekvenc Radiu Ognjišče. Manj bi bolelo, če bi odkrito povedali, da ste Radiu Ognjiš- če in vernim poslušalcem ne- naklonjeni. Nas ne zanimajo in še manj prepričajo ne po- sladkane in ne grozeče bese- de - dejanja govorijo, komu ste naklonjeni in komu ne. Kako cinično zveni vaš poz- drav spričo krepke klofute - zavrnjene vloge, kot da nima- mo pravice do slišnosti edine- ga cerkvenega radia. Zakaj celo podtikate Radiu Ognjiš- če, da je oddajal na »črno«, ko vam je dobro znano, da je imel pridobljena začasna do- voljenja!? Zakaj navajate, da pokriva Radio Ognjišče 80 od- stotkov Slovenije, če začasnih dovoljenj niti ne priznavate in za vas to pomeni oddajanje na »črno«? Zakaj ne poveste, koliko našega ozemlja pokri- va Radio Ognjišče s tistim enim samim oddajnikom na Primorskem, ki ste ga mu »milostno« podelili? Kakršen je vaš odnos do edinega cerk- venega radia, takšen je tudi do nas kristjanov. Še posebno boleče pa je, da ste z odvze- mom frekvenc pričeli prav v Mariboru, kjer je Slomšek kot prvi mariborski škof toliko storil za slovenski narod in po katerega zaslugi je ta del Slo- venije ostal slovenski. Lepa hvaležnost in oddolžitev, mar ne! Ker torej vaša trditev o nepristranskosti Sveta za ra- dio difuzijo ne vzdrži, bi bilo bolj pošteno in korektno, če bi Radiu Ognjišče že kar v naprej povedali, da se mu ni vredno potegovati za razpisa- ne frekvence, ker bodo vloge, čeprav popolne, zavrnjene. Zavrnjen pa ni bil denar, ki ga je Radio Ognjišče z vložitvijo vloge vplačal. Ni čudno, da diplomati evropskih držav" ne morejo razumeti, da za nekatere ob- lastne strukture pri nas ni nujno, da je 2 -i- 2 vedno 4 ali drugače, da so pri nas v upo- rabi dvojna merila. Ni res, da bi Radio Ognjišče kdaj odda- jal na »črno«, res pa je, da ga želijo nekateri očrniti. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Še SO pošlenjaki L še enkrat želim pa poudari- ti, da je bila moja denarnica pozabljena na pultu v loteriji v Stanetovi 13, kjer so bile štiri osebe. Vse smatram za poštene, morda le ne toliko pozorne, kot je bil pisec pi- sma v NT la. 11. 1999, gospod Zlatko Flis iz Lokarja pri Šent- jurju. Spoštovani Zlatko, pozor- nost je posebna vrlina člove- ka, ki je celotni človeški druž- bi še kako dobrodošla in ko- ristna. Za vaše nadvse pošte- no dejanje se vam iskreno zahvaljujem in čeprav je še več kot en mesec do prelom- nega tisočletja, vam želim srečno, zdravo in uspešno novo leto. Enake želje tudi vašim svojcem. PETER PREGRAD, Celje Dvomi po JuanuIL Spoštovana Pika Kukerl (ko rečem spoštovana, tudi mislim tako - saj vaše zatrdi- lo, da gledališče, igralce in igralke globoko spoštujete, je tudi v meni na mah dvignilo raven spoštovanja do vašega mnenja in pisanja). Ko sem prebral vaš odgo- vor, sem najprej »sveto pre- proščino« moral preimenova- ni v neobveščenost ali nepoz- navanje snovi, ob katero se spotikate, v potankosti in se mi je vsa stvar na mah zasve- tila v novi luči. Da bi vam bila zadeva jasnejša, enako pa predvsem bralcem (saj zanje piševa tele najine proste spi- se, mar ne?), moram zapisati, da je žal res, da po 11. juliju 1999 »Sna kresne noči« nismo več igrali. Vseh razlogov, ki so pripeljali do te odločitve, vam ne bom posebej našteval. Imeli smo trden namen, igrati predstave do 18. julija. Pa se je sfižilo. Nekateri igralci in igralke so si po svoje tolmačili naše namene in so mi eno- stavno sporočili, da bi šli na dopust. Nedopustno porečete, saj so v SLG vendar v službi in morajo spgštovati odločitve resnega repertoarnega gleda- lišča. Povsod bi to držalo, le v gledališču najbrž ne. V moji glavi je jasno zapisano dejs- tvo, da imajo igralci večino krat prav. Morda so bili po izredno naporni sezoni, po vajah na gradu, ki so bile za- radi izjemno mrzlega in vlaž- nega vremena vse prej kot prijetne, potrebni počitka? ■Zato sem predstave pač od- povedal. Mea maxima culpa!! A v trdnem prepričanju, da bomo predstavo prestavili v dvorano in jo igrali najkasne- je v januarju. Vsi dogovori z režiserjem in scenografom so bili opravljeni s tem name- nom. In tudi pogodbe so bile tako sestavljene. Torej so pri gledališki bla- gajni ob vpisu abonmaja za tekočo sezono vsem, ki so se zanimali za to predstavo, dali informacijo, da bodo predsta- vo lahko videli. Dejstvo pa je tudi, da smo kar precejšnje- mu številu nesojenih gledal- cev odpadle predstave denar vrnili. A glej šmenta, pred ka- kim mesecem mi je umetniš- ki vodja, ki je pristojen za strokovno vodstvo zavoda, dal vedeti, da iz te moke ne bo kruha. Verjetno zaradi strokovno - umetniških razlo- gov, o katerih bi jaz le težko sodil, se je odločil tako. Ob- staja pa možnost, da bomo predstavo poleti obnovili na gradu. Pa jo res bomo? Bomo zbrali še enkrat potrebna fi- nančna , sredstva, ki niso majhna? In predvsem ali bo- mo zbrali dovolj občinstva za vsaj pet predstav - saj za manj se najbrž ne splača znova pognati ogromnega delovne- ga stroja. Torej, naj bi bo dovoljeno, da se vsaj opravičim gledal- cem, če niso mogli videti predstave ne na gradu in ne v dvorani. BORUT ALUJEVIČ, upravnik SLG Celje P.S. O vprašanju alternacij pa nedvomno odloča samo in edino umetniški vodja. V po- jasnilo le toliko, da vsaka al- ternacija pomeni dodatno število vaj, za katere le težko najdemo čas in dejstvo, da naši igralci že itak igrajo v treh, štirih ali celo več novih uprizoritvah v sezoni, kar lah- ko znese tudi po šest ali se- dem različnih vlog, ki jih mo- rajo nositi v glavi. Alternacije bi pomenile dodatni napor. Ga zmorejo? Poprečna obre- menitev igralcev drugod je dve novi premieri na sezono in skupaj s ponovitvami naj- več štiri različne uprizoritve. Na koncu pa zgolj tole: psevdonimi so hudič, ko ne veš, s kom se meniš in lahko pripišeš nečedne namene (vsaj po tvoje) osebam, ki si tega ne zaslužijo. Se opravi- čujem, če sem Piki Kukerl sto- ril krivico. PREJELI SMO Lovsko obvesKlo V zadnjih dneh je Slovenijo prekrila debela snežna odeja. Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin vljudno napro- ša vse lastnike psov, da jih imajo priklenjene ali zaprte. Visok sneg divjadi onemogo- ča normalno gibanje, zato je v tem času še bolj ranljiva kot ponavadi. V tem času tudi ne vznemirjamo divjadi, temveč ji omogočimo, da bo v tem snegu čim lažje preživela. Lovci bodo glede gibanja po- tepuških psov v loviščih tudi poostrili nadzor. ZDRAVKO MASTNAK, strokovni tajnik Zakaj plačujemo neporabljeno vodo? Po mojih ugotovitvah je da- nes voda (včasih so rekli, da nam jo je bog dal!) eden od virov za pobiranje davkov in tudi izkoriščanje občanov. V znesku za plačilo je poraba voda približno ena tretjina, dve tretjini pa so razni davki in prispevki. Nadalje števnina - ta je bila uvedena ob prvi namestitvi števcev, ko je bilo treba vsak mesec stanje štev- ca popisati in porabo vode pokasirati. Danes je pregled števcev samo še takrat, ko se dvigne cena vode! Ob zgoraj navedenih igrah in vedno viš- jih računih za vodo mi ni bilo več razumljivo, da smo včasih v štiričlanski družini porabili okoh 8 kubikov vode meseč-' no, danes pa je porabiva dva kar okoli 15 kubikov. Kontro- liral sem račune za vodo in števec. Vse se ujema. Končno sem poklical na za- govor še vodni števec. In kaj sem ugotovil? Natočil sem steklenico litrsko steklenico in opazoval gibanje števca. Ko je bila steklenica polna, je števec nameril 1,2 litra. Ko sem isto steklenico ponovno napolnil s štirikratnim pre- sledkom nataTcanja (med pre- sledkom se mora števec po- polnoma umiriti), mi je števec pokazal porabo 1,6 litra. To pomeni, da števec zaradi svo- je vztrajnosti beleži porabo vode tudi po prekinitvi preto- ka vode. Ob hitrem zapiraiiju sedanjih krogličnih ventilov je to še bolj izrazito (npr. pralni stroji). Novi števci so bili pri nas po hišah kampanjsko za- menjani brez naročila porab- nikov - v-čigavem interesu? Delovanje števcev pri sosedih je podobno. Napačno delovanje števca sem reklamiral Javnemu ko- munalnemu podjetju Žalec, ki pa je reklamacijo gladko zavr- nilo, kot se spodobi za mono- polista. Njihovo stališče je kratko: Števci so atestirani, če želim kontrolo števca, lahko plačam kavcijo 12.000 sit, re- zultat pa bo v 30 - 45-tih dneh. Stroške nosi tisti, ki nima prav. To je približno tako, kot bi v trgovini kupil 2 kg slad- korja, blagajnik bi zaračunal 3 kg; reklamacije pa ne bi spre- jel, ker ima blagajna svoj atest. Sramota! Pri vsem tem naj si vsak porabnik vode na žalskem območju (morda tudi drugje) ustvari svoj pogled na to za- devo in malo pogleda kuka- vičje jajce v garaži, ki mu ga je podtaknilo njegovo komunal- no podjetje. Z mojega vidika je dokaj žalostno za podpisa- na vodilna gospoda Javnega komunalnega podjetja Žalec Zakonjšek in Glušič, ki kot univerzitetna strokovnjaka na univerzi nista uspela pri- dobiti osnovnih znanj o reše- vanju reklamacij kupcev. Naj pripomnim, da se njihovi de- lavci vozijo mimo moje hiše vsak dan. Kdo je za nadzor nad po- slovanjem Javnega komunal- nega podjetja Žalec pristojen (in verjetno še več podobnih), ne vem. Vem le, da je tržna inšpekcija ni, do Sveta potro- šnikov pa se pošta izgubi!? Morda je to računsko sodišče, morda je kriminalistična služ- ba pri MNZ, ki bi zadevo opredelila - ali gre za goljufijo po Kazenskem zakoniku ali pa za navadno svinjarijo, kot se je nedavno tega izrazila generalna državna tožilka. Močno dvomim, da sta ome- njena vodilna strokovnjaka Komunale Žalec dala name- stiti v gospodinjstva celo seri- jo vodnih števcev, ne da bi predhodno preverila njihovo delovanje. Na moje razmišlja- nje ne pričakujem odgovora od Komunale Žalec, ker sem ga že dobil, pričakujem pa, da se bo oglasil kdo od porabni- kov vode in tistih, ki so Ko- munalno podjetje Žalec usta- novili in zanj verjetno tudi v določeni meri odgovarjajo. Morda bo za ureditev teh raz- mer prinesel kak recept iz Bruslja minister Bavčar. IVAN PETROVEC, Prebold komisija za mandatna vprašanja, volitve, li\/ienovanja, priznanja in nagrade mestnega sveta mestne občine celje na osnovi 41.člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ( Ur.list RS, št.75/94) razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Skladno s 15.členom Statuta SLG Celje in 5.členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko ljudsko gledališče Celje mofcijo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: -visoka izobrazba ustrezne usmeritve, -najmanj 5 let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela zavoda, -sposobnost organiziranja in vodenja dela v kolektivu, -znanje najmanj dveh tujih jezikov. Ob prijavi mora kandidat za upravnika predložiti program razvoja zavoda. Začetek 5 letnega mandata se prične 6/12-2000. ^loge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življe- njepisom sprejema komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta mestne občine CELJE, Trg celjskih kne- zov 9, 3000 Celje, v 10. dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade 24 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: ^ 12.11: Andreja OKORN iz Žalca - dečka, Mersiha ALIČ iz Šempetra - deklico, Ines BEZJAK iz Slovenskih Konjic - deklico, Bernardka ŽOLGER z Grobelnega - deklico. 13.11.: Alenka KORPNIK z Ljubnega ob Savinji - deklico, Irena SOTLAR iz Radeč - deč- ka, Mojca PINTER iz Vojnika - dečka, Anita ČOH iz Huma na Sutli - deklico. 14.11.: Bernarda SLAKAN s Frai^kolovega - dečka. Barba- ra GORNIK iz Celja - deklico, Sabina SEDMINEK iz Prebol- da - dečka, Bojana OMLADIČ iz Žalca - deklico. 15.11.: Justika KUKOVIČ iz Zreč - deklico, Marija BRIŠ- NIK z Vranskega - deklico, Petra PODKRIŽNIK z Ljubne- ga - dečka. Cvetka ARLIČ iz Šentjurja - dečka, Silva IVNIK iz Sevnice - dečka, Vesna PAVLIČ iz Žalca - deklico. 16.11: Alenka HAAB iz Celja - deklico, Mateja ŽAFRAN iz Go- rice pri Slivnici - deklico, Nataša KRAŠEK iz Laškega - dečka. 17.11.: Tanja PODGORŠEK iz Celja - dečka, Suzana OST- REUH iz Laškega - dečka, Ro- sana ARNOL iz Celja - dekli- co, Brigita LEBAN iz Vojnika - dečka. 18.11.: Suzana KLAVS iz Laškega - dečka, Lucija MOČ- NIK iz Solčave - dečka. POROKE Celje Poročila sta se: Dejan JOŠT in Veronika VUČENOVIČ iz Celja. Laško Poročili so se: Rajko MESA- RIČ in Aleksandra LEŠNIK iz Petrovč, Srečko KRIŽMAN iz Trebnjega in Jasna ŽAGAR iz Celja, Bogdan PUNGARTNIK in Tanja RAVTER iz Laškega. Velenje Poročila sta se Albin LA- INŠČEK in Milena TIRŠEK, oba iz Velenja. Žalec Poročila sta se: Marjan COKAN iz Vrbja in Klavdija METLI ČAR iz Gotovelj. SMRTI Celje Umrli so: Ferdo ANDERLUH iz Celja, 68 let, Ivan GOUA iz Celja, 85 let, Marijan JERNEJ- ŠEK iz Ogorevca, 63 let, Lea ČMAK APFALTRERN iz Celja, 68 let, Mirko ARAUS iz Topolši- ce, 70 let, Viktor BEVC iz Vojni- ka, 85 let, Jože KOROŠEC iz Levca, 87 let, Viktor POTOČNIK iz Dobrovelj, 68 let, Anton KLAVŽAR iz Kozjega, 69 let. Laško Umrli so: Veronika KUKO- VEC iz Maribora, 69 let, Hele- na ZAVŠEK iz Tovstega nad Laškim, 85 let, Justina OC- VIRK iz Male Breze nad Laš- kim, 87 let, Martin GOMIN- ŠEK iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami, 27 let, Ivan ZIM- ŠEK iz Vrhovega pri Radečah, 80 let, Marija TREBEŽNIK iz Njivic pri Radečah, 70 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Agnes TERČIČ iz Cerovca pod Bočem, 84 let, Jožefa DENŽIČ iz Plesa, 79 let, Martin ŠKORJANEC iz Pijov- cev, 89 let in Frančiška ŽLAK iz Primoža pri Šentjurju, 75 let. Velenje ^ Umrli so: Angela ŽNIDAR- ŠIČ iz Planine pri Sevnici, 87 let, Amalija VRAČKO iz Matk, 74 let, Avguština ŠKORNIK iz Loke pri Žusmu, 73 let, Mar- tin OJSTERŠEK iz Velenja, 79 let, Ivana PRAZNIK iz Lokovi- ce, 70 let, Justina HRIBERŠEK iz Šoštanja, 86 let, Anton ŠMERC iz Podgore, 74 let, Ma- rija^ROGAN iz Velenja, 72 let, in Amalija PAJK TOVORNIK iz Rogaške Slatine, 74 let. Žalec Umrli so: Karolina FONDA iz Kamenč, 76 let, Amalija SATLER z Brega pri Polzeli, 61 let, Franjo MIKLAUŽIČ iz Tabora, 46 let, Alojzij BRADULA iz Zabukovi- ce, 84 let. Avgust POTOČAN iz Prebolda, 65 let, Jože BOHORČ iz Krškega, 49 let, Filip ŽOLGAR iz Loke pri Žusmu, 89 let. TRŽNICA »Prej pa moram povedati, zakaj sem se sploh oglasila. Če se že zbero v nedeljo pri nas ljudje iz Doljne vasi, bo prav, da jim malo postrežemo. Zato vas, dekleta, prosim, specite kaj sladkega, da bomo ponudili ljudem zraven vina še kaj malega za prigrizek.« »Mama, zakaj sva pa danes tako lepo oblečena?« se je čudil Dolinarjev Peter tisto nedeljo popoldne, ko je Anka posprav- ljala v red zadnje malenkosti po dvorišču. »Veliko ljudi pride danes k nam. Le glej, da boš priden in da se ne boš preveč umazal,« je naročala Petru, ko se je po poti proti Dolinarjevim že bližal mlad moški z veliko torbo v rokah. »Dober dan! Zdaj, ko vidim vas, tovarišica Anka, vem da sem prav prišel!« je glasno pozdravil s svojim južnjaš.kim naglasom. »Vi, pa menda ja ne boste vi, tovariš, govorili ljudem o krompirju?