KRANJ, petek, 23. 12. 1983 CENA 14 din Št. 98 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek BI 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Svečanov kranjski vojašnici — Letošnji 22. december so počastili na Gorenjskem z osrednjo proslavo v krani tjavojašnici Stane Žagar, kjer so se poleg pripadnikov armade in teritorialne obrambe zbrali družbenovoliti ni delavci, predstavniki delovnih organizacij, borci, mladina in drugi gorenjski občani. Po svečanem govori poveljnika enote, ki nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade, so enoto razglasili za najboljšo v liublian-rtm armadnem območju in ji za dosežen uspeh izročili prehodno zastavico. Za rezultate ki io uvrščalo tud~ ned najboljše v vsej armadi, je njene pripadnike pohvalil zvezni sekretar za ljudsko obambo. Slovesnost se ie wdaljevala s tradicionalnim družabnim srečanjem pripadnikov armade in gostov. (S) — Foro- F. Perdan Elektrika in gnoj iz odplak škofjeloški čistilni napravi bodo začeli izkoriščati bio plin za oizvodnjo elektrike in ogrevanje gnilišč — Investicija bo velja-*33 milijonov dinarjev — Pridobili bodo 70 odstotkov električne >!*rgije, ki jo potrebujejo za pogon čistilne naprave, pri ogrevali blata pa bodo prihranili 150 ton mazuta letno gljivosti skupaj s kranjsko občino povečali na 55.000 enot. Vanjo se steka več kot 80 odstotkov industrijskih odplak in odplak iz stanovanjskih naselij Škofje Loke z okolico ter Sorskega polja do Stražišča. Z nadaljnjo gradnjo so zajeli pridobljeni bio plin iz blata, ki so ga že začeli uporabljati za ogrevanje blata v 2200 kubičnih metrov gnilišč. V desetih dneh, kar so plin zakurili, sa porabili 6.600 kubičnih metrov plina, preostale količine plina pa še uhajajo v ozračje. Spomladi nameravajo vgraditi 2 motorja na bio plin z agregati 2 x 150 KVA ter spremljajočimi napravami in objekti. Naložba bo velja- tofja Loka — Izvršni svet občin-Jkupščine je na torkovi seji ;/"-'-" pobudo Tehnikove temeljne Ionizacije Komunalne dejavnosti »okoriščanje bio plina v škofjelo-J Bitimi napravi. Podprl je tudi mc prošnjo za dodelitev 7,5 milica dinarjev kredita iz sklada skup-' rezerv, da bi lahko spomladi in-"•■no izpeljali. S tem bodo prihra-'^energijo, pripravili več gnojilne-8blata za kmetijstvo in odpravili ■f*d v okolici čistilne naprave. Mehansko-biološko čistilno napra-'Zgnilišči je Škof j a Loka zgradila 1974 in je imela zmogljivost MM enot Leta 1981 so njene zrno- Priznanja za obrambna prizadevanja Kranj — Svet in komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Kranj sta pripravila minuli torek zvečer v kranjski občinski skupščini proslavo v počastitev praznika naših oboroženih sil. Udeležili so se je pripadniki JLA in TO, družbenopolitični delavci, predstavniki delovnih kolektivov in drugi občani. Zatem ko so izzveneli zvoki himne v izvedbi okteta Vigred iz Pre-loselj, je zbranim spregovoril predsednik občinske konference Socialistične zveze v Kranju Janez Grašič. Spomnil se je ustanovitve prve proletarske brigade 22. decembra 1941. leta v Rudu in poznejše rasti partizanskih enot, katerih tradicije nadaljujejo enote današnjih oboroženih sil — armade kot njihove hrbtenice in teritorialne obrambe kot -idov, ki segajo v vse dele jugoslovanskega ozemlja. Preizkusi na letošnjih vajah so dokazali, kakor je naglasil, dobro usposobljenost in povezanost vseh nosilcev SLO in družbene samozaščite. V kranjski občini izstopa tudi prispevek armade pri izgradnji raznih objektov in pomoč delovnih organizacij pri opremljanju enot teritorialne obrambe, viden napredek pa so letos dosegli prav tako pri novelaciji obrambnih načrtov in opredelitvi pristojnosti posameznih organov ter organizacij za obrambno zaščitne naloge. V bodoče nas čakajo nove obveze pri obrambnem usposabljanju, saj usmerjenost v utrjevanje jugoslovan-jke obrambne pripravljenosti terjajo številna nasprotja današnjega sveta, je končal govornik, ki je zbranim čestital k dnevu armade, prazniku vseh nas. Prireditev so nadaljevali s podelitvijo priznanj za obrambna prizadevanja. Sekretar OK ZRVS Kranj Peter Pečnik je prejel red za voja-M zasluge s srebrnimi meči, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Plakete ZRVS Jugoslavije so prejeli starešina JLA Špiro Niko-v)ć, rezervni starešina Tine Benedičič, sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj in krajevna konferenca ZRVS Kokrica, zlate značke ZRVSJ pa starešina JLA Slobodan Lončar, predavatelj Oskar Klančar in aktivist SZDL Andrej Lapanja. Občinskemu štabu TO Kranj so kot najboljšemu na Gorenjskem izročili priznanje republiškega sekreta-nata za ljudsko obrambo, komandant TO Gorenjske pa je podelil priznanja delovnima organizacijama Iskra-Telematika in Merkur-Trgovi-napa Francu Puharju in Francu Lemotu ter pohvale rezervnim starešinam. Predali so tudi pohvale občinskega štaba TO, priznanja sveta za SLO in družbeno samozaščito občine Kranj ter priznanja občinske konference ZRVS Kranj; med dobitniki slednjih priznanj je tudi časopisno podjetje Glas iz Kranja. Proslavo je obogatil kulturni spored. V njem so poleg pevskega okteta nastopili člani Prešernovega gledališča iz Kranja z recitalom iz Partizanskega mitinga. g g . la 33 milijonov dinarjev. Dnevno nai bi pridobili 700 do 1500 kubičnih metrov phna in z izkoriščanjem njegove toplotne moči bodo pridobili 70 odstotkov električne energije, potrebne za delo čistilne naprave. S toplotnimi izmenjevalci in hlajenjem m°!0,Š ter izPušnih plinov pa bodo greli 2200 kubičnih metrov blata na temperaturo 34 stopinj in taker prihranili 150 kubičnih metrov olia letno. Za naslednja leta predvidevajo nadaljnje izboljševanje čistilne naprave Očiščeno »toplo« odpadno vodo bodo s pomočjo toplotnih črpalk uporabili za ogrevanje nove stanovanjske soseske s približno 100 stanovanjskimi hišami. „,S kvalitetnim predčiščenjem in čiščenjem odpadnih voda ter ustrezno predelavo blata že vsa leta, kar čistilna naprava dela, preskrbujejo kmetijstvo z gnojilnim blatom. Do sedaj so zaradi visokih stroškov kurilnega olja blato ogrevali na 24 stopinj, v bodoče pa ga bodo na 34 stopinj. S tem se bo kvaliteta blata veliko izboljšala. Blato brezplačno oddajajo kmetom in to nameravajo delati tudi v bodoče. S tem se zmanjša poraba umetnih gnojil in poveča pridelava hrane. Na zemlji, kjer je bilo gnojeno z blatom čistilne naprave, je bila koruza za meter višja kot na njivi, kjer se ni gnojilo. To dovolj zgovorno govori o hranilni Vrednosti blata. Izpeljava načrtovane naložbe ima tudi velik raziskovalni pomen, saj je v Sloveniji in Jugoslaviji zgrajenih več mehansko-bioloških čistilnih naprav, vendar vse brez izkoriščanja bio energije. Strokovnjaki so izračunali, da je pri izkoriščanju bio plina za ogrevanje njegova energija izkoriščena 24- do 40-odstotno, pri pridobivanju elektrike in z izkoriščanjem toplotne energije pa je izkoristek do 82-odstofen. Hkrati se z njegovo porabo zavaruje ozračje pred onesnaženjem, saj se plini, ki jih spuščajo v ozračje, sedaj v oddaljenosti 200 do 1000 metrov ponovno spustijo na zemljo. L. Bogataj Enaka participacija tudi prihodnje leto V zadnjih dveh mesecih povišana participacija za zdravstveno varstvo bo veljala tudi prihodnje leto ter se tako poenotila z republiškimi, v letu 1984 ponovno povišanimi zneski participacije Kranj — Prihodnje leto ostane participacija uporabnikov k zdravstvenim storitvam nespremenjena, takšna, kot je bila sprejeta za zadnja dva meseca v tem letu v vseh skupščinah gorenjskih občinskih zdravstvenih skupnostih — oziroma usklajena v skupščini medobčinske zdravstvene skupnosti. Za takšne sklepe se v skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti gorenjske regije odločajo z lahkim srcem. Kaže, da je vendarle prodrla beseda delegatov, ki so se v večini gorenjskih zdravstvenih skupnostih zavzeli bolj za povečevanje sredstev za zdravstveno varstvo, zbranih s prispevnimi stopnjami, kot pa za povečevanje participacije. Vendar pa je bila participacija, ki v nekaterih pomembnih postavkah odstopa od republiškega povprečja, izhod, za katerega se je bilo treba odločiti zaradi znane omejitve zbiranja sredstve za skupno porabo in s tem tudi za zdravstveno varstvo. Takšen sklep, med drugim ga je sprejela tudi kranjska občinska zdravstvena skupnost, je vsekakor potreben, saj republiški sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva in varčevalnih ukrepov za to in prihodnje leto določa, da se z začetkom novega leta avtomatično poviša participacija za 25 odstotkov. Na Gorenjskem je bila participacija že z novembrom letos povišana za okoli 20 odstotkov. Na takšno avtomatično poviševanje v skupščinah zdravstvenih skupnosti že doslej niso pristajali, saj so se za poviševanje participacije vedno odločali le glede na potrebna sredstva za dogovorjene programe zdravstvenega varstva. Tako je bilo tudi ob zadnjem nedavnem povišanju, ko je kazalo, da ob že tako varčnem obnašanju omejena sredstva za zdravstveno varstvo v tem letu ne bodo zadoščala. Blažji li- miti za skupno porabo, znani konec leta, pa zdaj dovoljujejo za 19 odstotkov večjo porabo za zdravstveno varstvo, kar pomeni v začetku leta 13 odstotkov več kot v preteklem letu. Zato so v vseh skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti na Gorenjskem lahko sprejeli valorizirane finančne načrte. Z dovoljeno višjo porabo bodo izvajalci zdravstvenega varstva lahko letos namenili za materialne stroške 40 odstotkov več, za osebne dohodke pa za 19,5 odstotka več kot lani. Ali pa bodo dodatno sproščena finančna sredstva, ki jih lahko letos uporabijo zdravstvene skupnosti, povsem pokrile financiranje zdravstvenega varstva, ostaja vsaj za nekatere zdravstvene skupnosti na Gorenjskem še vprašanje. Niso še znane finančne obveznosti zdravstvenih skupnosti za specialistično in bolnišnično zdravljenje izven regije, niti še ni sklenjen sporazum s Kliničnim centrom za zdravljenje bolnikov z Gorenjske v tem letu. S tem;da bo na Gorenjskem participacija prihodnje leto ostala nespremenjena, obenem pa se bo poenotila z zneski, ki veljajo za ostale zdravstvene skupnosti v republiki (le-te se bodo povišale), se še ne obeta sprememba tudi v vsebini dela zdravstvenih skupščin. Te so bile namreč zadnja leta vseskozi v težavnem položaju. Sredstva za zdravstveno varstvo so realno upadala, zato so se ubadale vseskozi le s finančnimi problemi. Z drugimi problemi zdravstvenega varstva na Gorenjskem se bo verjetno možno ukvarjati tudi v delegatskih klopeh'prihodnje leto, ko naj bi bila sredstva za zdravstveno varstvo odvisna od rasti dohodka združenega dela in ne več z indeksi omejena poraba. L. M. V SREDIŠČU POZORNOST/ Hrana — naša vsakdanja skrb Na Gorenjskem se pripravljamo na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za preskrbo. Osnova za njeno delo bodo prehrambene bilance, ki bodo pokazale, koliko hrane pridelajo in porabijo v občinah ter kolikšni so presežki in primanjkljaji posameznih prehrambenih izdelkov. Bilance, kakršne so že izdelale gorenjske občine, pomenijo napredek pri organiziranju (boljše) preskrbe; še vedno pa so pomanjkljive, ker ne temeljijo na enotnih merilih. V nekaterih občinah so v bilanco vključili celotno pridelavo (samooskrbo in presežke) v drugih le tržne presežke. Podoben, prav tako neenoten pristop, so imele občine tudi pri zbiranju podatkov o porabi hrane; nekatere so le seštele številke, ki so jih posredovali trgovci, mesarji in peki, spet drugod so se na podlagi tako zbranih podatkov odločili za oceno porabe. Izdelati natančne in zanesljive prehrambene bilance na osnovi enotnih meril bo prva pomembna naloga preskrbovalne skupnosti. Pri tem bo morala upoštevati celotno pridelavo in porabo, med drugim tudi hrano, potrebno za preskrbo domačih in tujih gostov, in pridelke, ki gredo na krožnik neposredno s polj in iz hlevov. Bilance, kakršne imajo zdaj gorenjske občine, so kljub pomanjkljivostim že dokaj blizu resničnosti. Zanesljivo pa so mnogo bolj natančne kot tiste, ki so jih občine izdelale septembra (in jih je skupščina gorenjskih občin zavrnila). Zdaj, ko vsaj približno vemo, koliko hrane pridelamo na Gorenjskem in koliko jo porabimo, se bomo lažje dogovarjali s pridelovalci hrane, se odločali za sovlaganja, za nadaljnje pospeševanje kmetijstva s sredstvi intervencijskega sklada ... Zdaj vemo, da ima Gorenjska presežke le pri krompirju (pridela ga 11 tisoč ton več, kot ga potrebuje), medtem ko ima pri vseh ostalih prehrambenih izdelkih primankljaj. S pridelkom pšenice in ostalih krušnih žit krije slabo šestino svojih potreb. Sadja pridela štirikrat manj, kot ga potrebuje, zelenjave dve petini manj. Čeprav je na Gorenjskem živinoreja prevladujoča kmetijska panoga, ima velik primanjkljaj tudi pri mleku