rotim«« platen* . eot<yvini Leto LXH	У Ljubljani, v torek 15. mnja 1934 Štev. 109 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesećno ^^вРЧ^^.	ШНШ A, —^	Ček račun (.juh
^^F	^^^r ^ft ^^^^^^^^ ^^^ A	^^^^^^^ i|ana	IB
•tvo 40 Din - ne-	V Ш	^ к)Л4ч
ce- ^^^^^^^	Ж ШШИШ^ђ ^^^^^ Ш	7Ч1Л
loietno 46 Diu, za ^М^ћ /IflP	^ШШ ^^И Ш ^ШИ Ж ^ШШ^Л ШШК	Zagreb
inozemstvo 120 Din	Ш^Ш Ш ■■
Uredništvo je v ^^^^^ ЈВн^	^^^^^^ ШШК^^ ЈШшШШШ0ф ^f ЈШшШШШ^	U pra v a: Kopitar
Kopitarjevi «1.6/11)	jeva 6. telefon 2УУ?
Telefoni ireduiitva: dnevna einiba MM — aočna 3994, 994 In 3990	■■ lekaja veak dnn afntraj, ram ponedeljka ia dneva po praznika
Jugoslavija • Romunija - Turčija
Veliki politični dnevi v Belgradu
Važni sestanki med Jeltičem, Titulescom in Ruždi bejem o bodočnosti M Z
Varujmo svojo mladino
Prejšnji teden so Hrvatje in z njimi vsa jugoslovanska javnost slavili 25 letnico obstoja protijetičnega zdravilišča Brestovca in vsi hrvatski, a tudi slovenski in srbski listi so poudarjali, da je to prvo zdravilišče te vrste v vsej južnovzhodni Evropi. Morda še globlje kakor Hrvatje pa smo pričeli orati socialno ledino mi Slovenci. Kakor so bila socialna vprašanja v prejšnjem stoletju zelo preprosta in je bilo reševanje teh vprašanj navezano bolj na zasebno dobrodelnost, tako so ta vprašanja z rastočo industrializacijo naših dežel naraščala v do tedaj neznane dosežnosti. Pojavila se je ljudska bolezen jetika, nastal je pojav finančnega pomanjkanja v širokih ljudskih plasteh, ki ga tedanji rodovi sploh niso prej poznali, pojavile so se razne druge socialne bolezni, nastalo pa je tudi poeebno osiro in žgoče vprašanje skrbi za zapuščeno mladino. Ako so Hrvatje prvi pričeli misliti na organizirani boj proti družabni bolezni jetiki, moremo mi Slovenci biti poi osni na to, da smo prvi pričeli delati v velikem kosu srednje in južne Evrope za mladinsko zaščito. Mladinsko sodišče v Ljubljani je za podobnimi ustanovami v zapadni Evropi prvo v jugovzhodni Evropi.
Prejšnji teden je bil v Ljubljani protijetični kongres in ako pretehtamo vse ugotovitve in vsa predavanja na tem kongresu, moramo reči, dn so izzvenela v dvoje smeri: v obvarovanje družbe in v zdravljenje te splošne socialne bolezni. Kakor so širši javnosti irnponi-rali razni novi ali stari načini zdravljenja jetike, ki so jih predavali učeni znanstveniki, tem bolj pa je javnost razumela klic, ki ga je la kongres v svojih zahtevah naglasil, namreč, da mora družba, država, javnost, splošno in zasebno premoženje dati po jetiki najbolj ogroženim ljudskim plastem z zadostno socialno zaščito varnost pred okuženjem. Zdrava hrana, zdrava stanovanja, zdravo življenje šele ustvarjajo odpornost pred klicami jetike, ki jih je v zraku in v svetu vse polno.	v
Še bolj važne pa so bile zahteve protijetičnega kongresa, da obvarujmo pred to socialno boleznijo našo mladino. Starejše, že bolne, moremo kvečjemu zdraviti, mlajše pa moramo obvarovati. Zahteve po šolski higieni so kajpak utemeljene in jih more vsak pošten in pravičen človek le pod pisati.	.
Toda, ako se posreči — recimo, v teku desetletja — s cepljenjem, z raznimi higienskimi metodami in s skrbno pažnjo obvarovati našo mladino pred jetiko, s tem še ne bomo obvarovali mladine pred drugimi boleznimi, zakaj jetika ni edina splošna socialna bolezen. Mladini grozijo še druge, morda še hujše nevarnosti. Tolikokrat ponavljamo frazo, da je mladina bodočnost naroda, toda kako skrbimo za to svojo »bodočnost«.
Kljub že zastareli zakonodaji, kljub mladinskim dobrodelnim društvom moramo trditi, da nimamo za sedanje razmere niti primerne socialne zakonodaje za mladinsko skrb niti primerne socialne zaščite za zapuščeno mladino. Zakonodaja se do sedaj omejuje le na zgolj pravna vprašanja, to je, da le nekoliko omejuje privilegije starejših slojev ter da vsaj nekoliko ščiti mladino, ki je pravno sicer brez-močna, ter nekoliko ublažuje pravne posledice pri kaznih nad mladinskimi zablodami. Toda mladina, ki ima pravico do alimentacij, ali pa na drugi strani, ki je zašla pod kazenske paragrafe, ta mladina je le majhen del našega naraščaja. Potrebujemo drugačne zakonodaje, ki bi tudi večini mladine dajala pravico do človečanstva, do dostojanstva, do hrane, do solnca in do zdravja. Otrok ni izključno last staršev, pa naj bodo ti revni ali bogati, temveč je predvsem last Boga. pa tudi last družbe, last naroda. Dobro še pomnin\p primer, ki se je pripetil pred dvema letoma v Ljubljani, ko je bilo nekemu koruzniškemu paru dokazano zlorabljanje otroka, skoraj dojenčka. Ta dvojica je otroka adoptirala in ga nato slabo hranila ter mu morda celo na umeten način povzročala rane po telesu, samo da je mogla z njim vzbujati usmiljenje in beračiti. Juristi pa so si belili glavo, na kakšen način bi mogli otroka adoptivnim staršem odvzeti. V tej smeri manjka zakonske zaščite za otroka.
Grozi nam huliganstvo, bosjaštvo mladine, grozi nam ponovitev ruske mladinske »bespri-zornosti«. Kakor v Rusiji po revoluciji, kakor v Ameriki po izbruhu brezposelnosti, kakor v Nemčiji po propasti tamkajšnjih socialnih naprav, tako nam grozi tudi sedaj po naši delovni krizi in krizi socialnega sodelovanja nevarnost, da vzremo v nekaj letih dober del našega narodnega naraščaja na cesti pri prosja-čenju, pri nadlegovanju in kaj kmalu pri kriminalnih dejanjih. Prvi pojavi so že tu: brezposeln delavec, ki je pred petimi leti ob prvih pojavih krize kot šestnajstleten fant izgubil svoje težaško delo ter priberačil v Ljubljano in se zgrudil pred razkošno kavarno »Emona« lačen na tla, ta je danes eden najbolj znanih tatov. Kot šestnajstleten fant ni dobil ne dela ne zaslužka in tudi ne usmiljenja, danes je družbi v neznosno breme in morda zraste iz njega kakšen drugi Lakner. Otroci, ki danes beračijo no ljubljanskih hišah, trgovinah in javnih lokalih, prodajajo majhne predmete, cvetlice in podobno pod pretvezo za beračenje ter sproti odnašajo svoj zaslužek očetu in materi, ki že komaj čakata, da gresta na šilce žganja, ti otroci so prvi pojavi splošnega hnli-ganstva. splošnega »besprizorništva«, ki nam grozi, ako ob pravem času ne zajezimo te nevarne posledice gospodarske krize.
Naša človečka dolžnost, neša od Boga nam dana notranja zapoved, pa tudi naša skrb za bodočnost naroda nam ukazujejo, da takoj pričnemo misliti, kako rešimo velik del slovenskih in jugoslovanskih otrok pred strašnimi posledicami krize. Nc s policijskim, ne z ineha-nično-sanitarnim, temveč s socialnim, s humanim zakonom in s humano, socialne dolžnosti se zavedajoče družbo moremo šc tik pred katastrofo to ogroženo mladino rešiti. Velik del mladine je še v nevarnosti in ta del zna oostati velika nevarnost za vso družbo.
Belgrad, 14. maja. m. Danes popoldne ob 13.40 sta prispela v Belgrad iz Bukarešte turški zunanji minister Teftik Ruždi bej s svojo soprogo in hčerko in romunski zunanji minister Titulescu s svojo gospo. Pred prihodom posebnega vlaka, ki ga ie dal na razpolago jugoslovanski zunanji minister Jevtič, so se zbrali v dvorski čakalnici zunanji minister Bogoljub Jevtič z gospo in obema pomočnikoma dr. Puričem in Jurišičem, naš poslanik v Bukarešti Čolak Antič, češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Velner, grški poslanik dr. Melas z gospo, svetnik romunskega poslaništva Papiniu ter uradništvo romunskega in turškega poslaništva. Turški in romunski poslanik na našem dvoru Haj-dar bej in Guranescu sta se pa odpeljala zunanjima ministroma nasproti do jugoslovansko-romunske meje in sta ju nato spremljala na potu v Belgrad.
Ko je vlak privozil na železniško postajo, je prvi izstopil iz salonskega vagona turški zunanji minister Teftik Ruždi bej, ki se je prisrčno pozdravil пајртеје z jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičem in njegovo gospo, nato pa z vsemi ostalimi. Za njim je izstopil iz vagona Tituleecu, ki ee je istotako dobro razpoložen pozdravil z vsemi navzočimi. Ga. Jevtičeva je pa izročila ge. Ruždi bejevi in ge. Titulescovi lepe šopke rož. Nato se je Teftik Ruždi bej odpeljal v hotel »Srpski krali«, romunski zunanji minister Titulescu pa se je odpeljal v romunsko poslaništvo. Kmalu nato pa sta se turški in romunski zunanji minister s svojim spremstvom pripeljala v zuanje ministrstvo, kjer je njima na čast priredil g. Jevtič svečano kosilo. Kosila eo se med drugimi udeležili minister dr. Ko-
jič, tukajšnji romunski in turški poslanik ler urad- | ništvo poslaništva, nadalje oba pomočnika zunanjega ministra in višje uradništvo zunanjega ministr- I stva. Ob 5 popoldne sta obiskala zunanjega ministra Jevtiča turški zunanji minister Ruždi bej ter romunski zunanji ministeT Titulescu v njegovem delovnem kabinetu in sta z njim proučila vsa vprašanja, ki interesirajo države podpisnice balkanskega pakta. Razpravljalo se je tudi o vseh ostalih političnih vprašanjih, ki pridejo na dnevni red zasedanja Zveze narodov v Ženevi. Na čast turškega in romunskega zunanjega ministra bo nocoj v gar-dijskem domu slavnostni banket. Ob 10 zvečer pa odpotuje turški zunanji minister Ruždi bej s svojim spremstvom v Ženevo, medtem ko Titulescu ostane še nekaj časa v Belgradu,
Časnikarjem, ki so se odpeljali nasproti turškemu tn romunskemu zunanjemu ministru, sta oba ministra izjavila, da smatrata za zelo potrebno, da se pred odhodom v Ženevo ustavita malo v Belgradu in izmenjata misli o vseh političnih vprašanjih z jugoslovanskim zunanjim ministrom. Turški zunanji minister Ruždi bej je pa poudaril, da bi bilo potrebno, da se zunanji minister naše kraljevine in zunanji minister turške republike večkrat sesta-neta ter da je tesnejše sodelovanje med obema državama potrebno. Titulescu je izjavil, da se bo na sestanku z našim zunanjim ministrom Jevtičem razpravljalo o paktu o nenapadanju z Bolgarijo in o stališču, ki ga bo zavzela Mala zveza na razoro-žitveni konferenci v ?enevi. Na sestanku med zunanjimi ministri se bo določil (udi datum prihodnjega sestanka ministrov Male zveze.
FVimcnje sovjetske Rusije
Rolgrad. M. maja. m. Po večerni konferenci treh zunanjih ministrov opozarjajo tukajšnji dobro informirani krogi posebno na izjavo romunskega zunanjega ministra Titulesca, ki jn je dal v zdravici, s katero je nazdravil turškemu zunanjemu ministru Ruždi beju na banketu v Bukare-štu. Titulescu je ob tej priliki povdanil, da obstoji namera, da sc podpiše pakt o nenapadanju med državami, ki so podpisal« balkanski sporazum, in mod Bolgarijo. Po vhoiii toni tukajšnji dobro ш-formirani krogi mislijo, da jo bilo na današnji kon-foronri treh zunanjih ministrov to vprašanje todi ono izmed najvažnejših, ki so jih pretresali trije zunanji ministri. Isti krogi tudi mislijo, da je do sestanka Titulesca, Ku/di hoja in Jevtiča v Belgradu prišlo radi tega, ee bi sc moral v Ženevi vršiti sestanek zunanjih ministrov držav podpisnic balkanskega sporazuma. Verjetno radi tega, kei se ta sestanek v Ženevi ne bo vršil, so se sestali trije zunanji ministri v Belgradu, kjer so raz-motrivab o vseli oniii vprašanjih, o katerih bi se razpravljalo na sestanku v Ženevi. V pogledu sestanka zunanjih ministrov Male zveze je bilo sklenjeno, da se bo konferenca treh zunanjih ministrov Male zvezo vršila meseca junija in se Im na njej, kot se čuje, polog ostalega obravnavalo tudi vprašanje priznanja sovjetsko ltusije ml strani držav Male zveze. Mesto sestanka še ni določeno. Kar se pa tiče vprašanja razorožitve, kaže, da države Male zveze stojijo na francoskem stališču in da se po tem v nobenem slučaju ne more dovoliti Ne>m-čiji novo oboroževanje.
Podonavski kotel vre
Vsestranska pogajanja med podonavskimi državami - Trst češka svobodna luka - Dr. Beneš obišče Rim - Stiki med Avstrijo in Nemčijo
Dunaj, 14. maja. b. Avstirjski trgovinski minister Stockinger se je snoči vrnil iz Budimpešte. Kljub demantijem z avstrijske in madjarske strani Stockinger ni bil v Budimpešti v izključno privatnih zadevah, ampak je vodil važna gospodarska pogajanja. Minister Stockinger se je menjaje pogajal s trgovinskim ministrom Капуо in poljedelskim ministrom Fabiniem, pri kateri priliki so se proučila rimska pogajanja in je bil sprejet tudi materijal za pogajanja med Avstrijo in Madjarsko, ki se prično najbrže še tekom tega ledna na Dunaju. Razen lega je bilo govora tudi o piogajanjih, ki se bodo vodila ta teden na Dunaju med Avstrijo in Češkoslovaško ter Češkoslovaško in Nemčijo in verjetno tudi med Avstrijo in Nemčijo.
Češkoslovaška delegacija pod vodstvom ministra dr. Friedmanna je že prišla na Dunaj. Na Dunaju f>a je že tudi madjarska delegacija jx>d vodstvom dr. Nickla, medtem ko se vrne avstrijska delegacija, ki je vodila jx>d vodstvom dr. Schillerja f>ogaianja v Rimu, nocoj iz Rima. Od strani madjarske in češkoslovaške delegacije se izjavlja da se bodo predsloječa pogajanja vodila zelo hitro, ker da so za to ustvarjeni v Rimu predpogoji in da je položaj postal jasen. Češkoslovaška delegacija pričakuje, da se bo sporazum preje in lažje dosegel z Avstrijo, predvsem radi tega, ker je uspeh pogajanj med Avstrijo in Italijo v Rimu v vseh podrobnostih dosežen. Medtem pa je Madjarska v Rimu dosegla le delno rešitev. Pogajanja se bodo nadaljevala tako na Dunaju kakor tudi v Rimu. Zaradi lega niti češkoslovaška ne more priti z Madjarsko do končnih rezultatov.
Takoj, ko se končajo pogajanja med češkoslovaško, Avstrijo in Madjarsko, bo češkoslovaška pričela direktna pogajanja z Italijo. V Rimu se bodo predvsem vodila pogajanja o češkoslovaški svobodni coni v Trstu. V tem oziru je posebno italijanska delegacija vodila predhodna pogajanja v Pragi, ki so se načelno ugodno končala tembolj,
Nova poljska vlada
Varšava, 14. maja. b. Predsednik republike je jx) ostavki vlade Jenderseivica poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministru prof. Lavu Koslovskemu. V dobro poučenih krogih se trdi, da bodo v novo vlado vstopile nekatere nove osebe, katerim bodo poverjeni najvažnejši gosjx>-darski resori. Trgovinsko ministrstvo bo prevzel v vladi prof. Koslovskega bivši minister Reich-mann, poljedelsko ministrstvo. Julijan Ponia-tovski, ministrstvo za socialno jxilitiko Pacer-k o v s k i. Ta sprememba vlade bo imela s stališča notranje politike velik pomen. Novi predsednik vlade ni vojaška osebnost, čeprav je intimen so-trudnik maršala Pilsudskega. Zunanja politika vlade ostane nespremenjena in bo tudi v novi vladi prevzel zunanje ministrstvo polkovnik Beck.
Skrbimo za to, da bodo vajenci pri mojstrih imeli dovlj hrane in da bodo našli lepo vzgojno besedo, da projiadli starši ne bodo več izrabljali nedolžnih otrok, da industrija nc lx> izkoriščala otroške delovne sile, do bodo matere in družine zaščitene, sploh, da bo mladina rastla v veri in zaupanju v življenje ter du se 1k> dvigala in rastla v zdravju — s tem bomo svojo dolžnost do mladine, bodočnosti naroda, izvršili in zadostili tudi zapovedi Kristusu, ki
t'e celo svojim apostolom ukazal: »Puslite male ; meni!«
ker se bo češkoslovaško blago usmerjalo preko Trsta v bližnji Orijent, torej na trg kamor je doslej tudi Italija izvažala svoje blago. Tu ne gre za konkurenco od strani Češkoslovaške, ampak gre le za dopolnilni izvoz in bo Češkoslovaška izpolnila praznino, ki je obstojala poleg italijanskih in avstrijskih proizvodov.
Ob priliki zaključitve teh pogajanj bo poselil Rim češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Skoraj istočasno se bodo vodila avstrijska trgovinska pogajanja s Poljsko, Jugoslavijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami.
Stockinger se je sestal v Budimpešti tudi z bavarskim ministrom Esserjem, ki je včeraj prisjiel v madjarsko prestolico.
Razorožiivena pogajanja
London, 14. maja. b. Ob priliki 70. zasedanja Svela Zveze narodov se zanesljivo računa, da se bodo med predslavniki Francije in Velike Britanije vodili v Ženevi glavni razgovori o razorožitvenem vprašanju. Rešitev vprašanja nemškega oboroževanja se prepušča razorožitveni konferenci. Glavni temelji, na katerih je doslej delala razorožiivena konferenca, spremeni lahko samo ona. Predhoden sjKiraziim o tem bo [x>treben, vendar pa ta sjx>ra-zum ni neobhodno potreben za nadaljevanje razo-rožitvene konference, kakor se je to doslej mislilo. Velika ovira za komjjromisno rešitev tega vprašanja je v tem, da Velika Britanija trdovralno zahteva, da se, če se že noče reducirati oborožitev na kopnem, zniža vsaj redukcija oboroževanja v zraku, da se tako vz|xistavi ravnovesje med njo in državami na evropskem kontinentu, zlasti ker bo v slučaju, da se oborožitev v zraku omeji, ostala Velika Britanija v tej vrsli oborožitve v |xidreje-nem položaju napram evropskim državam. Velika Britanija smatra to kot v|>rašanje, od katerega jf odvisn njena varnost.
Nesramna madjarska pritožba v Ženevi, da Jugoslavija povzroča obmejne incidente
Medtem pa ravno ona pošilja bombe na jugoslov. ozemlje
Pariz, 13. maja. Včeraj je delegat madžarske vlade v njenem imenu izročil svetu Društva narodov peticijo, v kateri obtožuje Jugoslaviio krivde obmejnih incidentov in nemogočih sosedstvenih od-! nošajev. Madžarska vlada se zato obrača na Društvo narodov s prošnjo, naj o tej njeni pritožbi razsodi. V tukajšnjih krogih zelo neugodno komenli-i rajo madjarski korak v Ženevo zaradi nekaterih i incidentov na jugoslovansko-madjarski meji in zaradi stania na tej meji, ki ga smatrajo Madjari za nevzdržnega. Tisk je prepričan, da je do tega nastopa Madžarov prišlo na pobudo Nemčije. Gre torej za nemški manever, da se na ta način prepreči zbližanje med Malo zvezo, Avstrijo in Italijo, vendar pa ta manever ne bo uspel. Poluradni »Petit Parisien« poroča, da je res samo eno in to je, da hoče madjarska vlada s svojim korakom skaliti ozračje za sporazum, za katerim teži jugoslovanska vlada s pomočjo Prage in Bukarešte. Z ozirom na to, da hoče Madjarska spraviti na dnevni red zopet revizionistični problem, se lahko že vnaprel računa, da dela račun brez krčmarja, ker vendar povsod dobro vedo, torej tudi v Ženevi, da gre tu le za neznatne incidente, ki absolutno niso take prirode, da bi se moral Svet Zveze narodov takoj z njimi baviti. Madjarska inicijativa je pretirana in nihče ne misli na to, da se ji da prvenstvo in dvigne celo preiskovalno zaupništvo, kakor so to že poročali nekateri madžarski listi. Ni dvoma, da se bo vsa stvar odgodila že v jeseni zaradi tega, da se dn jugoslovanski vladi prilika, da prouči stanje in odgovori na madžarske pritožbe.
Kar tiče vloge Italije, sta v tej zadevi baje baron Aloisi in neki član italijanske delegaci'e izrazila svoje začudenje. Vendar pa se ne more verjeti, da bi Madžarska brez popolnega znanja Italije ukrenila ta korak, čeprav je vsa stvar napeljana iz Berlina. Radikalni »L'Oeuvre« je prepričan, da gre tu za mr.ncver velikega stila is:cga Капуе, ki je L 1914 izdelal ultimatum Srbiji. (Ta trditev ni resnična, ker je bil 1. 1914. Kanva ivstrijsko-O'frski poslanik v Meksiku. Ultimatom ie baje izdelal baron Musulin. Op. ur.) — Rubbentropovo poročilo iz Londona ni pomirilo Hitlerja, piše na'alje »L'-Oeuvre«, o staFšfcu Vei'ke Bri'anije v Ženevi za (,j Ff-- гЧц s ..-• -t« na d> c ni red krii-j itv uuiuvuih fu»ouii uu auuu Nviu-ije. Radi tega
se skuša delati zapreke zbližanju med Malo zvezo, Avstrijo, Italijo in Francijo, katere države skupaj s sovjetsko unijo tvorijo močan bljk proti Nemčiji. Zanimivo bo vedeti, kakšno stališče bo zavzel Mussolini proti odkritjem o emigracijski propagandi na Madjarskem, katero zadevo bo brezpogojno iznesla pred Svet Zveze narodov Jugoslavija. Medtem je otvorjeno tudi vprašanje, če ne gre morda Italija z zadnjim madžarskim izpadom za tem, da reši svojo vlogo posredovalca v srednji Evropi še preje, predno se odloči za zbližanje s Francijo in Malo zvezo. Vsekakor je Nemčija iz lega manevra izvlekla svo'o korist.
Razprava preložena do jeseni
Ženeva, 14. maja. p. Na današnji tajni seji je bilo sklenjeno, da se pritožba Madžarske, ki je bila vložena v soboto opoldne, odloži do jesenskega zasedanja, ki bo pretresalo to pritožbo. V razpravi je jugoslovanski delegat Fotič poudaril, da je treba pri presojanju vprašanj, ki jih navaja pritožba, upoštevati рл-edvsem vzroke in razloge, ki so dovedli do sedanjega stanja, in je tu vsa krivda jasno na madjarski strani. Pritožba ima predvsem pripraviti teren in obnoviti protirevizlonstično kampanjo.