« je zmedeno vprašala Anka, ko je v čednem fantu spoznala uslužbenca iz okraja. »Prav mene so določili za to delo. Pa saj je pomembno, da pravočasno premagamo nevarnega sovražnika krompirja in obvarujemo prepotrebno hrano,« je resno povedal. »Boste stopili v hišo, dokler še ni ljudi?« »Anka, mlad sem še, zato ne vidim rad, če me ljudje vikajo!« se je delal Milivoj domačega in se hotel takoj prikupiti Anki. Iz žepa je potegnil veliko čokolado, ki je bila v tistem času pravi zaklad in jo ponudil Anki. »Na, vzemi in se malo posladkaj!« je še enkrat ponudil, ko je videl, da se Anka obotavlja sprejeti sladki dar. »Ne vem, saj vam ne bi bilo treba, tovariš!« »Milivoj, Milivoj mi reci in zares me ne vikaj, prosim te!« ji je vskočil v besedo in se žareče zazrl vanjo s svojimi temnimi očmi, da ji je postalo prav nerodno. »Naj bo! Zaradi sina jo bom vzela, saj nikoli ne dobi nič za priboljšek,« je govorila Anka, kot da bi se opravičevala zato, ker ji nekdo tako nepričakovano izkazuje svojo pozornost. »Kaj, tako velikega sine že imaš?« se je začudil Milivoj. »Škoda, da nisem tega prej vedel, bi tudi zate prinesel kakšno igračo,« se je dobrikal nezaupljivemu fantiču in ga pogladil po svetlih, kuštravih laseh. »Še pred vojno je bil rojen,« je tiho odgovorila. »In nikoli ne bom videl očeta, ker so ga ubili prekleti Rusi!« je nenadoma zakričal deček. Težke so te besede, še toliko težje, kadar pridejo iz ust šestletnega otroka, ki bi moral poznati samo igro in svetlobo življenja. Iz njegovega krika pa se je razločno slišalo, kako je obremenjen z grozljivimi sencami smrti. »Kdo ti je to rekel, otrok nesrečni?« je povzdignila Anka svoj glas. »Stric Ivan in stric Jožek, oba sta mi to povedala! Samo ti mi nikoli nič ne poveš!« je očitajoče gledal Peter mamo. »Še prehitro boš izvedel, kako kruto je lahko življenje, sine!« se je sklonil k Petru Milivoj in ga dvignil v naročje. »Nekoč ti bom morda povedal neko zgodbo, samo ne prej, dokler mi ne zrasteš do tu!« mu je pokazal svojo ramo in ga postavil nazaj na tla. Počasi so se pričeli zbirati na Dolinarjevem dvorišču ljudje, zato je moral Milivoj pustiti Petra in Anko, ki je zdaj hitela ponujati sosedom vino v znak gostoljubnosti. Vmes so čedna Osojnikova dekleta ponujala domače pecivo, da je postalo to nedeljsko popoldne po dolgem času zopet eno tistih lepih vaških srečanj, na katera so ljudje že čisto pozabili. Le malo so poslušali, kaj jim hoče dopovedati tovariš Milivoj o boju proti nekemu novemu zajedavcu, ki hoče za svoje preživetje snesti krompir. Ko pa je Milivoj iz skrbno zaprte škatlice privlekel na dan nekaj nesrečnih hroščkov, so ljudje, ki jim je Dolinarjevo vino že malo stopilo v glave, planili v smeh in še Milivoj sam je resno podvomil v neskončno nevarnost teh počasnih in navidez prav miroljubnih živali. »Kaj, če se za vsem tem vikom in krikom ne skriva kakšna protiameriška propaganda?« je pomislil sam pri sebi, stresel hrošče na tla in kolikor je bilo mogoče na kratko zaključil svoje govorjenje o preteči nevarnosti, ki grozi krompirjevim poljem. S prvim mrakom so se ljudje razšli, Milivoju pa se ni nikamor mudilo. Počutil se je že čisto domačega v Dolinarjevi hiši, ko sta sama s Petrom čakala na Anko, ki je tačas opravljala živino. »Praviš, da si bil vojak?« se je Milivoj prav po otročje pogovarjal s Petrom in si pridobil fantičevo zaupanje. »Seveda!« se je delal Peter važnega. »Takole sem streljal bum, bum, da sem pobil tiste Ruse, ki so ubili mojega očeta! »Kaj spet govoriš svoje neumnosti!« je okarala sina Anka, k je med vstopanjem v hišo ujela zadnje otrokove besede »Nikar ne zameri, tovariš Milivoj, Petrovim besedam!« se je strahom v očeh obrnila proti malemu uradniku. »Ne vem, kč je otroku. Mi, ki smo preživeli vojne grozote, počasi pozablja mo' nanje, njega pa vsak dan bolj mučijo podobe in strahovi katerih še ne more razumeti njegova otroška duša!« »Nikar ne misli, Anka, da smo samo mi, odrasli, občutili vs( tisto vojno grozo,« je počasi in premišljeno odvrnil Milivoj »Naj je bilo še tako hudo, mi smo nekako vedeli, kaj se godi ii zakaj trpimo. V otroke pa se je vrasel tisti nesrečni čas zastrupil je mlade duše s sovraštvom, s katerim bo marsikdi moral preživeti vse svoje življenje.« »Mislila sem, da bo v otroku sčasoma zamrl spomin n očeta, saj ga ni nikoli poznal. Zdaj pa vidim, da je vsak da huje!« je tiho potožila Anka svoje skrbi Milivoju. Peter ni razumel besed njunega pogovora, samo začuden je gledal mamo in tega, komaj poznanega strica, ki je zdaj pra čudno gledal Anko in s čisto spremenjenim glasom spregovfl ril: »Veš, zdi se mi, da je fantič ravno toUko odrasel, da mu n več dovolj samo mama. Zdaj vse bolj pogreša močno očetov roko, ob kateri bi se počutil varnega.« Kljub vse gostejšemu mraku, ki se je med stenami sobe Ž skoraj gostil v noč, je Anka dobro opazila nenavaden so Milivojevega zgovornega pogleda. Postalo ji je zelo nerodno i' v želji, da bi pobegnila pred tem, tako vabečim pogledom, j hitro začela prižigati luč v staro petrolejko. Kmalu so p prostoru pričele plesati čarobne sence trepetajoče svetlobe ii med te sence so se spletle Milivojeve besede. »Tvoj sin potrebuje očeta, morda pa ti še bolj potrebuje družbo zase, da ti tvoje mlado življenje ne odteče prehitro neskončno brezno sive brezčasnosti!« Zdaj je Milivoj svoje povedal in dolgo so čakale njegoV besede na odgovor. Začuda je zdaj tudi Peter čisto tih' poslušal, tako je samo ura na steni štela s svojim glasnii^ tiktakanjem trenutke, v katerih je morala Anka poiskati v seW besede odgovora. »Zdaj vem, zakaj je Milivoj zaigral vso to komedijo s tef koloradskim hroščem!« se je posvetilo v njeni glavi. »GotoV mi ne bi takole govoril, če se ne bi že prej pripravil! Tako lep so njegove besede, tako mu žari v očeh, da prav gotovo nek^ čuti do mene!« jo je obšlo spoznanje. »Tudi za otroka ima src^ to se hitro vidi,« je dalje tiho razmišljala in zazdelo se ji je, da v njej znova prebuja globoko zakopano žensko hrepenenje P'' ljubezni. Če vam časopisa niso dostavili na dom, ga lahko brezplačno dobite v oddelku malih ogla- sov Novega tednika na Prešernovi 19 v Celju v Šmartnem v Rožni dolini: Žolnir in trgovina Pri vodnja- ku; na Ljubečni, v Trnovljah, na Polulah - trgovine Potro- šnik, pizzerija Picikato na Teharjah in trgovina Novak v Košnici. V centru Celja pa v trgovinah Center na Lavi ter v Trubarjevi in Brodarjevi ulici; v trgovinah Potrošnik - Soča v Stanetovi, na Hudinji, na Ljubljanski in Mariborski cesti (Gaberje), na Ostrožnem in v Skalni kleti ter v trgovinah Tuš v Novi vasi in drogeriji v Stanetovi. MALI OGLASI - INFORMACIJE 25 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 INFORMACIJE KRONIKA 29 Amir Ima brata dvojčka. Muho gladovno stavka Zagovarjala sta se še preostala dva obdolženca Omerovic in Dobrajc - Sodišče neomajno v pripornih odločitvah Prejšnjo sredo se je na celj- Ikem okrožnem sodišču na- laljevala glavna obravnava oper osem oseb, ki jih ob- tžnica bremeni kaznivih lejanj neupravičene proi- zvodnje in prometa z mami- i Enako kot predhodniki, ši tudi Amir Omerovic in [obert Dobrajc v svojih za- [ovorih zatrdila, da z deja- Iji, navedenimi v obtožnici, timata nič skupnega, da sta krej po krivem obtožena. Ko je okrožni državni tožilec Bejan Markovič Amirja Ome- iroviča pobaral, da je iz poročila lajnega sodelavca policije raz- vidno, da naj bi mu Omerovič predlani dvakrat prodal po pol srama heroina, je obtoženi za- trdil: »Nikoli nisem nikomur ničesar prodal.« V nadaljeva- nju zagovora je javnost izvede- li, da ima Amir brata dvojčka Semirja, ki mu je zelo podoben in bi ju policija (tajni sodela- vec) lahko zamenjala ter tako ovadila napačno osebo. Na liprašanje tožilca, kje je nabav- ljal mamilo, ko ga je lani spom- ladi začel uživati, pa Omerovič hotel odgovoriti. Odločil se je, da na tožilčeva vprašanja ^loh ne bo več odgovarjal, je pa na vprašanje svoje zagovor- jiice odvetnice Nuše Maček, v {'takšnih razmerah je živela nje- pva družina, odgovoril, da je v stanovanju »kot na želez- niški postaji«, da je prihajalo in odhajalo veliko ljudi, da sta z bratom spala v isti sobi, kjer so policisti lani našli in zasegli majhno količino mamila ipd. Povedal je še, da je bil leta 1997 zaposlen kot natakar pri Muhu Amidžiču, ki ga je imel na su- mu, da se drogira in ga je zara- di tega dvakrat peljal na testira- nje k zdravniku, da bi dobil potrdilo in zagotovilo, da nje- gov delavec res ni uživalec ma- npla. Na vprašanje zagovorni- ce, ali bi bilo možno, da bi bil brat Semil prodal mamilo taj- nemu sodelavcu policije, pa je Amir Omerovič dejal, da je to možno, »sicer pa ni na meni, da o tem govorim, saj je Semil vendarle moj brat. Brata sem velikokrat opozarjal, naj ma- mila ne hrani doma, zdaj pa je tako, da on ni nič nastradal, jaz pa sem tukaj. Brat mi je sam priznal, da je dal zaseženo ma- milo v mojo posteljo.« Na vpra- šanje odvetnika Daniela Pla- ninšca, ali pozna Željka Žav- skega, je Omerovič odgovoril, da ga pozna, da mu je večkrat posodil avtomobil, rdeč jeep znamke mitsubishi pajero. Menda ga mu je posodil tudi na dan nekega koncerta v di- skoteki Jungle, na tisti dan, ko naj bi, kot piše v obtožnici, Žavski v gozdu blizu Celja iz- kopal skritega pol kilograma mamila heroin. Na vprašanje odvetnice Mačkove, kako je po aretaciji z njim ravnala polici- ja, je Omerovič odgovoril: »Ta- ko, kot da sem največji krimi- nalec.« V nadaljevanju zagovo- ra je Omerovič še povedal, da je soobtoženega Davorina Da- kiča srečeval v Amidžičevem lokalu, spoznal pa ga je v prevzgojnem domu za mlado- letnike v Radečah. Tudi obtoženi Robert Do- brajc zanika, da bi bil kdaj vpleten v trgovino z mamili, na glavni obravnavi je v sredo de- jal, da je prvotni zagovor podal pod pritiski policije in da je mamilo kupoval zgolj za lastne potrebe, in to na Primorskem od Italijanov. »Policisti so izko- ristili mojo abstinenčno krizo, da sem govoril tisto, kar so oni hoteli,« je zatrdil in potem še potrdil Amidžičev zagovor v tistem delu, ko je povedal, da je bil Amidžiču dolžan 1.800 nemških mark, da ga je upnik večkrat terjal in da mu je na koncu denar vrnil. Obramba je v nadaljevanju glavne obravnave predlagala zaslišanje izvedenca psihiatra, ki bi odgovoril na vprašanje, kako se obnašajo odvisniki v času abstinenčne krize in česa vse so zmožni, s tem pa bi se izkazala tudi morebitna kazen- ska odgovornost delavcev poli- cije. Prav tako je obramba zah- tevala zaslišanje Zlatka Petro- viča, osebo, ki je bila sprva vključena v obtožnico, potem pa jo je tožilec iz obtožnice izključil, kot tudi zaslišanje kri- minalistov Roberta Mravljaka in Rajka Kozmelja. Obramba tudi vztraja, naj sodišče obdol- žencem nemudoma omogoči poslušanje audio kaset s po- snetki telefonskih pogovorov med posameznimi obdolženci (tajno prisluškovanje), pred- sednik senata sodnik Branko Aubreht pa je dejal, da bo so- dišče to vsakomur omogočilo. Obramba je tudi prepričana, da je bil z uporabo posebnih prei- skovalnih ukrepov kršen zakon o kazenskem postopku in to namerava tudi dokazati. Odvetnik Planinšec je sodišču predlagal odpravo pripora^ za njegovega varovanca Željka Žav- skega, v obširni obrazložitvi pa je kot alternativno obliko predla- gal hišni pripor. Odpravo pripo- ra in takojšnji odhod v zapor na prestajarlje kazni iz naslova že pravnomočne sodbe je predla- gal tudi odvetnik Žiga Klim, ki brani obtoženega Amidžiča. Jav- nost je zdaj prvič slišala, da Ami- džič v priporu gladovno stavka, da je shujšal za 40 kilogramov in da je njegovo zdravstveno stanje zelo slabo. Zdravje in psihično počutje bi se mu bistveno izbolj- šala v zaporu, kjer vlada milejši režim, kot v priporu, je prepri- čan Klun. Senat je v sredo sprejel vrsto dokaznih predlogov, ki jih je predlagala obtožba, zavrnil oba predloga o odpravi pripo- ra, z navedbo, da mora o pred- logu Amidžičeve obrambe od- ločiti predsednik sodišča. Se- nat je tudi odredil zaslišanje Velije Hota iz Postojne, ki ga je tožilec prav tako izločil iz ob- tožnice. Na koncu glavne obravnave je obtoženi Amidžič senatu dejal, da se narokov ne bo udeleževal dokler ne bo slišal vseh posnetih kaset, saj je prepričan, da so nekatere izjave na trakovih zanj razbre- menilne. Tudi sam je povedal, da je s 115 kilogramov shujšal na 75, da mu pešajo pljuča, jetra in da je potreben psihia- tričnega zdravljenja. MARJELA AGREŽ Yo{o: SHERPA Posnetek iz razpravne dvorane. PROMETNE NEZGODE v vodnjak Na lokalni cesti zunaj na- selja Cerovec se je, v sredo 17. novembra zjutraj, pripe- tila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda znaša okoli pol milijona to- larjev. Petra N. (27) iz Cerovca je vozila osebni avtomobil po lo- kalni cesti iz smeri Svetega Florjana proti Rogaški Slatini. Zunaj naselja Cerovec je zape- ljala desno z vozišča na dvo- rišče stanovanjske hiše ter tr- čila v zidan vodnjak. Voznica je bila lažje ranjena, hude tele- sne poškodbe pa je utrpel so- potnik, 29-letni Boris Z., prav tako iz Cerovca. Povozil peško Na Mariborski cesti v Celju se je, v sredo 17. novembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudi ranjena peška, na vozilu pa je škode za približno 200 tisoč tolar- jev. Aleš S. (21) iz Gorice pri Šmartnem je vozil osebni av- tomobil po Mariborski cesti iz smeri Škofje vasi proti centru mesta. V Šmarjeti mu je z leve strani prečkala vozišče peška, 49-letna Marika K. iz Celja, v trčenju, ki je sledilo, pa je peška padla po cestišču in se hudo telesno poškodovala. Mimo Icoione vozil Na Ulici mesta Greven- broich v Celju se je, v sredo 17, novembra popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta dve osebi utrpeli hude tele- sne poškodbe. Boštjan Z. (23) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Uli- ci mesta Grevenbroich iz sme- ri Kersnikove ulice proti Do- brovi. Blizu križišča (Pod lipa- mi, Kraigherjeva) je po pasu za naravnost peljal mimo ko- lone vozil, ki je stala na pasu za zavijanje v levo, takrat pa sta po prehodu za pešce preč- kala vozišče 33-letna Diana S. in njen devetletni sin. Voznik Boštjan Z. je sicer močno zavi- ral, a trčenja ni mogel prepre- čiti. Oba pešca sta padla po vozišču in tam obležala, hudo telesno poškodovana. Izgubila oblast nad vozilom Na glavni cesti zunaj nase- lja Vrhovo se je, v sredo 17. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bile ra- njene tri oseb(^, ena huje. Na vozilih je škode za okoli 100 tisoč tolarjev. Karmen J. (26) iz Sevnice je vozila osebni avtomobil po delno zasneženi cesti iz smeri Vrhovega proti Sevnici. V bli- žini križišča za Prapretno je bila ob vozišču skupina ljudi, ki je pomagala ženski, ki je z avtomobilom zapeljala s ce- ste, takrat pa je voznica Kar- men J. izgubila oblast nad vo- zilom, ki je bočno drselo proti jarku na desni strani ceste in trčilo v skupino pešcev. Dva izmed njih, 20-letni Bogdan G. iz Prapretnega in 25-letni Ja- kob K. iz Vrhovega, sta bila lažje ranjena, 26-letni Damjan G. iz Prapretnega pa je utrpel hude telesne poškodbe. Na zasneženi cesti Na cesti Laško - Celje, zu- naj naselja Celje, se je, v petek 19. novembra dopold- ne, pripetila nezgoda, v kate- ri se je ena oseba hudo tele- sno poškodovala, gmotna škoda pa znaša približno 800 tisoč tolarjev. Karmela P. (43) iz Laškega je vozila osebni avtomobil iz Celja proti Laškem. Ko je pri- peljala v blagi desni pregledni ovinek, jo je na zasneženem vozišču zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčila v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprot- ne smeri vozil 42-letni Boško Š. V nesr-eči je hude telesne poškodbe utrpela voznica Karmela P. M.A. Radarji bodo • v petek, 26, novembra dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic, • v soboto, 27. novembra dopoldne na območju Laškega, v Popoldanskem času pa na območju Žalca, • v nedeljo, 28. novembra dopoldne na območju Celja, Popoldne pa na območju Rogaške Slatine, • v ponedeljek, 29. novembra dopoldne na območju Slo- venskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, • v torek, 30. novembra dopoldne na območju Žalca, v Popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v sredo, 1. decembra dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Celja ter • v četrtek, 2. decembra dopoldne na območju Slovenskih •Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. Laserski merilnik hitrosti bo do 1. decembra pogosteje ■Nameščen na območju Velenja in Mozirja. Eksplozivni zvarek Med raziskovanjem učinkov snovi se je 22. novembra lažje telesno poškodoval 16-letni Nejc iz Slovenskih Konjic. Radovedni Nejc je s po- močjo medmrežnih infor- macij izvedel, da je mogoče kar doma izdelati eksplo- zivno zmes. Po ponujenem receptu je zmešal žveplo, vodikov peroksid in aceton. Ko je k tej zmesi pritaknil ogenj, je nastala močna eksplozija, ki pa se je na srečo končala le z lažjimi telesnimi poškodbami. Naj bo tale vestička predvsem v opozorilo vsem, ki se pred bližajočimi se prazniki na- meravate ukvarjati s po- dobnimi raziskovalnimi de- li, ki znajo biti zelo nevar- na, tudi usodna. M.A. 30 KRONIKA NOČNE CVETKE • v sredo je Drago R. z izvija- čem grozil Vesni, Vesna pa mu je z nogo zbila orodje iz rok. To pa še ni vse. Vesna je možakarja krepko zgrabila in ga s strokov- nim borilnim metom vrgla na tla. Od zdaj bo imela Vesna pred nasilnikom mir. Ali pa se nema- ra motimo? • Alojzija je v sredo prijavila, da jo je na stopnišču v bloku na Ulici V prekomorske brigade napadel Boštjan K. Policisti so zadevo preverili" in napadalca predlagali v postopek pri sodni- ku za prekrške. • Pred tehniško šolo na Lavi je bil v četrtek dopoldne množični pretep. Na eni strani so bili fant- je iz Velenja, na drugi fantje s Svetine. Oboji imajo sicer že od nekdaj sloves dobrih pretepa- čev, četrtkov pretep, ko je bilo v igri tudi hladno orožje, koli in noži, pa se je končal brez zma- govalcev. Deževale so kletvice, bile so brce in bili so udarci, na koncu pa je tekla kri. Da ne bo zamere, naj navedemo še obe postavi: Velenjske pretepače so zastopali Suvad B., Aljoša P, Jasmin R, Sašo P, Zoran A., Denis J. in Nikola D. Svetinska ekipa je bila številčno šibkejša, bili so trije bratje, Lojze, Jože in Matej. • V četrtek zvečer se je v nase- lju na obrobju Celja dogajala srhljivka, ob kateri se človek pre- prosto vpraša, kam plovenno? Vse skupaj se je začelo tako, da je oče ocenil, da ima njegov mladoletni sin dovolj televizije in da je že čas, da se spravi spat. Ko je oče spoznal, da z besedami ne bo nič dosegel, je televizor ugasnil, takrat pa je fant vzkipel in očetu zagrozil, da ga bo ubil, če mu aparata takoj ne vključi in ga pusti pri miru. Zadeva je bila tako resna, da je bila potrebna policijska intervencija. • Gospod, ki je očitno rahlega potrpljenja, se prvega letošnjega snega ni razveselil. Ko je pred hišo v mestu, kjer stanuje, opa- zil, da se skupina fantov kepa in da je ena kepa končala na fasadi stavbe, je bil tako zelo razbur- jen, da je poklical na policijo. Patrulja je na kraju kepometa fante opozorila na nevarnost. Opozorilo je zaleglo po pravilu, da lepa beseda vedno lepo me- sto najde. • V Vojniku sta se v petek po- poldne sporekla in zmerjala so- seda Branko in Franc. Pri tem je bil Franc tako zelo agilen, da se je z motorno žago zapodil proti Branku, da je le-ta moral odsko- čiti. Motorka se ga je le toliko dotaknila, da mu je raztrgala oblačilo. • Zanimiva je tudi tale cvetka: Gospod B. se je v soboto v hotelu Merx zabaval z ženskami, jim plačeval pijačo in se sploh fino imel. Najdlje je z njim ostala mladenka, ki ji je gospod B. vneto naročal pijačo, da bi mu na koncu uspelo tisto, kar je imel ves čas v mislih. Pa je lepo- . tica rekla »ne« in se ni dala prepričati. Pobesneli gospod B. je svojo nočno spremljevalko potem prijavil na policiji. Pove- dal je, da je za njeno pijačo zapravil celo premoženje in gia ga je m]4ia ogoljufala, ker se je odločila v nasprotju z njegovimi pričakovanji in dejanji. Si zdaj predstavljate, da bi policija žen- sko ovadila za goljufijo, ker ni hotela v posteljo? No, kakšen greh bi mladenki kljub vs^u lahko pripisali, kajne? Mj\. Podrobno o zavarovanju sledi V Tekačevem je bil ogled kraja zločina in ne hišna preiskava, je pojasnil Zvone Cirkulan z zaslišanjem kriminali- stičnega tehnika PU Celje Zvoneta Cirkulana in sodne- ga izvedenca mag. Ervina Drašlerja se je prejšnji teden nadaljevala glavna obravna- va zoper Kristijana Kameni- ka, obtoženega, da je marca predlani v Tekačevem umo- ril štiri ljudi. Na začetku sojenja, ki se je nadaljevalo v sredo, je obdol- ženi Kamenik ponovno zahte- val, da sodišče razreši Nika Praznika, zagovornika po uradni dolžnosti, ker je mne- nja, da na obravnavo prihaja premalo pripravljen, senat pa je odločil, da bo o tem odločal šele koncem novembra, po na- rokih od 24. do 26. novembra. Zvone Cirkulan, ki je nepo- sredno po najdbi štirih trupel v Tekačevem sodeloval pri za- varovanju sledi, je pričal pr- vič, njegovo zaslišanje pa je predlagala Kamenikova obramba in mu zato postavlja- la vrsto vprašanj, na primer kako je sledi našel, kdo vse je hodil po prostorih, ki so jih preiskovali, kdaj in kako je naredil mavčni odlitek sledi obuvala, ki naj bi bilo Kameni- kovo, v kaj so bili obuti ostali preiskovalci ipd. Cirkulan, ki je v prostore, kjer so bile žrtve umorjene, stopil prvi, je povedal, da je bila njegova naloga ta, da za- varuje sledi na tleh, sledi obu- val in krvne sledi. V nadaljeva- nju je opravil daktiloskopski pregled in iskal mikrosledi, vse pa dokumentiral s foto- grafskimi posnetki. Pri odstra- nitvi trupla Štefana Poharca je opazil sledi prestopanja, ker pa je podobne odtise obuvala opazil pred tem v krvi v veži, v spalnici in v kleti, se je odločil, da bo izdelal mavčni odlitek, je povedal Cirkulan. Povedal je še, da so ugotovili, v kaj so bili obuti vsi štirje umorjeni, te sledi pa so potem izločili. Na nadaljnje vprašanje obrambe, zakaj na podstrešju ni našel nobenega orožja, je odgovoril, da preiskovalci v Tekačevem niso opravljali hi- šne preiskave, ampak so le iskali in zavarovali sledi. Na posebno vprašanje oziroma dilemo zagovornice odvetnice Marjetice Nosan glede izvir- nosti posnetkov s kraja zloči- na z video kamero, je zagoto- vil, da ima sodišče originalne posnetke. Na vprašanje obto- ženega Kristijana Kamenika, zakaj med izdelavo mavčnega odlitka, ko je čakal, da se ma- vec strdi, postopka (odlitka) ni fotografiral, je Zvone Cirku- lan odgovoril, da takrat še ni vedel, da gre za tako pomem- ben dokaz, na naslednje vpra- šanje, zakaj se je potem sploh odločil, da izdela mavčni odli- tek, pa je kriminalistični teh- nik odgovoril, da je odlitek boljši od fotografije, zlasti v svetlobnih pogojih v kleti, ko ni vedel, kako bodo fotografije izpadle. Predsednica senata Ingrid Lešnik je priči Cirkula- nu naročila, naj naslednji dan s seboj prinese obutev, ki jo je imel na nogah v času, ko je v Tekačevem iskal in zavaroval sledi. Na četrtkovem sojenju je obutev res prinesel s seboj in senatu, tožilcu in obrambi pokazal športne copate znam- ke Adidas universal. Izvedenec za daktiloskopi- jo mag. Ervin Drašler je na četrtkovem naroku ponovno izpovedal, da je sled obuvala, ki so jo obdelali z mavčnim odlitkom, identična z odti- som športnih copat znamke Nike, zaseženih med hišno preiskavo pri obtoženem Ka- meniku. Temu je dodal, da sta mavčni odlitek in športne copate prva obdelala Peter Novak in Bojan Udovič, stro- kovnjaka v Centru za krimi- nalistično tehnične preiska- ve, sam pa je pri tem delu prišel do enakih zaključkov, kot omenjena predhodnika, med drugim tudi do zaključ- ka, da »ima obtoženi Kame- nik lepo hojo, da čevljev ne švedra.« Da je na idenrifikaci- ji sledi obuval kot strokov- njak za daktiloskopijo in de- lavec omenjenega centra (zdaj je že upokojen, op. pis.) delal šest let in da imata tudi sodelavca Novak in Udovč že nekajletno prakso, je povedal Drašler, ko je odgovarjal na vprašanja predsednice sena- ta. Čepki na mavčnem odlit" ku in čepki s podplata se uje' majo v šestnajstih individual- nih značilnostih, je še pove! dal izvedenec, ta izsledek pj podkrepil s podatkom, da je možnost, da bi bili dve enaki značilnosti na dveh parih co' pat enaka razmerju 1 proti f milijon 290 tisoč. Senat je, na prošnjo okrožnega državnega tožilca Milana Birse, dovoli]: da se izvedenec Drašler do nadaljevanja glavne obravni ve (24. novembra) seznani i vsebino strokovnega mnenja^ ki so ga izdelali strokovnjaki iz Švice. MARJELAAGREŽ Kilogram mamila v avtomobilu Policisti PP Slovenske Konjice so IZ novembra nadzira- li promet in okoli poldneva ustavili voznika osebnega avtomobila, 26-letnega Konjičana Alojza Z. V avtomobilu sta bila poleg voznika še 24-letni Zlatko F. iz Slovenskih Konjic in 28-letni Krešo L., državljan R Hrvaške. Med pregledom so policisti našli in zasegli skoraj 1 kilogram marihuane. Zaradi suma, da gre za kaznivo dejanje neupra- vičene proizvodnje in prometa z mamili, so vse tri potnike pridržali, sicer pa pohcisti in kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. M.A. Delovna nesreča Doma v Resniku nad Zrečami se je 17. novembra popoldne hudo telesno poškodoval 28-letni Vlado P. Vlado je, kot so do zdaj ugotovili policisti, tega dne menjaval avtomobilske pnevmatike in jih polnil s pomočjo kompresorja. Pri tem se je z ventila snel nastavek, pritisk zraka pa je vrgel nastavek Vladu v oko. M.A. Spet onesnažena Paka Občani v Šoštanju so 17. novembra dopoldne opazili, da je reka Paka bolj umazana kot običajno. Preiskovalci s policijske postaje Velenje in kriminalisti iz Celja so, skupaj s pristojnimi strokovnimi službami, ugotovi- h, da je do onesnaženja prišlo zaradi luga, ki je odtekal iz iztočnega kanala v Termoelektrarni Šoštanj. Višina gmotne škode še ni ugotovljena. M.A. Požar v kuhinji v noči s sobote na nedeljo je izbruhnil požar v kuhinji stanovanjske hiše Dragice K. na Stranicah. Policisti, ki so bili na kraju požara, so med ogledom ugotovili, da je zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi na radijskem aparatu, od koder se je ogenj razširil na kuhinjske elemente. Požar je pogasila lastnica sama, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša približno 200 tisoč tolarjev. M.A. Elektrika ubila živino v hlevu Edvarda L. v Škalah je 19. novembra okoli 17. ure poginilo pet glav goveje živine. Do pogina treh krav in dveh telic je prišlo potem, ko so se, pod težo snega, pretrgali žični vodniki električne napeljave. Do stika elektrike z živino je prišlo preko vode v napajalnikih. Lastnik je oškodovan za okoli 800 tisoč tolarjev. M.A. MINI KRIMICI Pes se je dokazal v torek, 16. novembra nekaj čez peto uro zjutraj, sta dva neznanca dohitela in napadla 56-letnega Ivana K., ki je šel peš po parku ob Kersnikovi ulici v Velenju. Na srečo je Ivana spremljal pes, ki je v trenutku napada stekel proti neznanima . storilcema. Ta sta se prestrašila in praznih rok zbežala nekam v temnosivo jutro. Vandali na nočnem pohodu Za zdaj še neznani huligani so v noči s petka na soboto delovali na območju Laškega. Na Aškerčevem trgu so razbili steklo na vratih lokala Fotobrut in steklo na osebnem avtomobi- lu BMW, z osebnega avtomobi- la Renault expres pa so odlomili bočno ogledalo. V nadaljevanju uničevalskega pohoda po Mest- nem trgu so »frajerji« poškodo- vali osebni avtomobil Fiat Pun- to, na Osnovni šoli Primož Tru- bar pa so razbili steklo na vhod- nih vratih. Na koncu so se lotili še stekel na bivalnem kontej- nerju PUV Celje. S skupnimi močmi so lastnikom povzročili za okoli 80 tisoč tolarjev gmot- ne škode. Izginil traktor z gradbišča nove avtoceste na Ločici pri Vranskem je prejšnji četrtek neznano kam izginil rde- če-bel neregistriran kmetijski traktor IMT 565 DI special. Last- nik Jurij S. je oškodovan za okoli 1 milijon 500 tisoč tolarjev. Orožje brez papirjev Prejšnji četrtek so šmarski policisti opravili hišno preiska- vo pri Cvetku K. in našli malo- kalibersko puško, lovsko puško šibrenico in ustrezne naboje. Orožje, ki ga je Cvetko posedo- val brez ustreznih dokumen- tov, so mu policisti zasegli, kot tudi električne detonatorje ter smodnik. Zaradi nedovoljene posesti orožja in streliva se bo Cvetko K. zagovarjal pri sodni- ku za prekrške. Fakini nad Fakina Naznani storilci so se v no(^ na 20. november lotili svetlob- nega reklamnega napisa trgovi- ne Fakin na Mestnem trgu v Žalcu. S snežnimi kepami, ki so jih metali v steklo, so lastnici lokala oziroma napisa Milici B. povzročili za okoli 100 tisoč, tolarjev gmotne škode. Podobno so se nepridipravi lotili svetlobnega napisa me- sarstva Valand na Podjavorško- vi ulici v Celju. Z metanjem kep vanj so lastniku povzročili za približno 50 tisoč tolarjev ško- de. Jezni Andrej v gostinski lokal Romski vre- lec v Globokem se je 20. no- vembra zvečer primajal Andrej P. Ko je točajki naročil, naj mu prinese vinca, je bil zavrnjen, to pa ga je tako zelo razhudilo, da je pričel razbijati gostilniški in- ventar. Podri je elektronski igralni aparat, zlomil več miz ter poškodoval točilni pult in točilni avtomat. V razbijaški vnemi sta ga ustavila policista PP Laško, sicer pa je Andrej lastnico Štefanijo P. oškodoval za približno 300 tisoč tolarjev. Prizanesljivi roparji Minuli petek ponoči je 18- letni Darko K., v sodelovanju z dvema pajdašema, vstopil v pi- sarno na železniški postaji v Štorah in se tam lotil delavca Igorja K. Ko so prišleki od de- lavca zahtevali, da jim izroči ves denar, ta pa tega ni storil, so ga fizično napadli. Pred nadaljnji- mi udarci jim je Igor K. pobeg- nil, to okoliščino pa so roparji s pridom izkoristili in iz predala pobrali ves denar. Ko se je Igor vrnil v pisarno, so mu neznanci del denarja vrnili, 11.500 tolar- jev pa so le ukradli. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., 10 direktor: Jože Cerovšek. fl nadzorni svet: Milena Brečkolj Poklič - predsednica, Matjaž a Jamnikar in Tone Vrabl. m poslovni sekretar: Suzana Roberl Podjetje opravlja časopisno- J založniško, radijsko in agencijsko^ tržno dejavnost. Naslov: Prešerna va 19, 3000 Celje, i telefon (063) 422-50,< 1 fax: 441-032, i Novi tednik izhaja vsak četrtek,^ Gena izvoda je 280 tolarjev ■ i Naročnine: Majda Klanšek. ^ Mesečna naročnina je 930 tolarjev^ Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Š NenaroČenih rokopisov i in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij' d.d., Ljubljana, Dunajska 5, ^ direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode,! za katere se plačuje 8% davek q na dodano vrednost. J mmm\i\ Odgovorni urednik Branko Stamejčič. Urednica Nov^a tednika Milena B. Poklič. . Urednica: Tatjana Cvirn. ' Uredništro: Marjela Agrež, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lddč, Gregor Katič, Urška SeEnik, Ivana Stamejčič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik; Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Geiteš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone VrahJ. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja telinike: Bojan Pišek. Telefon studia (za otidaje v živo): 4900-880, 4900-881 E-mail: Radio@NT-RC.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič I^opaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Camien Koprivica, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 £ax: 441-032, 443-511 E-mail: Agendja@NT-RC.si INFORMACIJE 31 32 ZANIMIVOSTI Celjan, ki je zvabil Ljubljano iz postelje Konec tedna, ko je znana viška gostilna Žabar navadno zaprta, se je pred njo kadilo in vonj po pečenem kostanju je kar vabil. Zunaj so se gnetli skoraj vsi, ki v slovenski glas- bi nekaj pomenijo. Prišel je mojster Mojmir Se- pe-Mojzes, ki je sredi tedna z ostro sabljo odbil čep na sodu novega francoskega mladega vina, bil v soboto sredi poldne- va na pokušini odličnega sil- vanca in v nedeljo zvečer že vodil orkester RTV Slovenije na Unicefovi dobrodelni prire- ditvi. Še ko je bil v službi, ni toliko delal kot zdaj, ko je upo- kojenec. Bila je njegova Majda Sepe, ki je takoj povzdignila glas in okregala Dušana Vel- kavrba, pisca neštetih popev- karskih besedil in avtorja kupa slovenskih popevk, češ, prem- lad si, zato ne govori, da pred leti nismo smeli peti v slovenš- čini. »Sama,« je dejala Majda, »sem zapela več kot petsto po- pevk in vse v slovenščini. Le če sem hotela, sem kakšno zapela tudi v angleščini.« Prišel je ostri televizijski ko- mentator Jože Hudeček, ki ima v gostilni Žabar svojo drugo dnevno sobo, v kateri je napisal največ komentarjev, ki so po- tem udarno odmevali po osred- njem televizijskem dnevniku. Normalno, da je bil tudi Jure Robežnik, kajti v njegovo čast se je vse to dogajalo, saj je Založba kaset in plošč RTV Slo- venija izdala njegovo zgoščen- ko »Življenje je vrtiljak«. Prišla je Elza Budau, pa Nino Robič in pisatelj Igor Torkar, pevec Andrej Šifrer in drugi. Vsega tega pa je bil kriv Celjan Ivo Umek, ki je direktor te založbe. Tisti Ljubljančani, ki dajo kaj nase, gredo vsak konec tedna na vikend. Če pa že morajo po sili razmer ostati doma, gredo na tržnico in tam toliko časa kupujejo, da koga srečajo, sa- mo zato, da bo ta lahko potrdil, da so bih res na tržnici. Kajti ne biti na tržnici je skoraj toliko kot ne biti na vikendu, kar pa pomeni, da nisi nič. In te ljudi je Ivo Umek sredi dopoldneva in konec tedna spravil v gostilno Žabar. Podvig, ki doslej ni uspel še nikomur. Da je Žabar odprl v soboto vrata, je bil kriv Jure Robežnik, kajti njegov oče se je rodil v tej hiši. In Milan, Milč kot mu pra- vijo, ki zdaj vodi Žabarja, se piše Robežnik in stara Žabar'ca, Robežnikova, je bila sošolka stare gospe Konškove, ki jo poz- na poleg Slovenije, ki se redno ustavlja na Trojanah, vsaj še pol potujočega sveta. »Radi smo imeh Jureta Robežnika,« je de- jal Jože Hudeček, »pa ne samo zato, ker je bil v redu fant, ampak tudi zato, ker je imel sredstva, kot se temu reče da- nes. Bil je glasbenik in iz ugled- ne in bogate družine, mi pa smo bili primestni sanjači, ki smo sanjali, kako bomo nekoč pesniki in pisatelji. On je igral in imel sredstva, da smo lahko modrovah pozno v noč.« Potem so se razlegali zvoki Plesa oblakov, pa Treh korakov v modro, Vrtiljaka in Verujem v pravljice. In kljub lepim melo- dijam si niso mogh kaj, da ne bi z zavistjo pripovedovali zgodbe o ropu stare Žabar'ce. Sredi no- či so v hišo vdrli zamaskirani roparji. VedeU so, kje ima stara gospa trezor z nakitom. Nič si niso pomišljah, takoj so se od- ■ pravili proti točno določeni sli- ki, jo dvignili in jo pobrisali s plenom. Koliko je bilo plena, še danes ni znano, govorijo samo o nekaj milijonov mark vred- nem nakitu. Tudi roparjev še niso odkrih in kot vedo poveda- ti dobro poučeni viški gostilniš- ki viri, jih tudi nikoli ne bodo. Še danes govorijo, da so gospo oropali tisti, ki pravzaprav skr- bijo za našo varnost, vendar so to samo govorice. NINA KAVRAN-ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM! Panika Mlakar iz Šentjanža nad Štorami nam je poslala šalo o nesrečnem očku. Samo da žena ne izve »Zdravo, Janez, kako gre?« »Slabo, slabo. Oče sem postal« »To je vendar čudovito! In kako se kaj počuti žena?« »Raje molči. Ubila me bo, ko bo izvedela.« VITEZI BELEGA MESTA Svetovni prvaic v igranju na frajtonarico V italijanskem mestu Monsano je bilo konec tedna, 19. in 20. novembra, svetovno prvenstvi igranju na diatonično harmoniko, ki se ga je udeležil tudi Robert Goter iz Laz pri Velenju. V absolu kategoriji in v kategoriji parov je osvojil prvo mesto in postal svetovni prvak. V ponedeljek so mi domačih Lazah pripravili prisrčen sprejem, na katerem so ga pozdravili domala vsi vašča Triindvajsetletni Robert Goter (na sUki s pokalom v rokah med mamo in očetom) je štud ekonomije, diatonično harmoniko pa igra od devetega leta dalje. K.L., Foto: L. OJSTERŠ Zgodba »drobnega« krompirja Pri Papeževih v Dobletini pri Nazarjah so zadovoljni z letoš- njo letino-krompirja. Približno 300 gajbic so ga pridelali, saj je krompir zelo dobro obrodil. Pri pobiranju je Mariji Papež in njenim pomagal tudi nečak, 13-letni Matjaž Govšek, ki je našel največji krompir - kar kilogram je tehtal, ko so ga položili na tehnico. In da bi bila mera polna, je navihanec doma omenil, da je bil to naj- bolj droben krompir, ki ga je našel na tetini njivi. US REPORTAŽA 33 Iz Rimskih Toplic v Cleveland Mateja Kralj je v Clevelandu v ZDA našla svoj jaz in drugi dom Svet je resnično majhen! iko bi sicer ob obisku Cle- landa srečala Matejo alj iz Rimskih Toplic, s tero sva nekajkrat govo- i, ko je med počitnicami lala v Kompasovi poslo- Inici Laško. Mateja je od krat že četrto leto v Ame- ivrščajo v sam vrh na stari 5^elini (med pomembnimi de- lavnostmi so £)stali tehnični Pregledi, pooblastila za regi- stracijo vozil, tekoče servisira- nje...). v strukturi dolgoletnega f^zvoja pomoči na cesti so do- delali sistem obveščanja, zato vseh jubilejih ne gre pozabi- }. koliko voznikov v stiski se ima zahvaliti za učinkovito ^ pravočasno reševanje zagat cesti. Zadnji primer so po- slabšane vozne razmere in obi- ''ca snežnih padavin, ko so eki- na terenu v ekstremnih po- bojih delale nepretrgoma 24 ur. teh dneh so opravih trikrat ^ nujnih posredovanj in pre- vozov kot sicer (največ na av- tocesti, predvsem zaradi pre- velikih hitrosti zlasti mladih voznikov ter pomanjkljive zimske opreme vozil), do izra- za pa je prišla visoka strokovna usposobljenost in marljivost zaposlenih. Nemalo je bilo celo primerov, ko so delavci AMZS na kraj nezgode prišli še pred policisti. Standarde glede odzivnih časov so na AMZS dosegli že davno. V prihodnje naj bi voz- niki, potrebni pomoči na cesti, na prihod ekipe čakali še manj časa, dograditi pa nameravajo tudi sistem zagotavljanja na- domestnega vozila. Služba Pomoč-informacije (vlečna služba, reševanje, pre- vozi, informatika, dispečerstvo idr.) je danes prilagojena sodob- nemu managementu, toda sta- rejši vozniki se bodo zagotovo spomnili, da je AMZS za reševa- nje in prevoze nekoč uporabljal vojaško compagnolo AR 55 s platneno streho in vrati, ki je na zadku imela nameščeno vlečno vrv, za seboj pa je vlekla enoo- sno prikolico. Delavci podjetja so se naokoli vozili z rabljenimi fički, ki so jih kasneje nadome- stili IMV-jevi kombiji in Zastavi- na vozila. Danes so za te naloge »zadolžena« Mercedesova vo- zila z najsodobnejšimi nadgrad- njami. V celjski poslovni enoti so nedavno tega nabavili mer- cedes atego, opremljen po evropskih normativih. Celjska AMZS je med najso- dobnejšimi in najučinkovitejši- mi v državi, v njej pa je zaposle- nih 31 delavcev. Direktor Ivan Karo stavi na lojalnost zaposle- nih, fluktuacije skoraj ni. Ob- stoječi kader bodo še dodatno izobrazili in ga dopolnili z viso- kostrokovnim kadrom, zlasti tehničnih in organizacijskih strok. Podjetje namerava pri- dobiti še nove servisne dejav- nosti, dosedanje pa sprotno dograjevati s sodobnimi kom- ponentami. »Na cesti nikoli nisi sam,« je geslo delavcev AMZS. Članske ugodnosti: brez- plačno popravilo manjših ok- var na vozilu, brezplačen pre- voz pokvarjenega vozila do 80 km in brezplačen prevoz v prometni nezgodi poškodova- nega vozila, po katerega se bodo zapeljali do 50 km izven slovensMh meja. Podrobnejše informacije so na voljo v vseh poslovnih enotah AMZS, z nji- mi pa se lahko seznanite tudi v zgibanki »Modro je biti naš član«. V primeru težje nezgode ali smrti kot posledice uporabe motornega vozila vam nudijo tudi finančno pomoč. Modro je biti njihov član - za poti brez skrbi. EP Vozni park jamči hitro in zanesljivo reševanje v prometnih nezgodah, zlasti v primerih nudenja pomoči, ko avtomobil voznika pusti na cedilu. Najsodobnejša računalniška naprava za merjenje in nastavi- teu geometrije podvozja zagotavlja optimalno lego avtomo- bila na cesti, boljšo vodljivost in maksimalno zmanjšuje obrabo pnevmatik. Pri AMZS tovrstne preglede priporočajo "sa; dvakrat letno oziroma po vsakem mehanskem posegu v podvozje. Uslužbenci AMZS poskrbijo za urejanje formalnosti pri registraciji in zavarovanju motornih vozil. V turističnem biroju AMZS dobite vse potrebne informacije v zvezi z včlanjevanjem (tudi na intemetu http:// www.amzs.si), izdajo mednarodnih vozniških dovoljenj, do- voljenj za vožnjo tujega motornega vozila izven meja RS, mednarodnimi karticami za kampiranje (CCI), izdajo knji- žic za mednarodno touring pomoč s kreditnimi pismi AIT, članom pa bodo tudi tehnično svetovali. Telefonsko številko 987 nam zavida vsa Evropa. AMZS je z njo zagotovila dostop do najbližje poslovne enote v državi, ne glede na lokacijo klicočega. Leta 1996 so opremili še vulkanizersko delavnico. V kratkem času »preobu- jejo« vozilo, ne glede na znamko in dimenzijo pnevmatik. Ena glavnih dejavnosti so tehnični in preventivni pregledi motornih in priklopnih vozil. Letno jih v celjski AMZS opravijo preko 40 tisoč. MODRO JE BITI NAS ČLAN - ZA POTI BREZ SKRBI - TEL. 987 Št. 47. • 25. november 1999 36 GUSBA S harmoniko v novo tisočletje Zoran Zorko predstavlja nov album Millenium in nov pristop k igranju harmonike »Nov CD in kaseta z naslo- vom Millenium prinašata tudi novo glasbeno skupino in s tem tudi nov pristop k igranju z diatonično harmoniko. Gre za igranje drugih glasbenih zvrsti, ne samo v narodno za- bavni glasbi. Prvi projekt je zasnovan na podlagi svetovnih uspešnic, ki so po mojem oku- su in okusu producenta Mateja Kovšeta,« pravi Zoran Zorko o novem albumu, ki bo izšel čez nekaj dni pri ZKP RTV Slove- nija. Že naslov projekta kaže na to, kar se bo po njihovem dogajalo v naslednjem tisočletju z diatonič- no harmoniko. Prej so ljudje poslušaU le polko in valček, od zdaj naprej pa bodo lahko slišali tudi kaj novega. Upajo, da bodo imeli veliko nastopov, na katerih bodo pred- stavili projekt in način igranja širšemu občinstvu, ne samo po Sloveniji. »Trudili se bomo pri- praviti koncerte na čim višjem nivoju. Imamo kar nekaj odprtih vrat za tuje odre. Da pa lahko uresničimo te želje, te sanje, imam za sabo tudi ekipo, ki srbi za promocijo mojega imena in benda. To sta Matjaž Medved, ki srbi za organizacijo koncertov in za usklajevanje rokov koncer- tov, in Rok Rakita, ki srbi za marketing ter ostali zunanji so- delavci,« pravi Zoran Zorko. Dobili so zanimivo ponudbo iz tujine. To je ponudba založbe BMG iz Nemčije. »Material bo- mo posneli v Nemčiji. Imajo svo- je studie, slišali so posnetke, za- dovoljni so, ampak vztrajajo na avtorskih skladbah. Glede na to, da je BMG ena največjih založb v Evropi, pričakujemo zelo velik odziv na trgu. Za takšen projekt, ki ga nameravamo narediti, je zelo pomembno, da vzpostavi- mo komunikacijo med ljudmi in nami. Generalka so živi nastopi. kakršen je bil tudi sobotni v Štibrcu v Celju, da pridemo iz zaklonišča, v katerem vadimo in se ljudem predstavimo. Če bo odziv dober, bomo nadgrajevali, če bo odziv negativen, pa bomo še bolj nadgradili. Naši nastopi niso veseličnega značaja, igra- mo samo na koncertih. Moto naše skupine je; če poslušaš ka- seto doma, si jo zavrti in jo poslušaj, ko prideš na koncert glej, kaj se dogaja na odru.« Slavko Bojnec, akustični kita- rist, dodaja: »Z Zoranom deluje- va že nekaj let. Razumel sem njegove glasbene načrte in smo začeli. Prej sem igral pri nekate- rih skupinah, narodnozabavnih in zabavnih in celo težkometal- nih. Prodal sem nekaj kitar, da sem si lahko kupil eno dobro akustično in smo začeli s projek- tom.« Tomaž Bednički - Peps, bob- nar: »Igral sem samo pri skupini Deseti brat. Ta projekt se mi je zdel zelo zanimiv, malo druga- čen od prejšnje začrtane poti harmonike. Vidim novo pers- pektivo, nova obzorja, čeprav sam na svojem inštrumentu ne delam kakšnih novih stvari.« Dejan Zorman, basist: »Sre- čali smo se zelo naključno, na poroki, kjer sem igral s prejšnjim ansamblom Bacardi. Zaigrali smo skupaj, ker basista takrat ni bilo. Ujeli smo se in Zoran me je povabil k projektu, ki se mi zdi čisto odpičena zadeva. Drugače sem akademski glasbenik, igral sem v operi v Mariboru in mari- borski filharmoniji. Te stvari ne gredo skupaj, ker je povsod veli- ko dela, Zoranova ideja pa se mi zdi nekaj novega. Mislim, da nam bo uspelo in sem zato tam pustil službo.