in mesu. Občine odkupijo letno okrog 31 milijonov litrov mleka, kar je še vedno 21 milijonov litrov premalo, da bi ga bilo dovolj za dnevno porabo in za predelavo v izdelke. Podobno velja za svinjsko in goveje meso. Gorenjska ga sama preskrbi le dobro tretjino (3200 ton), medtem ko mora večji delež (5500 ton) kupiti v drugih pokrajinah in republikah. Primanjkljaj mesa in mesnih izdelkov'pa bo zanesljivo še večji, kot kažejo bilance, če se gorenjsko kmetijstvo ne bo sporazumelo s turističnim gospodarstvom o zagotavljanju deviz; v tem primeru bo moralo več kot petino zrejene živine izvoziti. Kaže, da smo v zadnjem času pričeli resneje razmišljati o pridelavi hrane in preskrbi prebivalstva, predvsem pa mnogo stvarneje kot nekdaj. Govorjenje (in odločanje) napamet, ko niti približno nismo vedeli, koliko hrane pridelamo in koliko je potrebujemo, nas je — vsaj zdi se tako - končno spametovalo. C. Zaplotnik Do konca praznikov brez redukcij Deževje je napolnilo rečna korita, vodne elektrarne delajo z večjo moč jo in redukcije so ukinili. Velja le prva stopnja omejitev, ty narekuje polovično javno razsvetljavo, ugašanje reklamnih napisov in prepoveduje dodatno ogrevanje poslovnih prostorov. Vse kaže, da tja do izteka novoletnih praznikov ne bo redukcij. Lahko jih pričakujemo januarja, ko se bodo reke po zdajšnjem deževju unesle, januarja pa je poraba elektrike v celem letu največja. Dnevi so pač kratki in mrzli. Malce se bodo torej lahko oddahnili tudi elektrodispečerji, ki so imeli z odklapljanji veliko dela in skrbi. Iz Kranja je vsak večer šlo na teren pet in več skupin delavcev, nekateri so morali tudi do 40 kilometrov oddaljenih razdelilnih transformatorskih postaj. To je seveda povzročalo nadurno delo in dodatne stroške. Najbolj pa so jih skrbela pregreta stikala. Pri normalni oskrbi izklapljajo le nekajkrat na leto, sedaj pa so stikala obračali večkrat na teden. Kvarila so se posebej pri ponovnih vklapljanjih, ko so trenutne obremenitve velikanske in često so morali večkrat poskusiti, da jim je uspelo. M. V. NOTRANJA POLITIKA - SAMOUPRAVLJANJE CLA82 STRAN_ Skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine in obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti Škof j a Loka Ohraniti delež za zdravstvo v skupni porabi PETEK, 23. DECEMBRA 1983 Delež za zdravstvo v skupni porabi škofjeloške občine že nekaj let narašča — Kljub temu je poraba zdravstvenega denarja na prebivalca v škofjeloški občini najnižja na Gorenjskem — Skof-"eločarti manjkrat obiščejo zdravnika, specialista in se manj zdravijo v bolnici Škofja Loka — Delež za zdravstvo se v okviru skupne porabe ne sme zmanjševati, podpirati je treba neposredno menjavo med zdravstvenim domom in delovnimi organizacijami, skrbeti za. razvoj preventivne medicine in na vseh področjih skrajno gospodarno ravnati s sredstvi. To so na kratko sklepi skupne seje vseh treh zborov občinske skupščine Skofja Loka in obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti. Skupno zasedanje » so sklicali na pobudo zdravstvene skupnosti, da bi delegate občinske skupščine seznanili s težkim položajem zdravstva v občini. V zdravstvu že od leta 1976 naprej sprejemajo varčevalne ukrepe in so izčrpali rezerve tako v zdravstvenih organizacijah kot v samoupravnih interesnih skupnostih. Vse tiste programe, ki ne spadajo v redno dejavnostjo tako omejili, da je že resno ogrožen nadaljnji razvoj zdravstva. Ob tem je prispevek na uporabnika na Gorenjskem najnižji, najnižja je prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov, obseg zdravstvenega varstva pa je nadpoprečen, je povedala vodja strokovne službe pri medobčinski zdravstveni skupnosti za Gorenjsko Olga Kutoševa. Zaradi dodatnega omejevanja skupne porabe, je moralo zdravstvo letos sprejeti še nove varčevalne ukrepe. Tako je še povečalo doplačilo za zdravstvene storitve in zdravila, ki je že dosedaj bilo na Gorenjskem največje. Pomanjkanje denarja je že tako hudo, da se na skupščinah zdravstvenih skupnosti praktično pogovarjajo le še o denarju in zelo malo o zdravstvu, zdravljenju in medicini. Ker zaradi padanja osebnega standarda ne kaže uporabnikov še naprej obremenjevati, naj bi po vseh občinah ocenili delež dohodka, ki se daje za zdravstvo. Znotraj jskupne porabe naj bi za zdravstvo namenili več denarja. V škofjeloški občini so že doslej tako ravnali. V okviru skupne porabe delež za zdravstvo že nekaj let narašča, kar dokazuje, da so v občini imeli posluh za težave v zdravstvu. Kljub temu je poraba na,prebivalca v škofjeloški občini še vedno nižja od gorenjskega povprečja. Čeprav obolevnost prebivalstva ni nič manjša kot drugod, prebivalci škofjeloške občine redkeje obiščejo zdravnika, manj hodijo na specialistične preglede in se manj zdravijo v bolnišnicah. Manj so tudi v bolniški in manjkrat se ponesrečijo pri delu. To pa pomeni tudi to, da zdravniki dobro opravljajo svoje delo in skušajo že ambulantno pozdraviti čimveč ljudi. Nikakor pa se delegati niso strinjali z ugotovitvijo, da je zobozdravstvena služba nadpovprečno razvita. Čakalna doba je namreč že več kot leto dni. Dr. Viktor Keše je ob tem povedal, da so v škofjeloški občini pred nekaj leti dali poseben poudarek razvoju otroškega in mladinskega zobozdravstva in so dosegli lepe uspehe. Zato je pričakovati, da čez nekaj let odraslim ne bo treba več čakati na pregled pri zobozdravniku, ker bo generacija, ki odrašča, imela veliko boljše zobe. Delegati obeh skupščin so fuc!i opozorili na nepravilnosti pn zt ira-nju sredstev solidarnosti v okvir.: rc gije in Slovenije. Menili so, da je solidarnostno pokrivanje stroškov zdravstvenim skupnostim, ki tega ne zmorejo same, nujno, vendar ne brez meril, ki bodo objektivno opredelila upravičenost do solidarnostnih sredstev. Z Gorenjske tako, odteče velika vsota, za katero pa ni gotovo, da je najbolj pravično razdeljena in upravičeno porabljena. Tudi za solidarnostno pokrivanje stroškov radovljiške zdravstvene skupnosti, denar bodo morale prispevati druge štiri gorenjske občine, je potrebno izdelati merila. Gospodarske razmere ne bodo prihodnje leto nič boljše, zato tudi ni pričakovati več denarja za skupno porabo. Vsekakor pa bodo v občini ohranili letošnji delež za zdravstvo. To pomeni, da bodo letošnji varčevalni ukrepi veljali tudi prihodnje leto, na nekaterih področjih pa jih bo potrebno celo zaostriti. L. Bogataj Kranj — V sredo dopoldne je bilo v domu JLA v Kranju tradieion srečanje pionirjev iz vseh osnovnih šol kranjske občine s komand tom kasarne Staneta Žagarja Špirom Nikovićem. Ob tej priliki £n" mandant podelil pionirjem priznanja in knjige za uspešno soded nje, učenci pa so prebrali tudi nagrajene spise na temo JLA Kult*' nozabavni program so pripravili učenci iz osnovnih šol in kultu h društev ter mladi iz kranjske kasarne. Ogledali so si še film n r-oboroženih sil JLA. (H. J.) - Foto: M. Ajdovec r^o;u Osmošolci izbirajo poklice, ki obetajo zaposlitev Namere letošnjin osmošolcev za vpis v prvi letnik sred^olskih programov se dobro ujemajo z mrežo šol - Mladina se poklice, ki obetajo zaposlitev - Vpliv bližine sole in strupu domačega gospodarstva Kranj — V javno razpravo prihaja predlog republiške izobraževalne skupnosti o razmestitvi vzgojnoizo-braževalnih programov v naslednjem šolskem letu in o številu mest v prvih letnikih posameznih šol, namenjenih učencem, ki bodo junija sklenili osnovnošolsko obveznost. Predlog gorenjske mreže ni bistveno drugačen od letošnje. V 104 oddelkih prvih letnikov bo prostora za 3120 osnovnošolcev. Skupnost za zaposlovanje v Kranju je že zbrala poklicne namere učencev osmih razredov. Teh je 2438, skupaj z učenci, ki bodo končali osnovno šolo v šestem ali sedmem razredu ter s srednješolskimi pona-vljalci pa bo septembra stopilo v prve letnike usmerjenega izobraževanja okrog 2500 mladih, približno toliko kot zadnja tri leta. Za poklicne namere čerite generacije »usmerjencev« je zr/ačilno, da Zakaj tako zamotano uveljavljanje pravic? V kranjski občini so povsem zavrnili predlog republiškega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh, ker bi pomenil bolj zamotan, dražji in počasnejši način urejanja teh pomoči Kranj — Verjetno bi težko našli dokument, na katerega bi v razpravi deževalo tako v kranjski občini kot tudi drugod toliko pripomb, zahtev po pojasnilih in dopolnitvah kot na predlog republiškega samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in prispevkih za socialnovarstvene storitve. Ko so v skupščini socialnega varstva Kranj pregledovali delegatske pripombe, zbrane v skupščinah interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, sindikatu ter v drugih razpravah,se je pokazalo, da praktično v samoupravnem sporazumu ni bilo določbe, le-teh pa je okoli sto, s katero bi se v celoti strinjali. Dokument, katerega sprejem naj bi v naši republiki omogočil hitreje, ceneje in učinkoviteje urejati upravičenost do socialnovarstvenih pomoči, vrstni red uveljavljanja pomoči, način določanja prispevkov k nekaterim stroškom socialnovarstvenih storitev in drugo, so v Kranju ocenili kot povsem ponesrečen poskus. Če bi se uveljavil v praksi, bi lahko dosegal povsem nasprotne učinke. Že sam način določanja upravičenosti do te ali one socialnovarstvene pomoči bi po določbah iz predloga sporazuma pomenil večje obremenitve za interesne skupnosti, za njihove strokovne službe pa kadrovske širitve, več bi bilo treba združevati tudi za solidarnost. Med pomanjkljivostmi v predlogu so v Kranju omenjali tudi to, da sporazum ne zajema vse populacije, ki bi bila upravičena do takšne pomoči, kot so na primer slepi, slabovidni in gluhi, v neenak položaj bi bili po predlogu takšnega sporazuma postavljeni tudi duševno prizadeti. Med tehtnejše pripombe sodijo tudi tiste, da je po takšnem sporazumu strokovnim delavcem dano preveliko pooblastilo pri odločanju glede socialnovarstvenih pomoči, razen tega pa bi komplicirani izračuni zahtevali veliko dela. Tudi ugotavljanje ravni socialne varnosti glede na gibanje povprečnih osebnih dohodkov namesto glede na dejanske življenjske stroške vsaj v občinah, kot je kranjska, ne bi pripomoglo k določanju skupin prebivalstva, potrebnega socialnovarstvenih pomoči. Kompliciran izračun bi vsaj za kranjsko občino pomenil korak nazaj v računalniško vodeni skupni evidenci upravičencev do takih pomoči, saj bi verjetno bilo treba spet preiti na zamudnejše ročno urejanje t sc-h vrst pomoči od štipendij do denarnih pomoči za otroke, varstven" dodatkov k pokojnini in drugih pomoči. Skr t — dokument, ki je bil očitno izdelan preveč kabinetno, so v Krafiju mili. Kaj takega se verjetno ne bi zgodilo, če bi sestavlja-lec dokv . nta upošteval pripombe na gradivo in delovni osnutek spo rftzuma /.ačetku tega leta, ne pa da jih je domala preslišal. v • ' ' ' ' "-'••« 111 ..." .. L. M, naraščajo namere za kovinarstvo in strojništvo, za tekstil, lesarstvo, gostinstvo in turizem, obutveno stroko, zlasti pa se jih letos namerava več vpisati v vojaške šole in takoj zaposliti. Po osnovnošolski obveznosti se namerava zaposliti,, brez kateregakoli predhodnega program« usposabljanja, kar 53 učencev; enajst vec kot v tem šolskem letu in 25 več kot v prejšnjem. Razlogi, zakaj se več osmošolcev želi takoj zaposliti, niso znani, Ugibamo lahko, ali gre za slabo socialno-ekonomsko strukturo njihovih družin, za slab učni uspeh v osmem razredu ali za strah pred zahtevnimi programi prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja, ali pa je morda vzrok še preveč izenačeno nagrajevanje dela delavcev brez poklicne izobrazbe in delavcev, ki jo imajo. Za letošnje osmošol-ce je razen tega značilen tudi mar jši prirastek za metalurško in gumarsko stroko. Veliko manj se jih namerava odločiti za pedagoško, zdravstveno in ekonomsko usmeritev, manj še za veterinarsko in farmacevtsko. Namere učencev se približujejo realnim možnostim vpisa in kasnejše zaposlitve. To pomeni, da mladi niso gluhi za kadrovske potrebe združenega dela. Nasprotno, mladi so pri usmerjanju v srednje programe izredno elastični. Za primer vzemimo pedagoško usmeritev. Prvo leto usmerjenega izobraževanja se je zanjo odločilo 309 osmošolcev, drugo leto 237, tretje 191 in zdaj le še 163. Podobno je v zdravstvu, v katerega je prvo leto nameravalo 259, letos samo 99 učencev. Namere gorenjskih osnovnošolcev se iz leta v leto bolj nagibajo v korist proizvodnih programov. Od 54 odstotkov v prvem letu usmerjenega izobraževanja se v naslednjih letih povečuje na 64, 66 in 70 odstotkov v zadnjem. Na poklicne namere učencev, ki so po gorenjskih občinah različne, vplivata tudi bližina šole in struktura domačega gospodarstva z njegovimi potrebami. Tako se v jeseniški občini več odločajo za metalurgijo, gostinstvo in turizem kot povprečno na Gorenjskem, v kranjski več za elek-tro, obutveno, trgovinsko, poslovno-finančno, administrativno in gumarsko dejavnost, v radovljiški za kovinarstvo in strojništvo, trgovino in turizem, v škofjeloški za lesarstvo, kovinarstvo in strojništvo, v tržiški pa za tekstilno, obutveno in lesarsko stroko. Namere letošnjih osmošolcev so dokaj dobro usklajene z mrežo šol. Torej bo potrebno malo preusmerjanja. Razpis kadrovskih štipendij za srednje izobraževanje, ki bo morda še nekoliko spreminjevalno vplival na vpis učencev v posamezne pro grame, bo objavljen konec februar- ' * ' ' ■ M.Jelovčan ' Pomlajeno vodstvo Radovljica — Dober mesec je že, kar imamo v Radovljici novo mladinsko vodstvo. Njegova značilnost je dokaj nizka povprečna starost članov. Tudi nova sekretarka je še najstnica. Elza Šekli je stara 19 let in na novo pečeni ekonomski tehnik. Kljub svojim letom že pet let aktivno dela v mladinski organizaciji, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja mladih. Povedala nam je, kako se bo »lotila« svoje prve zaposlitve. Elza, ko sitio te predlagali in potem izvolili za sekretarko občinske konference ZSMS Radovljica , je bila edina ovira ivoja starost. Kaj ti misliš o tem?