Vojna v Arabiji: Premirje
Kairo, 14. maja. b. Potrjuje se vest, da jc Ibn Kanil sklenil premirje z joinenskiin Imanom. Podrobnosti še niso znane, vendar pa je znano, da sc jc premirje že pričelo izvajali in da so vahahitske četo ustavili* svoj pohod v San. Tudi ua ostalih frontah so se borbe ustavile 0 pogojih Ihn Sauda. ki jih je slavil jomennkomu Imanu, se tuje, da jih je slednji sprejel liroz omejitve. Ce jc to res, potem to pomeni, da so se jeilienskc čete popolnoma umaknile iz Asirja in N'odjerana, dalje, da jo Iman pristal na to, ila so la področja priključijo Il>n •Saudovi državi, da l>o Iman izročil talce in i njim sklonil prijateljsko pogodbo za dobo 20 let. Poleg toga so jo moral Iman zavezali, da lio nosil ludi dol vojnih stroškov. Poiniloščcni so vsi oni Jo-tnenci, ki so pomagali Vahahilimi v borbi, Ibi. Sandu pa sc izročijo vsi adrijski knezi, katerim jc dal Iman politični azil. Pogajanja u mir se bodo vodila v KI Tajfu.

Konec parlamentarizma v Italiji
Odslej ie Italija stanovska Dvaindvajset korporticif z vrhovnim horpo-
drzava pod vodslvom lasi-	.. .	(	.	|(( t
stične oligarhije in kraljem ractfsktm svetom tn zbormco ter Velikim kot vrhovnim reprezentantom svetom kot absolutno zakonodajno instanco
Rini. 14. maja.
Svel so jo premalo zavedel zgodovinskega pomenu onega dne, ku je italijanski kraj s preslolnim govorom začetkom utaja meseca nlvnril iiovo zakonodajno dobo italijunskegn parlamenta. Zakaj tega dne je italijanski kralj ua|H)\edal reformo italijanske ustave mt stanovski iKidlagi.
To dejstvo je jako dalekosežnegn značaja. zakaj s lom dnem se začne praktični! realizacija stanovskega ilržnvnegu reda v llnlijl, ki je (lozdn.i prav za prav obstojni - ino ua papirju. Tako /vani zakon o kor 1 4'iicijah. ki je izšel 18. januarju 1934, ,ie 1'csiavil državo na podlago korporacij samo načeloma. Zdaj. ko je monarh sani izrekel, i!a se ho izpremonila italijanska drž. ustava sama, je šele ustvarjena zakonita možnost, da se zakon o korporacijah udejstvi. Iti res jo Mussolini takoj potein, ko je kralj to reformo v svojem prestolneni govoru napo vedal. izdal dne 9. mn.ia uredbo, s katero se ustanovi v Italiji 22 korporacij. iz katerih se lki v kratkem sestavil vrhovni korpora-eijski svet. Te korporacije bodo tisti organi, ki bodo delegirali svoje člane v poslansko zbornico oziroma v sennt. Mussolini je že, napovedal, da bosta lako isislanska zbornica kakor senat v prvi vrsti gospodarsko-soci-ч 1 n i instituciji, dočim bo politika prešla nn
Grnn Consiglio (Veliki svet)
ki predstavlja rasistično oligarhijo, oziroma vrhovne zastopnike fašistične stranke. S tem bo tudi formalnopravno potrjeno stanje, ki it n k že par let vlada v Italiji, kjer se z vsemi velikimi političnimi vprašanji in zakoni bavi veliki fašistični svel. dočim jih parlament zgolj zaradi lepšega izglasuje.
Ivio reforme ustave sc bo kmalu pričelo in j<- M'ussolini v lo svrho pustil izvoliti za predsednika sonata svojega zvestega prijatelja Fcdcrzonija. za predsednika poslanske »bornice pa t>er acclaniationein dosedanjega prosvetnega ministra Ciano, kojega sin, šef Mussolini,icvegu tiskovnega urada, jc ože-njen 7. Mussolinijevo hčerjo Edilo, spada torej k tako zvani dinastiji Mussolini«. Ta dva sta iMiruk. dn bosta poslanska zbornica 'mi sennt sama izglasovala svojo smrt, to .ie. da bosta sprejeli! reformo. Največja ovira /m iJiko reformo seveda nista bila nc poslanska zbornica nc senat, ampak kralj oziroma dinastija, ki so je zelo težko odločila za to, ita se »reformira«, v resnici uniči crst.lt a italijanska demokratična ustava od 4. marca 1848, ki n.st.aiiavlja parlamentarno monarhijo. katera ne pozna nobenejr« _ dmieja, oziroma nobene fašistične nlirarliije. ki bo odslej |ki korporacijnh. vodila državo, v kai.cn im) monarh eola dekoracija.
Gospodarska delavnost, razdeljena na 22 korporacij
Kakor smo omenili, je Mussolini izdal naredbo. s katero se ustanavljajo korporacij«!, ki bodo odslej predstavljale celokupno italijansko gospodarstvo in iz katerih se brnio izvolili delegati za parlament. Razdelitev gospodarstvi! v 22 korporacij se je Mussoliniju. kolikor se more precenili nn prvi pogled, posrečila. Ta razdelitev sloni namreč nn načelu, ila morajo v korporacijah biti združeni vsi oni poklici, ki sodelujejo pri produkciji proizvoda, začenši od surovine pa preko onih. ki .io obdelujejo in predelujejo. do onih. ki jo kot gotov izdelek prodajajo. Vposieva se torej, kakor pravi naredba, gospodarski pojav v svoji celoti, torej v«« »ciklus produkcijo« in ne kakšen posamezen izrezek iz produkcijskega procesa. Na podlagi tega principa se vse korporacije razdelijo v tri skupine, in sicer:
al Korporacije. v katerih so združeni oni, ki sodelujejo pri pridobivanju agrarnih pro-ritf k t* i v. pri njihovi iiidustrijiski obdelavi iu pri njihovem trgovskem razpečavanju.
h) Korporacije, kjer pride v pošiev samo lif^BKtrijski in trgovski proizvajalni ciklus.
c) Ostale korporacije. kjer so zastopane sledeče panoge gospodarske delavnosti: de-плт-stvo, tako zvani svobodni poklici ln umetnost, pomorski in zračni promet, železniški
pVomcL gledališča, kino, radio in šport ter gostilničarstvo in zdravilišča.
Bilo bi zanimivo, če bi navedli vseh 22 koriKjracij, ki spadajo v prvi, drugi in tretji ciklus, vendar jc to stvar strokovnih listov. Samo zn radi zanimivosti navedemo en sam zgled, ki se n. pr. tiče papirja. Korporacijn papirja in tiska je po številu dvanajsta ("12) v drugi (2.) skupini, to je v skupini inrln-strijsko-trgovskega ciklusa. V tej korporn-ei.ji bo zastopana (lapirna industrija po 2 delodajalcih in 2 delavcih, papivotehnika po I delodajalcu in 1 delavcu. poligrafična industrija lio 2 delodajalcih in 2 delavcih, založniki po 1 delodajalcu in 1 delavcu, časopisni izdajatelji |io 2 rleloilajalcib iu 2 delavcih. i«l katerih mora bili I žurnalist.; artisti, kamor spadajo vsi kulturni delavci sploh. l>o 4 članih, trgovina s papirjem p- po 2 delodajalcih in 1 delavcu.
Predsedstvo horpor<n"- Це
V vsaki kurporaciji bo v splo':ieni delavstvo imelo enako število članov ka.:or delodajalci. Predsednika vsake korporacije lc • nuje šef vlade sam. Predsednik vseh korporacij skiiuaj, združenih v vrhovni korpora-cijski svel. je minister za korporacije. Predsednik mora biti iz predstavnikov fašistične stranke, ki ima v vsaki korporaciji 3 pred-stavnlke. Na ta način je za s i gn rana premne fašistične stranke, torej poliličnega organa iri pa avtoritarna samoodločba predsednika vlade, tako da .ic lako zvann avtonomija korporacij vseskozi omejena ]xi absolutni odločbi države, če .ie t.reha. Zanimivo je, da delavski in delodajalski sindikati, oziroma strokovne organizacijo še nadnlje ostanejo. Ali Mussolini misli trajno obdržati da'.ie sindikate ali ne. ni znano. Prav za prav bi s spolno izvedbo korporacij in njihovim funkcioniranjem sindikati izgubili svoj pn men, snj ga že zdaj veliko nimajo. Po fa-
šisličneni zamislil so korporacije, v katerih so delodajalci in delavci po enakem številu zastopani, edini pravi forum za obravnavanje gospodarskih in s-oeinlnih vprašanj, ker niso zgrajene na principu razrednega boja, ampak na principu sodelovanja vseli produkcijskih faktorjev plus država, ki jo zastopa fašistična stranka, oziroma njeni državn i funkciona rji.
Funkcije korporacij in vrhovnega
korporacijsketfa sveta
Vseh teli 22 korporacij Ivo po delegatih tvorilo vrhovni korporucijski -\,"i, ki bo sestavljen iz 66 predstavnikov fašistične stranke, 268 predstavnikov delodajalcev, 268 pred-staivikov ilelojemalccv iu iz ITI) predstavnikov tehnike, torej iz 73!) članov. Tale vrhovni svet *li Consiglio detle Cori^orazioni bo izvolil predstavnike v poslansko zbornico in senat, ki bosta odobravala gospodarske, zakonske načrte, ki bodo izšli iz inioijative posameznih korporacij oziroma njihovih svetov, tako, da bodo korporacije imele v res-Irl postavodajno funkcijo, seveda pod stro-iii nadzorstvom in absolutno ingorcnco fašistične stranke, oziroma vlade in njenega duceja. Obenem daje Mussolini korporaci-.iain in njihovim svetom nalogo, da sodelujejo z državno upravo in izvajajo vpliv nanjo z namenom, da se uprava modernim gospodarskim, socialnim in kulturnim potrebam primerno debirokratizira.
Kakor omenjeno, bo vrhovna politič-ii a vprašanja disk utira I in o njih sklepal (Iran consiglio, ki bo bržčas imel vrhovno nadzorstvo in iugcrcnco ter veto - pravico tudi nad gospodarsko-soeialnimi ukrepi gospodarskih korporacij.
To je odslej tudi formalnopravno stanje, ki ga ima parlament še letos podrobno določiti in izglasovati, knkor mu bo seveda ukazal duce.
Nemčija m Vatikan
Za nemško mlad
Na pritisk državnega kanclerja začnejo nova pogajanja c Ber nu
Berlin. 14. maja. TG. Iz verodostojnih krogov poročajo, da se hodo v Berlinu v najkrajšem časa sestali novo imenovani predstavniki katoliške cerkve in nemške vlade, da se sporazumejo »lede izvajanja nemškega konkordata. ki je bil podpisaa julija meseca lanskega leta. Od lega časa se je dogodilo nekaj dogodkov, ki s« upravičili prepričanje, da nemška vlada nima volje izvršiti obljub. podpisanih v konkorilalu. Tudi preganjanju katoliške duhovščine niso prenehala, kar je ustvarilo zelo neprijetno ozračje, ki jc napetost le še povečalo. Dn bi temu napravili konec, sta se obe oblasti, cerkvena in državna, zedinili. iln se skliče konferenca, kjer se bodo pogajanju zu izvedl«) konkordata »rerespiavala in pri kateri bo cerkev cislo jasno izpovedala svoje stališče. Vodja katoliške delegacije pri teh najnovejših razgovorih med vlado in cerkvijo bo predvidoma kolonjski nadškof kardinal Schulte. V delegaciji pa se bodo nahajali še berlinski škof dr. B a r r e s , osna briiški škof dr. B e r n i n g , medicin ko bo vlado zastopal dr. B 111 t m a n n , ki ga smatrajo 7.a izvedenca v cerkvenih vprašanjih in je že dozdaj vodil vsa pogajanja z Vatikanom. Prideljena mu bosta vodja hitlerjevske mladine B a 1 d u r von Schirach in vodja delavske fronte dr. Robert L e y.
Sestava nemške delegacije priča zu lo. ila bo prišel v pretres člen 22 državnega konkorilata. ki predvideva neodvisen nudaljni obstoj katoliških mladinskih društev ter delavskih organinaeij. Razgovori se hodo tikali pogojev za neodvisni) delovanje katoliških organizacij izven vsedržavnih hitlerjevskih organizacij, oziroma pogojev, pod katerimi hi se katoliška mladinska in delavska društva vključila kot strnjene enote v nuroilno-socialistične organizacije, pri tem pa ohranila svojo samobitnost. O teli vprašanjih so se zadnje ledne vodila brezplodna pogajanja v Vatikanu, kjer dr. Buttmann ni mogel prepričati cerkvenih obla-
.Utrinki.
7. A VERSKO SVOBODO Y MUH I KI
rUnrodnn slrnnka- je r sdoj pi-одгит sprejela tudi točko: b nj zn rersko svobodo. Voditelj stranke jr to nn tale nniin utemeljil: *Po»tavr :t>prr oern in Cerkev jr c Mehiki i;*ilil Cnllez. Y*e *n ntire-kornve "d :naneqn snrrnHrn. ki preveva CalleMi />rnli rrri in duhovnikom. Mrhiknnri remn. dn r nnhi deirli nikdar ni hiln dninr<in stvarnega raz-Uiqn :n hoj proli Cerkvi. Smo samo zn lo omejitev, itn drla duhovitimi propagando le zn vero. ki ji pripada.. Todn dosedaj ne je redno flriklnu le lepa ilrinla. '/.alo ji je Irebn priznali popolno versko svobodo.*
KAKO MISU JAPONSKI ADMIHAI.
Tr dni se mudi r Herlh 111 japonski admiral Malsuhiln. ki jc v lis/i h sledete izjavil: Japonska m Srmfijn sin r i*H vrsti, kajti obe *cj>njujela zn prostor 11 n sol ntu. Dn se jimn nMreit. za to šr ni U-ebn rojne. Ako se Nemtiji dn. knr hote. in Japonski. kar hoče, ni treba rojne. Toda. čr v jima ne da? Kaj potem zahlevn Japonska?
Mornarico, ki bo enaka ameriški in anflletki.
I elesilc morajo priznati ja/umsko posest Mnnd-ilirije in dela Mongolije.
I elesilc nnj izvolijo vzeti nn znanje. d<t se je treba preje sporazumeli г Japonsko, kadar i/nvorr o kitajskih zadevah. Japonska brez prirlrtkn izinr ijit. dn zahteva јгггепеГгенп Mnliffe n/i Tihem oceanu i« proiektnrat nad Ki/njsko.
7.9 NemHjo zahtera japonski admiral popolno svobodo ohoroievanja. Dalje, da se Avstrija pri-ki juri \emn/>, Semtijn naj dobi predrnine meif v Evropi. Nemfiii jc treba vrnili vse njene kolo-
m je. Nemčiji je Lrebu dali svobodno roku v kolonizaciji Iluzije. Z drugimi besei»nti: Jnpimski naj pripade Azijo, Nemčiji pa fivropa.
I časih jr dobro poslušali generale in admirale, ker li so ponavadi bolj odkriti in povedo bolj resnično mišljenje nladnih Icrogor kakor )ш diplomati.
• LEGIJA U0SIVJS0ST1«
I Amerik' se jr osnovalo •Legija dostojnosti-z namenom, do se bo borila proti nedostojni m filmom. Člani pri vstopu v društvo sli dere iejavijo:
•f.elim pristopili k Legiji dostojnosti . ki obsoja škodljive filme. Pridrniujem se tistim, ki pro-trslirnjo proti lem filmom, ker so nevarni mladini, drutinskemu iivljenju. domovini in rrri. Hrezpo-gojno obsojam pohujšljive filme, ki z drugimi činitelji pospešujejo javno nrnrarnost. Hočem VHe storili, da opozorim javno mnenje in gn naravnam proti filmom, ki prikazujejo nomoralnost kol nuien vsakodneven pojav in dn se zločinci prikazuje jo kol junaki in junakinje. Obžalujem, da je toliko dnevnega jasopisja. ki z reklamo pospešuje obisk nemoralnih filmov. Obljubim, dn ne bom nikdar pri-sostvorni predvajanju takšnih filmov iti da bom bojkotiral čnso/rise, ki jih priporočajo. Obljubim, dn bom k temu navajal tudi druge in pridobi! 110-rih članov za legijo dostojnosti. S'iv>; /irutesl dninam » im ena spoštovan in do samega sebe in v preprifnnju, da ameriški narod odklanja filmsko nemornlo.r
T.c kdaj bomo tudi pri nas dobili takšno Ui/ijo dofhiinosli . ki bi pognala preko mej importirnni aund, ki zastruplja posebna našo mladino!
sti o dobrih namenih narodno-socialističnega pokreta in ni nudil nobenih jamstev, da bi katoliška društva mogla vršiti svojo nalogo na vzgojnem polju, ki se ji cerkev nikdar ne more odreči.
Sedanju nova pogajanja v Berlinu so hibi or-guuizirana na pobudo drzavnegu kanclerja Hitlerju samega, ki se je nedavno sestal s kardinalom Sehiiitejem ler mu izrazil željo, du nuj se spori med državo in cerkvijo vendar enkrat likvidirajo.
Neprijetno so se zaradi tega slišale izjave ministra 7Л propagando dr. G 6 b b e 1 s a , ki je v šporlni palači zopol iiiipadel katoliško cerkev in katoliške rerkvene kneze in rekel med drugim, »da ima nemški narod pravico bili ogorčen, ee nekateri služabniki božji govorijo d prnslosti nemške,ga narodu kol o neki dobi barbarstva. Ti ne pridigujo božje besede, ampak besedo katoliškega rentruina. Kai bi pa rekli li ljudje, če bi jih začeli mi spominjati na zgodovino nekaterih papežev? Zakaj pu niso hranili vere in morale, ko se je n eni ru 111 brat.il z marksisti. Cerkveni knezi naj govorijo o cerkvi in »e o narodnem socializmu.« Ta izpad državnega ministra pride v nepravem času in bo bodoče berlinske razgovore postavil le v težavno ozračje. V poučenih krogih pa pričakujejo, da se bo topol uveljavil 1м>1ј kot 1I0-sduj vpliv državnega kanclerja samega, ki želi miru s cerkvijo in ki ho iiiordn le upognil preveliko narodiio-sociulističiio gorečnost nekaterih njegovih najbližjih solrudnikov.
Thalmann pred „ljudskim*
sodiščem"
Berlin. 13. maja. TG. Nekdanji vodja nekdanje nemške komunistično stranke Thiilmnnn hn prvi obtoženec, ki bo prišel pred novoustanovljeno ! sodišče, ki se imenuje ••Ljudsko sodišče , kjer bo j obtožen, da je deloval proti Nemčiji in proti nem-: škemti ljudstvu. Thfilnutnn je bil aretiran po po-j žaru nemškega državnega zboru in se nahaja v : koncentracijskem taboru.
Vojne zveze snu'eio
London. 14. ina.ia. b. »I)nily ITerahl» po-i4ičn. iz Pariza, da se EVnncijn zelo trud i zn sklenitev vojne zveze z Veliko Britanijo, vendar pa naglasa, dn se v krogih francoske vlade vedno bolj dvomil, da bo do take vo.ine zveze prišlo. Politika Herriota zn vojaško zvezo med Francijo in sovjetsko Busi.io je pričela danes I rimu Tirali v Parizu in v Franciji. Minister Rnrthou. ki je bil pred kratkim proti lej vojaški zvezi, se je sodu .i po potovanju v Poljsko in Češkoslovaško postavil ob strmi bivšega ministrskega predsednika Ilcrrintn. rDailv Herald'! Irili daljo, ila so v zadnjih treli lednih opaža velika aktivnost sovjetskega puslauištva v Parizu. Sovjetsko poslaništvo obiskujejo diplomati, ministri, politiki I11 časnikarji, ki neprestano konferirnjo s funkcionarji sovjetskega poslaništva. Končno lisi Irdi, ila .ie posebno fran-cnski generalni stali zelo naklonjen tej kombinaciji.
Iz ruske diplomacije
Moskva, 14. maja. tg. V diplomatskih krofih zagotavljajo, da sc bodo izvršile v kratkem v di ploinatski službi velike spremembe, lako bo imenovan za novega poslanika v Ankari sedanji 1x1-uiočuik zunanjega komisarja karahan, poslanik v Ankari pa bo-imenovan za poslanika v Londonu. Londonski poslanik Maj'-ki bo vpoknien in sedanji drugi pomočnik zunanjega komisarja Sololnikov pride za poslanika v Pariz, 'er tudi Dovgalevskegi taka vpokoiitcv-
Nemški balon se ponesrečili
Berlin, 14. maju, T(i. Največji nemški balon "Bartsch von Sigsfe.kl se je dvignil v nedeljo ob 8 zjutraj iz Bitterfelda, ki leži 2 uri zapadno od Berlina, rta izvrši v višini KI.000 m znanstvena raziskovanja. Orl leda.i o njem ni bik) nobeno vesti, čeprav je že poteklo 24 ur od njegovega poleta. Zaradi tesra je nastalo po vsej Nemčiji veliko vznemirjenje in skrb zaradi usode posadke, ki sestoji iz dveh vodilnih znanstvenikov dr. Schrenoka iz Berlina in njegovega spremljevalca ineteorologista Masucha. Zaradi strašnih viharjev, ki so bili v višini, katero je dosegel balon, obstoja možnost, da so ga zanesli viharji v ruske gozdove, ali pa celo na odprto morje. Balon ima 9Г>00 kub. 111 prostornine. Morda ,jc tudi ta balou doletela ista nsoda, kakor jo doletela razno bnlone v zadnjih dveh letih, ki so |>ri sličnih poskusih zgoreli. Znanstveniki domnevajo, da .ie bil ta iKilet namenjen zn raziskovanje vpliva ko.7mičnih žarkov nn osebino redkih plinov.
Tiberija uničena
jeriizalem. 14. maja. tg. Vse stare mesto Tiberija ua Galilejskem jezeru jc bilo uničeno vsled strašnega lieurja, združenega z dežjem, ki je včeraj zajelo vso pokrajino. Smrtnih žrtev je veliko, toda njihovega točnega števila ni mogoče ugotoviti. -Angleška vlada je poslala 1500 vojakov, da rešujejo ljudi pod razvalinami.
Požar ob Bosporu
Istambul, 14. maja. Ig. štirje veliki petrolejski tanki so sc danes vneli ob Bosporju 111 povzročili strahoten požar, ki se širi vse dalje ob bosporski obali. Vsa jielrolejska skladišč lurško-ameriške pe-trolejske družbe z več deseMisoč tonskimi količinami so zgorela in se jc požar razširil že do ruskih ' petrolejskih skladišč, kjer so danes popoldne eks-j plodirali štirje novi tanki. Turška vlada je poslala 1 na kraj nesreče veliko število vojaštva, toda gaše i nje je vsled prevelike vročine nemogoče. Človeških 1 žrtev ni nobenih, materijelna škoda pa znaša več j milijonov funtov šterlingov.
Kongres klimatologov
Praga, 14. maja. p. Danes sc je tu začel kongr,M. balneolo£ov in klimatologov iz držav Male zveze, kateremu predseduje prof, Miadejovski. Udeležili so se kongresa tudi zastopniki iž Jugoslavije.
150 letnica rojstva Urbana Jarnika
Cdovoc, 14. maja. c. Te dni bodo avstrijsk«
Slovenci proslavili l!i0-letnioo rojstva Urbana Jarnika, ki je bil voditelj koroških Slovencev in je imel zveze |x>sebno s Stankom Vrazom in z Ljtide-vitom Gajem.
Šahovski turnir
Bayreuth, 14. maja. p. Pri včerajšnji parSji, ki
sta jo tu igrala Aljehin in Bogoljubov, jc prišlo po 40. potszi do prekinitve v boH«em položaju za Aljehina.
Budimpešta, 14. utaja. c. Senzacija 9. kola šahovskega turnirja je bil poraz našega velemojstra dr. Vidmarja, ki jc izgubil proti Friedmanpu. — Sterk je dobil proti Tartakovverju, Steimfr j pffili Havassiju, Lillienthal proti Tbomasu in Pire proti Rettiju. Dr. Vidmar jc izgubil svojo igro že v |o. poleži. Neodločene so bile igre Steiner-Griinfekl in Treybal-Fk>hr..
Po devetem kolu jc stanje sledeče: Lilienthal 6 in pol, Flohr. Pire 5 in pol, Orunfeld 5, Fried-mann, Steiner, dr. Vidmar 4 iu pol, Refti 4. Stahi-berg , Tartakower 4. Elieskazcs, llavassi 3 in pol, Sterk, Trevbal, Thomas 3, Steiner 2.