« SIMONA BRGLEZ Foto: MATJAŽ MEDVED GLASBENA UGANKA Ali jili poznate? V prejšnji številki Novega tednika sta bila v rubriki Ali jih poznate? na fotografiji dva glasbenika, članica Ve- selih Štajerk Loti Žlaus in član Vitezov polk in valčkov Pavle Knez. Vprašanje pa vam je delalo kar nekaj te- žav. Dobili smo 25 dopisnic in razglednic z odgovori, med katerimi pa jih je bilo pravilnih 21. Tokrat bomo podelih samo eno nagrado našega pokrovi- telja, založbe MIMIK Mira Klinca iz Liboj. CD ansambla Savinja »Žlahta raztrgana plahta« bo dobila Lidija Štor, Trnoveljska cesta 54, Celje. Osem veselih žensk se lah- ko pohvali, da ima za moža glasbenika. To niso navadni glasbeniki, ampak jih je kar sedem imelo in še ima svoje zelo uspešne, poznane in ce- njene ansamble. Možje žena na sliki zadnjih pet let nasto- pajo skupaj v skupini, ki pre- seneti povsod, kjerkoli se po- javi. Nič manj navdušene pa niso njihove soproge, ki jih spremljajo na vseh nastopih, medtem ko so jih prej največ- krat čakale doma. Ženske ima- jo v rokah instrumente, ki jih igrajo njihovi možje. Kako se imenuje glasbena skupina, ki ima ob sebi razigrana dekleta? Odgovore pričakujemo do po- nedeljka, 29. novembra. TV Revija v Libojah V nedeljo, 28. novembra, bo ob 14. in 17. uri v Libojah 27. revija narodno zabavne glasbe, ki jo pripravlja Kultur^ no društvo Svoboda Liboje. | To je tretja najstarejša tovrstna glasbena prireditev vi Sloveniji za festivalom na Ptuju in v Števerjanu. Revija ni; tekmovalnega značaja, ampak pomeni prijetno druženje] vseh, ki imajo radi narodno zabavno glasbo. Programski vodja revije, znani glasbenik Miro Kline, je povedal, da so1 tudi letos imeh težave z vsemi, ki so želeli nastopiU na revijjj V nedeljo bodo za libojskem odru zaigrali: Slovenski zvoki;! Rosa, Zupan, Izvir, Zeme, Trio Pogladič, Mlade frajle, Vitezi polk in valčkov, Harmonikarski orkester Rudnika Velenje, Klaužar, Cvet, Šaleški fantje, Slovenjegoriški kvintet, Vigred,: Dan in noč, Podkrajski fantje in ansambel Mira Klinca.^^ Nastopil bo tudi Klobasekov Pepi, program pa bo vodil Jože Galič. Pokrovitelj revije je KILI Liboje, sodelujejo pa tudi radijske postaje Celje, Šmarje pri Jelšah, Goldi Prebold in Polzela. TV Kvintet Dori v Treh lilijah Kvintet Dori bo predstavil kaseto in CD »Dori naše je ime«ii četrtek, 25. novembra, ob 19.30 uri v Treh lilijah v Laškem. Ni' prireditvi »Dorijev večer« bodo kot gostje nastopili ansambl 1 Slak in Čuki ter Vili Resnik in Oto Pestner, za humor pa b(' poskrbela Morda kronika. T't' VIŽA STOLETJA Glasujte za najljubšo skladbo s pomočjo poslušalcev ne- katerih slovenskih radijskih postaj (tudi Radia Celje), gledalcev združenja lokal- nih televizij Slovenije in dru- gih T V postaj, ki bodo sode- lovale v takoimenovani tretji mreži ter s pomočjo bralcev Večera, Slovenskih novic in Novega tednika bomo skupaj poiskali naj vižo stoletja slo- venske narodnozabavne glasbe. Kot osnova pri izboru 50 naj viž nam bo pomagala enciklo- pedija slovenske narodnoza- bavne glasbe prof. Ivana Siv- ca. Akcija bo trajala dva mese- ca. Vsak teden bo objavljen v časopisih spisek vedno drugih 10 viž in kupon za glasovanje. Tedensko bomo štiri viže uvr- stili v tako imenovano skrinjo, v kateri se bo po petih tednih glasovanja zbralo 20 viž, ki jih bomo predstavili na finalni prireditvi v začetku februarja. Teh 20 finalnih viž bomo ponovno objavih s kuponom in tako bomo z glasovi, doblje- nimi s pomočjo bralcev, po- slušalcev in gledalcev ter obi- skovalcev v dvorani na finalni prireditvi dobili dobitnike zla- te, srebrne in bronaste skrinje naj viže slovenske narodnoza- bavne glasbe. Televizijsko bomo akcijo predstavljali vsak četrtek med 21. in 22. uro na VTV, ki bo nosilec akcije v imenu združe- ^ nja lokalnih televizij Sloveni je. Vaše sodelovanje je prepro sto: na Radiu Celje bosti predloge poslušali ob pone deljkih zvečer v glasbeni od daji Vrtiljak polk in valčkov, kuponi pa bodo objavljeni v četrtek v Novem tedniku. Na kupon napišete vaš predlog .za naj vižo stoletja in ga poš- ljete do ponedeljka, 29. nO' vembra, na uredništvo Novi tednik, Prešernova 19, Celje s pripisom »Za naj vižo stolet j a«. Predlogi so: Na paure (Štir je kovači). Rdeči cvet (Beneški fantje). Na Golici (Avsenik) Veseli Ribničan (Andrej Blu mauer). Savinjska dolina (Vi tezi polk in valčkov). Naj živ vesela družba (ans. Rupar) Le tebe bom ljubil (Slovenija) Ljubezen mamina (Flere), So sed, dober dan (Fantje z vsel vetrov). Tam, kjer murke cve to (Avsenik). Meta Malus LUNINE BUKVE 2000 LUNIN KOLEDAR Lunine bukve 2000 z luninim kole- daijem so letos bogatejše in obširnej- še od lansk^ izdaje. Dodali smo še osem strani. Naj opo- zorimo še zlasti na vrtni koledar Slav- ka Zgonca, ki vas bo vsak mesec vo- dil po opravilih, ki so razdeljena na sobne rastline, okenske in balkonske rastline, okrasni vrt, zelenjavni vrt, sadovnjak in vinograd, svoj astrološ- ki nasvet pa dodaja še Meta Malus. Poleg že ustaljenih rubrik luninega koledarja boste lahko prebrali še o zdravljenju s kamni in kaj vam prina- ša kitajski horoskop. Kot novost smo dodali tudi horoskop za va.še štirinožne ljubljenčke - pse. Ker ste imeli lani precej pripomb na drago poštnino z odkupom, smo se letos odločili za navadno pošiljanje koledaija. Zato vam bomo po naroči- lu najprej poslali položnico z ustrez-, no ceno, kjer so poleg Luninih bukev zajeti tudi drugi stroški, kot so pošt- nina, položnica, DDV itn. Če se bo- ste odločili postati redni naročnik, bo- ste imeli 10 % popust in boste za Lunine bukve odšteli 875 SIT; če bo- ste le enkratni kupec, vas bo izvod stal 972 SIT. Zato vas prosimo, da se pri naročilu opredelite za eno ali dru- go možnost (tudi če boste naročilo sporočili na avtomatski odzivnik, ki dela 24 ur na dan). Lunine bukve bo- ste po plačilu položnice prejeli z na- vadno pošto na vaš naslov. Na ta na- čin smo vam omogočili, da boste le- tošnje Lunine bukve kupili ceneje kot lani. Hkrati vas obveščamo, da je mogo- če Lunine bukve kupiti tudi v knji- garnah, Delovi prodajni mreži in na 300 prodajnih mestih Pošte po vsej Sloveniji, in"sicer po 972 SIT. Naročila sprejemamo do razpro- ^je na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna cesta 14,1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu (061) 13 77 542. Če bo vključen avto- matski odzivnik, vas prosimo, da pustite točen naslov in tudi poda- tek, če želite postati redni naroč- nik. GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS ROBBIE WILLIAMS se je s ivojo novo popevko »She's fhe One«, sneto z mega uspe- inega albuma »IVe Been Ex- )ecting You«, zavihtel narav- lost na vrh britanske lestvice laj bolje prodajnih single )lošč in od tam na četrto me- ;to porinil bivšo spajsico Geri ^allivvell in njeno »Lift Me Jp«. Drugo mesto je s hip-hop )oskočnico »Will 2K« - prired- )0 odlične »Kock The Casbah« mltnih The Glasb - zasedel A^ill Smith, na tretje mesto pa ;e je povzpela nova najstniška itrakcija Al s skladbo »Every- ime«. Geri je tako na vrhu držala le teden dni, nič kaj laljša pa ni bila njena izredno odmevna romanca z medij- ikim mogotcem Ghrisom Evansom, ki je med drugim tudi lastnik znamenite angleš- ke radijske postaje Virgin Ra- dio. Na podelitvi prestižnih in med glasbeniki zelo cenjenih nagrad, ki jih že vrsto let po- deljuje vodilni ameriški glas- beni magazin BILLBOARD, sta največ nagrad prejela KID ROČK in LAURVN HILL. 28 letni hip-hop ročk hibrid je s skladbo »Batvvitdaba« zmagal kar v treh kategorijah (pop, hard-rock in moderni ročk), prav toliko nagrad pa je do- mov odnesla hip-hop kraljica Lauryn. Med nagrajenci velja omeniti še vse popularnejše rockerje Limp Bizkit, dekliš- ko covvgirl zasedbo Dixie Chicks, metalce Korn, britan- skega big-beat prvaka Fatboya Slima, latinosa Ricky Martina in rapperja Eminema. Najpopularnejši boy-bend na svetu, orlandski BACKSTREET BOYS, je z za- ložbo Jive, pod okriljem kate- re je izšel tudi njihov v več milijonski nakladi prodan ak- tualni album »Millenium«, podpisal pogodbo, težko kar 60 milijonov dolarjev. Howie D., Kevin, Nick, Brian in A.J. bodo za diskografskega mo- gotca Clivea Calderja posneli še pet LP-jev, prvi izmed njih pa naj bi izšel septembra pri- hodnje leto. Kanadska pop diva CELINE DION je te dni svoje zveste podanike spet osrečila z no- vim albumom. LP »Ali the Way« poleg osmih njenih naj- večjih uspešnic prinaša še osem novih skladb, med njimi tudi duet z lani umrlim Fran- kom Sinatro. Pod istim naslo- vom kot album bo v drugi polovici prihodnjega leta izšla tudi njena avtobiografija, ki jo 30-letna Celine že pripravlja ob asistenci znanega kanad- skega pisatelja Georgesa-He- berta Germaina. Odsluženi 55-letni kralj v sedemdesetih zelo popularne- ga glam-rocka Paul Francis Gadd alias GARY GLITTER bo naslednje štiri mesece pre- živel za rešetkami. Prikriti pe- dofil je imel na svojem raču- nalniku shranjenih več tisoč slik s pornografsko vsebino, med katerimi je bilo tudi pre- cej takšnih, ki so prikazovale posiljene in mučene otroke. Na glasbeno sceno se spet vračajo praočetje elektronske glasbe, nemški KRAFT- WERK. Single »Expo 2000«, ki bo tudi uradna pesem istoi- menske svetovne razstave, ki se bo odvijala v nemškem Hanoverju med julijem in ok- tobrom, bo njihov prvi v tem desetletju, kupiti pa ga bo mogoče že v prvih dneh pri- hodnjega meseca. Kraftvverk baje pripravljajo tudi skladbe za nov album, prvi po leta 1986 objavljenemu »Electric Cafe«. Dobra tri leta po tragični smrti najbolj čislanega hip- hop gobezdača devetdesetih 2PACA SHAKURJA bo izšla že četrta posthumna kolekcija njegovih za časa tuzemeljske- ga bivanja posnetih in neob- javljenih glasbenih kreacij. Album »Stili I Rise« bo zapol- njen predvsem s skladbami, ki jih je Tupac posnel tik pred smrtjo. Potem, ko je v OASIS na mesto pred nedavno odpadle- ga kitarista in ustanovnega člana Boneheada vskočil Gem, nekdanji član skupine Heavy Stereo, se je ta najpo- pularnejša brit-pop zasedba okrepila še z novim basistom - Paula »Guigsy« McGuigana je zamenjal Andy Bell (ex-Ride, Hurricane #1). Nova člana že pridno trenirata z bratoma Gallagher in bobnarjem Ala- nom Whitom, saj bend že pri- hodnji mesec čaka serija" ra- dijskih koncertov v ZDA, ob izidu albuma »Standing on the Shoulder of Giants« pa fe- bruarja še obsežna svetovna turneja. Zbirka uspešnic country- rock zasedbe EAGLES »Their Greatest Hits 1971-1975« je prejšnji teden postala najbo- lje prodajana LP plošča vseh časov v ZDA in tako s prestola vrgla »Thriller« MICHAELA JACKSONA, ki pa z več kot 42 milijoni prodanih kopij še vedno ostaja najbolj prodaja- na plošča na našem planetu. Prva naklada uspešnic kali- fornijskih orlov je izšla fe- bruarja leta 1976, do sedaj pa so v ZDA prodali že neverjet- nih 26 milijonov izvodov. Na dobri poti, da postane ena izmed najbolje prodajanih plošč, pa je tudi lanski LP »Come On Over« SHANIE TWAIN (na sliki). Kanadska lepotica je od sredine lanske- ga leta do danes v ZDA proda- la kar 14 milijonov izvodov tega albuma, ki pa se za razli- ko od večine izdelkov coun- try zvezdnikov odlično pro- daja tudi v Evropi - v Veliki Britaniji je 70 tednov po izi- du še vedno na drugem me- stu. Tik pred božičem se bo na trgovinskih policah zaradi ve- likega povpraševanja spet zna- šel ponatis zdaj že zimzelene »Imagine« JOHNA LENN- ONA. Omenjena pesem je bila prvič objavljena leta 1971, pred kratkim izglasovana kot druga najboljša pop skladba tega tisočletja, njeno besedilo pa so Angleži proglasili tudi za najboljšo pop liriko. V ponedeljek se je na poli- cah trgovin z nosilci zvoka na dveh kompaktnih ploščah pod imenom »The Sounds Of Science« končno le znašla že nekaj časa napovedovana zbir- ka uspešnic, raritet in treh novih skladb najboljšega bele- ga hip-hop benda BEASTIE BOVS. V letalski nesreči, ki se je pred nedavnim zgodila v bliži- ni letališča Uruapan v Mehiki, je umrl Christopher Zimmer- mann, član razširjene kon- certne zasedbe najuspešnejše nemške ročk skupine RAMM- STEIN. Pri ZKP RTVS je prejšnji teden izšel LP prvenec mlade slovenske zasedbe SUPER- NOVA. Fantje so na LP »Vze- mi me« spravili enajst tipič- nih slovenski pop ročk po- pevk, med katerimi najdemo tudi lansko zmagovalko med debitanti festivala MMS »Po- letna pravljica« in pa skladbo »Nina«, ki je lani zmagala v eni izmed TV oddaj Orion. Supernovo lahko vidite in sli- šite v soboto na TVS 2 v kvali- fikacijah za izbor slovenske popevke 1999/2000 v oddaji Orion, kjer se bodo predsta- vih s pesmijo »Dons' grem žurat«. STANE ŠPEGEL msmsma 38 RADIO-TELEVIZIJA NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE! ČETRTEK, 25. NOVEMBRA OB 16.00: Maribor Pivovarna Laško: Publiicum v našem popoldanskem radijskem sporedu boste z Deanom Šustrom lahko spremljali dogajanja na nogometnem srečanju med mariborskimi in celjskimi nogometaši. PETEK, 26. NOVEMBRA OB 11.10: 30 let icošarice v Laškem Tridesetletnici košarke v Laškem bomo na Radiu Celje name- nili precej prostora v petkovem dopoldnevu. Dean Šuster se bo pogovarjal z zanimivimi gosti in vas povabil tudi na praznova- nje obletnice, ki bo v petek zvečer. SOBOTA, 27. NOVEMBRA: Rock'n band na Radiu Celje v diskoteki Jungle bodo v soboto zvečer nastopili fantje iz skupine Rock'n band. Pred tem bodo gostje na našem radiu. Po 18. uri se bo z njimi pogovarjal Miha Barborič. NEDEUA, 28. NOVEMBRA 10.10: Nedeljski zmenek: Marjan Fabjan Tokrat vam bomo predstavili nekdanjega uspešnega judoista Marjana Fabjana, ki je danes vrhunski trener celjskih judoistk iz judo kluba Sankaku. Z njim se bo pogovarjal Dean Šuster. ČETRTEK, 2. DECEMBRA OB 10.10: » Pop čvek v Pop čveku bo tokrat gostja Simona Weiss. Izjemno priljub- ljena pevka bo v pogovoru s Simono Brglez predstavila nov album, na katerem sta tudi pesmi, ki ju je posnela v duetu s Terezo Kesovijo in Al Banom. Vabljeni k sodelovanju! Radio Celje tudi za Zgornjo Savinjsko dolino Morda se še spomnite, da smo spomladi letos celjski ra- dijci svoj program začasno od- dajali tudi v Zgornji Savinjski dolini. Na pragu poletja smo s tem prenehali in se prijavili na razpis za dodelitev stalne frekvence na Krašici. Minuli teden pa so nas z Republiške uprave za telekomunikacije obvestili, da smo na razpisu s kandidaturo uspeli. Za frekvenco 90,6 sta imeli vlogi za dodelitev frekvence še dve komercialni radijski posta- ji. Naša radijska postaja je dobi- la dovoljenje za oddajanje s Krašice za obdobje naslednjih desetih let. In kdaj bomo z od- dajanjem pričeli dejansko? Po vsej verjetnosti do konca no- vembra ali prve dni decembra. Pred tem moramo najprej opra- viti še nekaj tehničnih opravil. Čeprav smo že od pomladi novinarsko poročali o dogajanju v Zgornji Savinjski dolini, name- ravamo v prihodnje to početi intenzivno, saj bi radi, da bi nas tudi Zgornjesavinjčani vzeli za svoje. Že sedaj pa se zahvaljuje- mo vsem županom in županji zgornjesvinjskih občin ter ob- činskim svetnicam in svetnikom za soglasja, ki so nam jih v zvezi s pridobivanjem frekvence na Krašici pisno dodelili in nam tako pomagali k našemu sli- šnostnemu prodoru v njihove kraje. Za razliko od nekaterih radijskih postaj, ki te dni bijejo medijsko bitko proti Republiški upravi za telekomunikacije gle- de dodelitve frekvenc, pa velja naša zahvala tudi vodstvu le-te. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Praznične čestitke na Radiu Celje Od 1. decembra dalje do silvestrovega bomo na Ra- diu Celje od ponedeljka do petka vrteli vaše glasbene čestitke, ki bi jih radi poslali z dobrimi željami v prihaja- jočem letu svojim najbliž- jim, prijateljem, sosedom, morda komu, ki vam je v iztekajočem se letu napravil kakšno uslugo, za katero bi se mu želeli zahvalid... Če- stitke bodo na sporedu med 9. in 10. uro ter med 17.15 in 18. uro. Po dva tisoč tolarjev jih lahko naročite v našem oglasnem oddelku. SKRITA KAMERA (§) Dolgoletni televizijski dopi- snik iz New Yorka Uroš Li- pušček je vložil kandidaturo za novega odgovornega ured- nika informativnega progra- ma na TVS. Po tem ko mu pred časom ni uspelo postati generalni direktor RTVja, naj- bolj poštena slovenska stran- ka je namreč na to mesto po- stavila človeka po načelu »ni pomembno, ali je pismen, važno je, da je naš«, bo Uroš poskusil osvojiti najbolj vroč politični stolček na javni tele- viziji. O njenem informativ- nem programu sicer nima rav- no dobrega mnenja, saj je zna- na Uroševa izjava, da ima TVS strankarski aids. Kdo ve, kak- šno zdravilo zoper to bolezen bo iznašel Uroš, če bo postal novi urednik informativnega programa. Pa menda ja ne bo boleče? 9 Sicer pa direktor televizij- skih programov Janez Lom- bergar med kandidati za no! vega odgovornega urednika Informativnega programa n^' bo imel ravno pestre izbire. Poleg Lipuščka so kandidatu" re vložili še dosedanji odga vorni urednik Lado Ambro' žič, s katerim direktor Lom bergar slabo ali skoraj ne so deluje, pa mlada, ambiciozna in v desno usmerjena Rosvita Pesek ter Vladimir Vodušekj ki bi se s konkurenčne POP TV želel vrniti na »nacionalko^ Ko je prijave videl Janez Koci jančič, predsednik sveta RT^ ki bo imel pri potrditvi novega odgovornega urednika zadnji besedo, je menda ugotovil, d; so vsi kandidati sicer pismeni za nobenega pa ni mogel reči da je »naš«. (§1 »Spravite mi to Hrenovko z vratu,« je stavek, ki se utegne zapisati v RTVjevsko zgodovi- no. Izrekel naj bi ga bil gene ralni direktor RTVja Janez Ča- dež, se je izvedelo iz krogov blizu vrha nacionalne TV, be- sede pa naj bi bile namenjene! urednici in voditeljici TVj dnevnika Lidiji Hren. Prav ona naj bi namreč stala za hudimi obtožbami o nepravil- nostih v RTV hiši, za katere zahtevata odgovornost novi- narski sindikat in društvo no- vinarjev, z zadevo pa se poleg revizorjev ukvarjajo tudi že kriminalisti. Poznavalci vedo povedati, da letošnje hude zi- me nekateri vodilni na RTVju ne bodo preživeli. 9 Silvestrsko informadvno oddajo 24 ur bosta vodila pre kaljena kadra in udarna moi POP TVja Nataša Pire in Mat jaž Tanko. Ker je služba pat služba, slava pa zahteva tudi ž rtve, se bosta seveda oba mo- rala odreči silvestrovanju v kakšnem oddaljenejšem kra- ju. Matjaževa soproga je teg^ že vajena, saj je bil njen so- prog, ko je delal še na TV Slovenija, ob praznikih pogo- sto zdoma. Menda pa tudi no-^ vopečeni Natašin soprog nim^ nič proti temu, da bosta v no- vo tisočletje z Natašo skočila intimno, v svojem novem do- mu. # Janez Ujčič, nekoč skromni vodja Studia Maribor nacio- nalne TV, danes pa eden vo- dilnih mož komercialne POF T V je, po tem ko je zanika' govorice, da bi počel karkoli nečednega s simpatično vodi- teljico Katjo Tratnik, stvaf podkrepil še z dejanjeif- Uradno in z vsem pompom j^ vstopil v stranko, za katero j^ znano, da njeni člani strog*^ propagirajo deset božjih zapo' vedi. Lado Ambrožič STERjforiP Ko študent na rajžo gre v oddaji »Stereotip« sva že velikokrat gostila različne predstavnike mlajših genera- cij, nikoli pa še nisva imela oddaje, ki bi zadevna popol- noma določen stan ali pa vsaj tako izrazitega, kot je Študent in zapovrh še študent ščCtolo- gije, absolvent prdvzaprav. Gostje bil Miha Ceglair nekaj časa aktiven tudi pri študent- skem časopisu Zofa, ki naj bi zapolnil vtzel za ukinjeno Tm- buno, ki je%svq čas veljala zia revijo, v kateri $o v rdečih časih izhajali članki, Hfsč^d'svojem bistvu bili bolj rdeči od rdečih in potemtakem moteči za barv- no nianso in seveda tudi član- ki, ki z rdečim niso imeli niče- sar skupnega. Tradicija je štu- dentskim gibanjem zmeraj znova pripisovala avantgard- nost, ki je sicer bila dostikrat brez kompasa, pa vendar je bila prekucniška miselnost štu- dentom lastna. Kako je s tem danes, je bilo vprašanje za naji- nega gosta. Parafraziran pov- zetek odgovorov našega gosta bi se glasil takole: mlajši uživa- jo sadove preteklih rodov, raz- logov za kakšen obširnejši akti- vizem pravzaprav ni! Dejansko ima Miha prav. Zakaj bi se študentje puntali, vsaj večina? Šolanje jih osebno pravzaprav nič ne stane, pre- hrana je urejena, popusti jim dežujejo na vseh koncih in krajih, za žure je poskrbljeno dosti bolje, kot je bilo nekoč. Dodatno se tudi da kaj zaslu- žiti in potem spičiti, kar zaslu- žiš. Če malo privarčuješ, ti starci še nekaj primaknejo in se poleti odpraviš na zaslužen počitek, saj si vendar pridno študiral in si bil junija že ad acta z izpiti. Greš nekam v Ameriko, Azijo; v Grčijo, Špa- nijo in Italijo gre že vsak be- bec, še najbolj prostaški izmed prostaških sindikalnih izletov. Na poti vidiš, da so na svetu še bolj revni kot so pri nas (ali pa se z veseljem zapleteš v pogo- vor s kakšnim sovrstnikom iz perverzno bogatega zahoda), da žive dosti slabše kot naši v rit brcnjeni delav^, ki se na koncu koncev še zbffiilimeter sem ali tja ne premaknejo, sram naj jih b0(v to te prepri- ča zahodnjak, če tega nisi ve- del že prej)! Zakaj za vraga bi študent še moral biti revolucio- nar, če ga nenazadnje čaka še dobra služba, kjer bo, poMac- hiavelliju, prišel v dedno pri- dobljeno kraljestvo njegovih prednikov? Stereotip študenta se je očit- no (vsaj v večini primerov) spremenil. Kako bi ga formuli- rali? Recimo: študentje bodo zmeraj bolj podobni tistim piz- dunskim likom iz Beverly Hill- sa, ko ubogi Brandon spije ko- zarec rdečega, pokozla rokav svoje srajce, kar presega že vsak zdrav razum in se konč- no spopade z dejstvom, da mo- ra v terapevtsko skupino (pri nas recimo Sanje Rozman), kjer raznorazni mandeljci po- jejo pokoro, ki jo slednjič po temeljitem samopremisleku zapoje tudi sam Brandon: »- Sem Brandon in sem alkoho- lik!« Naši fantje in dekleta pa bodo morali priznati: »Sem študent in glede na to, da imam polno rit, se v modalite- te usode ne mislim poglablja- ti! To je patetično!« Manjka le še obvezna vsakodnevna spo- ved ali pa borba za gejevske in lezbične pravice, odvisno od tega, če si čm ali rdeč. MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER Š«.47.-25. november 1999 TY VODIC 39 47.-25. novMuber 1999 40 TV VODIC Šf. 47.-25. m^vmkt 1999 41 TY VODIC 42 TY VODIC Št. 47. • 25. november 1999 FILM - TELEVIZIJA 43 Kot Drakula v loboralorifu Na kratko z LIFFA, filmskega festivala v Ljubljani Za začetek vam ponujam primerjavo. Imeti rad filme in ji vzeti vsaj nekaj časa za pohajanje po letošnjem jubi- lejnem filmskem festivalu v Ljubljani, je približno tako Icot biti Drakula in dežurati v laboratoriju za odvzem krvi. Cista nebesa. In očitno nisem edini takšnega mnenja. Razprodane kinodvorane (s 600 sedeži), ponovitve pro- jekcij nekaterih filmov - in znova razprodaja - povedo največ o tem. Vsega skupaj je bilo, po še neuradnih podat- kih, okoli 22.000 ljudi. Kar dovolj. Tole je kliše, toda Ljubljana v teh dneh dejansko diha z filmom, uh, ima ga v krvi, ali pa da povem drugače, Ljubljana postane, se spreme- ni v Mesto najdenih iluzij, kot se je festival poimenoval. Se- veda so te iluzije, kot je pač v njihovi navadi - ko enkrat treš- čijo ob trdna realna tla - obča- sno tudi neprijetne. Program se je znal spreminjati v po- slednjem trenutku - ali pa re- cimo podnapisi niso bili tak- šni, kot je bilo napovedano. Vendar, če človek ve, da so koluti posameznih filmov mnogokrat prihajali v posled- njem trenutku, da ne govorim o problemih prevajanja, to ve- denje pomaga pri razumeva- nju. Sicer pa teh primerov zares ni bilo veliko. In jaz sem še te vzel kot pustolovščino. Da se vrnem na začetno pri- merjavo: še Drakuli bi bilo dolgčas, če se nihče od njego- vih »pacientov« ne bi upiral. V tem je ves štos stvari. Druga neprijetnost je reci- mo ta, da se niso prikazali vsi obljubljeni gostje (režiserji). Ampak dobro. Bila je konfe- renca o nizkoproračunskem filmu. Prišla je Trinh T. Minh, vietnamska umetnica, ki ji je bila na festivalu posve- čena posebna sekcija. Prišel je nemški režiser Thomas Ar- slan. Prišel je recimo Zrinko Ogresta, avtor hrvaškega kan- didata - ne nominiranca! - za Oskarja, Rdečega prahu. Ko- nec projekcije njegovega fil- ma, ki je pravkar dobil nagra- do v Sundanceu, je bil celo pospremljen z aplavzom. Film ni slab; ni ravno moja najljubša festivalska zadeva, ampak je okej... pa o tem kdaj drugič. Mimogrede - je kdo, če je to možno, za oskarja kandidiral V leru? Letos je nagrado Vodomec, Kingfisherja, dobil kirgiški Deseti brat režiserja Aktana Abdikalikova. Nisem ga ujel. Saj ni edini takšen - od 85 filmov, kdo bi ujel vse? A od filmov, ki niso spadali v predpremiere, je bil zelo gle- dan tudi švedski Pokaži mi ljubezen. Francoski Somrak. Španski film je še vedno izredno soliden. (Trueba, da ne govorim o zadnjem Almo- dovarju.) Zelo opažen je bil ruski film. Od predpremier: najbolj blizu so mi bih japon- ski Kikojiru, magični film Takeshija Kitane. Brazilski veliki hit Glavna postaja je hrepeneča in močna poezija. Vse o moji materi je izjemno zabaven, pač tipična Almo- dovarjeva freska prostitutk in transvestitov, toda voden z nadvse trdno roko, in eden tistih filmov, ob katerih mi je čas najhitreje minil. Pazite: tole so filmi, ki bodo igrali v Celjskih kinematografih, to- da nekateri od njih zelo na kratko, dan ali dva, verjetno čez vikend, in če boste preveč dolgo pomežikovali, jih bo- ste zamudiU. Bilo bi škoda. Šesti čut, s katerim je bil festival zaključen, pride še- stega januarja in bo ostal. Ne, tukaj verjetno ne bo prislužil 270 milijonov dolarjev, kot je to naredil doma, v Ameriki toda vsekakor se ga izplača videti. Eno od festivalskih pred- premier je Celje doživelo prejšnjo soboto z Zajtrkom prvakov (ki ni bil ravno vrhu- nec tamkajšnjega dogajanja), naslednji vikend pa vam naj- verjetneje sledi odlični lan- skoletni zmagovalec LIFFA Življenje, kot ga sanjajo ange- li. (In zagotovo Kiarostami!) Nato pa nadaljevanja, o kate- rih boste seveda sproti obveš- čeni. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 25.11. ob 16. pusto- lovska komedija Asterix in Obelix proti Cezarju, 26.11. ob 16., 18.30 in 21. grozljivka Hiša strahov, 27.11. ob 15.30 pustolovska komedija Aste- rix in Obelix proti Cezarju, od 28.11. do 1.12. ob 16., ,18.30 in 21. grozljivka Hiša I strahov. ! Mali Union: 25. in 26.11. iter od 28.11. do 1.12. ob 20. il^omična drama Karieristke, 27.11. ob 20. romantična ko- medija Prvi poljub. Metropol: 25.11. ob 16. in 18.15 romantična komedija Prvi poljub, ob 20.30 groz- iljivka Hiša strahov, 26.11. ter od 28.11. do 1.12. ob 16. in 18.15 pustolovska kome- dija Asterix in Obelix proti Cezarju, ob 20.30 roman- tična komedija Prvi poljub, 26.11. ob 23. grozljivka Hi- ša strahov, 27.11. ob 16. ro- mantična komedija Prvi po- ljub, ob 18.15 pustolovska komedija Asterix in Obelix proti Cezarju, ob 20.30 in 23. grozljivka Hiša strahov, 27.11. ob 10. pustolovska ko- medija Asterix in Obelix proti Cezarju. Dobrna: 27.11. ob 19. in in 28.11. ob 17. akcijska kome- dija Ful gas. Žalec: 26.11. ob 20., 27.11. ob 18. in 20. ter 28.11 ob 18. in 20. akcijski spektakel Divji divji zahod. Ali tudi Icarieristice vozijo v leru? Annie in Hannah, uspešni ženski pri tridesetih, se po- novno srečata po šestih letih in obudita spomine na štu- dentske čase, ko sta bili »ci- mri«. V nekaj dneh druženja srečata ljudi, s katerimi sta se družili sredi 80-tih v »štu- dentskem« Londonu. Ena od njiju ponovno išče stanovanje. Skozi serijo flash- backov spremljamo razvoj njunega »cimrstva« v prija- teljstvo. To je film ljubezni, prijateljstva, mladosti, prvih spolnih izkušenj in spominov. Ganljiv, včasih žalosten, dru- gič smešen, vsekakor pa film, ki prijetno preseneča s svojo preprostostjo in odkritostjo. Navdušil bo bodoče, sedanje in nekdanje študente, pred- vsem pa vse, ki imajo radi dober evropski film in si jih Hollywood še ni povsem pris- vojil. Mike Leigh je v Evropi za- slovel že s svojim prvencem Življenje je sladko in je eden najvidnejših predstavnikov nove generacije angleških re- žiserjev. Na filmskem festiva- lu v Cannesu je pred tremi leti navdušil s komedijo Skrivno- sti in laži, v katerem temno- polto dekle išče svojo mamo. Za film je prejel zlato palmo, glavna igralka Brenda Blethyn pa nagrado za naj- boljšo žensko vlogo. Kasneje je bil film nominiran za oskar- ja kar v petih glavnih kategori- jah - za najboljši film, režijo, izvirni scenarij, glavno in stransko žensko vlogo. Po Ka- rieristkah je Mike Leigh po- snel še glasbeni film Topsy- Turvy, ki ga je uspešno pred- stavil na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Tenkočutno Annie je v Ka- rieristkah upodabljala novin- ka med filmskimi igralkami Lynda Steadman. Razposaje- no in hrupno Hannah igra iz- vrstna Katrin Cartlidge. To- krat je z režiserjem Leighjem sodelovala že drugič. Prvič je nastopila v vlogi Sophie v nje- govem filmu Naked in za vlo- go prejela nagrado za najobe- tavnejšo evropsko filmsko igralko nove generacije in za najboljšo igralko leta. V zna- menitem filmu Larsa Von Triera Lom valov je zaigrala Dodo, vdano prijateljico bra- tove žene Bess, ki jo je zaigra- la Emily Watson. Katrin Cart- lidge smo lahko videli tudi v odmevnem filmu Milčeta Mančevskega Pred dežjem. VDRUŽBIS KANALOMA Premiera meseca: Fenomen V nedeljo, 28. novembra, ob 20. uri, bo na sporedu ameriš- ki ljubezenski film izpred treh let z naslovom Fenomen. Re- žija: Jon Hirteltaub, igrajo: John Travolta, Kyra Sedg- Mck, Forest Whitaker. Povprečen človek, tudi tak, 2 izjemno visokim inteligenč- ^im količnikom, uporablja ^golj deset odstotkov svojih •Jiožganov. Kaj bi se zgodilo, febi bil en sam samcat človek ^ naši družbi sposoben upo- ''sbljati sto odstotkov svojih Možganov ter bil na ta način ^l^oraj desetkrat tako pameten l^ot ostali? Prav tega vprašanja skuša lotiti film Fenomen. •^Ijub temu, da je tema široka lil nepredstavljiva ter da film prvi pogled izgleda kot še ^iia hollywoodska znanstve- ' Jofantastična akcija, se je re- 1'Ser Jon Turtletaub vprašanja ^^il s človeškega vidika. Zgodba se osredotoča na Georga Malleyja, povprečne- ga Američana iz povprečnega ameriškega mesteca, s pov- prečnim življenjem, težava- mi in lastnostmi. Preživlja se kot avtomehanik in je v svoji okolici zelo priljubljen. Svo- je delo opravlja dobro in z nasmeškom, je zvest in dober prijatelj, ki je vedno priprav- ljen pomagati, v svoji okolici pa z ničemer posebej ne iz- stopa. Toda na