« »Res je, da sem mlada, najstnica, in še brez delovnih izkušenj Zato se mnogi boje, da bi me politika »povozila«, da bi se izgubila. V prejšnjih dveh mandatnih razdobjih sem se veliko ukvarjala z vzgojo in izobraževanjem mladih Bila sem delegatka v različnih organih, tako da mi to ni novo. Seveda pa vem, da lahko vedno računam na pomoč predsedstva in sekretariata Vsaka bojazen je zato povsem odveč.« »Tvoja leta prav gotovo vplivajo na tvoj pogled na mladinsko organizacijo. Kakšen je?« »Mislim, da je mladihSka organi»acija stvar mladih, da je družbenopolitična organizacija in ne samo politična. V preteklih letih so našo organizacijo vodili starejši mladinci, stari 27 ali več let, in so že zaradi tudi desetletnih razlik v letih zanemarili srednješolce in mlajše letnike nasploh. S tem mislim, da niso poznali (niso mogli) njihovih interesov oziroma so jih poznali le površno.« »Torej so tokrat poudarki novega vodstva občinske konferenc« ZSMS Radovljica drugje?« »Sama izhajam iz mlajše generacije, veliko novih članov sekretariata je mojih let, zato vemo kakšni interesi in želje nas povezujejo Držali se bomo načela, da je treba mladim najprej nekaj dati (nuditi) šele nato lahko pričakujemo od njih drugačenodnos do »svoje« organizacije. Tako mislim, da bodo mladi spet dobili zaupanje v mladinsko organizacijo, ne bodo mislili, da tudi mladi sedimo na sestankih in govoričimo. »Kako na to gleda tvoja okolica?« »Mlajši — se pravi — »pravi mladinci« so navdušeni, zlasti kar zadeva klubsko dejavnost pa s strani starejših mladincev že slišimo pripombe, da naj se več ukvarjamo s samo politiko. Da ne bi prišlo do konfliktov v sami mladinski organizaciji, bo srednja pot najboljša. Da si ne bi vsega tega napačno razlagali, bi rada še povedala, da ne razumemo mladinsko organizacijo kot organizacijo, ki prireja samo plese, koncerte, mladinske delovne akcije, proslave in pohode. Zavedamo se tudi drugih njenih nalog,« Brigita Žižek Izboljševati delovne razmere Dela in naloge z beneficirano delovno dobo bodo v nekaterih delovnih organizacijah na Gorenjskem v prihodnjem letu doživel« nekaj sprememb — Sindikati se zavzemajo za izboljševanje delovnih razmer . drovske službe, obratne zdravnike službo za varstvo pri delu. poslo\od ne delavce in sindikat. Marsikje bo kajpak treba ugotoviti — če se bodo naloge lotili s strokovne plati, da so se ponekod pogoji dela zelo spreme-nili in možnosti za beneficirano dobo ne obstajajo več. Po drugi strani m se seveda kažejo tudi dela in naloge (na primer smetarji v komunalni dejavnosti), kjer bo verjetno treba govoriti o zavarovalni dobi s poveh-njem. Sicer pa so na posvetu poudtt-jali, da nikakor ni smotrno v delor-nih organizacijah vzdrževati delai* naloge, na katerih delajo tudi delavci z beneficirano delovno dobo, ptt pa si je treba prizadevati za izboljšanje delovnih razmer, da bodo upo sleni lahko ob normalnem deludoit-kali polno pokojninsko dobo. Na posvetu v Kranju so tudi ugotovili, da sedanja revizija del jq n>v log, pri katerih se zavarovalno dobi šteje s povečanjem, v delovnih onja nizacijah spodbuja tudi razprav 0 celotni problematiki varstva pr> lu. Vendar v vseh delovnih organi^, cijah niti ne spremljajo podatkov ki bi jih morali po zakonu o varstvu pn delu. Zato gotovo ne bodo odve* i>. vlečki iz zakona o nalogah delovnij, organizacij, ki jih bodo pripravili ir razposlali v združeno delo v strokovni službi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Kranj — Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da mora biti revizija beneficiranih del in nalog, ta poteka od leta 1982, zaključena do konca prihodnjega leta. V programu revizije beneficiranih del in nalog je določeno, da se mora takšna revizija opraviti v prihodnjem letu za sedem delovnih organizacij na Gorenjskem. Da bi bila ta naloga kar najbolje opravljena in ne nazadnje, ker je sindikat tudi podpisnik družbenega dogovora o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, je Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko konec preteklega tedna sklical regijski posvet. Skupaj s predstavniki pokojninskega in invalidskega zavarovanja, občinskih sindikalnih svetov in republiškega sveta Zveze sindikatov so predstavniki iz delovnih organizacij govorili o nekaterih nejasnostih vprašalnika, ki' ga je strokovna služba skupnosti pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja v oktobru letos poslala v delovne organizacije. Nekatere delovne organizacije so namreč vprašalnik, ki je tudi osnova za revizijo del in nalog, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, že izpolnile, vendar pa je pri tem prišlo tudi do nekaterih strokovnih spodrsljajev. Zato so se na posvetu v Kranju dogovorili, da je treba k izpolnje-vanju vprašalnika pritegniti tako ka- m, 23. DECEMBRA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS Volilno programske konference ZK kranjski občini so se začele volilno-programske konference, a katerih 4500 komunistov v 237 osnovnih organizacijah ocenjuje dosedanje delo ter določa programsko vsebino v prihodom obdobju — Volilno-programska seja občinske konference Kranj bo v drugi polovici marca Kranj — Prve volilno-programske onference v osnovnih organizaci-šiZK v kranjski občini so bile že v -ačetku decembra, medtem ko bodo preostalih od 237 osnovnih organima] konference imeli še v januarju 'februarju. Tam, kjer vodstvom po-«ttjomandati, so izvolili nova ali pa »na to pripravljajo. Za nova vodiva osnovnih organizacij so pri obeski konferenci ZK Kranj pripra-I tudi idejnopolitično izobraževa-$ ter posvete s sekretarji. Razen volitev ter izbire novih čla- Partizanova domova bolje izkoristiti Nadaljnji razvoj tržiškega rekreativnega in vrhunskega športa je odvisen tudi od pokritih objektov — Zamisel o novi večnamenski športni dvorani je padla v vodo, na drugi strani pa sta slabo oskrbovana in premalo izkoriščena domova Partizana v Tržiču in Križah — Za stalno investicijsko vzdrževanje objektov bo treba zagotoviti trajen vir denarja, prav tako za obe mednarodni vrhunski prireditvi gotoviti trajni vir sredstev, ki bodo omogočala stalno investicijsko vzdrževanje. Primer dobre skrbi je trži-ško kopališče, ki po dobrih dveh desetletjih ostaja enako lepo urejeno, kar pa, žal, ne velja tudi za oba Partizanova domova. * Denarja za gradnjo večnamenske športne dvorane, načrtovane že s tretjim občinskim samoprispevkom, še dolgo ne bo. Prav zato je toliko nujneje, da tržiška društva in klubi izkoristijo objekte, ki jih imajo, vanje vnesejo več življenja in v okviru denarnih možnosti bolje poskrbijo za njihovo vzdrževanje. Nadaljnje krčenje sredstev za telesno kulturo v okviru občinske skupne porabe bi bilo skrajno škodljivo. Posebno, ker predlog republiškega dogovora o statutu vrhunskih športnikov nalaga občinam določene obveznosti, katerih uresničitev bo odvisna tudi od denarja. Ob nenehnih prizadevanjih za razmah množične rekreativne dejavnosti in spodbujanju vrhunskega tekmovalnega športa, katerega usoda postaja vse bolj odvisna od razumevanja oziroma denarnih možnosti staršev, se bodo morali Tržičani enkrat za vselej izreči tudi o obeh mednarodnih vrhunskih prireditvah: o evropskem pokalu v alpskem smučanju na Zelenici ter o prvenstvu v mo-tokrosu v Podljubelju. Prireditvi so dobili z velikimi prizadevanji, zanju žrtvujejo nešteto neplačanih ur dela, zato bi ju bilo škoda izpustiti iz rok! Seveda pa bodo morali zanju najti trajno obliko financiranja. H. Jelovčan Tržič — Na pobudo republiške in občinske konference socialistične zveze je bila v torek popoldne v Tržiču razprava o nadaljnji usodi tržiške telesne kulture. Zanjo v občini namenjajo le 0,40 odstotka kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih, pa še od tega je 0,09 odstotka denarja namenjenega za obnovo planinskih domov. To pomeni, da bo tržiška teles-nokulturna skupnost letos razdelila zgolj slabih 6,5 milijona dinarjev; po poldrugi milijon za športno-rekrea-tivno dejavnost in za vrhunski tekmovalni šport, malenkost več za delo strokovne službe, ostanek pa za pospeševanje vrhunskega športa in nekatere druge naloge. V tržiški občini je dvajset športnih klubov oziroma društev, ki negujejo rekreativno dejavnost in vzgajajo vrhunske tekmovalce. Kljub skromni vsoti denarja se lahko pohvalijo, da bodo imeli na sarajevskih olimpijskih igrah kar pet svojih športnikov: Bojana Križaja in Polono Pehare v alpskem smučanju, Roberta Kaštruna in Petra Jošta v klasičnih kombinacijah ter Teodora Kališnika v sankanju. Največja ovira za nadaljnji razvoj tržiškega rekreativnega in vrhunskega športa je pomanjkanje športnih objektov, zlasti pokritih. Telovadnice, v katere se seli vse več dejavnosti, imajo samo osnovne šole. Premajhne so in že zastarele. Svoja objekta imata še društvi Partizan v Tržiču in Krizah, vendar že nekaj časa ne služita več svojemu namenu. Treba jih bo bolje izkoristiti, za vse športnorekreacijske objekte pa za- NAŠ SOGOVORNIK Mladi radi in dobro delajo Peter Beton, vodja Mladinskega servisa Kranj: »Študentje so do konca novembra letos opravili že okrog 6000 različnih del.« Kranj — Mladinski servis v Kranju ima letos okrog 4000 članov. Pogoj za članstvo je, da je nekdo redni študent ali dijak. Članstvo pa omogoča mladim ljudem, da med letom opravljajo različna dela in si s tem prislužijo kakšen dinar. »Mladinski servis v Kranju ima redne stike z domala vsemi delovnimi organizacijami na Gorenjskem,« pojasnjuje vodja Peter Beton. »Z nekaterimi, stalnimi, kot so Sava, KZK TOZD Kmetijstvo, Živila TOZD Gostinstvo in še bi lahko našteval, zares dobro sodelujemo. Za najrazličnejša (predvsem fizična) dela se te in številne druge delovne organizacije redno obračajo na nas. Mi pa poskrbimo, da študentje in dijaki opravijo določeno delo. Letos se je število takšnih opravil v primerjavi z lanskim obdobjem povečalo kar za 50 odstotkov. Tako so na primer do konca novembra študentje in dijaki opravili okrog 6000 različnih del. Ob tem moram poudariti, da z večino kadrovskih služb v delovnih organizacijah zelo dobro sodelujemo; so pa seveda tudi izjeme. Največja težava je še vedno, da delovne organizacije posvečajo premajhno skrb načrtovanju takšnih del. Zato se zelo pogosto dogaja, da se na servis obrnejo zadnji hip, mi pa jim moramo preskrbeti »delavce« tako rekoč čez noč. Vendar nam je to doslej vedno nekako uspelo. Uspelo nam je tudi ustreči domala vsem željam študentov in zaposliti tako rekoč vse.« »Kakšne pa so sicer vaše ocene o tovrstnem posredovanju različnih del?« »Lahko rečem, da mladi zelo radi in tudi največkrat zelo dobro delajo. Letos smo na primer imeli ponudbo za deratizacijo na Jesenicah. Ni bilo težav s prijavami med študenti in kar je najpomembnejše, delo so dobro opravili. Veliko akcijo smo organizirali pri pobiranju krompirja. V njej je sodelovalo okrog 180 mladih ljudi. Večkrat na primer priskočimo na pomoč Oljarici, redno sodelujemo s PTT podjetjem Kranj, pri katerem vsak mesec dela povprečno 50 študentov. Zadovoljni so oboji: študentje in delovne organizacije. Študentje zaslužijo na uro od 80 do 100 dinarjev. Ob večjih ali rednih delih tako dobijo na mesec od 10 do 18 tisoč dinarjev. Povedati m^ram tudi, da letos pri teh delih nismo imeli nobene nesreče. Še najmanj zanimanja za občasno delo je bilo letos med študenti za počitniške domove ob morju in v planinah. Ponudb za trimesečno delo smo imeli kar precej, vendar pa je bil ta rok, kot kaže, za študente predolg.