Francoski radikali
Cleriront Ferrand, 14. maja. b. Na kongresa
radikalno-socialisličnc slranke je bila soglasno izražena zaupnica Herriotu in predsadniku viedc U'oumergu. Obenem je bil sprejet sklep, da se izključi iz stranke 7 članov radi zadeve Stavijeki in sicer bivši minister Dalimier, bivši podpresednik zbornice Hesee, senator Ranoult in trije narodni poslanci Gerard, Bonnaure in Proust. Sedmi izključeni član je znani književnik Piere Bonardi, ki je Stavijskega uvedel v radikalno-socialistične kroge. Strankin kongres pa je odklonil, da izključi iz stranke bivšega strankinega podtajnika Houlina, istotako pa se je izjalovil poskus za izključitev bivšega notranjega ministra Malvyja. Zaradi tega ie prišlo v radikalno-socialistični jlranki do razkola in je 7 članov skrajne levice uslano\ilo posebno rariikalno-socialistično stranko pod vodstvom Camilla Pele-tana.
Samski davek
Belgrad. 14. maja. AA. Na vprašanje, ali niso osebe z devetimi ali več otroki oproščene po členu 11 zakona o davku na sanice iu o davčni oprostitvi oseb 7, 9 ali več otroki, podvržene potni obveznosti po zakonu o nedržavnih cestah in gradnjah, je finančni minister izdal tole pojasnilo.
Osebe z 9 ali več otroki, ki so oproščene posrednega davka in doklad. ne plačajo potnih ob veznosti |K) zakonu o nedržavnih cestah, če no plačajo davkov v vseh oblikah več ko 500 Din in če njihovi najmlajši otrok ni starejši od 14 let. T« osebe so dolžne z dokumenti to dokazati oblastvom. ki so pristojna za potne obveznosti.
Drobne vesti
Skoplje, 14. maju. m. V začetku meseca julija bo tukaj kongres /druženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije. Istočasno bo tudi proslava 15 letnice obstoja tega združenja.
Belgrad, 11. niaja. m. Semkaj je prispel najstarejši sin predsednika republiko Chile, Artur Alesandro Rodrigos, dekan juridične fakultete v Santiagu. Rodrigos jo obiskal predsednika vlade Uzunoviča, zunanjega ministra Jevtiča in prosvetnega ministra dr. Suniertkoviča. Belgrnjska univerza mu je priredila nocoj slavnosten banket v hotelu na A vali.
Belgrad. 14. maja. m. Danes do|>oldiio je na ČUkarici počila glavna vodovodna cev, zaradi česar jo ostal Belgrad cel dan brez vode.
1'ariz. 14. maja c. Kakor pišejo današnji ča supisi, jc Trockij danes odpotoval v Švico, kjer ho zaprosil dovoljenje za bivanje.
Carigrad, 14. maja. c. Iz turških srednjih šol je bik) izključenih nad 600 dijakov, ker sc niso lioleli učili tujih jezikov.
Hiingkong. 14. maja. c. Največji gazomelor lu knjšiije plinarne jp danes /.letel v zrak. Strašni eksplozija jo v okolici plinarne razrušila več ulic, K sreči je eksplodiral samo ta gazometer in tako ni zletela v zrak vsa plinarna. Pod ruševinami so do sedaj našli 20 mrtvih in 100 težko ranjenih.
Dunajska vremenska napoved: Po nevihtah bo
močno oblačno in hladnejše vreme.
Splitska vreiurnska napoved: V severnem Pri-
inorju lahno oblačno, drugje jasno.
Radarski delavec predlaga
Kako naj se odpravi rudarska beda
Ljubljana, 14. maja.
Od časa do časa beremo v časopisju jeremijade o trboveljskih rudarjih. Pred dnevi smo brali, da strada 6000 rudarskih otrok, 100 dojenčkov pa je brez mleka. Res je hudo! Popolnoma pa bo razumel položaj samo oni, ki si to ogleda na licu mesta, še bolj pa, če tudi sam pozna življenje in delo rudarja. A hujše od telesnega dela in trpljenja je moralno trpljenje, ki ga rudarjem in rudarski do-raščajoči mladini povzroča ta priskutna jeremijada po časopisih, ki temelji na samem »vbogajme«. To postaja za rudarje žaljivo, za rudarsko mladino ponižujoče in za domovino sramotno. Zavedno in ponosno delavstvo je dika domovine, zdravje industrije, mir družine, svetel cilj mladine in kvas delovnega občestva. Na zunaj bo seveda vsak rudar na vprašanje, kaj pravi na to beračenje zanj, pritrdil. A treba mu je videti v dušo. Boli njega, ki je zmožen dela, ki bi si lahko služil kruh, ki je delal dolga leta za družbo človeško, za družbo pre-mogarsko, za svčtnike uprave, delničarje družbine Ln ravnatelje in vodilne uradnike. In prislužil st je prosjačenje, beračenje in usmiljenje. Tako se v duši poprašuje rudar. Ali to prosjačenje prihaja iz pravega namena? In to boli.
In mladina rudarska, ali bo iz nje dober rudarski naraščaj? Saj ne more dobiti veselja do sta-
»adio mmm ia$ko
Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatumn, išijasa. ženskih bolezni, arterioskleroze, znižanje krvnega tlaka itd. Odprto skozi vse leto. V pred-
sezoni znižane cene! Pavšalu' pcnzija za 10 dni 600'— Din. za 20 dni 1100-— Din. — V pavšalni penziji je vračunano: hrana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena an dve zdravniški preiskavi in vse takse.
Zahtevajte prospekte o'l uprave zdravilišča.
nu svojega očeta, ko vidi to beračenje za stan, ki je nekdaj bil toli čislan.
Kmalu bo jesen tu in pričela se bo stara pesem. Naj bi se javnost, organizacije in prizadeti zavzeli pravočasno in sicer ne z prosjačenjem in tako, da bi zopet morali žrtvovati vse oni, ki že itak sami potrebujejo, in z raznimi bednostnimi fondi, ki gredo v prvi vrsti v breme delavskih plač. Pač pa naj že enkrat zagleda beli dan dolžnost.
Prva je dolžna TPD sama. Ona je dolga desetletja kupiČila dobiček in ga še danes ter so delničarji deležni mastnih dividend, visoki uradniki visokih plač, za njihove delavske družine pa mora takorekoč skrbeti ostalo, že itak preobremenjeno delavsko in kmečko ljudstvo. Pri stradajočem rudarskem delavstvu izkazuje družba še vedno visoke čiste dobičke in plače višjih uradnikov dosegajo več desettisočev dinarjev. Mislim, da to ni v soglasju.
Tu je treba zagrabiti! Delničarji naj odstopijo svoje dobičke, upravni svetniki svoje tantijeme in vodilni uradniki dele svojih visokih prejemkov. Le verjemite mi, nikdo od teh ne bo lačen, rudarske družine in otroci pa tudi ne bodo trpeli pomanjkanja. Zato predlagam: Pri družbi naj se ustanovi fond, v katerega naj se mesečno vnesejo vsi zneski, ki presegajo mesečno minimalno plačo (kakršna naj se določi). Poleg tega naj določijo zraven še upravni svetniki del svojih tantijem, družba pa del čistega dobička in videli hoste, da bo fond tako močan, da ho skoro zadostoval za kritje gospodinjskega primanjkljaja za rudarje. Ako pa še ne bi zadostovalo, potem pa je tu še dolžnost države. V kakšni obliki pa bi se pomoč delila, ali v delu ali kako drugače, je potem lahka zadeva.
To bi bil edino pravilen in pravičen način pomoči. Sedaj je še čas, do zime se lahko to vprašanje reši. Samo v tem pravcu je treba zagrabiti. Vesel bo zopet rudar in ponosen bo lahko na svoj stan, pa tudi za družbo bo to častno. Bog živil
Rudarski delavec.
Ptuj v zgodovini
Ptuj v maju.
Muzejsko društvo v Ptuju je imelo v soboto, dne 5. t. svoj redni občni zbor v reiekloriju mesl-nega Ferkovega muzeja. Zbor je vodil društveni predsednik gimnazijski ravnatelj v pok. dr. Kom-I ijanec. Zboru sta prisostvovala tudi zastopnika tna-I riborskega zgodovinskega društva sodni svetnik dr. Iravner in prof. Baš. Iz tajniškega poročila je posneti, da je bilo društvo 1933 zelo agilno in delavno. Izkopali so precejšnjo količino raznih znamenitih predmetov iz rimske dobe, med temi tudi prav dobro ohranjeno glavo iz marmorja z dolgo brado, ki predstavlja po mnenju strokovnjakov neko orientalsko božanstvo. Blagajniško poročilo je podal prof. Alič. Izkazuje Din 37.786 dohodkov in 23.268 Din izdatkov. Prostori, kjer se nahaja muzej, so poslali premajhni in so jih morali razširiti za 3 lokale, kjer so namestili muzejsko knjižnico. Nadalje namerava Muzejsko društvo izdati ročni kažipot za tujce in znanstvenike, ki vedno bolj po-| gosto prihajajo na ogled ptujskih znamenitosti. Volitev v odbor ni bilo, ker še ni potekla 3 letna I funkcijska doba. Po občnem zboru je predaval g. prof. Baš o zgodovini Ptuja in njegovi preteklosti. Med drugim je g. prol. predočil Ptuj za časa Rim-; Ijanov in takralm tok Drave, ki je segala do nižine I sedanjega mesta pod Prešernovo ulico. To domnevo potrjuje tudi lega rimskega moslu. ki ga je odkril notar Viktor Skrabar. Nadalje je g. prof. povedal, kako je bil Ptuj po rimski dobi vedno zapostavljen, posebno pa še za časa Habsburžanov, da se ni mogel gospodarsko razvijati. Posebno pa je na-glasil, da ima Ptuj krasno lego in prirodno zaledje Haloz, Slovenskih goric iu Dravskega polja, lego, i ki ga nima nobeno mesto v celi državi. Številni poslušalci so z zanimanjem sledili znanstvenemu predavanju, ki je trajalo nad eno uro, ter so gospoda predavatelja nagradili na koncu z burnim
-
ftdoi
илр&ин, %oSe noifiutce
odobravanjem. Takih predavanj si želimo še več in bi bilo občinstvo Muzejskemu društvu zelo hvaležno, ako bi prirejalo od časa do časa taka in podobna znanstvena predavanja.
Iz nemškega Gradca
Pevske slavnosti v Celju
Koncert CPD ob 40-letnici
V	soboto 12. t. m. je imelo CPD svoj jubilejni koncert — praznovalo je 40-letnico svojega obstoja. Devetdesetčlanski mešani pevski zbor je pod vodstvom g. Peca Šegule pel dosti precizno, vendar ne tako, kakor smo ga sicer vajeni čuti. Židi se nam, da so pevci izpeti. Zbor, solisti in g. pevovodja pa so nam kljub temu pripravili res lep umetniški koncert.
Koncem prvega dela so zboru čestitali dr. Švigelj za Hubadovo župo, g. Završan za ljubljansko Glasbeno Matico, g. K. Sancin za celjsko Glasbeno Matico in dr. Schwab, ki je izročil zboru šopek z besedami: poklon slovenski pesmi.
Koncert bi po svoji kvaliteti, ne oziraje ■e na jubilej, zaslužil boljši obisk.
Jubilejno zborovanje CPD
V	nedeljo ob pol 12 je bilo v veliki dvo-tani Narodnega doma dobro obiskano slavnostno zborovanje.
Po Lajovčevem »Zelenem Juriju«, ki ga je mešani zbor CPD zapel za uvod, je predsednik prof. Fink otvoril slavnostno zborovanje. Po pozdravu navzočih zastopnikov je predlagal, da se pošljejo udanostne brzo-
javke Nj. Vel. kralju Aleksandru in prosv. ministru dr. Šumenkoviču. Zgodovinski pregled 40-letnega dela CPD je podal gospod dr. Rajh.
Poleg čestitk raznih zastopnikov je dobil prapor tudi nov jubilejni trak. ki ga je darovala kumica ga. dr. Dečkova.
Za več ko 20-letno delovanje v pevskem društvu so bili odlikovani z diplomo JPS: ga. Jerinova ter gg. Likar, Orožen, Oražem in K. Pere.
Zborovanje je zaključil mešani zhor CPD z geslom: Kdor naš si, z nami poj!
Koncert Ipavčeve pevske župe
Popoldne ob 4 je bil v veliki dvorani Celjskega doma koncert Ipavčeve pevske župe. Nastopilo je 10 mešanih in moških zborov s približno 450 člani. Vsak zbor je zapel posamič 2 pesmi. Skupni moški zbori Ipavčeve župe so pod vodstvom gosp. Alb. Horvata zapeli tri Ipavčeve sladbe: Benjamin: Domovini, Gustav: O mraku. Josipa: Jutro. Skupni zbori, nad 300 pevcev Ipavčeve župe, pa so pod vodstvom g. Gašperiča zapeli Lajovčeve: Pastirčke in Premlovo: Slovansko pesem. Vsi zbori so želi za svoja izvajanja zasluženo priznanje. Koncert чшп bi bil pa lahko boljše obiskan.	M. M.
Dve smrtni nesreči na Bledu
Bled, 14. maja.
V nedeljo popoldne je ljubljanski avtotaksi do «mrti povozil sinčka-edinca pekovskega mojstra g. M u 1 e j a na Bledu. Mali Martinček je ravno prišel od birme, ki je bila ta dan na Bledu, in je v svojem veselju hotel sosedi pokazati darove, katere je dobil. Ko se je vračal od sosede čez cesto, je z vel'ko brzino privozil avto, zgrabil dečka in ga vrgel pod kolesa, da so ga komaj izvlekli izpod difereucijala. Avto sam je vrglo nekaj metrov proč v električni drog, da se je precej poškodoval, feofer sam ni ranjen, pač pa gospa Breznikova iz Ljubljane, ki jo je avto vozil'na Bled. Krivca bo vsekakor ugotovila preiskava. Pri tej priliki naj opozorimo, da redkokateri avtomobilist upošteva predpisano brzino 15 km na uro. Večina drvi z brzino po 40 do 60 km na uro in to po najbolj obljudenih cestah.
Pozivljemo oblast, da napravi v tem oziru na Bledu brezpogojno red, ker ni niti odrasel človek na blejskih cestah več varen življenja.
Z nesrečnimi starši ponesrečenega Martinčka sočuvstvuje ved Bled.
Druga nesreča se je pripetila še na Vnebohod. Delavci banovinske elektrarne so popravljali toko-
vod nizke napetosti na omrežju, ki je bilo izklopljeno. 28 letni delavec Simon Jure iz Studenčic pri Lescah je delal na drogu, kjer se stikata dve napeljavi. Zgornja je bila pod tokom, spodnja pa izklopljena. Ker Jurca ni dobro prijela plezalka, mu je spodrsnilo in v strahu pred padcem je nehote segel po kakšnem oprijemu in pri tem zagrabil za tokovodne žice 380 voltov. Pri tem mu je pa noga prišla v stik z ozemljeno žico. Tok ga je udaril tako hudo, da je bil na mestu mrtev. Prepeljali so ga v domačo faro v Lesce in ga tam v soboto pokopali.
★
Veliko strupenih kač
Nenavadno veliko strupenih kač se je pokazalo na planini Motajnioi v okraju Prnjavor v Bosni. Delavci, ki hodijo tja delat, jih srečujejo na vsak korak in jih ubijajo. Doslej se je zgodilo že več nesreč. V Motajnici živi posebna vrsta progastih strupenih kač, kakršnih drugod ne poznajo. Delavoi in kmetje se seveda te strupene golazni hudo boje. Najlažje se jih branijo s tobakovim dimom, ker kače beže, ko zaduhajo tobakov dim.
Iz kljukaste Nemčije — v katoliško Avstrijo! Avstrija danes je in hoče biti katoliška država, — pa naj sodi kdo o njeni politiki, kar hoče! Njena zveza z Avstrijo in Madžarsko, to je stvar zase, v katero se ne spuščam. Me dosti ne briga. Mene zanima Avstrija kot katoliška država. Kakor ima Nemčija v svoji zastavi kljukasti križ, tako ima Avstrija v svoji rdeče-belo-rdeči pravi krščanski križ. Ne sramuje se ga in ga ne skriva. Nekaj redkega, edinstvenega v naših časih! Zgled vsem drugim državam. Poglejte no po Evropi in po vsem svetu, kje pa imate danes kako državo, ki bi hotela veljati za izrazito krščansko?! — Dollfuss, la mali mož, je velik po svoji spretnosti in podjetnosti, krščanskem prepričanju in pogumu. Krasen človek! On misli s krščanstvom resno — ne kakor v Nemčiji, kjer imajo krščanstvo tudi na jeziku, v resnici mu pa kopljejo grob. Povem vam, da je krščanskemu človeku danes v Avstriji prijetno bivati ...
In Gradec — veste. Gradec je lepo mesto! Orad, s krasnimi poti, prav sredi mesta samega. Park istotako sredi samega mesta, da nima zlepa kako mesto lakega. Okolica vsa pa tja do Marije Tolaž-nice (Maria Trost), kjer župnikuje gvardijan Slovenec in še čez. vsa v zelenje zavita.
Na severno stran mesta se vzdiga grič in sredi tega griča stoji na mali ravninici cerkvica sv. Urha
—	Ulrichbrunn se po njem imenuje cela naselbina
—	zraven lurška votlina z žuborečim studenčkom: prijetna in priljubljena izletna točka Gračanov. Pod njo se proti severu razprostira kraj Andrilz in malo naprej na vznožju drugega griča sloji župna cerkev sv. Vida. Tu pri cerkvici sv. Urha ima svojo naselbino družba »Belega križa« — družba reguliranih lajiških apostolov — prav ista družba, ki ima v poljski vasi Rachowice svoje zdravilišče za alkoholike. Iz te redovne hiše, bolj podobne vili kakor samostanu s krasnim pogledom na Andritz, na Sv. Vida, na vso ravnino in obkružujoče jo gore, se Vam piše tole pismo. Pridite no pogledal, kako prijetno je tu pri Sv. Urhu! Saj nismo daleč narazen. Zdajle spomladi — majhen paradiž. (Kdor pa piše, naj pa zapiše: Urlichbrunn, P. Andritz bei Graz).
Ena prvih mojih poti po Gradcu je bila: iskati Slovencev. V Čitalnici sem našel prvega; ta me je povedel k drugim —• in zveza je narejena. »Kres« je ugasnil; a slišal sem, da bi ga nekateri holeli spet užgali. — Še preden sem pa prišel sem, sem zaprosil upravništva naših katoliških listov, naj mi pošljejo naslove vseh svojih naročnikov v Gradcu, na nemškem Štajerskem sploh in na Dunaju. Mislil sem, če bi se ne dala morda spel uvesti služba božja za Slovence, kakor je bila pred vojsko. Rad bi kaj storil za tukajšnje rojake, ko bi se dalo. Toda število naročnikov naših listov je tako majhno, da na slovensko službo božjo ni misliti. Sicer je najmanj tretjina imen po graških ulicah slovenskih: Koroschetz, Kowatschitsch, Werboscheck in sto in sto drugih. A nosilci teh imen že dolgo srkajo graški zrak in so se ga nasrkali popolnoma, ali kakor pravijo učeni ljudje: so se aklimatizirali. Teh ne bomo dobili več k slovenski božji službi. Zadovoljni smo, če hodijo vsaj k nemški. Ce niso mnogi izmed njih najbolj goreči naciji?!... Brez dvoma je tudi graška rdeča garda, ki je zdaj sicer
Majevi motivi
10.
Slovenski rod je po evojem zgodovinskem razvoju podoben otroku, ki je bil rojen na lepem domu, ki pa nikoli ni poznal v svoji prvi dobi dobre matere, marveč ie bil pastorek nemilih časov in razmer. Umevno јг, zakaj so naše narodne pesmi v ideii in melodiji navdahnjene s tiho melanholijo. Pastorek bi se rad veselil, pa mu mačeha ni pustila, da bi se smejal. »Sirota Jerica« je prav značilen odsev in odmev slovenske duše. Glej, glej, poreče kdo, o veselju piše, pa јг v žalost zašel. Nasprotno! O žalosti sem spregovoril, pa bom o veselju nadaljeval in končal. Slovenski rod je sprejel krščanstvo in takrat je zagledal, spoznal in vzljubil svojo pravo mater Marijo. Usoda naza-reške Device je po krajevnih in socialnih razmerah podobna usodi slovenskega ljudstva. Nazaret in slovenski rod, oba sta bila od svojih mogočnejših sosedov prezirana. zaničevana in pozabljena. »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« (Jan 1, 46.) In vendar je prišla od tam žena, ki je blagoslovljena med ženami. Prav ta žena je prinesla mnogo duhovnega veselja v našo deželo, ko je postala tudi mati slovenskega ljudstva. V preroškem duhu je mislila tudi na slovenski rod, ko ie pela: »Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi.« (Lk 1, 48.) Slovensko ljudstvo poslej brez Marije več ne more in ne sme biti. Nemec, ki vedno hrepeni po nečem novem, je mogel v Lutrovem verskem mišljenju zavreči Marijo in z njo »Začetek našega veselja«, ki je delo božjih rok. Slovenec pa gleda v svojo preteklost in vidi, kaj i« bil in kaj bi bil — brez Matere Marije. Slovenija je po svojih sončnih planinah, po svojih bistrih potokih, po svojih belih cerkvah, zlasti pa po svoji duhovni Materi sicer preizkušenih, vendar veselih otrok.
11.
Pravo veselje je nekaj globokega, neizrekljivega, skritega kakor zlate žile v spečih gorah. Duša, ki ljubi Boga, tudi v žalosti in trpljeniu ni brez tihega veselja. »V najhujšem trpljenju bi me osrečevala misel, da s tem izvabim vsaj en božji smehljaj.« (Sv. Mala Terezija: 16. julija 1897.) »Sv. Gabriel, častilec Ž. M. B.«, pravi brevir, je bil odločen, da bi pospeševal vedni spomin Marijinih radosti in žalosti.« Sai ee tudi res Marijine radosti včasih od Marijinih žalosti niti ločiti ne morejo. To najdemo zlasti v štirih slučajih: Darovanje v templju, beg v Egipet, najdenje v templju in srečanje na križevem potu. »Tvojo dušo bo presunil meč« (Lk 2, 35) — ta Simeonova beseda pomeni sicer za Marijo: bridkost, a njegova dostavljena beseda, »da ee razodenejo misli iz mnogih src«, izraža: veselo upan<e in epoznanje. Vedelo se bo namreč, kdo se je odločil za Jezusa in svoje vstajenje. Beg v Egipet je sicer bridka pot, a sladi jo misel na božjo skrb in previdnost. Izguba Jezusova njegovo mater zelo žalosti, a njegova pokorna vrnitev Marijo veseli, še bolj njegov pokoren obstanek v Na-zaretu. Srečanje s križem obloženega Sina jo bridko zadene v dušo, a njegov iskren pogled 'i je povedal, v koliko tolažbo, slavo in veselje mu je to zadnje srečanie. Resnično! Duša, ki trpi s Kristusom in za Kristusa, je tudi v trpljenju vesela. Premislite nekoliko sledečo molitev, ki jo je pred nekaj leti ob svoji smrti zapustil jezuit L. de Grand-maison svoji ustanovi, družbi učiteljic: »Sveta Ma-i ri<a, Mati božja, daj in ohrani mi otroško veselo, • preprosto in zvesto srce. Daj mi veliko in nepre-I magljivo srce, ki bo za Jezusovo čast živelo in : nosilo tiho rano, ki se bo zacelila še le v nebesih.« j (Uie Fahne Mar., Marz 1934.)
12.