dan njegovega sedemintridesetega rojstnega dne se" zgodi nekaj nenavad- nega. Na nebu zagleda skriv- nostno, močno svetlobo, po- dobno blisku med nevihto. Ta na videz nedolžen dogo- dek mu kmalu spremeni živ- ljenje. Naenkrat opazi, da stvari dojema veliko hitreje kot kdajkoli prej, in prime ga sla po učenju: na dan prebere po štiri knjige, med drugim tudi zapletene matematične učbenike, ki zanj postanejo mačji kašelj. Zanimati se zač- ne za stvari, ki so mu bile doslej popolne neznanke: šah, kriptologijo, tuje jezike, sončno energijo, fiziko... Os- tane isti človek, kot je bil doslej, vendar ga okolica ne sprejema več. Prijatelji z njim ne najdejo več skupnega jezika in mu obrnejo hrbet, tako kot tudi večina ostalih krajanov, ki se mu začno po- smehovati, saj se le tako lah- ko obvarujejo pred njegovo drugačnostjo. Zanj se začneta zanimati tudi vlada in obveš- čevalna služba, saj jim njego- ve sposobnosti lahko koristi- jo ah škodujejo. Hiša strahov Režiser uspešnic Speed in Tvvister Jan De Bont nam ponuja grozljivo pripoved o nadnaravnih silah v temač- ni osamljeni hiši na griču. Pred 130-imi leti jo je za svojo ženo in otroke, ki jih nikoli nista imela, zgradil tekstilni mogotec Hugh Crain. Namesto otroškega smeha so jo preganjale zgodbe o tragediji, ki so se sčasoma sprevrnile v števil- ne pripovedi o smrti, zaradi katerih je hiša ostala prazna - vsaj na prvi pogled. Stoletje kasneje dr. David Marrow (Liam Neeson), nav- dušen nad njeno preteklostjo, v graščino pripelje tri obisko- valce - kot sam pravi, da mu bodo pomagali pri študiji o nespečnosti. To so Theo (Cat- herine Zeta-Jones), svetov- Ijanka, ki za drznostjo skriva še kaj; Luke (Owen Wilson), ciniki, ki prvi posumi, da razi- skave dr. Marrovva nimajo opraviti s spanjem; tretja pa je najbolj občutljiva med njimi - Nell (Lili Taylor). Že od prve- ga trenutka, ko Nell pride v graščino, jo temačna hiša ne- navadno privlači in privlač- nost postaja grozljivo oboje- stranska. Kmalu ugotovimo sami, da se nekaj ali nekdo sprehaja po hiši. V knjigi ali na platnu so zgodbe o duhovih in hišah stra- hov priljubljeno čtivo, ki poga- njajo kri po žilah in prižiga nočne lučke ob posteljah. A le malo zgodb o duhovih je tako priljubljenih, kot je klasični roman Shirley Jackson Teh Haunting of teh Hill House. Jan De Bont, režiser in izvr- šni producent filma, ki je fil- me snemal že doma na Nizo- zemskem, po prihodu v ZDA pa je sodeloval s številnimi priznanimi režiserji pri nasta- janju uspešnic: z Johnom Mc- Tiernanom pri Umri pokonč- no, z Ridleyjem Scottom pri Black Rain, z Joelom Schu- macherjem pri Sostanovalki in z Richardom Donnerjem pri Smrtonosno orožje 3. Nje- gov ameriški režijski prvenec je Speed, dve leti kasneje je posnel še uspešnico Tvveester. Liam Neeson je kariero za- čel pri gledališki skupini v Belfastu, nato pa svojo srečo poskusil še čez veliko lužo in uspel. Blestel je v Schindlerje- vem seznamu, igral v filmih Nell, Rob Roy, Nesrečniki... Catherine Zeta-Jones pa je po vlogi v filmi Zorro prejela nagrado za najbolj obetajočo mlado igralko, ki je zaslovela v angleški seriji Majski cveto- vi. Gremo v icino! Bruce Willis je lani zaigral v Armagedonu. Pravilno so odgovorili tudi: Andreja Kamplet, Grobelno 60, 3231 Grobel- no, Tanja Grabar, Jamova 25, Celje in Primož Kronovšek, •Parižlje 65, 3314 Braslovče. Prejeh bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. V katerem filmu smo pred kratkim videli Liama Neesona, tokrat glavnega igralca v Hiši strahov? Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 29. novembra. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. Št. 47. • 25. november 1999 44 ZAAVTOMOBILISTE Audi »popravlja« TT O audiju TT, kupeju in tudi kabrioletu, smo že veli- ko pisali. Postal je kultni avtomobil, zato se je čaka- nje na to vozilo predvsem na nekaterih največjih tr- gih (denimo v Nemčiji) raz- tegnilo na dolge mesece, sem in tja tudi na leto dni. Ker nesreča nikoli ne pride kar tako, se je zgodilo, da so se tudi pritožbe na račun au- dija TT predvsem med hitro vožnjo v ovinek kar množile. V zadnjem času se je zgodilo tudi nekaj nesreč, katerih. vzrok je bila (ali naj bi bila) nestabilnost avtomobila. Po začetnem oklevanju se je to- varna vendarle odločila, da bo avtomobil precej spreme- nila, predvsem pa bo brez- plačno in za svoj račun izpe- ljala nekatere spremembe na tistih avtomobilih, ki se že vozijo po cestah. Tako bodo nekoliko spre- menili prednji stabilizator (ta bo za milimeter obsežnejši), medtem ko bo stabihzator na zadnji osi za milimeter ožji (vendar to velja samo za izvedenko quattro), poleg tega bodo nove izvedenke dobile tudi zadnji spojler, se- rijsko pa bodo začelf vgraje- vati še elektronski ESP, ki skrbi za stabilnost vozila. Po sedanjih približnih ocenah bo tovarna tako »popravila« kakšnih 53 tisoč audijev TT, od tega kar 13 tisoč v Nemči- ji, za to pa porabila nekako 60 milijonov mark. Ni malo. Ford predstavlja prenovljeno f iesto Leta 1976 je Ford postavil na cesto fiesto, ki je bila dol- go časa najmanjši hišni av- tomobil (oziroma do rojstva ka); do letos, ko se je tovarna odločila znova prenoviti av- tomobil, so prodali dobrih devet milijonov fiest. Vse to pomeni, da spada fiesta med tržno zelo uspe- šne avtomobile. In ker je ta- ko in ker avta, ki gre dobro v promet, prav temeljito ne spreminjaš, je tokratna pre- nova dokaj skromna. Nova maska, odbijači spredaj in zadaj, nove luči in to bi bilo skoraj vse. Seveda je nova tudi notranjost, toda manj očitno, kajti pri Fordu so dali tokrat izrazito prednost kva- liteti. Boljši materiali, bolj us- klajene barve ipd. Ob tem je fiesta po novem na voljo s 13,14 ali celo 15-palčnimi pla- tišči, opreme pa so štiri (bud- get, trend, ambiente in ghia), medtem ko se je Ford potru- dil pri gradnji karoserije (ki je po novem trdnejša in var- nejša), na voljo pa so tudi bočne zračne varnostne bla- zine. Motorjev je pet, od tega štirje bencinski in en turbo- dizelski (1,8 litra in 60 KM pri 4800 vrtljajih v minuti), pri tem pa je posebej zanimiv 1,6-litrski motor s po štirimi ventili na valj. Motor vgraju- jejo tudi v focusa, vendar ima tam 100 KM, pri fiesti šport pa je na voljo 103 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Prav fiesta šport bi utegnila biti ena najbolje prodajanih raz- hčic nove ali obnovljene fie- ste. Vse kaže, da bo prenovljeni ford slovenskim kupcem na voljo že konec novembra ali vsaj pred koncem leta. O ce- nah pa za sedaj še nič. Na sliki: ford fiesta. SmarH gredo na pregled Mali smart nima posebne sreče. Po tistem, ko so ga začeli prodajati, so ga mor^i nekoliko preurediti, saj so ugotovili, da je med t.i. losovim testom nestabilen. Potem seveda ni šel tako dobro v promet, kot so računali; po sedaj znanih podatkih so menda prodali vsega 50 do 60 tisoč smartov. Pred časom je tovarna MMC, ki smarta izdeluje, predstavila nekaj novih izvedenk in sedaj pravijo, da je skoraj odločeno, da gredo v serijsko proizvodnjo, Toda še prej bodo morali pri MMC odpraviti še manjši problem: na popravilo oziroma pregled bodo poklicali vse letos izdelane smarte, saj je potreben pregled prednje preme. Seveda bo šlo morebitno popravilo in vse drugo na račun MCC. Na sliki: smart. Nissan bo zapiral in odpuščal Japonska avtomobilska industrija je še naprej v glo- bokih težavah. Še več, zdi se, da prav kriza te industrije ruši nekatere tradicionalne japonske vrednote. Ko je pred časom francoski Renault prevzel večinski delež v Nissanu (približno 37 odstot- kov), je bilo jasno, da se bo moral ukvarjati tudi z velikimi dolgovi. Ti so po tedanjih oce- nah dosegli vrednost 13 mili- jard dolarjev. Pred nedavnim je Renauh v procesu zdravlje- nja Nissana potegnil prve, vendar tudi dokaj radikalne poteze. Tako je napovedal, da bo v prihodnje zaprl vsaj pet tovarn (večino na Japonskem) in poleg tega zmanjšal število zaposlenih za 21 tisoč. Predvsem slednje je boleče odjeknilo na Japonskem, kajti pravica do zaposlitve je ena najpomembnejših. Resnici na ljubo bo Nissan zmanjševal število zaposlenih tako, da bo veliko ljudi upokojil, poleg te- ga novih ne bo zaposloval ipd. Hkrati je očitno, da japonska avtomobilska industrija išče partnerje, ki bi jim pomagali prebroditi krizo in vse tudi kaže, da sta med finančno do- volj zdravimi tovarnami le To- yota in morda še Mazda. Na sliki: nissan almera. Naimocnejsi jeA 190 Mercedes A, ob smartu najmanjše vozilo nemške avtomobilske tovarne, gre po težaval) pred dvema letoma zelo dobro v promet. Sedaj tovarna ponuja novo in najmočnejši različico z oznako A 190. To poganja bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 1,9 litra in s 125 KM ter navorom 180 NiT . Po tovarniških podatkih zmore A 190 največ 198 km/h in do 100 km/h pospeši v 8,8 sekunde Ob tem je avto serijsko dokaj bogato opremljen, saj ima 16-palčna pladšča, športni menjalnik,? usnjem prevlečeno armaturo ploščo. Osnovna izvedenka bo na slovenskem trgu naprodaj 4,09 milijona tolarjev. Na sliki: mercedes A. ZAAVTOMOBILISTE 45 Oktober |e bil ugoden Letos smo že veliko pisali o dobri prodaji jvtomobilov na slovenskem trgu. Po uvedbi ppV 1. julija je bil posel pričakovano slabši, y zadnjih dveh mesecih pa se je krivulja vsaj ,]ekoliko vzdignila, po oktobrskih prodajnih podatkih je že [iiogoče reči, da bo letošnja prodaja rekordna, vendar za sedaj še ni mogoče točno odgovoriti 0 vprašanje, kolikšna bo. Vse kaže, da si t)odo Slovenci letos oinislili nekako 80 tisoč povih avtomobilov, kar pomeni, da bo to (ali t)i bil) absolutni rekord. Oktobra so namreč prodali 5208 osebnih avtomobilov, skupaj pa je letos na ceste zapeljalo 69.388 vozil. Najbolje je tudi oktobra po pričakovanju prodajal Renault, in sicer 1147 avtomobilov, fja drugem mestu je bil v letošnjem desetem mesecu Volkswagen s prodajo 564 vozil, ven- dar je bil ta rezultat za dobrih 33 odstotkov skromnejši kot v enakem lanskem mesecu. Ha tretje mesto se je tokrat povzpel Fiat s prodajo 507 avtomobilov, kar je bilo za 31 odstotkov bolje kot lani. Največji napredek v letošnjem oktobru se je posrečil južnokorejskem Hyundaiju, ki je za svoje avtomobile našel 287 kupcev; njegova oktobrska prodaja pa je bila sicer v primerjavi z lansko večja za nič manj kot 97 odstotkov. Pač pa je šlo oktobra slabše kot lani Daewooju (377 avtomo- bilov, za 24 odstotkov manj). Škodi (241, minus 16 odstotkov), Citroenu (231, minus 15 odstotkov), Oplu (216, minus 47 odstotkov) ipd. Glede na vrstni red avtomobilskih hiš se prav veliko ni spremenila niti lestvica najuspešnejših vozil v okto- bru. V ospredju je bil seveda renault clio (583), na drugo mesto se je tokrat prebil fiat punto (349), na tretje pa renault megane (322). Med deseterico najbolje prodajanih vozil so bili še VW lupo, pa daevvoo lanos, VW golf, hyundai accent, renault twingo, škoda felicia in citroen saxo. Posebna akcija pri Lada Avlo Lada Avto, uradni predstavnik ruske tovarne pri nas, je pripravil posebno žkcijo. Vsem dosedanjim lastnikom lad fcuja pri nakupu nove samare ali desetke popust 59.500 imarjev. J^e se kdo odloči za takšen nakup, bo moral za desetko odšteti 1,338 milijona tolai^ev, medtem ko ga bo osnovna izvedenka samare stala 845 tisoč tolarjev. Rekorden obisk v Tokiu o letošnjem tokijskem avtombilskem salonu smo obširno poročali. Čeprav prireditev na spada med največje po številu razstavljenih vozil niti po obsežnosti razstavnega prostora, je ,obiskovalcev vedno največ - če primerjamo ta salon s frank- furtskim, pariškim, ženevskim ipd. Sedaj iz Tokia sporočajo, da si je letošnjo prireditev, ki je vrata zaprla 3. novembra, ogledalo kar 1,5 milijona obiskovalcev. Hyundai sonata Honda predstavila nova motorja Na nedavnem tokijskem avtomobilskem salonu je Honda, ki je ponudila vrsto nenavadnih in zanimivih avtomobilov, predstavila tudi dva nova motorja. Zanimivo je, da je novost dizelski motor, s katerim Honda doslej ni imela veliko izkušenj. Ta ima gibno prostornino 1,6- litra in 70 KM pri 4000 vrtljajih v minuti ter 170 Nm navora, dodana pa je tehnika neposrednega vbrizgavanja goriva s sistemom skupnega voda (common rail). Druga novost je 1,5- litrski bencinski agregat s prav tako neposrednim vbrizgom goriva in 110 KM pri 6200 vrtljajih v minuti. Kdaj se bosta oba motorja pojavila na slovenskem trgu, še ni znano. St- 47, - 25.*wie«*ef 1999 46 INFORMACIJE SVET JE LEPŠI, Kljub temu, da so očala obvezna spremlje- valka slabovidnih in s tega stališča ne puš- čajo možnosti svobodne odločitve, lahko ljudem veliko povedo o osebi, ki jih nosi. Z izborom okvirjev, leč, zatemnjenostjo je namreč nekaj izbora prepuščenega tudi vsakemu posamezniku. Že dolgo niso samo obvezna nadloga, kot so bili ljudje prepriča- ni včasih, temveč so z novimi materiali in novim načinom designa postala lepša in domiselnejša, ob pravilnem izboru pa pri- pomoreju tudi k temu, da je naš obraz zanimivejši in privlačnejši. Očala so v svojem bistvu optična naprava, ki popravlja napake fokusiranja v očeh in s tem izostri vid. Stekla pa so zbiralne ali razpršilne leče, ki popravljajo lomno moč optičnega sistema očesa. Tako daljnovidni potrebujejo zbiralne, kratkovidni pa razpršilne leče. Stekla drži okvir v pravi oddaljenosti od očesa in pravi osi v skladu z optično osjo očesa. Danes uporabljamo skoraj izključno ukriv- ljene leče, predvsem zaradi prilagoditve gibanju očesa. Obstajajo bifokalne in trifo- kalne leče; manjši deli teh leč imajo dru- gačno dioptrijo kot glavna leča. Leče so lahko zatemnjene ali pa vsebujejo snovi, zaradi katerih na svetlobi potemnijo. Rimski cesar Neron je menda uporabljal smaragd kot pripomoček za opazovanje gladiatorskih iger. Seveda to ni dokaz, da so Rimljani že poznali leče, Neron je najbrž s pomočjo zelenega smaragda samo ublažil vpliv sončne svetlobe. Iz srednjega Veka so znani bralni^amni, ki so jih pri branju položili na besedilo kot poveče- valno steklo. Ti so najverjetneje predstavljali prvo pomoč pri branju. Benečani so se naučih izdelovanja stekla za bralne kamne, kasneje pa so skonstruirali leče in jih uokviriU. Očala, ki so jih pred 2000 leti uporabljali na Kitajskem, so imela bolj magičen kot korek- cijski pomen. Uporabljali so jih namreč za zaščito pred zlimi duhovi. Za razvoj očal, kakršna poznamo danes, sta najbolj zaslužna Salvino degli Armati iz Firenc in menih Alessandro da Spina. Izdelavo prvih očal pripisujejo Salvinu degh Armatu, okrog leta 1284. Zatem pa ni trajalo dolgo, ko so jih sprejeli tudi širši krogi. Od trenutka izuma pa tja do okrog 350 let po tem, je bil največji problem, kako jih sploh obdržati na nosu. Kljub vsem razvoj- nim spremembapi predstavlja okvir očal, vključno s povezavo z ušesom, še danes enega izmed najboljših primerov težavnega tehničnega designa. Center gravitacije in center rotacije sta namreč preveč narazen, da bi lečam omogočala optimalno lego. Okvir