« a. Žalar Delegate zanima Zdravnik naj bi prihajal vsak dan Na minuli skupščini zdravstvene skupnosti Jesenice so delegati posredovali tudi naslednje delegatsko vprašanje. Radi bi, da bi se zadovoljivo uredila zdravstvena dejavnost v domu upokojencev dr. Franca Berglja na Jesenicah. Zdravnik prihaja v ambulanto doma le dvakrat tedensko, čeprav je med oskrbovanci kar 80 odstotkov takih, ki potrebujejo zdravstveno nego. Medobčinska zdravstvena skupnost je že maja posredovala pismeno obvestilo, da ni nobe- nega razloga, da bi Zdravstveni dom ukinjal ambulanto v domu in da mora še nadalje zagotavljati dve uri dela na dan. Osnovno zdravstvo Gorenjske v analizi domov upokojencev na Gorenjskem ugotavlja, da bi moral biti v jeseniškem domu zdravnik osem ur tedensko, kar pa je premalo. Predstavniki doma menijo, da se mora vprašanje zdravnika čimprej urediti, saj bodo le tako imeli kvalitetno zdravstveno varstvo ter razbremenili bolnišnično zdravljenje. D. S. Položaj v komunalnem gospodarstvu Komunale ne smemo več podcenjevati o Miklavčič predsednik skupščine Zveze komunalnih skupnosti Slovenije: »Zavzemamo se, kU moralo biti naraščanje cen komunalnih storitev v letu 1984 hitrejše od povprečja rasti »Boljše gospodarjenje s komunalnimi objekti I napravami in zaustavitev njihovega nadalj-'j*ga propadanja zahteva odgovornejši pristop; ŠC trokovnih, upravnih in družbenopolitičnih ikov v republiki in občinah. Slabši materi-.ložaj komunalnega gospodarstva ne pov-Mta le slabše vzdrževanje osnovnih sredstev, ttavei tudi odliv, zlasti strokovnih kadrov . .« llcina je ugotovitev v akcijskem programu liti vnosti Zveze komunalnih skupnosti Sloveni-; letos. Sedanji položaj v komunalnem gospo-. ,'yj oziroma v komunali nasploh ni rožnat. O kako v prihodnje, smo se pogovarjali s /fcdsednikom skupščine Zveze komunalnih ipnosti Slovenije Ivom Miklavčičem. »Dolgoročni program oziroma strategije razvojne politike nakazujeta, da bo stopnja rasti sredstev za komunalne dejavnosti nekoliko večja (0,5 %) od povprečja v gospodarstvu tja do leta 2000.« »Takšna opredelitev je nedvomno nujna, saj bomo le tako nadoknadili dosedanja prepočasna vlaganja na področju komunalnih dejavnosti. Predvsem gre za razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, kjer naj bi hitreje sledili potrebam glede opremljanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko in družbeno gradnjo ter za razvoj gospodarstva. Komunalno gospodarstvo je bilo doslej velikokrat neupravičeno kritizirano, da ne uresničuje tovrstnih programov. Vedeti pa je treba, da sta urbanizacija in priprava zemljišč naloga občinske skupščine in njenih organov. Tu pa so bili večkrat zastoji.« »Družbenoekonomski položaj organizacij združenega dela v komunalnem gospodarstvu se je letos še poslabšal.« »Res je. Komunalno gospodarstvo ne more več pokrivati niti enostavne reprodukcije. Obveznosti za pokrivanje anuitet in obresti ter prispevki za razvoj druge gospodarske infrastrukture so tolikšni, da poleg čistega dohodka uporabljajo za ta namen že več kot polovico sredstev amortizacije. To je prevsem posledica zadrževanja cen. Uporabniki komunalnih storitev in izvajalci glede na takšne ukrepe namreč nimajo nobenih možnosti, da bi se v samoupravnih komunalnih interesnih skupnostih glede na potrebe lahko dogovarjali o cenah komunalnih storitev in o prispevkih za enostavno ter razširjeno reprodukcijo. V tako imenovani individualni komunalni potrošnji (voda, kanalizacija, odvoz smeti . . .) so materialni stroški, posebno pri (■n.Mgiji, tako porasli, da presegajo dogovorjeno rast cen na tem področju. V strukturi cene ravno pri teh komunalnih dejavnostih znašajo stroški od 38 do 77 odstotkov.« Kar zadeva vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne komunalne potrošnje (zelenice, ceste, parkirišča, javna razsvetljava), so stopnje dogovorjene s temelji plana komunalne skupnosti. Pomemben vir pa so tudi sredstva od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pri tem pa občine zelo različno zajemajo ta vir dohodka, čeprav obstaja dogovor o usklajevanju meril za določena nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga sprejele slovenske občinske skupščine. Lani je bilo iz tega denarja v Sloveniji zbranih 845 milijonov. Zanimivo pa je, da so v treh središčih (Ljubljana, Maribor in Kranj), kjer živi skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev v Sloveniji, zbrali kar 69 odstotkov sredstev od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Torej občine vseh možnosti še vedno niso izkoristile. Gre namreč za neko obliko zajemanja mestne rente, kjer je teoretično sicer vse jasno, v praksi pa se to ne uresničuje. Vendar dolgoročni program stabilizacije nakazuje še druge oblike zajemanja rente, kot so na primer: komunalne takse, davki od premoženja in druge dajatve. To so zdaj viri proračunskih dohodkov. Za preusmeritev teh sredstev na komunalno področje pa bo potrebno spremeniti nekatere sedanje predpise.« »Dolgoročni program ekonomske stabilizacije v Sloveniji se zavzema za nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva; med drugim tudi za zmanjševanje prispevka iz dohodka za komunalne dejavnosti. Kaj to pomeni?« »Takšni usmeritvi smo v Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije ugovarjali. Smatramo, da mora biti ta obveznost usklajena s potrebami občanov, delovnih ljudi in združenega dela. Negativno pa se lahko odrazi v komunalnem gospodarstvu tudi tisti del programa, ki govori o zmanjšanju splošne porabe za urbanizacijo, projektno dokumentacijo za komunalne objekte in drugo. V sedanjem obdobju, ko usmerjamo stanovanjsko gradnjo na manj kvalitetna zemljišča, bi takšno stališče še bolj zavrlo stanovanjsko komunalno izgradnjo.« »V osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v Sloveniji v prihodnjem letu je zelo malo govora o komunalnem gospodarstvu?« »Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo sta odvisni od možnosti združenega dela in od vlaganj gospodarstva v ti dve področji. Upoštevati bi bilo treba, da gre pri komunalnem gospodar- stvu za nujne življenjske dobrine (voda, kanalizacija, čistoča, odvoz smeti, urejeno okolje). Zato moramo naloge na tem področju čimprej rešiti, saj se v Sloveniji danes komaj 60 odstotkov prebivalcev oskrbuje s pitno vodo iz vodovodov. Še slabše je pri odvajanju odplak, saj imajo redka območja urejene čistilne naprave. Podobno je pri deppnijah oziroma odlagališčih odpadkov, sortiranju te-teh itd. Zato bi morali določene usmeritve zapisati tudi v resolucijo; tudi to, da bodo banke še naprej zagotavljale kreditna sredstva za vlaganje v komunalno gospodarstvo. Zato se tudi zavzemamo, da bi moralo biti naraščanje cen komunalnih storitev v prihodnjem letu hitrejše od povprečja rasti cen.« »Zakon o prepovedi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč je zavrl predvideno gradnjo na nekaterih področjih. Zato bodo marsikje že zgrajene komunalne naprave za dalj časa neizkoriščene.« »Ne le to. Preusmeritev gradnje na manj vredna zemljišča bo terjala tudi povečanje sredstev za prirpavo stavbnih zemljišč. Nova zemljišča bo marsikje treba meliorirati, urediti dostope in zgraditi celotno komunalno infrastrukturo na precej težjem terenu, kot je bilo to doslej. Zato bo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju v temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti opredeliti naloge s tem v zvezi in tudi vire sredstev, če hočemo, da ne bo prevelikih zastojev pri stanovanjski gradnji. V tem srednjeročnem obdobju kaže, da bomo začrtani program stanovanjske gradnje uresničili. Težave pa bodo vsekakor na začetku prihodnjega srednjeročen-ga obdobja; saj same priprave pred začetkom gradnje trajajo od 3 do 5 let.« »Zakon o komunalnem gospodarstvu določa, da morajo komunalne delovne organizacije skleniti družbeni dogovor in se organizirati tako, da bodo tehnično in kadrovsko sposobne zagotoviti oskrbo s pitno vodo, odvajanje odplak, čiščenje in urejanje odlagališč.« »Res je, vendar moram s tem v zvezi opozoriti tudi na zakon o urejanju prostora, ki je bil obravnavan v republiški skupščini še z nekaterimi drugimi zakoni s tega področja, in zavezuje občine k večjemu usklajevanju pri urejanju prostora na tem področju. Mislim, da je s tem dana osnova, da se občine lahko povežejo in skupaj rešujejo probleme preskrbe s pitno vodo, čiščenjem okolja, čistilnih naprav, urejanje odlagališč odpadkov in podobno. Na Gorenjskem bi se o nekaterih tovrstnih vprašanjih prav gotovo morali dogovarjati in odločati na tak način.« A. Žalar G LAS 4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 23. DECEMBRAja^ Regresi le za tržne viške Iz sredstev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu so največ denarja namenili za premiranje priveza telet, premiranje prodaje mleka in za regrese za močna krmila in gnojila Seja skupščine občine Kranj Zagreto o predvideni zapori prometa Škofja Loka -• S sredstvi samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu bodo še naprej regresirali tržne viške, nikakor pa ne vsega, kar kmetje pridelujejo. Temu primerno najdbo napravljen tudi plan sklada za prihodnje leto, so poudarili na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine, ko so obravnavali predlog rebalansa finančnega načrta samoupravnega sklada. Letos bodo delavci škofjeloške občine v skladu združili 33 milijonov dinarjev, ki se namensko porabljajo za spodbujevanje pridelovanja hrane. To ni malo, vendar je treba upoštevati naravne danosti škofjeloške občine, ki so za kmetijstvo veliko manj ugodne kot na primer v kranjski občini. V škofjeloški občini je kar dve tretjini kmetijskih površin v hribovitih predelih, kjer je kmetovanje vsaj za tretjino dražje kot v ravninskih predelih. Zato regresi ne pokrivajo stroškov prireje in so manj spodbujevalni. Do konca septembra so v Škofji Loki odkupili 1058 ton govedi in s tem izpolnili 63 odstotkov letnega plana, 4,2 milijona litrov mleka, kar je 80 odstotkov letnega* plana, 2.627 ton krompirja ali 70 odstotkov letnih planiranih količin, ječmena 96 ton, rži za rožičke 140 ton in 343 tisoč jajc Dovolj koksa Jesenice — Jeseniški Železarni, ki je zaradi pomanjkanja koksa marala ustaviti enega izmed obeh plav-žev, je ob koncu leta vendarle uspelo dobiti dovolj koksa za redno obratovanje. Preskrba je zdaj zadovoljiva, vendar pa železarji izpada ne bodo mogli nadoknaditi do konca leta. Upajo le, da bodo novo leto začeli z zadovoljivimi količinami koksa in da bo oskrba boljša kot zadnja tri leta. D. S. Iz enotnega programa, to je iz denarja, ki se zbira za pospeševanje kmetijstva na republiški ravni, bodo kmetje iz škofjeloške občine letos dobili l.r),9 milijona dinarjev in sicer za premiranje povečanega staleža krav 570.000 dinarjev, premiranje priveza telet 6,5 milijona dinarjev, za premiranje prodaje mleka 3,8 milijona dinarjev, za sofinanciranje pospeševalne službe 2,9 milijona dinarjev, za nadomestilo obresti 1,9 milijona dinarjev in za urejanje planinskih pašnikov 100.000 dinarjev. Denar za financiranje takoimeno-vanega občinskega programa pa bodo porabili: 850.000 dinarjev za sofinanciranje, selekcijske službe, 600.000 dinarjev za strokovno izobraževanje, za analize krme in tal 100.000 dinarjev, za regresiranje nakupa plemenskih bikov 420.000 dinarjev, regresiranje načrtov kmetij 100.000 dinarjev, regresiranje semen 296.000 dinarjev, regresiranje urejanja čredinske paše 400.000 dinarjev, za pregled molznih strojev 40.000 dinarjev, za regresiranje močnih krmil 6,5 milijona dinarjev, regresiranje zavarovanja živine 4,4 milijona dinarjev, za preprečevanje mastitisa 310.000 dinarjev, regresiranje premostitvenih kreditov 50.000 dinarjev, za stroške poslovanja 780.000 dinarjev in za dispariteto za meso 2 milijona dinarjev. Skupno bodo za tako imenovani občinski program namenili 33 milijonov dinarjev. Člani izvršnega sveta so opozorili, da je treba okrepiti pospeševalno službo pri kmetijski zadrugi, posebno še, ker se sredstva zanjo namenjajo tudi v kmetijskem skladu. Kmetijska zadruga Škofja Loka mora poskrbeti, da bodo pridobili nove strokovnjake, ker bodo v nasprotnem primeru težko izpolnili plane kmetijske proizvodnje. L. Bogataj Kranj - Na zadnji seji skupščine občine Kranj v tem letu so se delegati le malo oglašali k razpravi za vse predložene točke dnevnega reda, izjema je bila le nadvse živahna razprava o osnutku odloka o ureditvi prometa v mestu Kranju. Bolj ali manj molče je zbor združe-dela sprejel tudi informacijo o gospodarjenju v kranjskem KOP v tem letu ter o perspektivah nadaljnjega razvoja te delovne organizaci je. Delegati so se s tem poročilom spoznali na pobudo, ki je bila pred tem dana v družbenopolitičnem zboru skupščine občine o gospodarskem