Bog in duhovni svet je vsak čas in vsakemu na razpolago. Kdor hoče, si more v njem nabrati veselih misli. Vsakdo more v svojem srcu premisliti in ohraniti lepe besede, ki jih je kdaj bral ali slišal. Tako je ravnala Marija. Veliko je brala in premišljevala sv. pasmo. Veselje jo je navdajalo, ko je primerjala božjo besedo in človeške dogodke ter v njih spoznala: »Sprejel je, kakor je govoril našim očetom, svojega služabnika Izraela, in se spomnil usmiljenja do Abrahama in njegovega rodu na veke.« (Lk 1, 54, 55.) Kakšno vesel'e je moralo biti združeno z enim samim pogledom v Marijine oči, v katerih je sijalo toliko lepih in ljubeznivih misli? V Hallu na Tirolskem je slikarski mojster Andrej Crepaz naslikal čudovito podobo Brezmadežne. Potnik, ki jo je občudoval, si je ob njej budil izredno lepe misli, ki jih je zapisal v svoji poslanici »Pisma duhovnikom«; »Poglej, kakšno moč ima na tvoje srce ljubezniva slika na mrtvem platnul O, kakšno moč more imeti šele živa do-| brotal Dobrohotnost je največja sila na svetu. ' Strogost v pastirstvu vedno škoduje. Večkrat govorim o pravični jezi, pa se bojim, da je v tem 95% samoprevare. Poslej se bom držal navodila sv. Fr. SaL: Vedno je bolje, da govore o tebi, da se nikoli ne jeziš, kakor če reko, da imaš le pravično jezol Spominjam se tudi, kaj pravi sv. Vin-cencij Pavelski: »Le hudobni duh sc navadno poslužuje strogosti in trdosti nekaterih ljudi, samo da bi duše še bolj zbegali Kdor je res dober, je močan in mil obenem. Močan, da premaga sebe; mil, da premaga bližnjega.« Tako je v svoj dnevnik 27. febr. 1922 zapisal omenjeni potnik. Ali niso to vesele misli, veseli sklepi? Kdo nam brani, da bi jib «r»rpip!i in nhranili v sebi tudi mi? Kaj ic vsa učenost in zgovornost v primeri z dobroto božjo?
na tleh, dobršen prirastek iz Slovenije. Eden te sorte ie bivši graški župan Muchitscn, — ki ga je Dollfuss poslal v penziion. Koliko je v tem rdečem morju potonilo slovenskega življa na nemškem Sta-jerju, kdo bi ga štel! Tukaj je naša brezbrižnost za izseljence zamudila — vse... Saj pravim: rad bi kaj storil za naše ljudi tukaj; a se zdi, da je prepozno ...
Nisem bil še štirinajst dni tu, ko je bila birma v naši župniji sv. Vida. Povabljen sem bil tudi jaz. Mislil pa sem si: No, lo ne bo kaj posebnega. Andritz se bo za birmo in za škofa komaj kaj zmenil. 1'redkraj Gradca — tu mora biti vse rdeče. Kdo se briga za škofa! — Pa sem se zmotil. Pri sprejemu ni bilo sicer mlajev, posebno ne toliko kakor v Cerkljah, tudi jezdecev ne; bilo pa je zelo veliko ljudslva, tako da je bila — v delavnik popoldne — cerkev polna. Razna društva, katoliška in nevtralna (Trachtenverein, Kriegerverein i. dr.) so nastopila polnoštevilno; celo dve godbi — kar pri vas ob škofovem sprejemu menda ni v navadi — sla igrali. In možnarji so pokali prav pošteno. Zvečer je bila bakljada, godba je lepo igrala in načelnik društva bivših bojevnikov je spustil na škofa tako ognjevit govor, da so se iskre delale. 2e zvečer sem rekel duhovnikom iu škofu: No, tega pa tukaj nisem pričakoval; jaz sem imel te ljudi za veliko slabše kakor so! »O, ljudstvo je še dobro«, mi je odgovoril škof. — Drugo julro je bilo pri škofovi maši petje, ki me je spet presenetilo, spremljano z instrumentalno godbo, da si lepšega ni mogoče mislili. In še nekaj — morda se morete tudi pri vas od tega kaj učiti; vsak kraj ima ka) dobrega in učiti bi se morali drug od drugega: Na pokopališče, ne sicer mnogo, a vendar nekoliko oddaljeno od cerkve, ni šla samo duhovščina, ampak je šlo vse ljudstvo v lepem sprevodu, godba je igrala žaloslinke, zelo dostojno, pevski zbor pa. ne duhovščina, je pel li-bero in sicer polifono, tako lepo, da lake libere še nisem slišal. — Izpraševanje otrok je bilo v cerkvi, nekaj prejšnji, nekaj drugi dan. Otroci so odgovarjali gladko, izvrši no. In še nekaj, kar bi bil tukaj najmanj pričakoval: po izpraševanju otrok je šel kaplan na prižnico, stavil ljudem j>o cerkvi vprašanja iz raznih delov katekizma in ljudje so odgovarjali čudno gladko. To je v škofiji |x)vsod v navadi: izpraševanje odraslih. Zdi se, tla se morajo ljudje na to jx>sebej pripravljali, sicer bi ne mogli tako znati.
Tako je napravila name la birma najboljši vlls. Spoznal sem nekoliko pri njej ljudi in moral svojo sodbo o njih popraviti. In še nekje sem imel priliko ljudi oj)azovati (in conlessionali) in reči moram: Vse, kakor pri nas! Kar domače se mi je zdelo. Dobri ljudje so. dobri kakor pri nas. Kar me še joosebej veseli: tukaj vidim spet rute na glavi preprostih žensk, — česar na Nemškem ni; Poljakinje jih že nosijo, a spet drugače kakor pri nas; tukaj pa prav tako. Sploh ne opažam med tukajšnjim ljudstvom in našim nobene druge razlike kakor — da pri nas pravimo »kruli« tukaj pa »Brot«, — pri nas »konj« tukaj pa »Pferd«... Ce ni kri ista, je pa kultura ista. In sicer krščanska, — v kolikor je ni moderni duh razkrisljanil — tu in tam. In še nekaj bi dodal: Ce se še ne motim, bi rekel, da tukaj duhovnika bolj jx>zdravljajo kakor tam pri vas. Z »Gruss Gott«, deloma tudi »Gelobt sei«. Zdi se mi, da tukaj vendar ni bilo ljudstvo po slabem časopisju tako shujskano in k surovosti sistematično vzgojevano ter avtoriteta izpodkopana — kakor že veste, kje... Liberalna »T agesposl« jc bila vendar vedno dostojna ...
Povedati smem, da sem hodeč po svetu večinoma našel ljudi boljše, kakor sem si jih prej mislil. Razen v diaspori. Diasjiora je pa slaba. In tako bo tudi doli pri vas. O diasjiora, diasfiora. ta vant bo kaj ljudi pogoltnila! A kjer se skrb zanjo pravočasno zastavi, tam se že da veliko rešili. Naša litiba katoliška in slovenska navada pa je žalibog taka, da jjogostokrat pridemo že — na fiogorišče in potem skušamo oteti še kake ogorke ...
Sicer pa, pravim, je ljudstvo večinoma boljše, kakor si drug o drugem mislimo. Zato sem jrz večkrat Nemcem rekel v javnem govoru: Pripadniki raznih narodov se ne poznamo, ali poznamo le bolj od slabe kakor od dobre slrani. zato se ne cenimo, ljubimo pa še celo ne. — Da. ljudstvo, v kolikor ni od moderne hudobe pokvarjeno, je povsod dobro. Ljudstvo je miroljubno, ne pozna sovraštva, si nikjer ne želi vojske. Samo la salamenski nacionalizem kakor živ vrag razjeda človeško družbo, hujska narod proti narodu. Zares največja herezija naše dobe! A krščanslvo je poklicano to herezijo premagati. O, ko bi bilo naše krščanstvo res pristno Kristusovo krščanstvo, saj bi ne bilo na svetu tako, kakor jc! Nacionalizem je nadvlada! katolicizem, zato je svel lako razdrt. A krščanstvo moramo spet poživili in užgati, da bo žarelo, kakor v prvih časih! Nacionalizem premagati, narod" zbližati in sprijazniti, na mesto kraljestva vragova postaviti kraljestvo božje! — Naše geslo mora biti t)cscda Prešernova: Ljudje vsi bratje, bratje vsi na rodi!. In to je program kongresov Krisla-kralja ali svetovnih katoliških shodov. O čemer boste morda v kratkem kaj več brali.	Peregrin.
50 letnica „Slavca"
Velika pevska slavnost v Ljubljani
Mariborske vesti:
Kakor smo žc poročali, se vrši za liin-koštne praznike v Ljubljani proslava 50-lel -nioe pevskega društva »Slavec« pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ministrstvo /.a promet jc dovolilo za vse udeležence čelrlinsko vožnjo, ki jo dobi vsakdo proti nakupu legitimacije in velja od H. do AV maja.
Slfivuosti se udeleži tudi najstarejše bolgarsko |xlv«ko društvo in bolgarski pevski prvak Hodna pesen«, delegacija iz Češkoslovaške. mnogi hrvatski in srbski pevski zbori. Ker bo obenem tudi prvi pokra .i i tisk i /.let Hubadove pevske župe« sc bo v teb dncli zbralo tudi na tisoče slovenskih lievcev. Ta proslava ho ena največjih prireditev v tem letu v Ljubljani.
I.illl
Spored slavnost i .ie sledeč: Nedelja. 20. maja ob 9: poklonitev umr-članom pri Sv. Križu. Oh 11: koncert
bolgarskega pevskega društva »Rodna pesem in pevskih društev, ki niso včlanjena v Hubadovi pevski župi«, v veliki dvorani Uniona«. Ob 15: občni zbor Hubadove župe v dvorani Glasbene Matice. Ob 20: slavnostni konce rt Slavca*: v veliki dvorani Uuiona.
Ponedeljek, 21. maja ob 10: slavnostno zborovanje pevskega društva »Slavec« v Fil harmonični dvorani. Ob 15: župni konccrt Hubadove pevske župe« v veliki dvorani hotela Union.« Od lfi daljo: veselica na prostem.
Torek, dne 22. maja: izlet na Jadransko morje. Bled, Bohinj, Kranjsko goro itd. — Avtobusne izlete organizira »Putnik .
Pevska društvo »Slavec« se obrača na ljubljansko občinstvo, da bi mu prijavilo prosta stanovanja za goslc. Legitimacije za četrtinsko vožnjo sc dobe pri »Slavcu«, Ljubljana, hotel Miklič, in pri ekspoziturah Potnika«.
„Jamsko" vprašanje
Pospešeno delo v Ljubljanici
Iz struge se širi neznosen smrad
Ljubljana, 14, maja.
Ljubljančani so se danes dopoldne silno čudili, ko so zapazili, da je Šentpeterski nasip od kavarne Prešeren tja do počasi obratujoče vzpenjače ves zabarikadiran z vozniki. Ti so mrno čakali, da pridejo na vrsto pod vzpenjačo in da odpeljejo kubični meler materijala k staremu pokopališču. Vodstvo regulacijskih del v Ljubljanici se je namreč s lem tednom odločilo, da pospeši odvoz malerijala. Najelo je več voznikov, ki so prišli celo iz daljnih krajev, tako iz Velikih Lašč in Šmarja, kar je znak, da kmet. ki trpi pomanjkanje, poprime za vsako delo, samo da zasluži kako malenkost. Prišli so v Ljubljano in ostanejo tu z vozovi in živino do ves zabarikadiran z vozniki. Ti so mirno čakali, da ■e bilo približno tako življenje in VTvenie voznikov v onih letih, ko so gradili borovniški železniški most. Takrat so prihajali v Borovnico vozniki iz vseh bližnjih krajev, celo z Menešije in od Cerknice. Napravili so si prava taborišča, kjer so skupaj z živino taborili pod eno streho.
Vozniki, ki jih je sedaj 42, so ra/.deljeni v dve skupini. Prva skupina je z odvažanjem inaterijala zaposlena od 4 zjutraj do opoldne, na kar io zamenja druga, ki vozi od opoldne do 20 zvečer. Tako je odvoz prekinjen. Živina mnogo trpi. Pa tudi vozniki imajo težave. Prava slika trpljenja pa se kaže opoldne, ko vozniki na Šentpeterskem nasipu krmijo živino in s-i sebi privoščijo skromno ko-silce, Nekaj časa je živahno, nato pa vse utihne in vsak zavživa svoje kosilo. Vzpenjača sicer ne zmore vsega dela lako naglo, ko bi bilo računati, pač pa jc sedaj v kalkulaciji, da bodo dnevno odpeljali
Tei. 3i-62 K 1 NO KOPELJ EVO T«I. 3'-62
Danes in jutri ob pol 9:
BELI DEMON
rfans Albers in Gerda Maurus. — Cen« znižane.
Surov napad na ulici
V nedeljo /večer, ko je vsa atmosfer« dihalu svečan mir majniške pomladi in ko sc je ljubljansko občinstvo mirno sprehajalo po tivolskem parku, se je pojavila petorica deloma uniformiranih eetnikov |кк! vodstvom čclnikn llroviitiua in oborožena / noži, s palicami in revolverji planila od zadaj na tri akademike i/ Cirilovoga doma: gg. Jeliea. Žcbota in Cn-surju. T orlu njihov napad je veljal izključno Hrvatu Jelieu. onadva so potisnili nn stran. Ilrovatin je udaril Jeliea najprej na prsi in mu zabrusil \ obraz psovko. Istočasno pa je žc udaril Jelieu z debelo polico od zadaj po glavi in ko se je Jelie branil / dežnikom, so mu i/trgali dežnik, a eden i/med eelnikov jc potegnil dol;; mesarski no/ izza škornja in zamahnil / njim proli vratu Jeliea. ki je udarec toliko prestregel, da je nož obtičal na suknji in razparal vso obleko, da so visele cunje r a/, ramena. Istočasno, ko je eden vihtel nož nad Jeličcm, so ga drugi tolkli s palicami in dežnikom. da se je Jelie opotekel in se kljub svoji naravnost orjaški moči /rušil na tla in onesvestil. Na tleh ležečega je Ilrovatin še bil s palico po obrazu, ostali so ga brcnli v gluvo in trebuh. Ko so drugi akademiki in pnsanti hoteli Jelieu priti na pomoč. so eetniki vihteli mesarske nože in vpili, končno je prišla policija in je bežeče banditske četnike aretirala, enega je prijela šole pred pošto.
Obsojamo z vsem studom ta zločin, ki mora spravili ljudstvo v slrah iti obup. Kol civilizirana država moramo zahtevati, da imajo eksekutivno moč v rokah edinolc legalne državne oblasti. Oborožene zasebne organizacije bodo i/,/vale najhuši odpor ljudstva.
,Uverjeni smo, da bodo pristojne oblasti na ekseniplarieen način kaznovale to tolovajstvo, ki meče Ink madež na naše mesto. Čctniki so vsi Slovenci. Policijski iu sodnijski zapori jim 'kmIo ohladili njihovo zločinsko vročekrvnosi.
Do petka
■ /.večer oddane obleke v kemično čišče- H U nje. plisiran.je, barvanje, pranje in sve- R ™ tlolikanje perila izgotovi sigurno do r
binkošii tovarna J OS. Reich
Si. Jernej na Dolenjskem
Strela jc udarila v hišo posestnika Pr. Koclja na Razdrtem. Goepodar jo kar z golimi rokami naglo razmetal jjoročo slamo iu s le in zadušil ogenj. Dobil jc opekline po rokah. — h kaj človek nc prot.rpn. samo da reši dom!
Kon/.iiinno društvo prodaja modro galico po dokaj znižani ceni. Razliko v coni »ta krili z izdatno podporo tukajšnja hranilnica in posojilnica in elektrarna.
Poročil se je učitelj g. Kovačič Vladimir z učiteljico gdč. Golar Lidijo. — Obik) srečo!
Pogorela je hiša posestnika Ortaliča na Vinjeni vrhu. Prebivalci so sredi noči jedva rešili življenje, vse drugo jc zgorelo. — Najbrže je ogenj podtaknila zlobna roka.
do 450 m:l malerijala, dočim so ga doslej 300 m3 Posamezen voznik je doslej imel 12 in še več u.: Zn vsako luro je prejel 12 Din.
V strugi je sedai zaposlenih 140 delavcev, ki se razdeljeni v dve skupini. Ti delata kakor vozniki, i Najnižja mezda na uro znaša 3.25 Din. Vod.stvo j regulacijskih del pa je uvedlo ludi akordni sistem lako, da plača za vsak napolnjen vagonček 3 Din. Je prav naporno delo, kajti siva ilovica je zelo težka in je treba dostikrat zmagovati razne ovire, ker vodi ponekod proga celo po vodi, tako nizdol od Čevljarskega mostu.
Z današnji r .tnjm, k •• jez nad Čevljarskim mostom izgrajei o prir c. betoniranjem 400 n; dolge struge od . ove^a trga nad Čevljarskim mostom do trimoslja
Pravijo, da bo i i regulacijska dela končan.' do konca junij i. Nali > terenska sekciia za regulacijo Ljubljanic prič., a z izčiščevanjem že beto-nirane struge oi trimostja do Zmajskega mostu, kajti na tam mestu so lanske velike povodnji na- ' nesle ogromno množino raznega materijala, zlasti I peska in kamenja.
Končno jc treba poudarjati, naj merodaine oblasti skrbe za lo, da bo odstranjen silen smrad, ki se sedaj širi iz Ljubljaničine struge od Zmajskega mostu dalje proti Mostam, do izliva Gruberjevega prekopa v glavno strugo. Po mnogih ma-slih so nastale mlakuže, iz katerih se širi neznosen smrad in kjer se" je zaredil celo žabji rod. Zelo se pritožujejo stanovalci nižje od Zmajskega mostu, j da podnevi ne morejo zračiti svojih stanovanj, kar , udarja s struge strahovit smrad, pa tudi ponoči se ponavlja ista zgodba.
© Reklamni korzo. Uprava Ljubljanskega ve- ! lesejnia namerava za časa svoje ietošnje razstave I prirediti reklamni korzo jm> V(jlesejmsl<< ,n pi'o- i sloru in po nekaterih glavnih ulicah Ljubi no. j Obhod bi se vršil 2. junija v popoldanskih i ter 3. in 10. junija dopoldne. Kakor že povdarjeno, bo obhod imel izrazit trgovsko-reklamni značaj ler I bode velikega pomeni za industrijske, obrtne in I trgovske kroge. Ta način uspešno reklame se pra-kticira ludi na drugih velesejmih. Opozarjamo in- | teresente, da preskrbimo za udeležence dovolje- ' nje oblasti mi sami. Na čelu vsakokratnega obho- | da bo igrala glasba. Ureditev reklamnih vo/.il, oziroma skupin prepuščamo okusu udeleženca. Ker sc je la način reklame povsod doslej dobro obneeel, domnevamo, da bo ta naša prireditev imela jako povoljen uspeh. Vabimo torej vse interesente na prav veliko udeležbo. Prijave sprejema Uprava Ljubljanskega velesejma do dne 25. maja t. 1.
0 Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
STORI TO
Navodilo za lepo vedenje
je knjiga, ki je po svoji vsebini koristna vsakemu mlademu človeku, po svoji knjižni opremi pa edinstveno delo v slovenščini, delo mojstra-umetnika. Naslovna stran platnic je bogato pozlačena, izmed 108 strani vsebine — je vsaka zase umetnina. 361 pravil lepega vedenja je obdelanih v trojnem tisku lako spretno in premišljeno, da na prvi pogled razbereš, kaj je važno. Če hočeš pokloniti sinu, bratu, prijatelju, znancu izbrano
darilo za god
če hočeš pokloniti birmancu res primerne
birmansko darilo
kupi mu knjigo
STORI TO
Dokler traja zaloga — se knjiga
STORI TO
dobi v belih, modrih, rdečih ali zelenih platnicah, dalje tiskana z rdečimi ali črnimi črkami, na beiem ali modrikastem papirju. Da v tej krizi omogočimo nabavo te knjige čim iiršim krogom, »mo cene izdatno znižali. — Knjiga »STORI TO« slane trdo vezana 35 Din (prej 45 Din), mehko vezana 20 Din.
Naroča se pri
Društveni nabavni zadrugi
Ljubljana, Miklošičeva cesta št- 7 a. I. nadstr.
Gramozne jame so delale Mariboru že svojčas znatni preglavice. Mesto se jc hitreje in dalie širilo, kakor so mestni očetje predvidevali, in gramozne jame, ki so slale prej daleč od mesta ter niso bile nikomur v napolje. so poetale kar preko noči resna ovira za mestni razvoj. Zasipavanje jam v Tomšičevem drevoredu, v koroškem in magda-lenskem predmestju, jc povzročilo občini dokaj stroškov. Novo »jamsko« vprašanje je postalo aktualno v zadniem času. Gre za gramozne jame v koroškem predmestju, kjer se je zadnja Ista izkopalo veliko gramoza ter so nastale ogromne kotline, ki so se širile lako v obsegu, kakor v globino. Mesto je zajelo sedaj tudi te jame ter s> je prvi, ki leži poleg Koroške ceste, že čisto pribli-
□	Francosko konzularno zastopstvo, ki je bilo svoječasno z odhodom g. Furrerja opuščeno, emo v Mariboru zopet dobili. Francosko zunanje ministrstvo je imenovalo za svojega konzularnega zastopnika v Mariboru odvetnika dr. Vinka Rapolca.
□	Zborovanje lekarnarjev. V nedeljo popoldne se je vršil pri Orlu občni zbor kluba lekarnarjev v Mariboru, ki obsega področje cele bivše mariborske oblasti. Po poročilih o delovanju so izrekli zborovalci odboru zahvalo za uspešno delo. Pri volitvah јг bil izvolien zopet dosedanji odbor s predsednikom mag. Vidmarjem na čelu. Soglasno ie skupščina odobrila sklep odbora in zbornične sekcije v Ljubljani, da ee voli v lekarnarsko zbornico v Belgradu lista predsednika Cimermana, na ka-leri sta določena kol zastopnika lekarnarjev tVav-.skc banovine mag. .1. Vidmar iz Maribora in mag.
'vido Bakarčič iz Ljubljane.
□	Mariborski lovci in sirelci so v nedeljo na svečan način otvarjali letošnjo strelsko sezono na radvanjskem strelišču. Ob sedmih dopoldne je krenil sprevod 7. godbo na čelu s Trga Svobode proti radvanjskemu strelišču, kjer je navzoče pozdravil v imenu prirediteljev predsednik oblaslne strelske družine polkovnik Božo Putnikovič, nakar se je pričelo streljanje, ki je trajalo ves dan. Odslej bodo vsako nedeljo redne strelne vaje za mariborske lovce in strelce.
□	Umrl je v splošni bolnišnici viničiu- Novak Ivan, star 70 let. Naj počiva v miru!
□	Freložena razstava. Vajeniška in pomočniška razstava se preloži na 4. avgust ler sc vrši v okviru Mariborskega tedna.
Q Hvalevredno. Mestni gradbeni odbor ne odloča sedaj samo o zunanjosti novih zgradb, temveč zahteva na vpogled tudi načrte za ureditev okolja stavb, predvsem za vrtne ograje. Na ta način se bo doseglo, da bodo sčasoma izginile iz mesta vse nemogoče ograje, ki kvarijo zunanjost celih ulic.
□	Naval v počitniške kolonije. Šolska vodstva so pričela skupno z mestnim zdravnikom in socijal-nopolitičnim uradom z izbiro revnih otrok, ki bodo tako srečni, da se pošliejo na javne stroške v počitniške kolonije. Letos je prispelo nenavadno šlevilo prošenj za sprejem, poleg tega pa stariši naravnost oblegajo urad, ki sprejema otroke, ker bi radi privoščili svojim malčkom sonca in veselega oddiha v koloniji.
□	Eksportne cigarete. Na 14 obmejnih postajah je pričela naša monopolna uprava s prodajo posebnih »eksportnih« cigaret, ki sc prodajajo samo v inozemstvo potujočim v okusnih škatljicah po znižani ceni. Med temi 14. postajami je tudi Maribor in eksportne cigarete so postale pri nas radi svoje fine kvalitete iskano in uvaževano blago. Seveda jc le malo izvoljenih, ki si lahko privoščijo »eksporl-ne«, ne da bi potovali v inozemstvo.
П Davčni obroki. Davčna uprava opozarja, da zapade s 15. majem v plačilo 11. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, pavšal, davka na poslovni promet, rentnine, družbenega davka in vojnice in sicer po predpisu za leto 1933, ker še odmera za 1. 1934. ni izvršena. Najkasneje 15. maja zapade v plačilo tudi uslužbenski davek z 1 odstotnim izrednim doprinosom za mcsec april 1934.
П Mariborski teden je otvq,ril lastno pisarno začasno v prostorih Tujskopromelne zveze. Kasneje se bo pisarna preselila v otroški vrtec v Razlagovi ulici.
□	Plavajoče človeiko truplo je bilo včeraj videti na nabrežju Drave pod Valnerjevim vrtom na Koroški cesti. Truplo je deroča voda odplavila naprej. Očividci so o zadevi javili mestni policiji.
□	Poceni meso. Danes v torek se bo prodalo od sedme ure naprej na stojnici za oporečno mceo pri mestni klavnici 190 kg govejega mesa po 4 Din in sicer na osebo do 2 kg.