je tako tudi po svoje odvisen od oblike in velikosti nosu pa tudi razdalje med očmi, računati pa je treba tudi na razdaljo do ušes. V posameznih državah so bili različno na- klonjeni nošnji očal. Evropejci, predvsem Francozi, so si očala največkrat nataknili zelo samozavestno. Pariška aristokracija se je te pomoči pri branju pogosto poslužila samo v privatnih prostorih. V Španiji pa so bila očala zelo popularna med vsemi sloji prebivalstva. Ljudje so bili namreč prepriča- ni, da jim dajejo videz pomembnosti in odličnosti. Najbrž se je vsakomur, kdor potrebuje očala, najteže odločiti za okvir in velikost leč. Strokovnjaki pravijo, da mora okvir pokrivati 20 do 30 ostotkov obraza. Prevelik okvir lahko povzroči distorzije pri vidu, premajhen pa lahko omejuje vidno polje. Seveda se je najte- že odločiti med številnimi okvirji na poUcah. Zato nekaj nasvetov. Če imate okrogel obraz, vam pristoji okvir kvadratne oblike, ki manjša okroglino obraza. Če imate srčast obraz, kot na primer Gloria Graham iz filma »It is a Wounderful Life«, izberite širše okvirje. Okrogli okvirji očal blaži- jo ostre linije na obrazu kvadratne oblike. In končno, če vas je narava obdarila z ovalnim obrazom, si lahko samo čestitate. Pristojijo vam namreč očala domala vseh oblik. Št. 47. • 25. november 1999 v MODNEM VRTINCU 47 Njegova svečana oblačila Moška večerna moda za prehod v novo tisočletje: barvita rafiniranost »Nemarnost oblačenja je moralni samomor « (H. de Balzac) Ko se pri temah, ki obrav- navajo odnos do oblačenja, pojavijo besede nemarnost, površnost, brezbrižnost,.,se nam kar nekako zazdi, da teče beseda o - moških. In, naj mi bo oproščeno, v veliki večini primerov se nam zdi kar prav. Naš povprečen moški pač na modo, trende in skrbno premišljeno ureja- nje vizualne podobe ne da pretirano dosti. Še vedno. Žal. Ampak, se spreminja, počasi in vztrajno. Na bolje, seveda. Še posebej, ko beseda in misel naneseta na slove- snejše, večerne priložnosti. Za »pravo« stvar se je na- mreč še tako zagrizen obože- valec zlizanih kavbojk in po- nošenih vetrovk pripravljen preleviti v elegantnega, od kravate do nogavic skladno urejenega šarmerja. Zgoraj omenjeni gospod, ki med drugim slovi tudi po marsikateri modri misli v vezi s fenomenom človeške vi- lualne podobe, je še ugotovil: »Okushi eleganco, čutiti jo do te mere, da se ji prepustiš očarati, je fenomen, ki se us- tvari nekje v sivih možgan- skih celicah. Eleganca, to je nekaj, kar se ne obrabi in v nasprotju od ženske elegance je moška bolj zmerna. In zato tudi trajnejša.« Moška večerna oblačila so videti v primerjavi z razko- šnimi ženskimi toaletami mnogo bolj »revna«. Stroge linije, določena omejenost pri modelih in krojih, vse to naredi moškega nekako ne- razločljivega med sebi ena- kimi. Le obraz in način no- šenja teh oblačil je tisto, kar celoto spremeni, ji da nekaj več. Odsev bleščečih noci na moških reverjih Pa je res tako? Letošnja mo- da moških večernih oblek us- pešno razbija tradicionalne kalupe, čeprav še vedno slu- žijo kot osnova novim, klasič- no-trendovskim domislicam. Kreatorji oživljajo tradicional- no obleko ter jo poživljajo s sodobnimi detajh. Suknjiči se v glavnem zapenjajo z dvema ali tremi gumbi, le redki se odločajo za skrivanje gum- bov. O revoluciji pri materia- lih smo že veliko povedali, zato tokrat morda le še to, da se prav na tem področju po- javljajo presenečenja v obliki razkošno vezenih, svetlečih in žametnih površnikov, z bleščicami posutimi reverji, ekscentrične barve... Za po- trebe večernih priložnosti so lahko ta oblačila okrašena z mikavnimi pentljami, všitki iz svetlečega usnja, krzna, kra- vate so lahko prešite z drob- nimi perlicami, svetlečim ste- klastim kamenjem.. Celo najbolj tipično moš- ko večerno oblačilo - smo- king, postaja drugačen in obogaten z novimi detajli, kot sta denimo izrez ovratni- ka in zaključki hlač ob glež- njih. Pozdrav mileiiiumu - s tuxedom Ste se za nepozaben skok v novo tisočletje povabili v raz- košno plesno dvorano s pre- stižnimi kristalnimi lestenci? V tem primeru se spodobi, da se tam pojavite v smokingu, ki sliši še na več imen. Dinner jacket ali kadilni jopič mu pra- vijo Angleži, Američani pa ga imenujejo tuxedo in je dobil ime po imenitnem klubu Tu- xedo, ki so ga leta 1886 odprli v New Yerseyu. To je oblačilo, nekoliko daljše od običajnega suknjiča. z enovrstnim zapenjanjem in šal-fazono, zapenja se z enim gumbom. Tistega z letošnjo modno letnico prepoznamo po mehkih, svilenih tkaninah, kot tudi po gladkem žametu in brokatu. Zraven sodi širok satenast pas oziroma vestja, ki se stilno dopolnjuje z me- tuljčkom. In še napake, ki jih, kadar oblečete smoking, raje nikar ne storite: živopisan ali prevelik me- tuljček (da ne boste videti kot novoletno darilo); odpeti smoking z dvovrst- nim zapenjanjem; mokasini ali čevlji z nare- branim podplatom; toaletna vodica z izrazito športno dišavno noto. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Modna hiša Gucci in kreator Tom Ford s predlogom veze- nega moškega suknjiča. Ža smele, inovativne fante! Žamet, svila in močne barve - za slovesne moške noči. MODNI DOGODKI Modni bazar - devetna jstic Zgodila se^ je - kot otijčaj- no, sredi novembra. Tradi- cionalna, največja sloven- ska modna prireditev. Mod- ni bazar, tudi tokrat pod tak- tirko Roka Lasana in njego- vih sodelavcev iz studia društva DMD. Sodelovali so najvidnejši slovenski tekstilni proizvajal- ci, vključno s čevljarji, usnjar- ji, ustvarjalci nakita..., pred- stavljene pa so bile tendence za prihodnjo pomlad in polet- je. »Cvetoče, razigrano, vese- lo, barvito, slojevito, prosoj- no, dolgo do gležnjev ali do kolen,« je bila osnovna rdeča nit prikazanih kolekcij. No, o tem kaj več še v prvih mese- cih prihodnjega leta, ko se bo moda že začela ozirati po laž- ji, bolj zračni garderobi. Ker se zaključek tega tisoč- letja nezadržno približuje, pa je bil tokrat poudarek na ve- černih oblačilih, v katerih se bomo zavrteli v novo leto. Dokaz, da se lahko danes sle- herna modno osveščena žen- ska imenitno obleče tudi v domačo modo, so bili prika- zani modeli v ljubljanskem Cankarjevem domu. Na ve- černem modnem prizorišču letos prevladujejo svetlejše, bolj živahne barve, prestižni, padajoči materiali, prosojna čipka, plastenje, asimetrija, vezehine, aplikacije, ki prebu- jajo vizijo etno vzdušij. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bo- ste modne in všečne v večni, klasični črnini, na katero še vedno prisegajo mnogi do- mači kreatorji. Foto: STANE JERKO Asimetrija in etno vezenine - MIK Prebold, blagovna znam- ka Daniela. Nagradno vprašanje novembra: Kateri japonski modni kreator je pred kratkim odšel v pokoj? a) Paul Smith, b) Kenzo Takada, c) Gianfranco Ferre. Št. 47. • 25. november 1999 48 KRONIKA s CEUSKEGA Podjetja v ženskih rokah Na Celjskem je malo direktoric - Kaktusi, grozdje in gredice v prostem času v Sloveniji pogosto govorimo o ženski ena- kopravnosti, vendar je v resničnem življenju marsikaj drugače. V politiki je malo žensk, podobno je na vodilnih mestih v gospodarstvu. Kako je na Celjskem? Direktoric je zelo malo. Milena Brezigar je direktorica celjskega Aera, delniške družbe s hčerinskimi družbami doma in na tujem, kemične, grafične in papirne indu- strije. V celotnem poslovnem sistemu je zapo- slenih 670 ljudi, med njimi nekaj več kot polovica moških. Poslovni sistem, ki ga vodi Brezigarje- va, je ustvaril lani 100 milijonov tolarjev dobička, podobne rezultate pričakujejo letos. Diplomirana ekonomistka Milena Brezigar je postala direktorica Aera leta 1992, podjetju je zvesta vse od diplome na ljubljanski ekonom- ski fakulteti, leta 1974. Prava Celjanka je, s Polul, iz mesta, ki ga ima zelo rada. Tam se je njena mama Justina Šlander povsem posvetila domu, njen oče Franc je bil finančni inšpektor. Mož direktorice Aera Marko Brezigar je di- rektor STC, Skladiščno transportnega centra v Celju. Oba sta zelo zaposlena, vendar se druži- na, ko je skupaj, toliko bolj posveti drug druge- mu. Zakonca Brezigar sta starša dveh otrok: hči Mojca nadaljuje po diplomi na pravni fakulteti z magisterijem, sin Matjaž obiskuje zadnji let- nik celjske gimnazije Center. Vsi skupaj odhajajo na enote- denske zimske počitnice na Roglo ter na poletni dopust na slovensko obalo. Človek, ki je na direktorskem mestu, ima napet ter dinamični delavnik, povezan z velikim tveganjem. Zato se Brezigar jeva po zahtev- nem delu posveča cvetju, vrtu. Med njenimi kaktusi je kar šti- rideset različnih vrst. Prav tako je vehka ljubiteljica živali, do- ma imajo psa, bokserja Timija. Direktorica celjskega Izlet- nika Ana Jovanovič je na čelu delniške družbe s 483 zapo- slenimi, med katerimi je prib- ližno 70 žensk. V velikem pro- metnem in turističnem podjet- ju imajo 220 avtobusov ter 245 šoferjev, ki prevozijo na leto skupno 12 milijonov kilome- trov. Jovanovičeva je zadovolj- na, ker so med slovenskimi avtobusnimi prevozniki med najbolj varnimi, o čemer priča 194 priznanj za varno vožnjo za Izletnikove voznike, ki so jih prejeli v začet- ku tedna. Ana Jovanovič dela v Izletniku od leta 1971, ko je začela kot direktorica gospodarsko-finančnega sektorja, od leta 1982 je direktorica podjetja (preden je prišla v Izletnik je delala v SDK Celje ter na občini v Ilirski Bistrici). Po izobrazbi je diplomi- rana ekonomistka ter je bila na Ijubljansld eko- nomski fakuheti med drugimi skupaj z današ- njim direktorjem Uniorja Zreče Ivanom Špesom, Jožetom Sadarjem iz Pivovarne Laško, Maksom Bastlom ter Nado in Vladom Klemenčičem. Z možem Bogdanom, ki je v pokoju, imata štiri otroke. Najstarejša Bojana Milutinovič je slavistka ter profesorica v Izoli, Lucija Škor- janc je diplomirana ekonomistka v Zavaroval- nici Triglav, Helena Hacin je podjetnica v Dom- žalah, najmlajši Peter, ki je prejšnji teden praz- noval 19. rojstni dan, pa je študent prvega letnika ekonomije v Ljubljani ter igra košarko za šentjurski Kemoplast. V posebno veselje ji je sedem vnukov. Zakonca Jovanovič živita v celjski Plavi lagu- ni ter sta rada v počitniški hišici v Kačjem Dolu pri Kristan Vrhu (občina Šmarje pri Jelšah), od koder direktorica izhaja. V družinskem vino- gradu, v katerem se najbolj veseli trgatve ter privezovanja trte, prevladujeta laški rizling ter modra frankinja. Z letošnjo kakovostno letino sta Jovanovičeva seveda zelo zadovoljna. Marija Vrtačnik je direktorica tovarne mod- ne konfekcije Elkroj Mozirje z nad šesto zapo- slenimi. Med njimi je 96 odstotkov žensk, njihova povprečna starost je 32 let (pred tremi leti je društvo Menedžer podelilo Elkroju priz- nanje za ženskam prijazno podjetje). Delniška družba je posebej znana po izdelovanju hlač ter je tako že dolga leta vodilni proizvajalec v državi. Njihovi izdelki so v trgovinah vse do Irske in Anglije, Nizozemske in Danske, delajo prav tako za vodilne svetovne znamke kot sta Escada in Hugo Boss. Certifikat kakovosti ISO 9001 so pridobili pred petimi leti. Ekonomistka Vrtačnikova je direktorica od leta 1991, pred tem je bila predsednica sekre- tariata za gospodarstvo nekdanje občine Mo- zirje ter podpredsednica občinskega izvršne- ga sveta. Tudi njen direktorski delaVnik traja pogosto ves dan ter marsikdaj ob sobotah. Med njenimi delovnimi zadolžitvami je prav tako predsedovanje upravnemu odboru ša- leško-savinjske gospodarske zbornice. Direktorica Elkroja izhaja z Gorenjskega, iz Šenčurja pri Kranju. Njen oče Janez Škrjanc je bil dolgoletni delavec Tekstilindusa, mama Te- rezija, ki se je izučila za šiviljo, se je povsem posvetila domu. Vrtačnikovi živijo v zgornjesa- vinjskem Radmirju. Soprog Jože je gospodars- tvenik ter vodi lastno podjetje s trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki. Njun sin Ed- vard, komercialist Dela v Ljubljani, pripravlja na ekonomski fakulteti magisterij, hči Vlasta je pred diplomo na visoki šoli za podjetništvo v Portorožu. Marija Vrtačnik se v redkih trenutkih prostega časa posveča vrtičkarstvu ter se skoraj vsako leto povzpne na Triglav. Šentjurska konfekcijska tovarna E šport je v drugačnem položaju. Nastala pred petimi leti v prostorih Eleganta, po njegovem stečaju z veliki- mi izgubami. V delniški družbi, ki jo vodi Sonja Uljarevič, predstavljajo največji delež dodelavni posli za ugledne nemške znamke Bogner, Nico- wa in Conemara. V E športu, kjer so med iso zaposlenimi le štirje moški, je direktorica skoraj od začetka. V tekstilni panogi dela več kot 27 let: v celj. skem Topru je začela kot tehnologinja ter posta- la tehnična direktorica, nadaljevala kot tehnična direktorica Toprovega tozda Elegant ter Kreator- ja, tik pred stečajem se je vrnila v Elegant Otroštvo je preživela v Tolminu, kjer je bil njen oče Vojin Sarič v vojaški službi, njena mama Anica je delala v gostinstvu. Nato se je šolala na srednji šoli v Kranju, na tekstilno konfekcijsl^ smeri. Družina Uljarevič živi v bloku v celjski Novi vasi. Soprog Mišo je dolgoletni uslužbenec že- leznice ter je pomočnik šefa železniške postaje Celje." Starejši sin Božo je že poročen ter je v Ljubljani pred diplomo iz kemijske tehnologije, mlajša Saša se izobražuje na ekonomskem področju. Uljarevičevi preživljajo dopust s starši in sorodniki. Direktorica E športa za sprostitev po možnosti vsak dan teče ter kolesari. Posebno veselje ima seveda z vnukom. V naših krajih je med zelo uspešnimi podjetji velenjski Esotech, ki ga vodi glavna direktorica Zofija Mazej-Kukovič. Je na čelu podjetja, kate- rega letna realizacija bo znašala približno 2,7 milijarde tolarjev. Družba za izvajanje projektov v energetiki in industriji ima korenine v letu 1953, v rudniku. Esotech je začel leta 1992 poslovati samostojno v zelo težkih pogojih, zadnja tri leta je delniška družba. Med njegovi, mi pomembnimi projekti so gradnja terminala Luke Koper, redna dela v šoštanjski termoelek- trarni in izdelava tehnoloških sistemov za Gore- nje. Z inštitutom Jožefa Štefana končujejo zelo zahtevni pro- jekt razžvepljevanja dimnih plinov v Mežici, podobno kot so storili v Šoštanju. Zofija Mazej-Kukovič je na čelu podjetja, ki zadnja leta posluje z dobičkom, vse od njegovega začetka. Zanimivo je, da je med več kot 200 de- lavci Esotecha kar 40 odstot kov tehnikov in inženirjev. Si- cer pa podjetje dobro sodeluje z okolico ter pomaga športni-i kom in umetnikom. Med temi je največkrat slišati za nogo- metni klub Esotech Šmartno ob Paki, ki igra v drugi ligi. Direktorica Esotecha izhaja iz Belih Vod nad Šoštanjem, iz številne družine. Živi v Velenju: njena mlajša hči Ina obiskuje gimnazijo, starejša Mihela de- la v Esotechu v programu mo- dernih komunikacijskih tehno- logij. Zofija Mazej-Kukovič se v prostem času posveča igranju tenisa in smučanju ter je člani- ca različnih organizacij. BRANE JERANKO Milena Brezigar Ana Jovanovič Marija Vrtačnik Sonja Uljarevič z vnukom Sašom. - HSJ