KOP. Ker pa ta delovna or-posluje s finančno iz- qt:inm v ganizacije ne Divjad povzroča kmetom škodo V kranjski občini ocenjujejo, da je divjad letos povzročila na obdelovalnih zemljiščih in kmetijskih posevkih za 400 tisoč dinarjev škode — Zakaj se morajo kmetje neredko pošteno boriti za povračilo škode, čeprav jim po zakonu pripada bilo letos pet takih Kranj — Največ škode so letos v kranjski občini povzročili divji prašiči, ki so se po lanski ugodni zimi izdatneje razmnožili in v večjem številu kot običajno zašli tudi na območja, kjer po sporazumu o karavanškem lovskogojitvenem področju nimajo »domovinske pravice«. Zasledili so jih celo sredi Sorskega polja in tudi na nekaterih drugih področjih, kjer so jih pred tridesetimi in več leti komaj poznali; kot kaže pa so jih pritegnili dobro zagnojeni travniki in nov posevek na gorenjskih poljih — silažna koruza. Za nameček so divji prašiči zelo inteligentne živali z dobro razvitimi čutili (loviti jih je mogoče le ponoči), zato so se spretno izmikali tudi lovcem. Na svojih pohodih so naredili kar precej škode na obdelovalnih zemljiščih in kmetijskih posevkih; v občini ocenjujejo, da gre za vrednost 400 tisoč dinarjev. V primerih, ko se kmet in lovska organizacija nista sporazumela o povračilu, je škodo ocenjevala občinska komisija, v kateri so bili predstavnik kmetijske in gozdarske or ganizacije ter upravnega organa ^ V NA DELOVNEM MESTU Malo več potrpljenja, pa bomo imeli vsi lep dan Ste tudi vi zadnje čase klicali Iskro na Laborah, pa niste in niste dobili zveze? Zvonilo je na oni strani, slušalke pa ni nihče dvignil. In potem ste bentili čez telefonistke, da spe, vam pa kradejo dragoceni čas. Ko se je le oglasil ženski glas »Iskra«, ste se najprej zadrli, potem pa vsi upehani zahtevali številko. Ali pa ste se komaj zadrževali in rezko usekali številko, ki ste jo hoteli. Tudi nam se je podobno dogajalo in ko smo telefonistko, ki se je vendarle oglasila, povprašali po vzroku, zakaj tako dolgo nobenega glasu, nas je na kratko povabila: »Pridite, pa boste videli!« Vajeni smo telefonskih central tik ob vhodu v tovarno, z velikim oknom, skozi katero jim ob prihodu prijazno pomahamo in če je kaj nujnega, nas pokličejo kar k sebi v centralo in dajo zvezo. Ampak v Iskri — Telematiki na Laborah je vse drugače. Telefonska centrala je nekje globoko v zemlji, pod osrčjem tovarne, kjer se prepletajo kletni hodniki kot labirinti. Velik prostor, v katerem so le štiri delovne mize in nekaj stolov, zeva nekam prazno. Po stenah pluta, da uduši vse zvoke, neonska razsvetljava, nobenega okna. Tri telefonistke in mlad telefonist pravkar sprejemajo pogovore, povezujejo, odgovarjajo, kličejo naročene številke. Na telefonskem pultu se ves čas prižigajo in ugašajo drobne rdeče lučice. Vsaka ugasla lučka pomeni pre-vezano, odpravljeno stranko. Koliko jih ugasne na dan? Kdo bi štel! Preveč! Pa danes še gre, ko so tu vsi štirje. Če so le trije, je napor veliko prehud, če sta pa dva, je delo povsem nemogoče. Šest bi jih moralo biti. Norma je po sto priključkov na telefonista. Iskra na Laborah jih ima sedemsto. Ustreči je treba blizu 5000 ljudem. Dva delavca bi še morali Veronika Ga/voda: imeti tu, a novih delavcev v Telematiki ne sprejemajo več, od traka jih ne bodo vzeli, ker jih preveč potrebujejo, iz pisarne pa ne bodo hotele, ker je tam lepše delati kot v tej »grobnici«, kjer ti ves čas bodejo v uho in oči vsiljivi signali. Pa ko bi bilo le to! Nič kolikokrat so prav one tarča silovitih izbruhov čakajočih. Razumejo jih, da izgube živce, ko kličejo tudi po desetkrat zaman. Tudi razmere so take, da nihče več ne more počakati. Toda razumeti je treba tudi telefonistke. Že dolge mesece je njihova centrala v preizkusu. Nova je, model SI 2000/020. Najprej jo je treba dodobra preizkusiti doma, odpraviti vse napake, šele potem gre lahko v prodajo. In kje naj bo preizkušena, samo pri domačih telefonistkah! Pojavljajo se napake, ki jih iskrški strokovnjaki sproti odpravljajo. Prav tu je iskati vzrok, da nekdo kliče, v telefonu lepo zvoni, v resnici pa poziv sploh ne pride do te-lefonistove posredovalne mize. Da je nesreča še večja, tudi kranjska pošta pravkar postavlja novo centralo in je silno težko dobiti prosto linijo za ven, slabo se sliši, prekinja in podobno. »Eni te razumejo,« pove Veronika, »drugi pa te vznemirijo, da se cel dan ne umiriš. Res moraš imeti rad ta poklic, da zdržiš.« Veronika je že pet let telefo-nistka v Iskri. Rada ima svoje delo, dobro se razume s sodelavkami. Nekatere so telefonistke že po dvajset let, pa tudi te ne žele ven. Le malo več razumevanja bi rade pri ljudeh in malo razbremenitve. Nikjer niso telefonisti tako obremenjeni kot prav v Iskri kranjski občini je primerov. Spomladi so divji prašiči razrili travnik kmeta Jožeta Skodlarja s Podbrezij in povzročili na njem za domala šest tisočakov škode. Konec maja so prašiči in svinje z mladiči i selitvi izpod Krvavca proti Trbo-Vodicam in Smledniku spoto-njive in pojedli posajeno kmetom iz Vogelj — pr jam ma razrili koruzo trem . Milanu Globočniku, Francu Seknetu in Jožetu Repniku. Jeseni so razrili njivo in pomendrali silažno koruzo kmetu Janezu Jeriču s Štefanje gore in pri tem naredili za več kot 17 tisočakov škode. Konec oktobra so jo prašiči udarili še na Povije. Kmetoma Antonu.Kadivcu in Jožetu Perči-ču so 32 arov travnika dobesedno preorali in povzročili škodo, ocenjeno na 30 tisoč dinarjev. V Kokri, kjer imajo pogosto težave z divjadjo, so prašiči in deloma tudi jeleni razrili 40 arov travnika, last Jožeta Arneža; Janezu Lesjaku pa so povzročili škodo samo jeleni. Zadnji primer je še toliko bolj zapleten, ker ima jelenjad po sporazumu o karavanškem lovskogojitvenem področju na tem območju opredeljen življenjski prostor, zato za plačilo odškodnine ni odgovorna le lovska organizacija, temveč tudi ostali podpisniki sporazuma — kmetijske organizacije, krajevna skupnost, občina, teritorialna obramba . .. V nekaterih primerih so se morali kmetje pošteno potruditi, da so dobili povrnjeno škodo, čeprav jim po za-kopnu pripada. Zakon o lovu in gojitvi divjadi namreč določa, da je lovska organizacija dolžna povrniti škodo, ki jo je povzročila divjad, če ni zagotovila zaščitnih sredstev, smrdljivih premazov, električnih pastirjev, ograje in ostalih pripomočkov za odganjanje divjadi. Neumesten je, denimo, tudi izgovor, da lovske organizacije za povračilo škode nimajo denarja. Če izvršujejo načrtovani odstrel, si sredstva zagotovijo s prodajo divjačine, za katero je med trgovci veliko zanimanja. C. Zaplotnik Telematiki. To je tovarna pisarn, pravijo. In kljub temu, da so po pisarnah zunanji telefoni, se največkrat zgodi, da jih uporabljajo le za zasebne pogovore, službene pa naroče telefoni stki. Težave za zamenjavo imajo ob bolniškah dopustih. Če le eden manjka, se ostali nagarajo, da je joj. Veronika si je danes zjutraj zvila nogo. Ne more si privoščiti bolniške in si vse dopoldne polaga na razbo-lelo nogo kisove obkladke. Ne zaradi dela, zaradi sodelavcev ne moreš ostati doma, ker veš, v kakšne težave jih spraviš. Malo so jim zdaj povečali osebne dohodke, a dolgo let zanje ni bilo razumevanja. Težko je delati že v takem prostoru: če vključijo klimatsko napravo, jim piha na glave, hrbte, če je ne vključijo, jih duši. Hite, kolikor le morejo. Svinčnik z radirko na koncu spretno udarja po tipkah in ugaša lučke na prevezovalni mizi. Zdajle, tik pred drugo uro, je pogovorov še več. Pa zjutraj od pol osmih do desetih, pol enajstih. Vsa dolga leta so bile brez malice. Zdaj so si to pravico dobesedno vzele. Teden dni že hodijo ob 9.30 na malico. Tiste pol ure zdaj res ni dobiti telefonske zveze v Iskri na Laborah. Saj so vendar ravno tako delavke kot oni v pisarnah ali ob traku. Pravico imajo do nje. Če bi jih bilo šest, bi se lahko zamenjali v dve .skupini po tri in tri in bi bilo težav. Tako pa . .. Vendar^ to ni največji problem v Iskri — Telematiki, pravi Veronika. Dosti je še večjih. Za nas naj velja: le malo več potrpljenja, pa bomo imeli vsi lep dan. D. Dolenc gubo, očitno problemi da ne dose» planiranega prihodka v tem letud i ni uspel referenci um o združi^ * iskrškim Erom , ta še nima dovnr začrtanega dolgoročnega programi razvoja, še niso tako hudi, d« hi^ do tega opredeljevali tudi delegatih razpravi. Res so gradivo dobili tik pred sejo, to je direktno v klopi, v dar bi bilo pričakovati med delegat več zanimanja za bodočnost te del vne organizacije s 140 zapo ki so se letos resneje srečal vanjem investicij v gradi . bo brez dvoma zelo optn. tič* gram razvoja v prihodnjem letu uresničen, bo skupščina lahko m tovila maja prihodnje leto ver« no še kdaj kasneje. Med ostalimi točkami dncvr..v, reda velja omeniti sprejem dru-b^ nega dogovora o uresničevanju kadrovske politike, sprejetje rebalans proračuna za to leto ter sprejetje os-nutka odloka o proračunu za 1984. Sprejeta sta bila tudi oba odloka, ki zadevata davke in sicer odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ter odlok spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku qa prometa proizvodov in od plačil za storitve. K obema odlokoma je šni svet predlagal tudi amandmaje k: prinašajo odloku o davku občanov še dodatne olajševa zavezancem. Največ delegatov tako v zboru združenega dela kot v zboru krajev- ! nih skupnosti pa je razpravljalo o r» nutku odloka o ureditvi promr delu mesta Kranja. Predvidena«, pora za motorni promet razen zado-stavo in interventna vozila pomtau nedvomno velike prednosti tako u pešce kot za stanovalce tega dela vendar je vrsta vprašanj, ki i,-treba urediti. Gre predvsem za lokalni avtobusni promet, ki zdaj ; skozi mesto. Pri Alpetouru, Tozd Po tniški promet, se sicer pripr na nekatere spremembe v linijah mestnega prometa, tako da ne bi bilo pretežko upoštevati zapore. Ali bo po zapori mesta avtobusni promet še ostal ali ne, bodo morali razčisti med javno razpravo. Kot je v zb Prav gotovo predvidena zapora m sta sicer rešuje nekatere proiv:.-. obenem pa odpira nova preme::.-vprašanja; propustnost cest, na kal| re so bo preusmeril promet po zapo ri. Zato bo do predloga odloka treiu pripraviti še nekaj predlogov. L M. r Negotovo načrtovanje Minilo je približno leto dni, odkar so se prvič sestale skupščine občinskih skupnosti za ceste na podlagi zakona o cestah, ki je začel \-I ljati v začetku leta 1982. Zdaj se skupščine sestajajo drugič. Lahko K rekli, da je trenutek, ko naj bi delegati razpravljali in sklepali o dveh zelo pomembnih dokumentih, nejasen in negotov. Skupščine nanw razpravljajo o samoupravnem sporazumu o vzdrževanju in varstvu gionalnih in lokalnih cest na svojem območju po načelih svobodne ni njave dela za leti 1984 in 1985 in o samoupravnem sporazumu o po\r^ čilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in u kalnih cest. Na eni od dosedanjih sej skupščin občinskih skupnosti za ceste bilo slišati mnenje, da se cestno gospodarstvo organizira v silno nej* mernem času. Občinske skupnosti za ceste namreč s 1. januari prevzemajo v upravljanje vse v lokalne razvrščene ceste in s tem \ pravice in seveda tudi obveznosti. Kakšne pa so možnosti za vzdržev* nje tako regionalnih kot lokalnih cest v prihodnje pa je ta trenutek £ povsem nejasno. Zakon o cestah sicer pravi, da je najprej treba za ■! - toviti sredstva za vzdrževanje oziroma amortizacijo cest in šele na^ za rekonstrukcije. Vendar se dogaja, da sredstev za redno vzdrževan ° manjka, za razširjeno reprodukcijo pa jih je dovolj. Če bi se držali č ke zakona, potem bi morala vsa novogradnja oziroma razširjena r£ produkcija mirovati, dokler ne bi našli dovolj sredstev za redno vzdrževanje. Resnica pa je ta, da so sredstva za razširjeno reproduktik namenska in vezana na mednarodne kredite. Financiranje rednega vzdrževanja torej ta trenutek še vedno m razčiščeno. Kakšna bo rešitev in s kolikšnimi sredstvi lahko računi občinske skupnosti za ceste, bo znano šele po 28. decembru letos ce ii bodo takrat o tem lahko sporazumeli in odločili delegati na seji ski* ščine Skupnosti za ceste Slovenije. Zdaj so v razpravi tri variante m ^ katerimi je celo po najugodnejši glede na standarde in normative -redno vzdrževanje predvidenih približno za 20 odsotkov manj sredstV kot doslej. " 0^ In kje je vzrok za takšno stanje? Cestno gospodarstvo beleži Djm men primanjkljaj predvsem na račun tečajnih razlik za najeta mt\^ rodna posojila. Ko so bila^ posojila odobrena, je bil dolar po 15 din^ jev, zdaj, ko jih je treba vračati, pa je po 120 dinarjev. S probio•••'l kako se izmotati iz teh težav, se zdaj ukvarja strokovna služba Skup nosti za ceste Slovenije. Če konec leta tega vprašanja v skupščn, Skupnosti za ceste ne bodo rešili, se lahko zgodi, da bo o tem morah! imeti zadnjo besedo republiška skupščina. Ne glede na to pa ceste do 1. januarju 1984 najbrž ne bodo smele ostati nesplužene oziroma nev* M, 23. DECEMBRA 1983 KULTURA 5. STRAN O L,AS Novoletna razstava vSivcevi nisi Radovljica — V petek, 9. decembra, ; .cevi hiši odprli šesto novoletno Btivo, na kateri razstavljajo svoja I luvni umetniki radovljiške obit •.oritev je obogatil nastop Komorni zbora A. T. Linhart iz Radovljice, *?od vodstvom Toneta Iskre, ume-!