□	Ponoven pregled. Meslni vojaški urad razglaša, da se bo vršil tekom tega meseca ponoven pregled konj in prevoznih sredstev. Radi tega se
žalo. S tem vprašanjem ee jc bavil že občinski svet ter imenoval posebno komisijo, ki si je te dni jame ogledala. V komisiji so bili celotni gradbeni odsek občinskega sveta in gradbeni odbor ter mestni strokovnjaki. Komisija je ugolovila, da sla dve jami, ki sta v zasebni lasti, že pregloboki ter je prepovedala vsako nadaljno kopanje v globino, V sedanji obliki sta jami neprimerni ludi za zazidanje, radi ogromnega obsega pa jih tudi ne bo mogoče zasuti. Napravil sc bo poseben načrt za nadaljno eksploalacijo teh jam, ki se bo vršila na ta način, da se bodo jame deloma zasule, deloma I pa strmina na robovih znižala. Na la način bo mogoče vključiti ludi jame v regulacijski načrt ter i jih zazidati s sianovanjskimi zgradbami.
pozivajo vsi, katerih konji in vozovi niso bili lani iz kateregakoli vzroka pregledani, ter oni, ki eo kupili šc nepregledane konje, da se lakoj, a nai-kasneje do 16. t. m. javijo radi popisa na mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11.
Birmanska darila, solidna in poceni, pri H. Bizjak, Gosposka 16.
□ Novo jadralno le-alo. K včerajšnjemu tozadevnemu poročilu v Ponedeljskem Slovencu dostavljamo, da jc boter letala »Vrane« g. trgovec Kosi, ki je ob krstu razbil običajno steklenico šampanjca.
Celje
Birinovanje v Vojniku. V nedeljo je bila v Vojniku sv. birma. Prevzvišeni knezoškof g. dr. Tomažič jc prišel v Vojnik že v soboto zvečer. Prirejen mu je bil svečan sprejem. Okrog cerkve .ie bilo postavijeuili veliko mlajev. Vseli birrruinccv jc bilo 703, okrog 500 i/, vojniške fare, drugi pa večinoma iz celjske župnijo.
& Lepe cerkvene slovesnosti na Goinii-skein. Na Gomilskem ,jc bila v nedeljo blagoslovitev prenovljenega glavnega in umetniškega baročnega oltarja sv. Barbare z novim kipom Srca Jezusovega, ki jih .je prenovil mariborski kipar g. Sojč. Blagoslovitev je izvršil ob veliki asistenci dekanijske duhovščine gomilski rojak, mariborski stolni dekan g. dr. Cukalu Franc.
& Proslava 200-letnicc rojstva čebelarja Janše. V nedeljo, dne bi. t. m. jc bila v Koš-nici pri posestniku g. M. Rebovu proslava 200-lctnice rojstva največjega čebelarja A, Janše, združena s predavanjem o čebelarstvu. O Janši jc govoril k. Josip Gaberšck, blagajnik občine Ccljc-okoL. ki jc razložil, kako je začel čebelariti Janša in kako dobro je poznal življenje čebel kol nihče pred njim, in kako jc prišel na Dunaj za čebelarskega učitelja. Njegov nauk je bil podlaga za umno čebelarstvo. O čebelarstvu .je predaval proč. K. Hinko Pctemel, župnik v pokoju, ki je razložil, kako dosežemo pri čebelarstvu največ uspehov. Udeležba pri proslavi je bila zelo lepa.
& Letni delovni čas pri ekspozituri OUZD v Celju. Danes jo stopil v veljavo pri ekspozituri OUZD v Celju letni delovni čajs. Vsi interesenti naj si ogledajo tozadevni razglas, ki je nabit na uradni deski OLFZD v V od ni ko v i ulici.
Šoštanj
Mladinski koncert. V četrtek, na prazuik Vne* bohoda, je priredil mladinski zbor šoštanjske osnovne šole pevski koncert, posvečen proslavi materinskega dneva. Čeprav je bila dvorana razmeroma šc dobro zasedena, sla zbor in njegov pevovodja g. Vreže zaslužila večjega obiska in pozornosti. Koncert je vseeno dosegel svoje: pokazal je, da so v Šoštanju rodovitna tla za rast umetnosti in da se-javca ne manjka. Pevovodja je znal položiti v mlade duše ljubezen do pesmi. Peli so globoko občuteno. Iz tega doživljanja so zrasle tudi ostale vrline, ki odlikujejo zbor: odlična tehnika (ki je po polletnem obstoju zbora vredna občudovanja!), izgovorjava in barvitost glasov (razen drugega). Zbor jr bil najbolj siguren, v Adamičevih skladbah in zlasti v dveh Grbčevih: Čc ledih slana ittnrjem< in »Ko bi jaz vedela . Manj v Mokranjr.u in Poza-jiču. Teh in ostalih nedostatkov kmalu ne bo več. Zbor mnogo obeta. j— Mn.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa br« hudega pritiska.
Iz voznega reda državnih železnic
Veljaven od 15. maja 1934 Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol. ♦ Prihodi vlakov v Ljubljano gl. kol.
Marenberg
K prvemu svetemu obhajilu jc v nedeljo, dne 13. t. in. pristopilo 36 otrok. Po ginliivi cerkvm slovesnosti so prvoobhajanci po zaslugi gdč. učiteljice Nagode dobili tudi primemo telesno okrepčilo.
V čast našim materam jc tukajšnja državna osnovna šola v Brudermanovi dvorani priredila lepo uspelo proslavo. Na sporedu so bili: dva govora, vei dekl-amacij, petje in telovadba.
Osebne vesti,- Gosp dekan Messner je prevzel upraviteljstvo vuhredske župnije. — V Vojnik je prestavljen kaplan gosp. Pušnjak, za njegovega naslednika ie imenovan gosp. Podgortlik, doslej kaplan pri Sv. Trojici v Halozah.
V umeri |	ura	m.	Vlak	Troti		17. smeri	ura	ni.	Vlaka	------------- --------
Zidani most	I 1) 4 5 7 t 12 IS SK 21 22	34 ..I) 20 31 25 0« 51 r.n 25 00 45 2П	hr/.l potn. bril pntn. bril potn. hrr.l ekspr. 17.1(4.	Tlnnnln, Berlinu, Rudimp. Zacrcbii, Mariboru Zapreti ii, liRoerariu Mariboru, Zagrebu Mariboru Zaurebn, Beoirrndu Punn.iu, 1'rairi (ludi Za«r.) Mariboru, Zanrobu Zagrebu, Mariboru Zagrebu, Rengradn Beogradu, Cnrigradn Zaurcbu, do lfi. П.. nod.i.pr.		Zidani most	1 4 5	i i > 13 IG IS 29	30 30 51 15 45 27 47 3li 54 OH 26 58	11Г7.1 l7.let. Iirzl potil, ekspr. potn. hrr.l poln. hrzl pot 11. brni l»olll.	Maribora, Puna.ia, Zigrehn Zagrebu (ned-i t • pr,, dolfi-0.) Mnribora, Dunaja, Budimp Zidancgn mosta Beograda. Clarigrada, Suh. Zagreba. M ari bom Beograda,Sarajevu. Za.gr. Zagreba, Maribora Dunaja, Budimpešte Mariboru. /.Agrelia Beograda, Zagreba ' Maribora agreba
Rakek	1 5 6 1 in ia 17 iS	45 56 20 50 П.1 55 M 20	brzl potn. ekspr. potn, bril POtll.	Trstu, Milanu, Parizn Postojni, Trstu Postojni, Trstu Trstu, Parizu, Milanu Trstu. Milanu, Parizu Postojni. Trstu Trsi n, Reki Postojni, Trstu		Rakek	« 4 7 12 13 19 SI 22	.11 11 11 46 за K. •Ti 15	lira! potn. 11Г7.1 pntn. ekspr. pntn.	Postojne, Trsta Trsla, Milana, Pariza Postojne llakekn TrslH, MilHna Poslnjne. Kakeka Trsta, Milana, Pariza Irstn. Milana. Pariza Postojne. Rakeka
Gorenjsko	ž 7 I« 12 l.i 17 1K 20	in 113 20 0(1 1« 40 35 .18 45	Izlet, poln. Iirrl potn. bril	Bintr.,llut. do 16.9. nd. i. pr.) Tržiču (sumo "b delavn.) Bistrici-П. j.. Ualefo-Plaiilol .toseniram, Salzb., M iincli. Bistrici-B. j.. Itatn-n Planici Лosciliram, Itatočo-Hanici Krnnjn, Triifu Bistrici B.J.,ltateče-Pluniel .lesenieain. Miinch., Parizu		Gorenjsko	7 » 8 12 lfi m 19 20 22	14 08 47 35 05 23 40 35 05	potn. bril poln. brisi noln. Izlet.	Tržiča (vozi samo ob delav.) Bistrice Boh. j., lialočo-Pl. .leseni«. Miincbenn. 1'ariza .lesenic, i ržira Bistrico-Boh. j., Rateče-PI. Tržita. Kranja •loscnir.Salzburi;a Miinch. Bistrice Buh. !. Rateče Pl. Bistr.. Hal. (dn 1«.:'.. n. i. pr.)
Dolenjsko	U 14 IM	11 32 55 10 110	Izlrt. potn. — ••	Karlovcu. (doli. 10., nd.i.pr.) Karlovcu (v07.i ob drlav.) Novemu lnrslu (vo/.i ob rini.) K irlovcn, Softnkn. Kočrv.iu Novoimi mestn, Koeovjn		Dolenjsko	8 15 211 22	01 10 20 3(5 08	pntn. Izlet.	Nov. mesta (vozi ob delavn.) Karlove«, Koecvjn, Snfiaka Karlovcu, kočnvjn Karlovcn, Ko' ev a (oh del.) Knrlnvon (ned. 1, pr.. do fi. 10.)
Vrhnika	7 11 II IS ti	, ;MI •sa nt 32 25	mnlanl M -U— .	Vrhniki V rli ni ki Vrhniki Vrhniki Vrhniki (d<> IS.!)., nri. in pr.)		Vrhnika	7 9 13 18 21	02 20 20 00 ni	mefcnnl Izlet.	Vrhnike Vrhnike Vrhnike Vrhnike Vrhnike (ned. i. pr.. d .6 10,
	.) li	is 118	Iliri, linln.	Kamniku (do lfi. !i . nd. 1. pr. 1 Kamniku Mn 1Г, '1 „1, ,lrvl 1			8	06 t->	poln.	Kamnika
Kamnik	s 11 l:i Ili 18	55 :hi «3 m 2S		Knuiniku Kamniku Kamniku K« umiku K :nnni v u		Kamnik	10 13 15 Is 21	55 25 15 10 51	•» t«|e«.	Kamnika Kamnika Kemnikn Knmnikii Knmnlkn (ned. 1. n. dn 1 fi. 0.
Dvanajst grobov v desetih dneh
Zevnik.. Angelo Ogrinovo so položili v grob poleg štirih tragično ponesrečenih lovarišic sodelavk, ki že počivajo na kamniškem pokopališču.
Včeraj ob 9 dopoldne so pokopali na mekinj-skem pokopališču 32 lelno Ano Grošl jevo — dvanajsto žrtev, ki je umrla v ljubljanski bolnišnici | po velikem trpljenju, katerega je prenašala kakor njene tovarišice solrpinke z vdano potrpežljivostjo. ! Prepeljali so jo v Kamnik in položili k večnemu počitku na domačem pokopališču poleg sodelavke Julije Vrhovnikove. Nu zadnji poti jo je spremil častniški zbor s poveljnikom mesta g. polkovnikom I Krstičem in velika množica prebivalstva iz me- :
i i
Kamnik, 14. maja.
Težko je usoda udarila Kamnik in mu povzročila obilo gorja. Vsak dan novi pogrebi, vsak dan nova žalost. V desetih dneh dvanajst žalostnih in pretresljivih pogrebov dvanajstih žrtev dela, katerim je usodna nesreča izkopala prezgodnji grob in hudo prizadela svojce, marsikatero družino pa pahnila v bedo in pomanjkanje. V petek zvečer smo spremili na zadnji poti 45 letno Angelo Ogrinovo, katero so prepeljali v Kamnik in pokopali na pokopališču na Žalah. Pogreb vestne in pridne delavke, ki je bila 14 let zaposlena v tovarni, se je vršil ob veliki udeležbi prebivalstva iz Kamnika in okolice. Dekan g. Matej Rihar je imel v cerkvi na Žalah ganljiv govor, ob odprtem grobu pa sta se poslovila od tragično umrle žrtve (lela v imenu uprave tovarne šef g. podpolkovnik Sablačan, v imenu kamniškega prebivalstva pa notar g.
Občni zbor zavarovalne zadruge „Croalie"
»Croatia« zavarovalna zadruga ie imela dne 2. maja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Ker praznuje »Croatia« letos tudi 50-letnieo svojega obstoja in delovanja, odkar .ie bila leta 1884 ustanovljena od občine kr. svob. in glavnega mesta Zagreba, se je občni zbor vršil v mestni dvorani v Zagrebu. Izdana je bila spomenica, ki obsega historijat dela in poslovanja lega domačega zavoda. Občnemu zboru je predsedoval predsednik zadruge g. arh. prof. Janko Holjac, bivši župan mesta Za greba. Pred prehodom na dnevni red je bil prečitan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Na to je pozdravil številne prisotne člane in poudarjal važnost zavarovalne zadruge »Croatiac« za naše narodno gospodarsko življenje, kakor tudi omenil sadove njenega koristnega delovanja.
Po končanem govoru g. Holjacu, je povzel besedo sedanji mestni župan, univ. prof. s. dr. Ivo Krhek in v svojem srčnem in toplem govoru, ki je bil poln priznanja, čestitk in najboljših želja za »Croatio«, kakor tudi za njeno upravo. »Svet sem si — jc rekel g. dr. Krbek — da govorim v imenu vsega meščanstva mesta Zagreba, ela čestitam »Croati.ii« na jubileju v imenu vsakega posameznega meščana. Vsi hočemo pomagati, da »Croatia« nosi svoje ime in svojo zastavo na čast vseh tako doslej, kakor tudi v bodoče.«
Nato je povzel besedo predsednik TI Z s. dr. Milan Vrbanič, ki je med daljšim svojim govorom izjavil: »Croatia« uživa danes polno zaupanje, ne samo v vrstah ostalih zavarovalnih zavodov, temveč posebno še v vrstah celega jugoslovanskega gospodarstva, ker je zavod postal eden naših vodečih zavarovalnih inštitucij v državi. Zato lahko trdim, da jo ne samo bila zavarovalna zadruga »Croatia«, temveč tudi, da je danes in <la bo vedno ostala naša domača ustanova, katero čakajo v prihodnjosti še mnoge vele-važno naloge za razvitek našega narodnega gospodarstva.«
Po končanem govoru g. dr. Vvbaniča je čestital »Croatiji« tudi predsednik Obrtne zbornice g. Milan Ramusčak.
Občni zbor je prešel nato na dnevni red in je soglasno in z odobravanjem vzel na znanje bilančne račune in predloženo razdelitev poslovnega dobička od 1,019.728.33 Din v smislu pravil in podelil razrešnico ravnateljstvu in članom nadzorstva.
Pri sledečih volitvah so bili soglasno izvoljeni v ravnateljstvo: gg. msgr. dr. Lovro Radičevič, opat in kanonik in Rudolf Erber, generalni ravnatelj Gradske štedionice, v nadzorstvo pa gg. Miroslav grof Kulmer in Nikola Čuk.
Gibanje in zborovanja „Boja"
Ljubljana, 14. maja.
Kot kronisti moramo ugotoviti in zapisati vsak pojav v našem javnem življenju. Tako moramo vsak teden poročati o prireditvah organizacije »Boi«, ki jc začela prirejati velike shode po deželi, na katere prihaja na tisoče ljudstva.
Organizacija »Boj« je sestavljena iz 5 organizacij, ki so: 1. organizacija če t niko v, ki jil jc na Slovenskem šc bolj malo in so predvsem znani kot patrijotična boina organizacija med brati Srbi; 2. organizacija vojnih invalidov, ki so organizirani po vsej Jugoslaviji; 3. organizacija vojnih jugoslovanskih dobrovoljcev; 4. organizirane podružnice bivše »Zveze slovenskih bole v n i k o v«. Ta zveza je bila sicer razpuščena, ostale pa so njene podružnice, ki so sedaj pristo-
kinjske fare in iz vse okolice. V imenu uprave tovarne in uslužbencev se je poslovil od vestne delavke kapetan g. Karel Blatnik, pevski zbor pa je zapel v slovo žalostinke. Oba sveža grobova zadnjih dveh žrtev dela so obsuli s svežim cvetjem šopkov in vencev.
pile v »Boj«; 5. organizacija rezervnih častnikov. Toda ta organizacija je morala na ukaz osrednjega odbora izstopiti, ostali pa so v Boju posamezni člani. Vsaka teh petih skupin ima v osrednjem vodstvu »Boja«, ki šteje 30 članov, po 6 odbornikov.
Načela »Boja« so nam še nekoliko nejasna. Vendar pa iz psiholoških razlogov prav dobro razumemo, zakaj sc ljudske množice zbirajo okrog te organizacije, katera nekaterim krogom, tudi okrog »Jutra«, ni po volji in jo napadajo ter ji podtikaio načela in namene, katerih prav gotovo nima, kakor je iz izjav n. pr. na celjskem zborovanju jasno razvidno.
Ni naša naloga danes presojati, ali je gibanje zdravo ali ne, ali so nameni voditelj sv resni ali ne — pač pa je naša naloga stvarno poročati o teh zborovanjih,
V	četrtek se ie vršilo zborovanje »Boja« v
Škocijanu pri Mokronogu.
Zborovanja se je udeležilo okoli 4000 ljudi, v ogromni večini samih moških. Službo božjo je daroval kurat B o n a č , ki je imel etično zasnovan govor, pri zborovanju pa sta govorila Marinko in Fabjančič.
V	nedeljo pa sta bila dva velika shod v Trbovljah in v Ribnici.
V Trbovljah
je hil najprej zbor delegatov, nakar se ie .iu.il | impozanten sprevod, v katerem je korakalo polno ljudstva, med temi trije popolni bataljoni bojevnikov. Trbovlje so bile okrašene z državnimi zastavami. V Trbovljah je zborovanju na športnem stadionu predsedoval katehet prof. dr n л ! e j. Zborovanju je prisostvovalo 7000 do 60U .udi. Predsednik je najprej ugotovil, da so vsi /.boro-valci soglasni v svojem navdušenju za zjedinjeno in nedotakljivo Jugoslavijo ter da z ogorčenjem odklanjajo razne očitke protidržavnosti.
Za njim je govoril g. Avgust Kuster, predsednik »Boja«, ki je podal glavne točke načel »Boja«, nato pa so govorili gg. Lojze S 1 a n o v e c , Rozina, Ture Š t u r m , Stanko F 1 o r i j a n č i č, Janez Marinko in drugi. Z navdušenjem je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel, kralju in pozdravna brzojavka g. banu, ki se je priključi! bojevniškemu gibanju. Vse zborovanje, ki sc je vršilo med neprestanim vzklikanjem in pritrjevanjem, sc je zaključilo šele ob polsedmih, nadaljevalo pa bi sc še dalje, ako bi mogli prireditelji ustreči želji zborovalcev.
Zborovanje v Ribnici
ie bilo v nedeljo ob poltreh. Ves trg je bil nabito poln in se je udeležilo zborovanja okoli 5000 ljudi. Na zborovanje so prišli zborovalci v četverostopih. Ribnica je bila okrašena z zastavami. Zborovanje je ob poltreh otvoril odvetniški koncipijent dr. K a -lan, ki je imel daljši govor o smernicah tega gibanja, dalje Stane Vidmar, ki je govoril o gospodarskih razmerah in tudi med drugim odgovarjal na neki poziv o razjasnitvah korupcije. Za niim je imel govor Vladislav Fabjančič. Naglašal je: »Gospodom patent-patrijotom povemo: Zapišite si v uho, govorite, kar hočete, obrekujte in lazite; tedaj, ko jc šlo zares, tedaj vas ni bilo zraven!«
Ugodna prilika za nakup
lepih stavbnih parcel
z dvema poslopjema
primernima za industrijo. Ležijo v mestu in ob železnici. Plačljivo tudi s hranilnimi knjižicami. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5377.
JSazznanila
Glavna skupščina Združenja jugoslovanskih inže-njerjev in arhitektov bo letos 27. in 28. maja v Zagrebu. Ukrenjeno je vse potrebno zu pridobitev dopustov in voznih ugodnosti, l'rogram je objavljen v Tehničnem listu. Člani, ki se bodo udeležili, naj so prijavijo do 22. maju osebno ali pismeno v tajništvu sekcije Unhljanu (Gledališka 8) z navedho želj glede nastanitve (tudi za rodbinske člane).
Liubliana
1 Člane francoskega instituta v Ljubljani opozarjamo nn koneert pariškega violinista Hoborta Soetensa. Violinski vlrtuoz .ic prepotoval že s svojimi koncerti celo Evropo in severno Afriko, povsod je dobrodošel umetnik z izvrstno umetniško lil tehnično popolno igro. V tijubtjiini izvaja poleg Mozartovega koncerta St. 7 izključno le dela francoske glasbene literature iu sicer skladatelja Cesarja Francka, Debussyju, Milhauda in llavela. Na klavirju spremlja vlrtuozu prof. Marijan Upovšck. Prodprodnja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni.
I Kino Kodcljevo. Danes in jutri ob pol 9 .Beli demonV glavni vlogi Hnns Albcra in Gerda Maurus. — Napovedano predigre Smuško tekme v Planici« danes iu Jutri šc no bo.
1 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska eesta 6, in iur. Uakarčič, Sv. Jakobu trg 9.
Maribor
m T' Ljudski univerzi predava jutri v sredo dne !(>. t. m. vseučiliškl profesor dr. Josip Strj-govvskv z Dunaja o vzhodu, jugu lil severu v upodabljajoči umetnosti, v četrtek dne 17. t. m. pu o onstranstvu v upodabljajoči umetnosti.
m Interni nastopi gojencev Glasbene Matice. T>re-\i ob 2(1 v mati unionski dvorani nastop gojencev viš-lili letnikov ge. Finžgarjcve, Srajnikovc iu g. Poljanca.
Celie
p Sestanek državnih upokojencev. V četrtek dne 17. mula bo ob 10.30 v muli dvorani Celjskega doma se-
stanek državnih upokojencev, upokojenk in vdov iz vseli panog in vseh položajev i z Celja in okolice. Pri sestanku bo poročni tajnik Društva Jugosl. drž. upokojencev iu upokojenk iz Maribora o namenu, organizaciji in delovanju mariborskega društva.
Drugi hraii
Ptuj. Olepševalno in tujskoprometno društvo v Ptuju ima v sredo IH. t. m. ob pol 19 svoj redni občni zbor v Ljudskem vrtu v prostorih *Svlcarije<.
Pcnslci konccrt v Veliki. Nedelji. Na pobudo Katoliške akcijo priredi .Bralno in Izobraževalno društvo Mir v Voliki Nedelji-' na binkoštni ponedeljek 21. maja ob 15 na grajskem dvorišču velik pevski koncert. Sodelujejo pevski zbori dekanijskih župnij. K obilni udeležbi vabi »Bralno in izobraževalno društvo Mir .
Kočevje. Krajevna protltubcrkiilozna liga ima svoj redni letni občni zbor 22. maja ob 20.30 v salonu Pri g. Tschinkel Ford u. Posebna obvestila sc no hodo izdajala.
Narodna knjižnica in čitalnica n Zagrebu, Gun-duličevu 29, priredi jutri, v sredo ob 20.3П društveni sestanek s predavanjem g. prof. J. Bonclja o temi: »Tehnični napredki v prometne (s projekcijami). Gostje dobrodošli!
Kranj. Danes gostuje ljubljanska drama na odru Narodno čitalnice. Vprizori Krleževo dramo , Gospoda Olomhajovi" z gg. Kraljem, Lcvarjeni, Skrhinšknm, Jermanom, Železnikom ln gospema Nablocko in Saričc-vo. Začetek ob 20.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 15. maja: Gospoda Olembajevi. Gostovanje drame v Kranju. Izven. Sreda, lfi. meja: Bratje Karamazovl. Red Sreda. Četrtek, 17. muja: Mojster Anton. Red Četrtek.