/*ga vodje ansambla, živo in ubra-*ndar komornemu ambientu pri-zadržano zapel nekaj pesmi, ki občinstvo zelo lepo sprejelo. mnovoletna razstava v Šivčevi hi-ft 1978 je s plakati in vabili opozar- hje prodajna. Galerija in galerij-Aor sta si zadala težavno nalogo Moditi obiskovalcem galerije kvali-no delo po kar najbolj do-Nih cenah in skušala navdušiti li- 'ULTURN/ KOLEDAR JAVORNIK — V petek, -»decembra ob 15. bo Amaterko gledališče Tone Čufar z Je-*'nc gostovalo na Javorniku z fcpo Ž. Petana — Obtoženi BREZ NIC A — V petek, -decembra ob 17. uri bo Ama-«1x0 gledališče Tone Čufar z ;^nic gostovalo z dramo £ Petana — Obtoženi volk. RADOVLJICA Minulo nede- 0 so se z novoletno koledvo ko-pornega moškega zbora KUD ^ne Žagar iz Krope začele !»»ke serenade, pet glasbenih, •■serov, ki se bodo zvrstili do pM januarja. 26. decembra * 17. bo na drugi zimski sere-idi prepeval ženski zbor Almi- Alenka Bole-Vrabec in Mar-Ćrtalič pa bosta pripovedova- 1 ljudske podoknice, zabavljice okrogle pesmi. V sredo, S decembra ob 18. pa bo vio-^"ski koncert Nejca Brenceta. POUČE — V sredo, 21.de-NMtra je bila v počastitev 40-jttec AVNOJ a v prostorih '*publiškega centra za ^ambno usposabljanje v Polj-'*a otvoritev razstave slik aka-fMlkega slikarja Marjana ^umavca iz Ljubljane. KRANJ — V Prešernovem tališču v Kranju bo danes, 3 decembra ob 14. predpremie-I drame A. Harris — Andro-<*$ in lev, za OŠ Bratstvo in motnost Kranj. Ponovitev bo I 18. Ob 18. gostuje Festival obijana — zaključna priredili za Savo Kranj z Občinskim etnikom Švejkom. V ponede-?X 26. decembra ob 14.30 bodo 'pnzorili dramo A. Harisa — todrokles in lev za OŠ S. Jen-k Ob 17.30 bodo za Iskro Labo-^ uprizorili delo L. Martinkova: "•'Jjerokomavhi. V torek, 27. de-'*mbra ob 16. bodo uprizorili M L. Martinkova — Trije ro-«mavhi za KS Center, ob 17. *J na sporedu igrica Peroci-tooss Moj dežnik je lahko ba-•« (za KS Planino), ob 18. pa •^o zaigrali isto igrico za Exo-*rm Kranj. V sredo, 28. decem-**«fclS. bodo uprizorili dramo A Harrisa — Androkles in lev, 417. bo na sporedu igrica Moj '*žnik je lahko balon za KS Janina, ob 17.30 pa bodo upri-fcrili delo L. Martinkova Trije itattavhi za Iskro. V četrtek, 9 decembra ob 17. bodo zaigra- grico Peroci-Rooss Moj dežuje lahko balon — za KS Plasmana Planini. PODBREZJE — V ponedeljek, 26. decembra bo Prešernovo gledališče gostovalo v OŠ .-"/dbrezje z igrico Peroci-Rooss -Moj dežnik je lahko balon. GORICE — V sredo, 28.de-*mbra ob 16. bo Prešernovo £edališče iz Kranja gostovalo z pn L Martinkova — Trije mkomavhi. OIPUE — V petek, 23. de-'*mbra ob 10. bo Prešernovo Č-Hališće iz Kranja gostovalo z Peroci-Rooss — Moj dež-■ je lahko balon. V četrtek, Kcembra ob 17. uri pa bo .'/./.orilo za KS Duplje delo »Martinkova — Trije roko-eavhi. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici i'»na Tavčarja v Škofji Loki bo tDfdc, 27. decembra ob 17. Ura ?avljic in srečanje z Dedkom MKUML V sredo, 28. decembra % 18. bo Večer z diapozitivi — IfKg in plazovi — Pavle ing. Še- kovnike za malo grafiko in porabne likovne predmete. Zaradi pestrosti ponudbe je bilo vključenih med razsta-vljalce nekaj slikarjev, ki so izšli iz domače občine, a danes žive in ustvarjajo izven nje (leta 1978, 1979, 1980 in i981 Henrik Marchel in Kamilo Legat) oziroma so se v tekočem letu predstavili v galeriji s samostojno razstavo (1. 1980 Tone Demšar). Grafika na prvi razstavi ni naletela na veliko zanimanja, mali grafični list, ki naj bi služil kot kvalitetna vizitka pa je bil za večino obiskovalcev razstave tudi predrag. Še največ zanimanja so poželi drobni okrasni oziroma porabni predmeti. Še posebej naslednje leto je bilo opaziti razkorak med načrtovalci razstave in razstavljalci: prvi bi želeli kar. najvišjo likovno kvaliteto, drugi pa bi radi zares kaj prodali in so bili nekateri zato pripravljeni znižati svoje likovne zahteve. Zato se naslednje razstave niso imenovale več prodajne, čeprav so bile tudi to in je bil poudarjen predvsem njihov pregledni značaj. Na letošnji razstavi se predstavlja 12 likovnikov iz domače občine, katerih dela je izbrala likovna žirija z namenom, da bi z najbolj množično likovno prireditvijo vzgajali tudi likovni okus potrošnikov, umetniki pa so ponudili svoja dela (slike, plastike, grafike, porabne in okrasne predmete) tudi po zelo primernih cenah. Domačin I^ojze Zorman, diplomant varšavske akademije likovnih umetnosti in član DOS je oblikoval otroško igrico Črni Peter. Dvojice slik si je zamislil v živih kontrastnih barvah po podobnosti elementov, spoznavni znak igralne karte pa je izluščil iz osnovnega elementa slike. Ilustracije so motivno bogate in likovno razgibane, žive, vendar čiste. Otrok se tako ob igri nevsiljivo seznanja z barvami in liki, uči se razbirati sorodne likovne elemente in spoznava komplementarnost in kon-trastnost barv. Dr. Ludvik Horvat iz Katedre za otroško in mladinsko psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Zormanove igralne karte za otroke ocenil med drugim kot izvrsten pripomoček za otrokovo igro. Žal je tisk zaradi neustreznega papirja odvzel slikam precej tiste izredne živosti, ki jo imajo originali. Novoletne voščilnice Metke Vovkove iz Krope, likovne pedagoginje in ustvarjalne likovnice so čiste, razpoloženjske krajinske skice v akvarelni tehniki. Poleg Voščilnic se Vovkova predstavlja s keramično malo plastiko vegetabilnih oblik z modro glazuro. Vkomponiranost le-teh v črno barvan lesen okvir ustvarja žive in prijetne likovne stvaritve, pa naj gre za realistično spoznavne vegetabilne forme ali za bolj zabrisane zavite oblike. Melita Vovkova z Bleda, akademska slikarka in grafičarka, članica DSLU, ki se največ ukvarja z gledališko scenografijo, se na novoletni razstavi v Radovljici predstavlja z jedkanicami iz svojih zgodnjih let, ki razkrivajo njeno ostro in jasno risbo, duhovitost in hu-mornost (Bled) in z močno barvito oljno krajino, ki je zmes dekorativnosti, razpoloženjskosti in značilne hotene prenapolnjenosti. Najbližja svojemu bogatemu ilustratorskemu opusu pa je slikarka v novoletnih voščilnicah, v katerih prihaja do izraza njen nekonvencionalni humor, ki ga podpira karikirana risba. Ana Marija Kovač z Bleda je oblikovalka, ki je napravila Državno šolo za risanje v Hanau-u v Nemčiji in se ukvarja z dizajnom in slikanjem. Na razstavi je zastopana s pastelom v dekorativnem secesijskem slogu, ki predstavlja dekliški obraz in z estetsko oblikovanimi brošurami z miniaturnimi pasteli in kolaži, zalitimi v prozorno smolo. Boni Čeh iz Radovljice, akademski slikar in član DSLU, se predstavlja s slikami iz letošnjega leta, ki izpričujejo ustvarjalnega in kulturnega umetnika. Čeprav motivno težko spoznavne so njegove slike nabite z ekspresiv-nostjo. Zastrte s kopreno beline odsevajo elemente iz živega, največkrat antropomorfnega sveta, ki pa služijo slikarju le za ustvarjanje slikarskih kompozicij, v katerih so si »vsebina«, barva in oblike v ravnovesju. Najbolj opazna novost Čehovih slik je njihova večja barvitost, čeprav je tudi v kompoziciji in njenih elementih opaziti spremembe. Črtomir Frelih, študent ALU v Ljubljani, je perspektiven mlad umetnik, ki je zastopan s štirimi kolografijami, posebno obliko grafične tehnike, ki je avtorjev izum. Značilni zanj sta izpovedna moč in tehnična veščina. Grafi ke, ki so bile zamišljene kot ilustracije, navezujejo na novo podobo v slikarstvu in nekoliko spominjajo na špansko slikarstvo. Slikar z drznimi okrajšavami in izdaljšavami figur z likovnimi elementi dogega vsebinsko napetost in izraznost. V samostojnem žanru je Črtomir Frelih likovno neodvisnejši in zelo sugestiven. (nadaljevanje prihodnjič) Novoletna razstava v Dolenčevi hiši V Dolenčevi hiši v Škofji Loki je tako kot lani odprta novoletna prodajna razstava slik, plastik in keramike — Aljoši in Gorazdu Sotlerju je tokrat s polnim naročjem keramike krepko stopila ob bok mlada Darja Souček Škofja Loka — Prostrana veža in umetniška delavnica Dolenčeve hiše v Stari Loki, tik pred Groharjevim naselje, je te dni spet polna umetniških izdelkov. Slike, plastike in keramika Aljoše in Gorazda Sotlerja ter Darje Součkove vabijo k ogledu in v tem prednovoletnem času tudi k nakupu. Novoletno prodajno razstavo so odprli minuli teden s prijetnim kulturnim večerom, ki je zbral več škofjeloških umetnikov in drugih gostov, popestrila ga je pesem okteta Jelovica. Razstava bo odprta čez Novo leto, tja do izteka praznovanj škofjeloškega občinskega praznika, saj želi praznovanju dati svoj prispevek. Aljoša in Gorazd Sotler sta se pred nekaj leti naselila v Dolenčevi hiši in odtlej dodobra vključila v škofjeloški umetniški utrip. Njuna dela smo lahko videli že na številnih razstavah, mikavna so posebej zaradi plastik in oblikovanja v keramiki. Ob tem velja povedati, da sta sredi novembra s kar dvanajst metri dolgo keramično kompozicijo opremila preddverje novega Onkološkega inštituta v Ljubljani. Novoletna prodajna razstava je tako kamenček v mozaiku njunih umetniških snovanj in vključevanja v škofjeloški umetniški utrip. Pripravila sta jo že lani in med Škofje-ločani je imela dokajšen odmev. Mnogi so premagali prvo zadrego in stopili v njun umetniški dom, v Dolenčevo hišo, ki jo je poprej dolga leta ovijala megla preteklosti. Lani sta bila mlada dva, Darja in Rok Souček, s svojimi prvenci na razstavi šele prisotna, če lahko tako rečemo. Letos je Darja (Rok služi vojaški rok) s polnim naročjem keramike krepko stopila ob bok Aljoši in Gorazdu in tako napovedala obetavno nadaljevanje oblikovanja v kerami-Jd......____________________----- Razstava v Dolenčevi hiši je v teh prednovoletnih dneh kot nalašč za vse, ki želite za darila izbrati kaj enkratnega in ne predragega. Med keramičnimi izdelki je tudi vrsta drobnarij, vse po vrsti so seveda originalne. Nekaj velja še povedati. Med obiskovalci Dolenčeve hiše so često otroci. Učiteljice so se že kar navadile, da učence pripeljejo v umetniško delavnico in mali radovedneži v živo spoznavajo umetniško delo, zvedavo kukajo v peč, kje se žge glina in z drobnim keramičnim izdelkom, ki jim ga Aljoša stisne v roko, doma razveselijo mamico. M. Volčjak KPZ LOKA vabi na novoletni koncert Ljubitelji petja v Škofji Loki so že navajeni, da jim Komorni pevski zbor Loka postreže s koncertom ob koncu koledarskega leta. Oh pestrih dogajanjih v Loškem gledališču in na Mestnem trgu, kjer je bogat spored za mlajše občani', se od starega leta starejši navadno poslove z ubrano pesmijo v galeriji na Loškem gradu. Za poznavalce /bo ra Loka ne bo nikakršnih presenečenj, saj bodo pevci pod vodstvom Janeza Jocifa tudi tokrat pripravili manj zahteven in enostaven program, za razliko od letnega koncerta meseca junija, ki zajema pretežno težja in zahtevnejša dela iz bogate domače in tuje zakladnice zborovskih skladb. , . . Novoletni koncert, ki bo tokrat v petek, 2.5. decembra s pricetkom ob 19.30, bo razveselil zlasti ljubitelje^slovenske narodne pesmi, kateri iz Škofje Loke, ki bodo pomagali ustvariti praznično razpoloženje, ostalih domislic pa še ni izdal. • , Na vsak način moramo pohvaliti marljive pevce Komornega zbora Loka ki svoje smelo zastavljene načrte zares neutrudno realizirajo. Letos imajo sicer relativno velike težave s samo zasedbo, soj so jih zapustili kar trije od petih basov, vendar so S trudom nadomestili tO izgu bo Ta devetnajstčlanski pevski kolektiv ima v nadaljevanju sezone še veiike načrte. Takoj po Novem letu bodo ponovili Novoletni koncert na eni od turistično usmerjenih kmetij v okolici Loke, za Kulturni dan, 8 februarja pa imajo v načrtu koncert v Dolenčevi hiši v sodelovanju z Aljošo in Gorazdom Sotler. Za konec sezone bodo pevci naštudirali letni koncert ki ga bodo ponovili še v kakšnem gorenjskem kraju. Za vse zastavljene cilje se bo potrebno zelo potruditi pa tudi kadrovsko okrepiti Prav koncert je navadno prelomnica pri pristopanju v zbor, saj se novi pevci vključijo v začetku študija novih pesmi, tako da ne zamudijo najpomembnejših prvih vaj in prvega spoznavanja pesmi. Razstava plastik Staneta Keržiča v Kranju V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta zanimiva pregledna razšla va del akad. kiparja Staneta Keržiča (1918—1969). Svojo mladost je kipar preživel v Stražišču pri Kranju, prve kiparske stvaritve so nastale prav v času šolanja na kranjski gimnaziji. Prav ta njegova ljubezen do oblikovanja ga je privedla na kiparski oddelek moške obrtne šole pri tehnični srednji šoli, kjer mu je bil profesor F. Kralj. Med narodnoosvobodilno vojno je bil najprej med aktivisti Osvobodilne fronte, kasneje pa borec 4. bataljona VII. SNOUB Franceta Prešerna, nato pa je deloval v propa gandnem odseku XXXI. divizije IX. korpusa. V tem času je tudi ilustriral: najprej Gorenšče fante, nato Na.š glas. Z vsem mladostnim elanom in izšolanostjo kiparja se je pridružil prvi povojni umetniški generaciji likovnikov, ki se je čutila dolžno, da s svojim delom ne le prikaže težke čase, pač pa tudi ohrani spomin na pogumno in zmagovito borbo svojega naroda. Tako se je lotil odgovornega dela pri snovanju monumentalne spomeniške plastike. V komaj petnajstih letih je ustvaril dvajset spomenikov (nekatere v sodelovanju z drugimi kiparji), ki so posvečeni narodnoosvobodilnemu boju. (Rakek, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec, Cerkno, Turjak, Krško, Šentrupert, Kranj, Kropa, Cerklje .. .). Keržičev opus spomeniške plastike začenjata dve bronasti figuri v nadnaravni velikosti: Borka na Rakeku in Bombašica v Kočevju (del spomenika NOB). Obe ženski figuri izžarevata življenjsko moč, bbrbo do poslednjega diha, vero v pravičnost in zmago. Modelacija teles je realistično obdelana z vsemi značilnostmi likovne govorice tistega časa. Leta 1954 je Keržič ustvaril kip Matere, ki daje kruh partizanu (del spomenika NOB v Cerknem), s katerim je postavil spomenik neštetim partizanskim materam; kasneje je isto temo, vendar z drugačnim motivom prikazal v liku Prekmurske matere (Črešnovci). Novinarju L.Jakopiču je kipar leta 1955 o svojem delu in pogledih S prijetnim kulturnim večerom, ki ga je popestrila pesem okteta Jelovica so minuli teden v Dolenčevi hiši odprli novoletno prodajno razstavo. Otvoritev je zbrala več škofjeloških umetnikov, v prostrani veži, ki je polna umetniških izdelkov, je naša kamera poleg gostitelja Gorazda Sotleija ujela Petra 'Adajnjčji,, Aiuireig_Pavlo\2CQ in_Zdravka.Krviiia.SotQ:F-Uccdan----------- nanj dejal: »Če gledam kritično na svoja kiparska dela od akademije do danes, lahko rečem, da sem začel / realizmom, v kolikor ni ta pojem problematičen, z realizmom tiste vrste, ki ne opušča nikakih detajlov človeškega telesa in ki se po svoji zunanji, malce teatralni razgibanosti, približuje literarnemu kiparstvu. Danes pa čutim, da mi notranji vzgon vpenja zunanjega ali jasneje: izolacija detajlov, poudarek na bistvenih delih lika (ki so za izpoved najvažnejši), skopa zunanja razgibanost mi potencirajo izrazno moč zamisli. Prepričan sem, da je prav ta skopost v zunanji formi, enostavnost in čistost, ki poudarja notranjo napetost, brst tiste likovne forme, ki bo lahko jasneje govorila o sodobni problematiki ne le ljubiteljem likovne umetnosti, marveč vsemu našemu ljudstvu.« Temu kiparjevemu pogledu je sledila realizacija spomenika parti zanu — Kurirčki v Podutiku. Pn oblikovanju te plastike se Keržič vse bolj povezuje z arhitekturnimi zasnovami celotnega projekta. Svoje zamisli realizira v poglobljenem reliefu, figure postajajo vse bolj shematične, opušča nadrobnosti, moč izraza je poudarjena s plastično artikulacijo. Poleg udejstvovanja pri ustvarja nju spomeniške plastike je bilo Ker-žičevo delo usmerjeno še na področje portreta. Tako nam je ohranil spomin na literarne ustvarjalce (Louis Adamič, France Prešeren . . .) ter na pomembne osebnosti našega narodnoosvobodilnega boja (Josip Broz Tito, B. Kidrič, M. Pere, Z. Runko, F. Vrunč, L. Mavsar, R. Iršič, S. Žagar, V. Pregarc, T. Brejc, J. Kerenčič in druge). Vendar je bil njegov najljubši portretiranec otrok. V pogovoru z J. Zornom je dejal: »Od nekdaj me je zanimal otrok. Rad imam otroško vedrino, ljubkost in sproščenost. Z otroki se zelo lahko pogovorim zaradi njihove čiste iskrenosti. Številen je opus njegovih otroških portretirancev, ki jih je ustvarjal v marmorju, mavcu in bronu. Velika ljubezen do mladih ljudi se je izražala tudi v njegovem pedagoškem delu, ki se mu je predajal z vsem žarom in odgovornostjo. L. Jakopiču je dejal: »Če bi človek mogel tako spontano in neženirano ustvarjati, kot to dela otrok, bi bil najsrečnejši človek na svetu.« Prav otroški portreti so tisti del Keržičevega likovnega udejstvovanja, ki pričajo o njegovi spontani ustvarjalnosti. Posebej na tem področju izkaže moč svojega ta'lenta. Pri zbiranju tega dela kiparjevega opusa se je utrnila misel, da je kipar morda namerno za prikaz dekliško-sti večinoma izbiral najbolj žlahten material — kararski marmor, fantovske fiziognomije pa je upodabljal pretežno v bronu, ki mu je omogočil spojiti modelacijo specifičnega otroškega izraza s čvrstostjo in trajnostjo kovine. Življenje Staneta Keržiča je bilo izpolnjeno s tovarištvom in človeško dobroto, kar se odraža tudi v njegovem delu — tako v spomeniški plastiki, osnutkih zanjo, v portretu in posebej v otroškem portretu, ki jih vse preveva humanizem. ------------------ Beba Jenčič ' S L-A «6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI pripravimo se za najdaljšo noč v letu Kaj skuhati za silvestrsko praznovanje, da ne bo preveč dela, da bo dobro n okusno, kar bomo postavili na mizo, )a ne nazadnje, da bo tudi lepo in mi- in pozdravljajo - 16.30 '•'.mila in zabavna glas-1 16.35 Vrtiljak — vmes: -potki za turiste - 17.00 *Jdioob 17.00 - 18.00 Poje-**mgodemo - 18.15 Gre-^vkino - 19.25 Obvestila " zabavna glasba - 19.35 Wfl noč, otroci - 19.45 ozemlja bo z nami zape- * - 20.00 Zakaj imamo 21.05 Oddaja o in pomorščakih ksba - 22.15 Informativna '^daja v nemščini in angle-*ini - 22.25 Iz naših spore-22.30 Iz glasbene skri-00.05 Nočni program -iisba ^rop program 15 Petek na valu 202 -U<) Od enih do sedmih -'/potniška malha, Ob kon- - tedna, glasba, Minute za * Znano in priljubljeno, 5 še kaj - 19.25 Stop pops 9 m novosti - 21.33 Petkov %> klub - 22.45 Zrcalo **va - 22.55 Glasba za ko-m programa "1B0TA, 24. XII. ^i program Ml Jutranji program £«ba - 8.05 Pionirski ted-(l ■ 9.05 Matinejski kon-W 9.45 Pojte 7 nami - m Po republikah in po-";>]inah - 10.25 Panorama m glasbe - 11.05 Pogo- ' v poslušalci - 11.35 Src *f'jarepublik in pokrajin -j:0Godala v ritmu - 14.05 '■isbena panorama - 15.05 ■^iio danes, radio jutri -■515 Vrtiljak - 16.30 Obve-fll in zabavna glasba -RS Vrtiljak - 17.05 Spo-■mjmo svet in domovino It*Mladi mladim - 19.25 Avestila in zabavna glasil 19.35 Mladi mostovi -•''-55 Domovina je ena -SDO Sobotni zabavni večer 18 00 Za Slovence po svetu UH Literarni nokturno - - o Od tod do polnoči -M)Nočni program - glasniji program •5 Sobota na valu 202 BjHOd enih do sedmih -pobude, Človek in ?r*tićas, Minute za EP in 19.25 Šport in glas ^ 21.18 Pol ure za šanson ^45 SOS - Sobotno obu-W spominov - 22.45 Zrea-' dneva - 22.55 Glasba za "flet programa IKUA, 25. XII. m program > KINO KRANJ CENTEK 23. decembra amer. barv. akcij, film BEŽI, ANGELO! ob 16., 18. in 20. uri 24. decembra amer: barv. akcij, film BEŽI, ANGELO! ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. barv. crot. filma ZGODNJA ZRELOST ob 22. uri 25. decembra slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 10. uri, amer. barv. akcij, film BEŽI ANGELO! ob 15., 17. in 19. uri, amer. barv. akcij, film JUŽNJAŠKA UTEHA ob 21. uri 26 27. in 28. decembra nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 16.. 18. in 20. uri 29. decembra amer. ban\ akcij, film ŠTIRJE ASI ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC 23. decembra ital. bani film PRELUKNJANI DOlJiR ob 16., 18. in 20. uri < 24. decembra amer. barv. film DIRKA KANONBAL ob 16., 18. in 20. uri 25. decembra franc. barv. komedija VELIKA AVANTURA ob 14. uri, amer. barv. film TA AMERIKA I. del ob 16. in 18. uri, nem. barv. film GOSPOD BOCKERER ob 20. uri 26 in 27. decembra nem. barv. film GOSPOD BOCKERER ob 16., 18. in 20. uri 28. decembra hongk. barv. film ČUDEŽNI MOJSTER KUNG FUA ob 16., 18. in 20. uri 29. decembra angl. barv. film KANADU ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 24. decembra slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 16. uri, hongk. barv. film ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA ob 18. ni 20. uri, premiera amer. barv. filma MOC RAZDEJANJA ob 18. in 20. uri, 25. decembra hongk. barv. film ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA ob 15. in 17. uri, amer. barv. vojni film APOKALIPSA ZDAJ ob 19. uri, premiera nem. barv erot. filma ZGODNJA ZRELOST ob 21.30 26. decembra amer. barv. film JUŽNJAŠKA UTEHA ob 17. in 19. itn 27. decembra amer. barv. film M AMERIKA I. del ob 17. in 19. uri 28. decembra amer. barv. film MOČ RAZDEJANJA ob 17. in 19. uri 29. decembra amer. barv. film TA AMERIKA l. del ob,17. in 19. uri KAMNIK DOM 24. decembra amer. barv. film DIRKA KANONBAL ob 16. uri, angl. barv. film PINK FLOVD - ZID ob 18. m 20. uri, premiera franc. barv. filma ZGODBA O DEKLETU »O« ob 21. uri 25. decembra anql. barv. film PINK 11 OVIJ - /11) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. ban- filma MOC RAZDF.JA- ^—ZM___ Uredništvo revije slovenskih Časnikov za delavce na začasnem delu v tujini Nas delavec m uredništvi oddaj za Slovence na tujem in vala 202 Radia Ljubljana vabimo rojake na tradicionalni informativni dan, na katerem vam bodo v petek, 30. decembra, od 8. do 18. ure na volio naSi strokovni sodelavci s področja pokojninskih in zdravstvenih predpisov, carine, deviznih predpisov, obrtne zakonodaje, šolstva, na« zdravnik in nekaten predstavniki obrtnih °rpogovor b^v^nlormacijskem centru Delavske enotnosti v Ljubljani, Celovška cesta 43, to je v Siski pod Dvorano*Tivoli, kjer vam je na voljo tudi parkirišče. Dopoldne bodo na vaša vprašanja strokovnjaki odgovarjali tudi na telefonski številki 312-522 in 315-982 saj bo doooldanski program Vala 202 v cetoti namenjen problematiki naših delavcev na začasnem delu v tuiini lahko pa se na naše sodelavce obrnete tudi po telefonu na hišno centralo Našega delavca 311-956, 321-255 ali 323-951, klicna številka ljubljanskega telefonskega območja OSt. Vabljeni! čhhucc RADIO LJUBLJANA t UCOTEKjTIL JUGOTEKSTIL ONA - ON notranja trgovina p. o. Ljubljana, Proletarska 4 objavlja prosta dela in naloge KROJAČA za popravila konfekcijskih izdelkov v prodajalni ONA-ON, Kranj, Cesta JLA 2. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — poklicna šola oblačilske stroke, — 2 mesečno poskusno delo. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave kadrovski službi (tel. 061-441-148). Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po izbiri. 26. decembra franc. barv. komedija VELIKA AVANTURA ob 18. in 20. uri 27. decembra amer. barv. film ŠTIRJE ASI ob 18. in 20. uri 28. decembra franc. barv. erot. film ZGODBA O DEKLETU »O« ob 20. uri 29. decembra amer. barv. film MOČ RAZDEJANJA ob 18. m 20. uri. JESENICK RADIO 23. decembra amer. barv. film ŠTIRJE ASI ob 17 in 19. uri, premiera angl. barv. 'filma LJUBIMEC LADY CHATERLFV ob 21. uri 24 decembra amer. barv. risanka TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 15. uri, angl. barv. film UUB1MEC LADY CHATF.RLEV ob 17. in 19. uri 25 decembra angl. barv. erot. film IJU-IIIMEC LADY CHATERLEA' ob 17. in ,19. uri 26. decembra angl. barv. film KANADU ob 17. in 19. uri 27. decembra hongk. barv. film ČUDEŽNI MOJSTER KUNG FUA ob 17. in 19. uri 28. decembra nem. barv. komedija HOTEL DRAKULA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 23. decembra amer. barv. film TA AMERIKA I. del ob 18. in 20. uri 24. decembra amer. barv. akcij, film ŠTIRJE ASI ob 16. uri, nem. barv. film GOSPOD BOCKERER ob 18. in 20. uri 25 decembra amer. barv. risanka TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 10. uri, amer. barv. akcij, film ŠTIRJE ASI ob 16. uri, hongk. barv. film ČUDEŽNI MOJSTER KUNG FUA ob 18. in 20. uri 26 in 27. decembra angl. ban: erot. film 1JUBIMEC LADY CHATERLEA' ob 18. in 20. uri 29. decembra amer. barv. komedija HOTEL DRAKULA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 23. decembra slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 17. uri 24. decembra franc. barv. komedija VELIKA AVANTURA ob 19. uri 27. decembra angl. barv. film XANADU ob 19. uri 29 decembra nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 19. uri DOVJE 25. decembra amer. barv. film TOM IN .11 RRY - DOBRA PRIJATELJA ob 16. uri, amer. barv. akcij, film UMOR PROSTITUTKE ob 19: uri 29 decembra angl. ban: erot. film IJl'-B1MEC LADY CHATERLEV 6b 19. uri POLJANE 23. decembra amer. drama SONČNI SIJAJ ob 19. uri 25. decembra amer. barv. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 17. uri 27. decembra amer. risanka HEAVY METAL ob 19. uri 28. decembra slov. barv. mlad. film SF-.s/ p, /..'