OPERA (Začetek ob 20) Torek, 15. maja: Oostovanje »Sinje ptice-. Tzven. Sreda, 1(5. inaja: Luiza. Red A,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Tornk. 15. maja ol) 20: Vijolica z Montmartra. Red A.
Gostovanje Erike Druzovtčcvc. Zaključek sezone.
Koledar
Torek, 15. maja: Izidor, kmet, spoznavalec; Zofija.
Novi grobovi
■f G. Pavel Blinc, svetnik železniške direkcije v Ljubljani v p., je po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu /as-pal. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
■f- Kovač jakoh, železničar v pok., nas jc v nedeljo popoldne po kratkem, toda težkem trpljenju zapustil in odšel v boljše življenje po svoie plačilo. V svojem 77. letu jc še vedno z inladeniško vnemo nabiral prostovoljne prispevke za Vincencijevo družbo, katere predsednik jc bil od 1. 1927. Da so pa ti prispevki prišli v roke resnično potrebnim, zatoje siromake na njihovih stanovanjih obiskoval, tolažil in obdaroval. Bil je res oče ubogim cele šišenske župnije. Poleg tega mu je bila najbolj pri srcu skrb za župno cerkev. Kakor otrok se je veselil, kadar se je kaj novega naredilo, zato je pa tudi mesec za mesecem hodil okoli članov družbe za zidanje nove cerkve in nabiral darove, da bi se dolgovi čimprej poravnali. Kako je bii vnet za to delo, se najbolj vidi iz tega, da se je že hudo bolan vendar še opravičeval, da ta mesec ue more pobirati, da bo pa prihodnji mesec nadomestil. G. Kovač, Tvoja dobra dela naj Ti poplača večna Dobrota! Pogreb dragega nam g. Kovača bo danes ob pol 5 popoldne iz Spod. šiške, Janševa ul. I.
Osebne vesti
~ Sel držav, izseljenske službe g. dr. Fedor
Aranicki je z ukazom Nj. Vel. kralja napredoval v III. skupino.
Ostale vesti
—	Romanje na Trsa t je preloženo na soboto 20. t. m. Nekaj rezerviranih izkaznic je še na razpolago. — Sveta vojska, Ljubljana, Tyrševa 17. |
Delavski tabor na Kumu na liinknštili po- j nedcljek. Za delavski tabor na Kumu na binkoštni ponedeljek bo vozil poseben vlak iz Ljubljane ob eni popoldne. Vozna cena tja in nazaj je 26 Din. Vozovnice se dobe v ljubljanskih župniščih, v trafiki hotela »Union« in v tajništvu Jugoslovanske j strokovne zveze. Na tabor je vabljeno zlasti kr- | ščansko ljubljansko delavstvo.
—	V Kamniško Bistrico pride vsako nedeljo I več 100 izletnikov, zato bi bilo prav lepo, če bi bilo ob tako lepih izletnih dnevih poskrbljeno za sv. maso v bistriški kapelici. Ker prihaja nmogo izletnikov že v soboto zvečer v Bistrico in odhaja nedeljski izletniški vlak zelo zgodaj iz Ljubljane, ; bi bilo izletnikom zelo ustreženo, ako bi mogli svoji verski dolžnosti zadostiti v Bistrici. <:e bi bilo stalno poskrbljeno za nedeljsko sv. mašo v Bistrici, bi vsakdo že doma računal s to ugodnostjo in bi si prihranil precej časa.
—	Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josei«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri nabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju.
—	Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet ua progah Konjice— Kitzbiichel (3.90 zl. Ir.); Rogaška Slatina—St.Veii a. d. Glan (2.70 zl. fr.) iu Maribor —Kitzbiichel (3.90 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina za triniinutnj pogovor.
—	Nova knjiga — Naše finančno pravo — neposredni davki, državna trošarina, takse — je pravkar izšla in obsega vse davčne, troširinske ter taksne predpise, ki so bili izdani do konca meseca marca 1034, pri čemer so upoštevane ludi davčne in taksne izpremembe, ki jih vsebuje finančni zakon za leto 1934-35. Priredil je knjigo Štefan Sušeč, upokojeni načelnik fin. oddelka banske uprave, cena vezani 100 Din. Vsa snov je prirejena za praktično uporabo upravnim in finančnim uradnikom, dalje sodnikom, odvetnikom, notarjem, funkcionarjem občinskih uprav, župnišč, družb, denarnih zavodov in zadrug, dobro bo služila tudi industrijskim, trgovskim in obrtnim krogom, skratka vsem davkoplačevalcem, ki hočejo točno in zanesljivo ter brez zamudnega iskanja zanesljivih informacij o svojih davčnih, taksnih obveznostih ter si preskrbeti točnih nasvetov in pojasnil davčnega značaja. Skratka — knjiga daje točna navodila o vseh davčnih, taksnih in trošarin-skih zadevah. Knjigo dobite tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Za srce, ledvice, kamne, ietra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino
—	Za praznik presv. R. T. Koncem tedna izide pri Mohorjevi družbi liturgična knjižica: Praznik presv. R. T. Namenjena je vsem laikom, zlasli onim, ki hočejo imeti obred procesije tudi sami v rokah. Pri naših procesijah so ljudje često toliko od oltarja, da nc slišijo, kaj se tam godi; zato jim bo ta knjižica zelo dobrodošla in smo jo pogrešali žc, odkar imamo slovenski jezik pri procesiji. Zupni uradi bodo z njo lahko lepo postregli zlasti zastopnikom oblasti, ki jih vabijo ia dan v cerkev. Duhovnikom pa bo služil zgodovinski uvod po najnovejših lilurgičnih virih tudi na prižnici. Knjižica bo izšla v okusni obliki, tudi broširana in poceni. Priredil io je Jože Pogačnik. Naročajte jo pri Mohorjevi družbi c Celju takoj. Dobila se bo knjižica tudi v Ljubljani.
—	Dražba lovov. Uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 34/11, oddaja potom licitacije dno 2. junija 1034 osem lovskih revirjev v površini ca. 14.000 ha v zakup. V loviščih so nahajajo srnjaki, petelini, medvedje, deloma prašiči iu jelenjad.
—	Predavanje o liailionu. Gotovo vse gospodinje so že čule o Radionu, mnoge ga staluo rabijo, a le malo jih je, ki popolnoma poznajo vso njegove odlike. Na predavanjih, katera se vrše te dni v kinu fdeal v Ljubljani, se nudi vsem cenjenim gospodinjam prilika, da sc na ugoden in zanimiv način seznanijo s tem samodolujočim pralnim sredstvom. Na teh predavanjih se tolmači, kaj je Radion in kako so z njim pere. Demonstriralo se bo poskusno pranje z Radionom, za zabavo bodo skrbeli razni filmi kulturne in šaljivo vsebine. Vabimo vse cenjene gospodinje, da sc blagovolijo udeležiti tega zanimivega predavanja. Vstopnina jc prosta. Prostori se na željo rezervirajo pri blagajni prodpol-dne. Začetek predavanj popoldne ob 16, zvečor točno ob 20.
—	Pri tapeti, motnjah pri prebavi, gorcčici v želodcu, krvnih navalih, glnvobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Joeefove« grenčice.
шпиншипптшшнша
V vrelcih Zdravilni, Kraljevi In Glzela le
Џ
RADENSKA
NADJAOA
prirodna slatina cele Jugoslavije po vsebini ogljikove kisline. Ogljikova kislina deluje na vse notranje organe kot panhorinon (hormon, ki deluje na vse notranje žleze)
SPCCI:
Na balkanske igre!
Že štiri leta zaporedoma smo uživali prisrčno gostoljubnost in postrežljivost grške športne zveze v Atenah. Na starodavnem marmornatem helenskem stadionu je merila svoje moči v čisti neskaljeni in navdušeni borbi mladina balkanskih narodov. Jugoslavija .ie v tej borbi, zavedajoč se svojih obveznosti, sodelovala redno, ker je vedela, da vrši z borbo un olimpijskem polju važno kulturno misijo zu svoj narod in obenem doprinaša važen oboi za zbližan je bratskih in prijateljskih odnošajev med sosednjimi narodi.	♦
Srečni in ponosni smo, da nam je lelos s pomočjo ministrstva za telesno vzgojo naroda in tr. ministra dr. Hanžeka dana prilika, da se oddolžimo grškemu narodu za iskreno gostoljubnost. .JZSZ si je svesta svoje odgovornosti in bo zato storila vse, da se bo lit prireditev zaključila v skladu z veliko nalogo, ki. ji jc namenjena.
Veliki manifestaciji vseslovanske misli mora slediti zlet navdušene mladine balkanskih narodov, ki bo v svojem iskrenem sodelovanju pod olimpijsko misijo ustvaril nerazdružljive vezi po intencijah vrhovnega pokrovitelja vsega sjiurta, Nj. Vel. kralja.
Prežeti s temi mislimi, apelira JLAZ na vso javnost, pozivu svoje člane, da store vse, kar jim je mogoče, da bi bile »V. balkanske igre« v dnevih 26. avgusta in 1. ter 2. septembra na zlet nem stadionu v Zagrebu dostojna manifestacija našega skupnega prizadevanja.
Vsak član naše zveze je dolžan resno hoditi na treninge, da bi mogel na teh tekmah pokazati maksimum svojih sposobnosti in da bi svojo borbenost in vzdržnost afirmiral na teh viteških borbah.
Ljubezen in ustrežljivosl za povabljene brate in prijatelje ter izvršitev prevzete naloge, to so naša gesla
Veljko Ugrinič, predsednik Jugosl. lahkoatletske zveze.
Sabljanje — Prvenstvo Jugoslavije v Vel. Bečkereku
V dne 19., 20. in 21. t. m. sc vrše sabljaške tekme za prvenstvo Jugoslavije v Vel. Bečkereku. Letošnjih tekem se bodo udeležili vsi lanskoletni prvaki in drugi sabljači iz Ljubljane, Maribora, Splita, Siska, Zagreba, Osijeka, Subotice, Novega Sada, Vel. Bečkereka in ostalih krajev naše države. Tekmovanje bodo zelo dvignili madjarski sabljači, ki nastopijo proli našim po končanem državnem prvenstvu. V madjarski reprezentanci bo sodeloval tudi svetovni prvak A. Gcrevccki Ier evropski prvaki Kaboš in gospodična Erna Bogen, torej sabljači, ki so že opetovano zastopali madjarske barve na mednarodnih tleh. Naša in madiarska reprezentanca sc bosta pomerili v meču, sablji in floretu. Letošnje državno prvenstvo bo radi lega izredno zanimivo in vlada v vseh športnih krogih za naslop svetovnih in evropskih prvakov velikansko zanimanje.
Pred teniškim prvenstvom dravske banovine za I. 1934
Teniška sekcija SK Ilirije v Ljubljani priredi za binkošti od 19. do 21. maja 1934 narodni turnir za teniško prvenstvo dravske banovine. — Tenis kol šport goji v Ljubljani samo športni klub Ilirija, ki si vsestransko prizadeva dvigniti zanimanje za športno igro. Za prav za prav maloštevilen krog našo teniške sjiorlne javnosti so turnirji, ki jih prireja SK Ilirija, vedno privlačna točka. Višek teniško sezone pa je vsako leto turnir za prvenstvo dravske banovine, ki se vrši izmenoma v Ljubljani in Mariboru. Zadnji turnir se jo vršil v Ljubljani 1. 1932, na katerem sta dominirala sedanja državna reprezentanta Punčec in Pallada.
Turnir, do katerega nas loči komaj teden dni, so bo začel v soboto ob 16, sc nadaljeval v nedeljo ob 8 in 15 ter v ponedeljek ob 8 in 15. Igralo se ho vse dni do mraka. Vstopnina k turnirju bo za vse tri dni minimalna, ker hoče klub zainteresirati širšo športno javnost za teniški šport. Opozarjamo zlasti na finalne igre, ki se bodo začele na binkoštni ponedeljek ob 15.
Udeležba na turnirju obeta biti letos zelo močna, osobito iz Maribora in po dosedanjih informacijah ludi iz Zagreba in Belgrada. V Ljubljani se bo torej zbrala elita jugoslovanskih teniških igralcev — videli bo mnogo zanimivih in lepih iger, ki bodo teniški spori v Ljubljani v moralnem pogledu znatno povzdignile.
Za prva, druga in tretja mesta so razpisana prav dragocena darila, ki bodo razstavljena prihodnje dni v oni izmed ljubljanskih trgovin.
Lahka atletika v Mariboru
Tukajšnjemu športnemu občinstvu se obeta za binkoštni ponedeljek 21. maja prvovrsten športni užitek. Na 'Mariborskem* otoku se na novoureje-nih, mednarodnim pravilom ustrezajočih lahko-atletskih napravah srečala v dvomaču eden najboljših Jugoslovanskih klubov «SK Marathon iz Zagreba in »Reprezentanoa Maribora*. Discipline so določene sledeče: teki 100, 400, 1500, 3000 m in štafeta 4X100 m, skok v višino z zaletom, skok \ daljino z zaletom, skok s palico, met diska, krogle in kopja. — Marathon nastopi s svojimi najboljšimi tekmovalci, znanimi internacijonalci in rekorderji: Kallay Lcvin, Kallay Branko, Martinec, Malčič. Žingerlin, Ferenščali, Koren, Doršič, Krajačič, Thallor, Feigl, Svari- in drugimi. Ker se tudi domači atleti nahajajo v izvrstni formi, je pričako-odličnib rezultatov, eventuelno tudi kakega novega jugoslovanskega rekorda.
*
Primorje : Hermes 4 : 1 (2 : 0). V prijateljski tekmi je v nedeljo popoldne na svojem igrišču premagala enaistorica Primorja Hermežane. Tekmo jc sodil g. Jordan.
Vabila odbornika JLAZ-c. Zn sredo ob 20 sklicu Jem v damsko soIki kavarne Emona nujen »entanck no dveh opolnomočenih delegatih Ilirije in Primorja. Dnevni red: Prireditev lahkoal.letskegn mitingu po omenjenih dveh klubih z ono balkansko rcprczenlaucu o priliki balkanskih iger. — I. K er.
Rilem človeškega srca
Slavni zdravnik Theodor Billroth je rekel nekoč: »Življenje je žalostinka, kateri srce bije ta.kt.<
Ritem snca — piše dr. Eagelen — spremlja vse naše mišljenje, čutenje in hotenje, neutrudno od začetkov našega telesnega življenja, do tistega trenutka, ko se začenja smrt po zadnjem srčnem utripu počasi plaziti čez ves organizem, kjer so navidezno vsi deli življenjske ure že obstali. Navidezno. Kajti srce samo kljub mirovanju še ni mrtvo in tudi še ni izgubilo sposobnosti za izvajanje ritma. Na srcu mrliča se da dokazati razlika električne napetosti. če dovedemo srcu po žilah na roki kisik. Schott je dognal, da na splošno srce že 5—10 minut po nastopivši smrti popolnoma obmiruje. Če pa je mrliču vbrizgal v žilo priv<xlnico na laketi kisik, je začelo srce zopet pravilno biti ia je nastal tipični elektrokardiogram. Po preteka približno 50 minut je srce zopet obetalo, a se je dalo s pomočjo kisiku znova pognati v tek kakor ura. Ti poizkusi dokazujejo, da ohrani srce tudi po smrti organizma sposobnost, da proizvaja dražljaje, ki urejajo njegov ritein. Srce, ki ga izrežemo iz nirzlokrvne živali, utriplje pravilno še več ur. Izrezano srce toplokrvnih bitij pa moremo »oživiti«, ako 11111 skozi tenke žilice mišic vbrizgamo solno raztopino s kisikom.
Kadar kolesje srca obstane in samo ob sebi ne deluje več, ga moremo umetno zopet pognati v tek. Znamenje bližnje smrti je nepreklicno dano. Toda kljub temu, da je znatno podaljšanje življenja nemogoče, je v celicah organizma le še življenje. Telesna smrt nikakor ne nastopi tako, da bi trenotno ugasnilo vse življenje, marveč opazujemo sliko, ki je
»Endeavour« boj za
s katero pojde Anglija v ameriški pokal.
podobna slavni Ilaydnovi poslovilni simfoniji, ko instrument zu instrumentom polagoma utihne in godec za godcem ugasne luč in gre.
Že Kleanthes je 300 let pred Kristusovim rojstvom vedel, da izrezano srce še nekaj čusa bije. Kakor dokazujejo poizkusi z izrezanimi srci, ni potrebno, da bi prihajali srcu za skr-čeaje dražljaji po zunanjih živčnih potih, kakor to velja za druge mišice. Srčni ritem nastaja avtomatično, neodvisno od centralnega živčnega sistema; svoj vir ima v srcu samem. Zunanji živci morejo v glavnem bitje srca le pospešiti ali ga zadrževati, da bije hitreje ali počasneje.
Vsak posamezni del srca deluje v trojnem ritmu: skrči se, popusti, počiva. Odmor 01110-gočuje srcu, da dobi hrano po tenkih žilicah mišičevja. Po vsakem utripu srce počiva. Sicer srce ne pozna odmora. V teku enega dneva opravi srce 21.000 meterkilograinov tlela; to je toliko, kakor če bi tri može, katerih vsak bi tehtal 70 kg, dvignili 100 metrov visoko.
Utripajoče srce kaže dalje to posebnost, da začenjajo razni oddelki v rednih presledkih po vrsti delovati.
Ti dve lastnosti: avtomatičnost in redna za-povrstnost dajeta srčnemu mišičevju poseben položaj.
Hitreje bije srce ob radostnem vzburje-nju, počasneje v globoki potrtosti. To ritmično spremljevanje naših čuvstev nam je znano. Po ljudski govorici je sedež čustev v srcu. Še danes govorimo o srčnih možeh, o prisrčnem smehu, o mehkih in trdih, dobrih in slabili, voljnih in zakrknjenih srcih. Še danes tudi ne manjka znanstvenikov, ki pripisujejo strah le posebnemu stanju srca.
Ime mu ni zadeva časti
Neki newyorški trgovec je pred kratkim spremenil svoj priimek Kohn v Kolton, ne morda radi bojazni, da bi bil preganjan radi svojega poko-lenja kot njegovi Abrahamovi bratje v Nemčiji, pač pa samo zato, ker je v telefonskem seznamu mesta Newyorka vpisanih »samo« 5382 Kohnov. Bal se je, da bi utegnil kateri njegovih odjemalcev pri iskanju tvrdke v telefonskem imeniku poklicati namesto njega katerega izmed njegovih konkurentov.
Londonski telefonski imenik ima 16 strani Smithov, a nobenemu ne pride na misel, da bi si radi tega nadel drugo ime. Kohnov pa imajo v londonskem seznamu le tri strani, dasi je gotovo, da se mnogi sedaj pišejo Cohen, ali še bolj angleškemu slično.
Znana je zgodba o nekem Zidu, ki je prišel na urad, da spremeni svoje ime v Montague. Vprašali so ga, zakaj hoče to storit iin odvrni lje, da zato, ker je to ime tako staro in čestitljivo ter ima slavno tradicijo za seboj.
»Kakšno pa je bilo vaše dosedanje ime?< so vprašali Žida. »Mojzes.« je ta odvrnil! Žiidu ni šlo za čast, temveč za cvenk.
Opij samo za Kitajce
Mandžurska oblast namerava opij mono-polizirati in ga ostro prepovedati tako za japonsko kakor za mandžurske vojaške čete. Pač pa bo opij dovoljen kitajskemu prebivalstvu, zato da se bo sprijaznilo z japonsko zasedbo Mandžurije... Na tem ozemlju je ta čas približno devet milijonov opijevih kadilcev.


Bi g Ben — ne bije več!
Da je velikanska ura v londonskem Westmin-slru v popravilu in veliki zvon, kateremu pravijo na kratko »Big Ben«, prisiljen k dvamesečnemu molku, o tem je »Slovenec« na kratko že poročal svojim čitateljem. Ker so milijoni angleških radio-naročnikov vprav navezani na udarce z zvonom, ga za ta čas nadomestuje »Great Tom« (Veliki Tomaž), ki pa visi v zvoniku katedrale sv. Pavla. Vsakih deset let je sloveča westminstrska ura potrebna temeljitega popravila in snaženja. Dogodilo se je, da je ura na to desetletnico sama opomnila, ko se je pred nekaj tedni ustavila. Navadno uravnavajo javne ure po zvezdarnah ali observatorijih, vvestininstrska ura pa je tako točna, da je na primer lansko leto izmed 365 dnevi diferirala samo v devetih dneh za eno sekundo za pravim astronomskim časom. Ura v St. Paulu. ki nadomešča ono v Westminstru, je nastanjena v zapadnem zvoniku in je novejša, saj je bila postavljena šele pred 40 leti. Zvon »Great Tom«, katerega sedaj Angleži poslušajo pri svojih radioaparatih, ima že svojo zgodovino. Prvič je bil vlit za vladanja Edvarda 1. ter je visel v Westminstru do 17. stoletja, ko ga je Wiliam III. podaril tedaj novi katedrali sv. Pavla. Pozneje so zvon še dvakrat prelili. Dasi je Great Toni najstarejši zvon, ni pa največji, saj ima samo štiri in pol tone, medtem ko tehta »Great Paul« 17 ton in je največji zvon na Angleškem. »Big Ben« tehta 13 in pol tone, »Great Peter« v York Minstru 12 ton in »Little John« (Mali Janezek) v Nottinghamu 11 ton.
Poslušalci radia bodo torej do konca maja poslušali Velikega Tomaža in ne Velikega Pavla iz St. Pavlove katedrale. Vendar jim je »Big Ben« izmed vseh angleških zvonov najljubši, zato težko čakajo, kdaj bodo zopet zaslišali njegov glas.
Tako so se kopali sturi Rimljani. Ko-palKče, ki spada med najbolje ohranjena, so odkopali v Zurza-chu ob Reni v Švici iu izviru i/. I. 200. do 250. po Kr. (i lav ni deli so dobro razvidni: I. Tople kopeli; 2. parne kopeli; 3. lok; 4. kurjava; 5. predprostor; 6. prostor za oblačenje; desno spodaj je bilo mesto za mrzle kopeli.
Generalni nadzornik franc. vojske Weygand,
ki zahteva podaljšanje vojaške službene dobe v Franciji na dve leti. S tem bi se moč francoske armade podvojila.
Židovska
sovjetska republika
Sovjetska vlada je ustanovlia »avtonomno, neodvisno židovsko sovjetsko republiko »Biro Bidsan« v okviru Sovjetske Unije. Nova republika ima lastno vlado in bo imela lastno vojsko — približno 7500 mož — lasten denar in lastne poštne znamke. Nova vlada je kot prvo napovedala boj cionizmu.
Obilo službenih mest — malo prošnjihov
Dežela, v kateri se za razpisana inteligenčna službena mesta oglaša premalo kandidatov, je Francija. O tem pravkar objavljajo uradne številke: Na politehničnem institutu v Parizu prihaja na vsakega kandidata po 6 prostih službenih mest; za enajst razpisanih mest rudniških inženerjev se jc oglasil en sam proš-njik; na štiri mesta diplomiranih agronomov pride en sam prošnjik; celo učiteljev manjka: na višjih normalkah (filološke stroke) pride na dvanajst razpisanih mest en sam kandidat. Pač pa so tudi v Franciji prenapolnjeni zdravniški, odvetniški in lekarniški poklici.
Nemčija na hotesih
Nemška avtomobilska industrija pripravlja nov tip »ljudskega voza«, katerega cena ne bo presegala 1000 mark. Voz bo za štiri osebe in bo imel hitrost 80 km na uro. Zaenkrat izdelajo 70.000 takih voz.
Dogodki v Arabiji
Sanaa, glavno mesto Yemena, proti kateremu koraka vojska va-habitskzga kneza Ibn Sauda.
Moč saharina
Vsepovsod Staviski
Pariški listi tožijo, kako Stavisky zasen-čuje slavo velikih mož. Preje so matere otrokom na znamenitem pokopališču Pere-Lachaise kazale grobove slavnih mož: Museet-a, Barbey d'\urevilly-a itd. Zdaj pa pravijo: »Glej, otrok, tukaj je pokopan Staviskv«.
Baldvvin, namestnik angleškega premiera, ki je izjavil, da bo Anglija svoje zračno brodovje tako pomnožila, da bo najmočnejše na svetu — če se razorožitvena pogajanja raz-bijejo.
Za cerkveno edinstvo v Besarabiji
Romunski dnevniki veliko pišejo o zborovanju pravoslavnih duhovnikov, pristašev cerkvenega edinstva 11a Besarabskem. Udeleženci, v številu nad 300. so zastopali nad eno tretjino besarabskih župnij in soglasno sklenili delati za zedinjenje z rimskokatoliško Cerkvijo.
Povodenj nn Norveškem. Nenavadna toplota zadnjih dni je povzročila v norveških gorah hitro tajanje snega. Hudourniki in reke so silno narastli, poplavili obsežna ozemlja in napravili veliko škode. Na sliki vidimo poplavljeno železniško progo blizu postaje Store n.
Te moči ne občutimo samo pri nas, marveč se neprijetno uveljavlja tudi na Čehoslovaš-kem. Strokovnjaki ceaijo, da se vtihotapi na Češkoslovaško iz Avstrije vsako leto do 100.000 kg saharina, ki nadomesti 3000 kvintalov sladkorja v vrednosti 180 milijonov Kč. K temu treba prišteti še 60 milijonov Kč izgube na davkih, ki jo utrpi češkoslovaška država, tako da znaša celokupna škoda približno četrt milijarde Kč. Umljivo je tedaj, da je carinska straža na meji silno pozrna na tihotapstvo s saharinom, a zatreti ga ne more. Tihotapci so silno prevejani in če se jim izjalovi en način, si takoj izmislijo drugega. Pravzaprav bi morala straža na meji vsakogar do nagega sleči ali mu vsaj pregledati tudi najmanjše žepe 11a telovniku.
Zelo običajno je tihotapljenje saharina v votlih palicah. Enako pogosto so v rabi široka krila moravskih kmetic: vsaka guba pomenja žep za saharin. — Nekoč so aašli v basu neke potujoče godbe, ki je sumljivo velikokrat ro-
mala čez mejo, 30 kg saharina. Nekaj izvirnega so bili električni stroji, ki so jih tihotapci opremljali z znanim znakom strele in svarilom: Ne dotikajte se! Nekoč se je pa neki radoveden carinik le upal dotakniti stroja in glej, strela ni udarila vanj, marveč v odpošiljatelja aparature, ki ni bila napolnjena z elektriko, marveč s saharinom.
Nekaj podobnega so »kurilne cevi« pod klopmi v železniških vozovih. Te cevi so prav tako zaprašene in umazane kakor prnve cevi, le da niso z vijaki pritrjene na tleh. Par postaj onstran meje tihotapec izstopi in si zadene 11a ramo cev kakor pošten klepar. V cevi je saharin. — Dalje prenašajo saharin v votlih knjigah, v prešičevih mehurjih, ki jih med vožnjo po železnici skrijejo v vodno omaro na stranišča itd. Po pravici naglašajo češkoslov. listi, da tihotapstva ne bo mogoče zatreti, dokler se ne znižajo cene sladkorju in ne izgine brezposelnost.
Vhod v Bospor In črno morje, za katerega se bore narodi že 2000 let. Nanj se v prvi vrsti nanašajo najnovejši dogovori med Turčijo in Grčijo, katerim naj bi pristopili tudi Bolgarija
iu Romunija.
KULTURNI O BZORN I K \ Gospodarno
Javna produkcija
drž. konservaiorija
(V |»očastitev spomina B. Smetane.)
/. \eseljem pozdravljamo glasbeni dogodek, ki gu nam jo nudilo ravnateljstvo ljubljanskega dr/, konservaiorija s prireditvijo Smetanovega večera \ I'ilharinonični dvorani; večer je bil namreč posvečen spominu češkega skladatelja Ucdriha Smetane ob petdesetletnici njegove smrti in je ob tej priliki vrsta naših konserva-toristov ra/.nih strok reproduktivne umetnosti izvedla lepo zaključen spored kvalitetnih skladb Icgn pomembnega komponista. Bistvena vrednost tega koncerta jc bila v tem. da smo vendar enkrat doživeli na produkciji žc tolikokrat zahtevano enotnost in zaključeno smiselnost sporeda in dn ni bila prireditev ie golo razkazovali jo pevskili ali instrumentalnih sposobnosti gojencev. Edino v taki smeri imajo namreč javne produkcije svojo upravičenost, vse drugo pa po višini svojega pomena ne sega preko sten konservatorijskega poslopja in naj bi pač ostajalo med njimi.
Produkcijo jc z resnim predavanjem o Sineta ni in njegovi pomembnosti uvfcdel prof. Marijan Lipovšek, nato pa jc sledila vrsta Smetanovih skladb za glas in klavir, za vijolino in klavir, zu k I ti vi r sam in končno za trio (vijo-|jnii. čelo in klavir). Skladbe so izvedli: pevci Štefka koreiičanova, Štefka Tratnikova in Joža Likovič, vijolinistka Francka Ornikova, pianistki Silva I Irnšovčeva in Božena Šapljeva, v triju pa je igral klavir Rcinbold Gallatia. vijolino Albert Dermelj in čelo Gustav šivic. Vsi izvajalci razpolagajo že z lepo stopnjo tehničnih sposobnosti in ludi muzikalnega pojmovanja, čeprav še v mejah vežbanja in izpopolnjevanja. V tej smeri bi bilo treba pevcem več pozornosti nu vokalizacijo (tudi je težko pri komu zaslediti enotno izdelan način pevskega podajanja). inst riimc.ntalistom pa nu splošno šc več poglobitve (z romantičnimi ostanki pretiranega telesnega razgibavanja pa naj bi prenehali, saj sc pravo doživljanje čuti iz tona).
V smeri, kamor se jc uvrstila opisana produkcija. uspehi nc bodo izostajali, zato zasluži ta glasbeni večer priznanje.
Ploskanju med posameznimi deli ene skladbe in pohajanju v dvorano med izvajanjem bi brez. izjeme lahko bilo že konec.
Akademija v proslavo materinskega dne
Kakor vsako leto, sc jc tudi letos te dni vršila v spomin skrivnosti in žrtev materinstva akademija v Unionski dvorani: na njej se jc poleg lepega govora ge. Marije Vere. deklama-cij in nastopa otrok iz ritmične šole ge. De-I ako ve izvedel tudi pester glasbeni spored. Nastopil je šolski orkester Glasbene Matice, ki se p,k I vodstvom prof. Karla Jcraja lako plemenito razvija, da iii v večjem obsegu že lahko priredil samostojen koncert, nadalje operni pevec g. Marčec in njegova soproga ga. Olupova, fgriznant' Slovenski vokalni kvintet in ženski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka'Poliča. Spored skladb je bil dokaj pester, kot jc pri takih prireditvah običajno, podajanje pa dostojno in priliki primerno. — Dvorana je bila srednje polna poslušalcev, ki so izvajanje sprejemali z odobravanjem. V. U.
Med knjigami in revijami
Sida Košutič: »Jaslice«. Roman. Knjižnica Dobrih Romana. Knjiga 60. Zagreb. — Sida Košu-tić, mlada katoliška pisateljica, se med hrvatskim književnim svetom uspešno uveljavlja. Po pesniški zbirki »Osmijesi«, drami »K svitanju« in romanu »Portreti« (izd. Matica Hrvatska) je pred meseci izšel pri Jeronimski družbi roman »Jaslice«, a za tisk pripravljeno ima »Kolijevko«. Sida Košutić ne spada niti stilno ne vsebinsko v vrsto starejših hrvatskih pisateljic, Ivane Brlič Mažuranič, Jagode Truhelke in drugih, katerih književna smer je uravnana v mirne predvojne tokove, marveč stopa samostojna, v sebi zaključena pota, ki so ogledalo sodobne družbe in miselnosti. V »Jaslicah« je očiten konflikt med dobrim in zlim v človeški naluri. Zlasli je podan poudarek, kako čudovito očiščajo omadeževano življenje svojih staršev nedolžni otroci, ki žive v svetu lepote in iskrenosti in. s te višine spoznavajo grdolo realnega sveta stvarno, odpuščajoče, očiščujoče. Sida Košutič, se zdi, doživlja in podaja ekspresionistično, zakai nobena podoba kakor tudi nobena situacija nista orisani realistično, vsa dejanja in osebe so na neki način poduhovljene. Celo zunanji medsebojni odnosi posameznih oseb, ki bi nudili naturalističnemu pisatelju vrelec za najbrulalnejšo stilizacijo, so gledani tu z neko oddaljenostjo, simbolnostjo. Zdi sc pa, da v prav ta stran ne bo všeč sodobnemu novostvar-nemu piscu, ki riše življenje tako, kakršno v resnici je. Toda brez ozira na to v resnici manjšajo vrednost Košutičinih del prečeste romantične primesi kakor tudi nekateri predolgi monologi, ki vzbujajo videz nezmožnosti. V celoti pa moramo reči, da ima pisateljica nedvomen pisateljski talent, katerega si bo z zrelejšimi deli še bolj izbrusila.
Emil Zola; Gcrminal. Roman. Poslovenil Alfonz Gspan. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1934. — Gcrminal je podoba montsouj-skih premogarjev in njihove borbe za socialno pravičnost, podoba razbesnelih liudskih množic, ki zahtevajo kruha in človeških pravic, podoba izstradanih in seksualno izživljenih družin, elika brezdušnih delniških družb itd. Kakor je Zola med prvaki naluralistov, ki priznavajo zgolj mrzlo risanje človeškega življenja z vsemi nagonskimi po-kreti, se čuti v tej knjigi tudi njegovo osebno sočutje do trpečih množic. Knjiga je po svoji socialni vsebini ogledalo neposredne sodobnosti. Povedati pa moramo na tem mestu, da >e knjiga na indexu librorum probibitonim, zatorej je katoličan brez izrecnega dovoljenja cerkv. predstojnikov ne sme brati. Ta prepoved je najbrže nastala iz dejstva, da ie knjiga ponekod (vsaj v kolikor zadeva seksus) grobo naturalistična, seksualno izživljanje mladine tki ic gotovo pretirano) je risano s priznavaniem pravic takšnega življenja. Dasiravno je celotna zgradba dela umetniško moistrska, pa taki prizori, ki 7. grobo roko segajo v duha bravcev, razdirajo nj'hovo moralno zgradbo. Bravcc čuti v takih prizorih nekako potrdilo, da je vee to življenje v najlepšem skladu z nalurnimi in večnimi zakoni. Iz bojazni, da ne bi spravila mladega bravca iz ravno-vesia, je postavila cerkev to knjigo v imenik prepovedanega beriva. Prevod, ki ga je oskrbel A. Gspan, ie nedvomno zahteval veliko dela v iskanju tehničnih rudniških izrazov; slovnično pa je pre-vajavec nekajkrat grešil. Na pr.: , .. ker imajo rade, da se j i li najprej s silo pridobi (167); slišalo se je Ic deda 1132); kadar t c jc prišlo iz jame. Itd.
Uvod knjigi z analizo francoskih naturalističnih pisateljev je napisal univ. prof. dr. Šturm.
Iz revij in listov. »M I a d i k a« prinaša v zadnji številki poleg številnih črtic, pesmi iu nadaljevanja celolclne Bevkove povesti »Huda ura« duhovito risanje študentovskega življenja na Dunaju, ki ga riše v »Mojduuaju« Anton Komar. Tudi Ste-letova razprava »Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva«, ni nič manj zanimivo in slro- J kovno zajeta kot lansko »Cerkveno slikarstvo«. Tudi la številka (kakor malone vsaka) jc predstavila zopcl enega izmed sodobnih slovenskih slikarjev, Franceta Koširja (K. Dobila). — Dru- ; žinski del je prav dobro izbran, samo škoda, da ga ni več, ker je revija namenjena pred vsem dru- i linam. — »Ljudski oder« jc v svoji 4. šte- ! vilki posvečen delavski igri. Kurel |ioudarja v članku »Nove oblike« potrebo preosnove delavske igre: nove življenjske oblike delavca zahtevajo novo obliko igre. Ta nova oblika se jioraja radi ko-lektivistične usmerjenosli in izrazite dinamičnosti sodobnega delavca z zborovskim elementom. Na govorskem zboru je torej glavni jx>udarek. Delavska igra na tej podlagi mora postati glasnik evangelijskih naukov in bojno sredstvo proletariata. — »Arhitektura« (štev. 4) prinaša poleg nekaterih strokovnih člankov (Dva jxirtre(a arh. Pautelej-mona Golosova, Seosko gradenje itd.) zanimiv prispevek Br. Ataliča: Što se kod nas piše o slikarstvu? Pisec se obrača z ostro besedo na vse one zagrebške likovne »kritike«, ki pišeio o slikarskih izložbah v smislu podkupnin (»Slikarske izložbe poslaju- sredstvo za nelojalno stvaranje privatnili galerija. Pedeset |x)slo radova ide na »kritiku ...«).
Moderna galerija in Mascrccl. V sredo bodo hrv. kulturni delavci v prostorih bivšega »Seljač-koga doma« v Zagrebu slovesno odprli Moderno galerijo, ki bo imela namen, shranjevati najboljša dela sodobnih hrvalskili likovnih umetnikov. Poleg tega, da si Ivi moglo hrvatsko občinstvo slalno ogledovati sodobna dela svojih umetnikov, bodo v teh prstorih tudi od časa do časa razstave domačih in tujih umetnikov. lako bo v sredo ob otvoritvi MG hkrati tudi otvoritev razstave belgijskega slj-karja in grafika Fransa Maserela. ki je eden največjih in najznačilnejših umetnikov zapadne F.vropc.
Ciklus predavani o sodobnih slovanskih književnostih. Klub hrvatskih študentov slavislike, ki že nekai let izredno marljivo deluje za medsebojno kulturno spoznavanje vseli Slovanov, je pri redil v prvi polovici maja ciklus predavanj vseh sodobnih slovanskih književnosti, in sicer hrvatske, srbske, slovenske (predaval znani posredovalec slovenske kulture med Ilrvali, dr. Ivan Esih), češke, ruske (boljševiške), danes pride na vrsto ukrajinska in beloruska, v sredo pa ruska (emigrantska). Ta predavanja so bila v Pučkem vseučilišču. Naša ljudska univerza |ia še zmerom ni zbujeua!
Pet in dvajset let osješkega Kluba hrvatskih književnikov in umetnikov. Kakor smo že ob Ko-
zarčaninovi knjigi o književniku Madjeru omenili, opravlja Klub hrvatskih književnikov iu umetnikov v Osjeku le|X) kulturno delo med slavonskim prebivalstvom. Radi razprtij in nepriznavanj osrednjih književnih in umetniških skupin, ki so zrle na pro-vincialne kulturne delavce s posmehom (to se dogaja menda po vsem svetu), so si slavonski kulturni tvorci ustanovili svoj klub, ki praznuje letos (3. X.) 25 letnico svojega obstoja. V tem razdobju je ta klub opravil nekaj lepih del. Pred vsem ic vzbudil narodno zavest v dotedanjem nemškem Osjeku; izdal je nad 100 raznih knjižnih izdaj, katere je brezplačno razdelil med ljudstvo; |x>stavi! je 35 spomenikov raznim zaslužnim možem širom Slavonije; priredil nad 200 poljudnih predavanj, SO umetniških razstav, kjer so razstavljali hrvatski, srbski, slovenski, češki in ruski umetniki, sklical več književno - umetniških kongresov, a sleherni mesec prireja svoje književno - umetniške večere, katere obiskujejo domačini v velikem številu. Za 25 letno proslavo pripravlja klub velik ilustrirani kiijiževno-umefniški zbornik z naslovom »Jubilarni Almanah«, ki bo nekako ogledalo prosvelno-kultur-nega dela hrvatskih članov v 25 letih.
Glasbena palača v Rimu. V Rimu bodo začeli z graditvijo glasbene palače, kalere koncertna dvorana lxi nudila prostora za 10.000 ljudi. Delo bo končano v pomladi lela 1936.
Film Shakespcare-jevih del. V Londonu je bila ustanovljena nova filmska družba (Shakespearc-Film-Society), ki ima namen filmafi vsa dramatska dela vebKCga Shakes|x:areja. Prvi film nove družbe bo — Hamlet. Seveda je vprašanje, koliko bo v (em filmu osislo Shakesjjeare-jevega duha!
Kako
letina
Slaba letina pšenice v Vojvodini — Vprašanje izvoza
Ptuj
Tz sodne pisarniške službe. Pisarniška pripravnica Angela Obran je imenovana za kanceli-stinjo^ v IX. skupini in jiremeščena k okrajnemu sodišču v Kranjski gori. Mesto pisarniškega inočnika pri okrajnem sodišču v 1'tuju je dobil Josip Vrabl iz Ptuja.
Motociklist v izložbenem oknu. V soboto dne 12. t. m. je prišlo v Panonski ulici do razburljivega prizora. Neki motociklist je zavozil s svojim motornim kolesom v izložbo trgovine z manufak-turo Franca Nedoga. Velika dragocena šipa je šla na kose, pokvarjenega pa je tudi precej blaga. Skoda znaša okrog 8000—10.000 Din. K sreči' je vozač lc lahko |>oškodovan.
Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je umrl v starosti 50 let Jurij Pum. dolgoletni poslovodja pri tvrdki Schvvab. N. v m. p.
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Tnrvk, IS. mala: ll.ftd Šolska ura: O aeroplunih in zračnem prometu (Sveto/ar Hribar) 12. IS Orkester ha lalajk iu mandolin v rcprnduelrani glasbi Г_>.(Г> Pnru fttta 13.00 Cas, slovenske narodne v reprodiieiruni trla> hi 18.00 Otroški kolifrk (Mnnca Komanovu) 18.30 1'rc rlnvanje odbora za ziišiMIo mesta pred nevarnostjo na padov I/, /.rnka in.mi Vodilni možje fehnstovaSkeira 4o kolu (Pnliiire .Ione/,) |!l.:io Naša ameriška emigracija (Tone Nc.tiškar) 21).00 Ulasbeno predavanje: Slali.šf-" I skladatelju Smetane (prof. Marjan t.ipnvšrki 20..10 oc ška Kliisbn: 1. Kadilski orkesler, 2. Voknlni šolo eden« Vide Itiidolf 23.10 Čas, poročila 22.;|0 Angleške plošče.
Drugi programi:
TOHKK, i;., maja. Hilfirnil: 20.110 V spomin Smetane 31.11« Komedija Kir .linija — Znani:: jn.l.'i V" kalni koncert 2(1.4.1 Koncert '/.. 1'aclini (klavir) — Dunaj: IC.l.i Plošče I7.:in Pesmi l!i.2."> Prenos iz opere — ПшПмрсНа: IS.20 llnlade 1П.20 Klavirska glasba 20. nn Pestra urn 21.15 Stud. rinilo Mihin-Tret: 'JO.4.", Ope reta No, no, Niinette, .louimius — Itiin: 2П.45 Čembalo in zbor — Ргаџа: Itl.i'i Klavirska glasba 2П..К1 litra Brezkončna eesia 2t. t.> OrkoHiralut oi klavirski koncerl — Umu: 2ft.ll."> Suila (''cinik 21.1."> Italijanske pesmi in arije — ПгаП*1пт: 211.1(1 Orkestralni in vijolin-ski koncert — Kcmrijn: 2ft iS Neznatni delu I.HinicrJa in Straussa
Novi Sad. 13. nuja 1934.
Niso samo prazne fraze o pomenu letine za vse naše narodno gospodarstvo, to je živa resničnost, ki zanima vse prebivalce sveta in uaše države. Ni od letin odvisno samo gospodarsko stanje kmeta, ampak tudi vseh ostalih stanov in vsega gospodarstva. Zato jc sedaj vsa pozornost obrnjena k jKiročilom o stanju posevkov iu prognozah žetve.
Letos smo imeli izredno vreme katerega nekateri kraji naše države niso poznali že desetletja. Pomlad se je začela zelo zgodaj in v aprilu smo dobili že skoro popolnoma poletno vreme. Posledica tega je bila, da se je vegetacija razvila veliko |>rej kot ртејбпја leta in da jc jišenica danes že zelo visoka ter v klasju. Toda baš sedaj se nahaja v kritičnem sladiju, ki jc odločilen za letino: količino in kakovost pridelka. Splošno se opaža pomanjkanje dežja, toda to ni jxivsod enakomerno, kar se pozna tudi pri stanju posevkov. V Sremu je stanje še razmeroma najboljše. Vpoštevali je treba, da jc na severu Srcina Pruska gora, od koder izvira mnogo voda, na jugu jc Sava iu tako je napojenost zemlje z vodo veliko boljša Toda čiui-d a Ije greš k severu, slabši je položaj. Ob Donavi. Dravi in Tisi je še kolikor toliko zadovoljivo, toda v notranjosti je stanje zelo slabo. Pomislili je treba, da so ta mesec padle prav majhne količine dežja in še te ne povsod.
Vsa velika ogrska ravnina je letos trpela na |x>manjkanju moče. To se |Mzna posebno na južnem Madjarskem in naših obmejnih krajih v Vojvodini. ludi jooročila iz Slovenske Krajine, katere podnebje jc izrazito kontinentalno, so prav slabe. Take suše še leta in leta niso imeli.
Pretekli teden je bilo nekaj dežja, v petek in soboto, (oda odločno premalo, da bi bistveno vpli-valo na stanje posevkov. Poleg lega je tudi ta dež padal samo v nekaterih predelih, dočim so zopet drugi oslali brez moče Vendar je imel ta dež lo dobroto, da je obdržal rastlini njeno odjx>rnosl in če bi ta teden dobili kaj več padavin, polem se bo rešilo zelo veliko in bo to bistveno vplivalo na letino.
Posledice takega stanja posevkov se vidijo seveda predvsem v velikem dvigu cen. Cenijo, da bo znašal letos ves naš pridelek, če se v zadnjem hipu nc zgodi kaj izrednega, okoli .18—10 milj. stolov, tako da to sicer nc bo najslabša letina, vendar ena najslabših. To pomeni. da bo v glavnem krila naša domača potreba in če sc bo konzum usmeril bolj k koruzi, če bi bila pač cenejša, polem bo skoro preostajalo za izvoz. Toda poleg lega moramo vpoštevati, da imamo še od lanske žetve pre-
Naša trgovina z Italijo
»Gospodarski pregled« zunanjega ministrstva prinaša zanimive jiodatke o naši trgovini z Italijo na podlagi italijanske slalistikc.
Delež naše države v ital. uvozu slalno pada leta 1931 je znašal pri uvozu 3.52",i, 1932 samo še 2.92 in lani 2.54%. Nasjjrotuo pa sc je italijanski izvoz k nam držal boljše. Delež naše države pri italijanskem izvozu je znašal 1931 1.68, 1932 1.62 in lani 2.08% vsega ital. izvoza. To pomeni uspeh italijanske trgovinske politike, ker ji jc uspelo znižati uvoz od nas, dočim jc n. pr. italijanski izvoz k nam od 1932 na 1933 celo naraslel od 110.7 na 124.4 milj. Din.
џ Pri uvozu konj ic naša država na prvem mestu: 1033 9.703 (1932 6-469) glav, z Madjarske 1091 (1.701), pri uvozu goveje živine nas je prehitela Madjarska: uvozili smo 1931 83.588 glav, 1932 pa 29.345 glav, 1933 43.229 glav, Madjarska pa 1931 44.747, 1932 37.779 in 1933 55.247. Narastel jc tudi uvoz iz Švice in Holandije.
Uvoz prašičev je zelo padel; leta 1931 smo izvozili 3.819 glav, leta 1932 49.307 glav (Madjarska pa 30.202). lela 1933 19.367 glav (Madjarska 40.202) in 1933 4.979 (Madjarska 1.158). Danska in Poljska sla skoro popolnoma odjiadli. 1'ri uvozu perutnine imamo daleč prvo mesto pred drugimi z uvozom
1931	92.337 slotov. 1932 80.867 in 1933 07.007 stolov. To velja za živo perutnino, dočim je v uvozu zaklane perutnine pred nami Bolgarija
Uvoz jajc jc izredno jiadel: od 67.874 slotov na 22.364 slotov, ravno tako tudi uvoz iz drugih držav izkazuje podobno zmanjšanje.
Kar tiče semenski krompir, ga celo uvažamo iz Italije. Uvoz suhih sliv je zelo ]>adel. Pri uvozu gob imamo vodilno mesto: 1935 ves uvoz 2.672 stolov, od lega iz naše države 1.364. 1933 2.470, Jugoslavija 1.977 slotov. Italija pa ludi zopet izvaža mnogo (naših) suhih gob.
Uvoz lesa je bil v Italijo naslednji v lis. ton.: Jugoslavija 1932 353, 1933 478, Avstrija 344, 354, Rusija 193, 198. USA 81, 70, Romunija 42, 52.
Iz teh podatkov, ki sc nanašajo na gradbeni les, je razvidno, da smo profitirali ua lanskem jxi-večanju uvoza v Italijo, vendar letos znatno slabše kaže.
Narastel je dalje uvoz parkelov iz naše države, ker je ruski uvoz odpadel. Zmanjšal pa sc jc uvoz dog za sode. Največ drv dobavljamo v Italijo mi: od vsega uvoza leta 1932 175 tis. (on je prišlo iz naše države 161, lani od 146 tis. 138 tis. ton. Podobno velja za oglje, kjer so številke ves uvoz
1932	20, od lega mi 15,-1933 28, od tega mi 26 lis. ton.
Med drugimi predmeti jc šc omeniti znatno |хз-večanje uvoza semen in otrobov iz naš? države, dočim jc na drugi strani uvoz sena iz Italije k nam znatno padci. Uvoz cementa iz naše države se jc znatno povečal, istočasno pa tudi italijanski izvoz cementa k nam.
40% popusl na železnicah je dovoljen vsem obiskovalcem XIV. ljubljanskega velesejma, ki sc vrši od 30. maja do 10 junija, /a polovično vozni-no zahtevajte ua postajni blagajni posebno železu, izkaznico, ki stane 5 Din.
Vpis v zadružni register: Planšarska zadruga upravičencev Meščanske kor|xiracije v Kamniku, r. z. z o. z. (nač. 1'olak Ivan); Kinelijska gosjxidar-ska zadruga v Mačkovcili, r. z. z o. z. (nač. Bczncc Aleksander).
Potrjeni poravnavi: Hočevar Martin, stavbni I podjefnik iu |x>sestnik v Novem mestu, Trdinova ccsta 7: 50% v 18 mesečnih obrokih; Korcučan Ivan in Jclica, trgovca v Ljubljani, Mestni trg 20;
Pražarna in kemična tovarna, d. d. v Celju ima občni zbor 25. maja ob 10 v Ljubljani (Prom. zavod za premog). Na dnevnem redu je znižanje glavnice od 1 milj. na 0.05 milj. Din (za 20 starih delnic i nova), potem zvišanje "d (105 ua t mili. z izdajo 9500 novih delnic po 100 Din nominala.
Končana poravnava- 1 Ubtger Lenart, trgovec v Peklu št. 5.
sežek, katerega cenijo ua okroglo 10 mlij. stolov. Glede lega presežka nam je še omeniti, da imamo v pogodbi z Nemčijo zasiguran odjem |Xj|ovice te vsote; |xil milijona stolov. Odkup tega kontingenta je za Nemčijo obvezen, zalo lx>mo lahko naše blago dobro plasirali in bomo prišli v novo žetev s slabimi zalogami, ki bistveno ne bodo vplivali ua tržni |X)ložaj.
Tudi iz ostalih sosednih držav poročila niso nič kaj ugodna. F.dino v Romuniji je pričakovati, da bo vlada razveljavila izvozno prepoved. I<i da jc bila preuranjena, ker bo letina boljša kot so prvotno mislili. Zato bodo v Romuniji zopet začeli z izdajanjem izvoznih dovoljenj za pšenico. Poročila iz Madjarske so. kot sem žc omenil, slaba. Posebno južni predeli Madjarske pogrešajo moče iu bo leiiua znatno slabša kot lanska. Posledice niso izostale iu Budimpešta javlja slalno čvrsto leudeiico. 1'oljika bo lelos imela srednjo letino, Francija manjšo kot lani, kakor tudi Nemčija. Posebno za ti dve državi je važno, ker imamo zasigu-rane ugodnosti pri uvozu pšenice. Zanimivo jc. da iz Italijo poročajo, cla jc iiilo preveč dežja in da -c pritožujejo radi tega.
*
Vprašanje prefcrcncc za pšcnico v Avstriji.
Pred 14 dnevi je |)ozvala avstrijska vlada našo državo, naj sc začno pogajanja zaradi prednostnih carin za našo pšenico po vzorcu madjarske preference. Pogajanja se še niso j>ričela, ker čakajo naši zastopniki na razvoj pšeničnih |X)sevkov v naši državi.
Budini|jošia. 14 maja. p. Z ozirom na vesti in zahteve, da naj Madjarska prepove izvoz pšenice, ker letina zelo slabo obeta, je izjavil danes kmetijski minister Kallay, da ni razlogov za tako prepoved. ki torej nc bo izdana.
Žitni trg
Ljubljana, 14. maja.
Čvrsta tendenca traja dalje iu dovozov absolutno ni. Radi tega je kupčija |x>polnoma zastala in so cene j>rav za prav samo na papirju, ker nobene kupčije. Danes so zahtevali za prekmursko blago žc 150. Budini|>ešta javlja jjonoven dvig cen za 15 jjar pri kg pri izredno čvrsti tendenci.
Na ljubljansk borzi so bile danes cene izredno jx) veča ne za vse vrsle blaga. Notirali so: Pšenica bč. 79- 80 kg 177.50 180 (v petek 162.50 165). bč. 80 kg I% 180-182.50 (v pelek 105 167.50). koruza popolnoma suha s kval. garancijo 135 do 137.50 (125—127.50). moka bč 00 g 270 275 (250—255). ban. 277.50 280 (257.50 260).
Zrlezobelonski nios( čez Kokro. Banska upra
va razpisuje licitacijo za gradbo železobetonskega mostu čez Kokro pri km 17.0) ceste Kranj Jčzer-sko (Lcskovčev most). Odobreni proračun 'M(1.847.02 dinarjev.
Borza
Dne 14. .uaja.
Deiutr
Neizpreinenjeni so ostali tečaji Oirilia I <iu doua, Newyorka in Prage. Naraslel jc lc Berlin,' dočim so popustili Amsterdam, Bruselj iu I rst.
V zasebnem kliringu je avstr. šiling v Ljubljani notiral 9.35—9.45, v Zagrebu je bil zaključen t» 9.485. v Belgradu pa |x> 9.43. Španska pe-zeta: Ljubljana 6.50 denar, Zagreb 6.45 6.55 ((>.50), Beljjiad zaklj. 0.54. — Angl. funt: Zagreb 252.20 do 253.80 (253). Belgrad 252.70- 254.30.
Ljubljana. Amsterdam 2315.40 -2326.70. Berlin 1347.91 1358.71. Bruselj 798.02 801.%. Curih 1108.35—113.85, London 174.08 175.63. Nevvvork-3383.28- -3411.54, Pariz 225.52 226.64, Praga 142.2 < do 143.09, Trst 289.79—292.19.
Promet na zagrebški borzi 60.952 Din.
Curih. Pariz, 20.3325, London 15.735, Nevvvork 3117.75, Bruselj 71.075, Milan 26.18, Madrid 42 1875, Amsterdam 208.775. Berlin 121.75, Dunaj 73.23, (57.55). Stockholm 81.10, Oslo 79. . Kopenhagen 70.25. Praga 12.83, Varšava 58.30, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila čvrsta in so sc tečaji deloma dvignili, vendar izpremembe niso bile znatne. Zaradi dviga jc promet zastal in je bilo danes zaključenih le 200 kom. vojne škod' na zagrebški borzi.
Ljubljana. 1% inv. j)os. 70 71, agrarji 36.50 do 37.50, vojna škoda 307 - 309, begi. obv. 53 54, $% Bler. pos. 54—55, Blcr. |Xis. 51—52. 7% jX)S. Dr/, hip .banke 65 06, Kranj. ind. 250 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. jxis. 71 — 71.50, agrarji 36.50 37.50, vojna škoda 307.50 309, o. 307-309. 6% begi. obv. 54-54.40, 8% Bler. pos. 54.50—55, 1% Bler. jx>s. 51—51.75, 7% pos. DHB 66 bi. Delnice: Narod, banka 4100 bi., Priv. agr banka 212.25—214 (214, 212).
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |)os. 70.50 do —71.50, agrarji 36.25-37.50, vojna škoda 308 309 5., 6., 7., 8. 308 309, 9. 306 109, o% begi. obv. 53.75 54.50. 6% begi. obv. 53.75 54.50, 8»„ Bler. pos. 54.50 55.50, 7% Bler. |X>s. 51 — 51.50. 7% pos. DHB 65-66. Delnice: Nar. banka 4000 4.200, Priv. agr. banka 213—214.50, Gutlmann 80 den., Osj. sladk. lov. 140 den., Impex 50. Trboveljska 97.50—100.
Živina
Dunajski goveji sejem 14. maja. Prignanih je bilo: 857 volov. 456 bikov in 470 krav, skupno 1.783 glav, od lega iz Avstrije 1.356, iz inozemstva pa 427 glav. Ceue so bile v šil. za kg žive leže: voli 0.90 1.40. biki 0.82 1.10, krave 0.87 1.04, klavna živina 0.60—0.80. Promet je bil slab in s() ceuc oslalc v glavnem ucizpremciijcne, Ic biki so v začetku obdržali cene iz prejšnjega tedna, kasne je |ia so padli v primeri s prejšnjim tednom za 2 3 grošc |>ri kg.
Hmelj
Zalrc. CSR, 12 maja Promet io iz red i io zi vahen in jc vsak dan velik. Predvsem je lo pripisovali povpraševanju iz inozemstva. Končno raz |xiloženje jc izredno čvrsto. Cene so naraste na 1450 1500 Kč. Poročila o stanju |xiscvkov so nn dalje ugodna.
Kje«
Sv. Jurij ob iu/. žel, dne 12. maja. Nakupna ceua. ki sc je znižala na 4.50 Diu, se je zopcl zvi šala na ) Din za kg, ker so začeli češkoslovaški uvozniki živahneje nakupovali pri nas jajca za hladilnico. V Švico je za enkrat radi pomanjkanja kontingentov izvoz minimalen, pričakuje pa sc 70 pel živahnejši izvoz v mesecu juiiiju V Italiji so slej ko prej ceuc prenizke.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *saka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali ogla* Din 10*—. Mali oglati se plačujejo takoj prt naročilu. — Prt oglasih reklamnega cnaCaja ae računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloilti znamko.
Dr. Brence Ljudevit
advokat v Ljubljani
je preselil ^vojo pisarno
v Slomškovo ulico 12
(nova zgradba na vogalu Resljeve cesle)
Telefon štev. 3645
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično Jistiti in barvati v tovarni
JO S. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip S-6 Pralnica — Svetlolikalnica
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (hI

Drii'aHnico
gospodinjo ' š č e samski podjetnik za prevzem posestva in velikega podjetja. — Potreben kapital 300.000 Din. Cenj. ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Srečna bodočnost« št. 5289.	(d)
ш\
Vajenca
za mizarstvo sprejmem. -I. Mrhar, Stanežiče pri Št. Vidu.	(v)
ilužbtidobe
Pomočnika
soboslikarskega in pleskarskega. izurjenega in vestnega - išče Čehovin
Letovišča
Počitniški dom
družinski, iščem za 3 od-rastle in 2 otroka za julij v kotu Bled-Bohinj. Takojšnje ponudbe z navedbo cene na poštni predal 52, Maribor. (L)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
za julij ali avgust, obstoječe iz 3 velikih ali 4 malih sob s pritiklinami, se išče v okolici Blei-weisove, Gradišča do pošte. Event. tudi v vili, — Pismene ponudbe z navedbo cene na upr. »S1.«
• VJ.IIVK"	--- -•• . v^UUU I.CUC Ild UJJt.
Filip, Primskovo št. 137, | pod šiiro »Julij ali av-Kranj.	(v) gust« št. 5512.	(c)
Vezalka
za cvetličarno, se išče. -Ponudbe na upravo »SI « pod št. 5521.
,-jTff
Pripravljalni tečaj
za malo maturo. Pouču-iejo strokovni profesorji. Predela se celotna tva-i-ina. Vpis dnevno do 16. t. m., Pražakova 8-11. '(u)
Prazno sobo
zračno, išče upokojenec s 1. junijem. Ponudbe na (b) upravo »Slov.« pod štev. 7290.	(c)
ODDAJO;
2 štirisob. stanovanji
z vsem komtortom — se oddasta s 1. avgustom v sredini mesta. Stanovanja so primerna za zdravnike. Naslov v upravi »S1.« pod št. 5424.	(č)
Stanovanje
sobe in kabineta se odda s 1. junijem na Domobranski 17-1.	(č)
zelena, je ušla. Najditelj se prosi, da jo vrne. — Batista, Celovška 32. (e)
!ЕШШ
ODDAJO:
Še nekaj lokalov
se odda v novi zgradbi, vogal Resljeve ceste in Slomškove ulice, v bližini glavnega kolodvora. Ker je še čas za speci-jelno opremo, naj se interesenti zglasijo pri J. Kobi istotam.	(n)
Lokal
na prometni točki na Bledu, primeren za šiviljo, se odda. M. Meža- | nova, Bled I.	(n)
MJli
LIH

SLOVENCA
9 ■■ W ......../milllllllllllllll
Posestva
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII
Droben oglas v Slovencu ■ oosestvo ti hitro proda; de ie ne ж gotovim denarjem nai kupen ti t kniižien dn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiii
Manjše posestvo
v dobrem stanju, za dve glavi živine, kupim. Najraje na Gorenjskem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5488.	(p)
Posestvo
nekaj oralov zemlje, gozd in letoviščna hiša, pripravna za gostilno ali kako drugo obrt, se proda. Cena po dogovoru. Vprašati v podruž. »S1.« Jesenice.	(p)
Stavbišče v Rogaški Slatini.
Proda se stavbiš&i 42 a, ob glavni in promenadni cesti nasproti kolodvora, 1 min. od centra zdravilišča. Ponudbe na občino Rog. Slatina.	(p)
Opremljeno sobo
takoj oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Event. tudi s brano. Gruberjevo nabrežje 16.	(s)
Izredna prilika!
Začeto betonsko delo v Kranjski gori, za zgradbo enonadstropne hiše - se poceni proda. Solnčna lega. - Dopise poslati na: Ivano Jurca, Kranjska gora.	(p)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišiih cenah ČERNE, iuvelir, Liubi ana Wohova unča št. 3.
luuuiuuiuunuuuuuuuininuiunii Ce ar to svo/ stan proda/as аГ motorja bi znebil se rad hri kupcev ti mnogo priženi Sloveniev na/manj? inserat luuniiiiuuuuuuuuuuinuuinunui
Zelo poceni
se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14.
LUCemO banaško,
črno deteljo in travna semena
dobite v naiboljši kakovosti pri tvrdki
Fran Pogačnik d.zo./.
Ljubljana, Tyršt va (Dunajska) t»i nasproti mitnice
veliko izbiro
ur in zlatnine
Vam nudi
J. MnlavBC. urar, Marmor, Hralia Petra trs. Me si pred nakupom
£ Telefon 2059
/4 PREMOG KA KBOPA K ETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. 5. Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubhana. Zidov ska ulica in Stari trg (I)
Poceni
pomaranče
Vam dobavlja GOSPODARSKA ZVEZA LJUBLJANA Tyrševa cesta.

Gostilničarji!
Od plemenitih štajerskih vin: Mozler, Rizling, Bur-gundec, Silvanec, Trami-nec - vam prinesem po-kušnje na dom. Pišite dopisnico.: Al. Knez, Ljubljana, Kolodvorska 11. (1)
Zapravljivček
in kolesel, v najboljšem stanju, prodam. Ačkun, : Trbovlje II.	(1)
Inserirajte v
.Slovencu'!
Žalostni naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod
Kovač Jakob
upokojenec drž. železnic
danes, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Nepozabnega nam rajnika pospremimo k večnemu počitku v torek, dne 15. maja ob pol 5 pop. iz hiše žalosti Janševa ulica 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana VII., dne 13. maja 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
< osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu 1'rešernovega spomenika)
Rekordna vožnja
Njegovo trdo obličje je osvetlil nekak nasmešek, ki je zgovorno pričal o njegovem trpljenju. In kot bi se sramoval, da je malce pokazal svojo notranjost, se je oddaljil od Simona. Ta je bil zadovoljen, ker je bilo to napol zaupanje mlademu mornarju poklon.
Prišel je trenutek, ko se je za brzoparnikom prikazalo sonce in pričelo lesti po nebesnem svodu. Ni bilo še dovolj visoko, da bi bil uspeh opazovanja nesporen, kljub temu sta moža vzela še-stoiner in računala zemljepisno dolžino. Račun ju je razočaral. Če je bil pravilen, je brzina .Morske zvezde' pojemala. Počakala sta za hip in pričela iznova. Ob osmi se jinm je pridružil Gerard. Računali so vsi trije.
Ko so dovršili, je Daviš vnesel dolžino na karto in počakal, da je Gerard povesil svoj šesto-nter. V izidu je bila neznatna razlika. Ko je Daviš to opazil, je pregledal višino, dano po njegovem instrumentu in ono tretjega poročnika, in ni prenehal vse dotlej, da mu je Simon sporočil svoj izsledek. Ni bilo več dvoma: .Morska zvezda' je izgubljala miljo na uro.
V tem je stopil Haynes na krov. Skrbele so ga posode za vodo. Razpostavljene so bile na obeh straneh ladjinega dna in njena stojnost je zavi-»ela od tega, kako so zajemali iz njih. Haynesovo •amoljubje je zahtevalo, da privede ladjo uravnovešeno v pristanišče. Bilo mu je še povsem ne-i.tsno, kako se bo ,Morska zvezda' v tem oziru obnašala.
Da prouči to stalnost, je Haynes stopil na za-povedišče, sc naprej obrnjen razkoračil tako, da je postavil eno nogo na desno, drugo na levo in s pogledi, ki jih je sukal na tramove ladijskega opaža, nn opornike na obeh straneh broda, na prednji jambor in na obzorje, presojal, leži li pa-
robrod docela ravno. Ce je opazil rahel naklon, je zdrvel in zaukazal, naj prenehajo črpati na eni strani in začno na drugi.
»Nima smisla, da tu vprizarjate svoje panto-mime, Haynes,< je dejal Daviš. »Saj imate greb-ljice, natančne instrumente, ki vam hipoma pokažejo naklon. Vzemite šestomer.<
Znesek Haynesovih računov je bil enak prejšnjim. Daviš je pregledal seštevanja in odštevanja; bila so točna. Vzel je spet v roke računske tablice in ugotovil številke.
»Natančno bomo vedeli šele opoldne; ob času, ko določimo širino. Dotlej ne moremo ničesar reči.« Navzlic temu je snel slušalko in poklical strojniškega vodjo.
»Brzina je padla ... kaj ne deluje? Treba bo storiti vse, kar je mogoče, vse, vse...«
Zaprl je telefon in se postavil v kot zapove-dišča. Njegov obraz je bil negiben, ustrojena lica so se v jarki jutranji luči videla trda in zglajena kot skala. Haynes se je nekaj minut vrlil po poveljniškem mostiču, nato je napol povedal, napol zagodrnjal, da gre nadzirat zibanje palube, in izginil. Simon je odšel spat, potem ko je predal stražo Gerardu, ki je pričel s korakom, znanim Davisovemu ušesu, svoj sent in tja.
Ob desetih je mornar prinesel iz radiotele-grafične pošte brzojavko.
Podpisan je bil Jorgan. »Prosim, popišite položaj ob osmih in posameznosti prvega dela prevoza !«
»A, dobro, svet ima v nas vprte oči. Večerni listi bodo ponatisnili naše radio-grame, ki bodo I enim v radost, drugim v razočaranje.«
Nameraval je, da ne bo takoj odgovoril, vendar je napisal na list: »Lepo vreme, vse gre v redu, položaj sporočim opoldne.«
Opoldne natančno izračunana točka je potrdila dopoldansko: hitrost .Morske zvezde' je padla , na sedemindvajset vozlov. Ob neugodnem vreme-
nu pade še bolj in rekorda ne dosežejo.
»Pogledam k Graysonu.«
Napotil se je po osrednjih nizkih hodnikih k strojem. Drago mu je bilo naglo' zajeti hrup intimnega brodovega življenja: šum glasov, ropot orodja, vzklike, odtrgane besede stavka. Rad je ošinil s pogledom sliko, ki so jo odkrila napol odprta vrata: nad ognjišča sklonjene kuharje in kurjače, ki so za kratek čas igrali karte. Glasovi in pogledi so tvorili domačo simfonijo, ki je ni razčlenjal. Na tej poti se je izognil tudi prehodu čez palubo, kjer so s kosilom okrepčani potniki sklepali nova znanja in bi ga gotovo prepoznali.
Kinalu je dospel v strojnico. Bila je z opaži povsem ločena od ostalih prostorov na ladji. Zavzemala je obširen prostor, visok tri nadstropja, ki so bila med seboj zvezana z zamreženimi balkoni. Iz tega prostora se je dvigalo bučanje, ki bi se dalo primerjati šumenju mogočnega slapa, do sobic strojnikov, ki so se odpirale na krožen balkon.
Preden je sestopil, je Daviš pogledal navzdol. Stroji so s svojim omrežjem različno debelih cevi, sličnih žilam dovodnicam in odvodnicam, spominjali na človeško telo. Glasovi mož so med oddaljenima stenama trupa imeli nenavadno polnost. Piščalke so rezko žvižgale, iz nekaterih strojev je brizgala para. V ozadju je Daviš zaznal svedranje vratila in tri ogromne ročične rame, mehanične roke, ki so se brez zadevanja pogTezale in dvigale, povzročaje zamolkel ropot. Slišen po vsej ladji je bil kakor utripanje njenega srca.
Spodaj je srečal trde obraze in široke, k sebi obrnjene hrbte. Inženerji, strojniki, mazači in kurjači so imeli druga opravila kot njemu odgovarjati.
Kurjenje peči ni bilo prijetno in premoga, dasi skrbno izbranega, ni bilo lahko metati.
V tem, ko so čakali, so se ventilatorji naglo sukali In pihali mogočne, z bleščečim drobirjem pomešane zračne curkc na znojite hrbte kurjačev.
Daviš, ki se zanj nihče zmenil ni, je hotel videti peči. Zapustivši strojnico je vstopil skozi nizka vrata v neprodušni pregradi v kurilnico. Skraja je razločil samo gomazenje napol nagih mož. Nenadno je presekala temo mogočna svetloba peči, ki so jo kraj njega odprli. Plameni so zasi-kali in žareče oglje se je vsulo do nog kurjača, ki ga je brcnil nazaj. Mož je pogreznil kopač v žerjavico, da je zacvrčala in so iskre švignile iz nje. Potem je zgrabil za lopato in metal težke kepe premoga v kurišče. Pri vsakem dvigu mu je globok vzdih dvigal prsi. Slednjič je z lopato zaloputnil duri in odvrgel orodje. Z vogalom okrog vratu zavezane rute si je otrl znojno čelo. Nekoliko vstran so odpirali druge peči in težki železni drogovi in lopate niso mirovale. Na tem kraju je bilo ostajati dolge ure z ožganimi prai, krvavimi očmi I ter suhim grlom in neprenehoma brskati ogenj, 1 zdržema nametavati premog. Plameni so osvetljevali dvajset golih životov, potečih se in razritih od brazgotin. Njihov odsev se je poigraval na mišicah lakti, ob zapestju zavarovanih z usnjenim ovojem »Ohejl Jaka! Le naprej!« Tako so dajali drug drugemu pogum. Ten, ro bavsom, ki jim je vse življenje potekalo v globinah ' kurilnice, je bil uspeh ,Morske zvezde' mogočnejši I pogon kot obljubljena nagrada. Zavedali so se, da ] izhaja sila iz njih, da njihove mišice dajejo morski I pošasti brzino. Vsak dvig lopate je pomenil obrat [ vijaka. Kdo bi njim govoril o lepoti morja! Bili I so pred njim zaprti, niso ga razumeli, ne vedeli, kakšne barve je. Pluti po morju je zanje pomenilo biti utesnjen med črne deske pred vrati kurišča, v obraz žarečega premoga, plamenov, jezno sika-jočih proti njihovim prsim. 6e so se po končanem delu prikazali na krovu, jim je sveži zrak jemal j sapo, dnevnn svetloba jih je ščemela v oči in vrnili so se v svoj okoliš, fakaje, da bo brod zasidran in bodo mogli za nekaj ur pozabiti svoie kurjastvo.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc.
Urednik: Lojze Golobi*