/ \/ PROGRAM KRATKIH 111.■ MOV (ffw-g%ril ŠKOFJA LOKA 23. decembra nem. erot. film KJE SE . M O LJUBILI ob 18. in 20. uri 24. in 25. decembra amer. akci) film 7T-LO IN DUŠA ob 18. in 2d uri 27. decembra slov. otroški SESTAVUESl PROGRAM ob 18. uri. amer. drama COC0 CHANEL ob 20. ur, 28. decembra amer. drama COCO CHANEL ob 18. m 20. uri 29. decembra slov. otroški SESTAVUESl PROGRAM ob 18. uri. amer. risani HEA\'Y METAL ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 23. decembra amer. akcij, film TELO IX DUŠA ob 20. uri 24. decembra nem. erot. film KJF St~| MO LJUBILI ob 20. uri 25. decembra amer. drama SQXČSl s JAJ ob 18. m 20 uri 28. decembra amer. ivest. film /AKRl\. KANl JEZDEC ob 20. uri RADOVLJICA 23. decembra amer. barv. ti!-' YORK 1997 ob 20. uri 24. decembra hongk. barv. film B!ft*CE LaEE SUPER STAR ob 18. uri. ttriki film EMANUELA KRALJICA SADOSA . 20. uri - . 25. decembra franc. barv. ftl>n /VŠ/TK-TOR N ERO DA ob 16. uri. itrsk: N:\ EMANUELA KRALJIC A S11 h » | 18. uri, amer. ban: film NF\\ VOKK 1»; ob 20. uri 26. decembra liongk. barv. film IUU\i LEE SUPER STAR ob 20. uri 27. decembra grški barv film 1 \f.l\'(f. IJl KRALJICA ŠADOSA ob 20. 11 n 28. decembra franc. ban: film IXŠITK-TOR NERODA ob 20. uri 29. decembra amer. barv. film SISOČKA ob 20. uri BLED 23. decembra amer. ban: film D.\\ .K,~ SO SF. VSI SMEJALI ob 20. uri 24. decembra amer. ban: film MOKA 18. uri, amer. ban: film KAKO SE -TI SVOJEGA SEFA ob 20. uri 25. decembra hongk. barv. film BRVCl' LEE SUPER STAR ob 16. uri. amer. barv film KAKO SF. /MBITI SVOJEGA SSI I ob 18. uri, ital. ban: film KRČMA ZABIO-DELIH ob 20. uri 26. decembra amer. ban: film \}\\ VORK 1997 ob 18. in 20. uri 27. decembra hongk. barv film BR{ | g LEE SUPER STAR ob 20. uri 28. decembra grški ban: film E\IW \ IA KRALJICA ŠADOSA ob 20. un 29. decembra danski ban: film KOJ-SIVO ob 20. uri BOHINJ 24. decembra amer. ban: film VORK 1997 ob 18. un, ital. ban: film Kh ČMA ZABLODELltl ob 20. un 25. decembra amer. ban: film MOD ; 18. in 20. uri 29. decembra grški ban: film £AM\p IA KRALJICA ŠADOSA ob 2i PETEK, 23. DECEMBRA 1933 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9. STRAN O LAS Razširjeni gasilski dom v Ratečah bo prihodnje leto dobil dokončno podobo - Foto: A. K. Obnovljen gasilski dom Rateče — Prvo lopato pri razširitvi gasilskega doma v Ratečah so zasadili 5. decembra lani, ko so začeli z izkopom temeljev. Konec maja letos so dela nadaljevali z izgradnjo prizidka. Sredi novembra so s prenovo starega ostrešja in položitvijo nove vključili v urnik, tt razredne stopnje pa jjgj »nem po pouku.« ^ kitdnjem šolskem letu 0 j »bili za štiri ali pet od mincev. Zaradi pro-■f&ke že zdaj trpi ka-ngojnoizobraževalne-umoupravnega živ- ljenja kolektiva, v katerem imajo delavci izredno razdrobljen delovni čas in so zato dodatno obremenjeni, razen tega pa tudi ne moremo uvajati novih oblik življenja in dela z učenci.« »Glede na socialno strukturo učencev oziroma njihovih družin si na vse načine prizadevamo, da bi celodnevno šolo obdržali,« je povedal Brane Lipar. »Posebno, ker upamo, da bo v enem od naslednjih let vendarle zrasla nova šola na Planini II. S prilagojeno orga- nizacijo vzgojnoizobraževal-nega dela bi par let kljub hudi prostorski stiski lahko zdržali. Predlagali smo rešitev, o kateri pa se bo seveda morala izreči še širša skupnost. Menimo, da bi celodnevno obliko v celoti zadržali na razredni stopnji, od petega do osmega razreda pa bi uvedli drugačno organizacijo pouka, ki bi seveda moral obdržati vse sestavine celodnevne šole. Število učencev bi lahko skrčili na dva načina: tako da bi uspešne učence napotili na samostojno učenje doma ali pa razpolovili uri samostojnega učenja v šoli za vse, kar pa je slabša rešitev. Ob tem bomo seveda morali še naprej voziti učence iz dveh oddelkov na Orehek ter uporabiti športno dvorano.« Take organizacije dela, ki bo morala dobiti potrditev tudi zunaj šole, v celodnevni osnovni šoli Bratstvo in enotnost, vsekakor ne bodo mogli dolgo zdržati brez škodljivih posledic. Zato se bodo morali v kranjski občini čimprej konkretno dogovoriti za dolgoročno rešitev prostorske stiske, to je za gradnjo nove šole na Planini. H. Jelovčan $1*I1MAN: »Voznik re-v-.Tffomobila sem 27 let, gorx* m slabimi izkušnja-\>+M®w vse praznike, ne-v,y mM, a nimamo bene-^ * 4obe. Najhujši pro-I f »je v tem, da so sodob-^ fee načrtovali tako, da g i M«n ni strehe. Bolni-•j \ tvarno na voziček v $ Wv in snegu. Mislim, J Ovisno le od znanja, da *ih ostaneš še »cel« za ^ * rešilnega avtomobili rt predvsem od sreče. , J W w.niki so obzirni, u_wi Hsnmni, veliko nam vW ^'miličniki. < »1 . bi še nekako šlo, ni delavci, ko ; t "'j delali v primernih H ^f. je na intenzivni ^ < pravi dr. Zora Fab-:i t P bi zares potrebovali j, j it razmere. Higienski M vsemi normami, i »fsen, možnost in- Dr. ZORA FABJAN: »Na intenzivni terapiji so najtežji bolniki, po operacijah in s hudimi poškodbami, zato bi zanje morali poiskati boljše prostore. Sedanja prostorska stiska veča možnost infekcije.« fekcije pri najtežjih pacientih je velika. Ko so načrtovali prizidek bolnice, so predvideli še eno nadstropje s tremi novimi dvoranami, centralno sterilizacijo, šok sobo in koronarno enoto, a bolnica je s svojimi sredstvi komaj zgradila te specialistične ambulante. Resnično hi bolniki po težkih operacijah in s hujšimi poškodbami veliko pridobili, ko bi našli prostore za intenzivno terapijo.« Tista* noč na urgentnem oddelku je bila mirna, spokojna, toda že naslednja je bila takšna, da so bili na nogah vso noč: številne zahtevne operacije notranjih organov, zvini, DR. ZlATKO GRBAČIČ: »V bolnici smo dosledno varčevali in povsod iskali notranje rezerve, a medicinska oprema je silno draga. Želeli hi odpraviti prostorsko stisko, obenem pa nabaviti nekaj nove opreme, med drugim tudi operacijski rentgen.« zlomi, poškodbe otrok, ki so se preveč korajžno spuščali z zasneženih hribčkov . . . Samo v popoldanski ambulanti so zabeležili 80 nesreč ali nujnih primerov in to najbrž pove dovolj. Dežurnim ekipam zaželimo mirne noči, a bo najbrž bolj malo pomagalo, saj poškodbam vseh vrst ni moč ubežati. Veliko bolj jih bomo razveselili, če jim želimo znosnejše- delovne razmere in večje razumevanje družbene skupnosti za prostorske in druge" težave, ki jim sami ne morejo biti kos. D*. Sedej »NISMO SE UKLONILI išten bodi do sebe in drugih \ A j ••' -'.m. ki ga je srečal v življenju, je bil ■*ward Močan vtis je napravil nanj. Kra-po obleko. K očetu, ki je siraril na '■'■'••,j" prišel. Bertoncelj, Dežmana. '■'-r. so se poleti 1941 sestajali tam. Izlila vmes in 8. avgusta 1941 so Nemci ittta m še nekaj majerjev s planine fogunje. Prvič se je srečal z vso nem-Naslednji dan, 9. avgusta 1941, je bilo istreljenih prvih deset talcev. Za j fer^.Tiškega policista, ki so ga borci Can-bataljona ubili na Kotliču, pozneje , iium vrhu. ^ taetih dneh so Ivana spustili, očeta pa še-fl bmeseca. Januarja 1943 je pet fantov s ^ '.. Karnnja šlo v partizane. Med njimi je •! var. - Triglavski. V Tončkovo četo Je-tit (lbataljona so prišli v Gorenjski odred, je bil postavljen za komisarja 2. čete 2. poleti pa za politdelegata Jeseniške Iltiitimi borci je bil Triglavski, ki so na spremljali mobilizirance. Vse svoje pustili v Dražgoški gori, kajti obljublje-biJo, da se bodo vrnili. Na Dolenjskem m hoteli nič slišati. Uprli so se, da bi lili po tamkajšnjih brigadah. Hoteli A so jim pobrali orožje, jih dali pod dezerterje. Vse skupaj je rešila ofen-ant Darko, z Mlinega doma, je de-dobe orožje, bodo zavzeli hrib. Dali so i jrišem so gorenjski borci zavzeli da so Italijane skoraj za puške zgrabilo dobili nazaj svoje orožje. Triglavski, na Dolenjsko kot politdelegat, je zdaj r. «. septembra je Triglavski ostal pri Šer-r;;rni je doživljal kapitulacijo Italije, U razbijal belogardistične postojan-tptembra do novembra 1943 je bil politi- čni komisar čete v Loški oziroma v Bračičevi brigadi. Notranjska, Rakek, Kožljek, Dobec. Proga Ljubljana—Postojna. Najbolj nerad se spominja teh dni. Hudičevi so bili. Brigada je bila sestavljena iz samih mobilizirancev. Le komandir in komisar čete sta bila partizana, ostali vsi novinci. Cel teden so napadali Rakek. Nemci so jih preganjali s topovi. Takrat je zbolel na kolenih. V pokretno bolnico je prišel, v pratež. Nekaj časa ga je nosila mula. Ob enem od spopadov, ko so Nemci vse bolj prodirali v osvobojeno ozemlje, je za las ušel. Skozi novembrsko ofenzivo se je prebijal z Levstikovo brigado. Potem se mu je le posrečilo prebiti na Gorenjsko, do Bohinja, kjer je dobil zdravniško pomoč. Zdravnik z Bistrice mu je prihajal punktirat nogo. a bil je izdan. Na Silvestro- Ni Ločan, kdor ne pozna Akice Za Ivanko so jo krstili. Ko je začela čebljati, je rekla, da je Akica. Ko je zrasla, je končnico -ca enostavno izpustila in postala je Aki. Rojena je bila v hiši tik poleg starega mestnega obzidja. Torej je prava Ločanka. Štirje rodovi Košeninovih so pred njo skrbeli, da so dimniki v tisočletni Ix>ki vlekli in so bile peči in štedilniki očiščeni saj in pepela. Ona ima večino Ločanov ujetih na filmski trak in fotografije. »Oče je bil navdušen fotoamater. Vedno me je strašno firbec matral in sila imenitno se mi je zdelo, ko je v shrambi delal zelenkaste in rjavkaste fotografije. Že tedaj sem pravila, da bo foto-grafinja, ko bom velika. Mama je želela, da bi študirala farmacijo, vendar je le obveljala moja in nikdar mi ni bilo žal. Res moram veliko delati in to kar naprej. Dopoldne fotografirati, popoldne razvijati in zvečer delati slike. Vendar ne bi menjala poklica. Da sem dobro izbrala, priča tudi to, da je hčerka Mira tudi fotografinja in ima prav tako veselje do dela, že skoraj petnajst dela z mano in bo prevzela za menoj.« Leta 1945, takoj ko se je začela svoboda, se je šla učit. Bila je vajenka pri Blazniku na Poljanski cesti. »Prav zanimivo je bilo. Tedaj smo največ slikali družine, ohceti, pa tudi pogrebe in portrete. Fotografa so največkrat naročili na dom. Tako sva šla nekoč z mojstrom slikat ohcet v Davčo. .Trotl* kamero sem dala na ramo in sva šla. Malo peš, malo sva kakšnega furmana postopala. Tri dni je trajalo, da sva prišla tja, poslikala in šla nazaj.« Pred tridesetimi leti je Aki prevzela pri Blazniku in tedaj se je pojavilo ime Foto Aki. Vse do danes ni prekinila dela in sedaj je najstarejša obrtnica v Škofji Loki. »V začetku mi nikamor ni šlo. Dela je bilo za sproti in za sproti se je tudi zaslužilo. Veliko sem hodila slikat po domovih. Ni bilo važno, kako daleč je bilo treba iti, kakšno je bilo vreme in kako se pride do tja. Treba je bilo vzeti fotoaparat in iti. Bilo pa je veselo, saj je skoraj ni bilo ohceti, ki je ne bi slikala in na katero me ne bi vabili.« Najprej je hodila po terenu peš. Ko je po nekaj letih kupila kolo, je bila gospa. Leta 1960 se je začela voziti z mopedom in štiri leta kasneje je kupila fička, ki pa ga je vedno manj potrebovala, saj se ljudje vse več hodijo slikat v atelje. Razmahnila se je tudi amaterska fotografija. »Tudi fotografija se spreminja kot moda. Ko sem se učila in še nekaj let kasneje, smo veliko delali povečave portretov in družinskih portretov. Potem je prišla moda, da so dekleta želele portrete, na katerih so kazale gola ramena, kvečjemu s kakšno rutico okoli vratu. Ko so v kioskih začeli kazati vse sorte goloto, je to prešlo. Potem so bile zelo moderne slike otrok s tortami. In tako naprej. Sedaj rojstne dneve pa tudi ohceti ljudje že veliko sami slikajo, pri fotografu se največ slikajo za legitimacije, pa tudi za pomembnejše dogodke v življenju še naročijo fotografa.« Vendar je v njenem ateljeju na Mestnem trgu vsako dopoldne izredno živahno. Ljudje potrebujejo slike za različne dokumente ali pa pridejo kar tako na klepet in da se nasmejejo. Aki rromreč nikdar ni niti za hip pri mi* ru, niti za hip ni tiho in ne spregovori stavka, da ga ne bi zaključila s smehom. Ni ga človeka, ki bi jo videl drugačno kot nasmejano. Nekoč je Miran Satler napisal, da ima poseben, žlahten smeh. Bogat kot zven cekinov. In nalezljiv. »Ko si najslabše volje, ko ti gre vse narobe in se najbolj grdo držiš, se poglej v ogledalo. Če se sebi ne nasmeješ, potem ti ni pomoči.« V življenju ji ni bilo vedno lahko. Toda vedno je menila, da se ne sme vdati, da si mora sama pomagati in zato je najbrž ostala mlada in vitalna. Spominja se samo lepih dogodkov, druge je treba pozabiti. S ponosom se .spominja tudi dne, ko je v novem hotelu Transturist slikala predsednika Tita. »Nisem bila prijavljena protokolu. Nisem bila od tiska in niso me pustili zraven. Vendar sem se kar rinila. Šef protokola Kranjc me je podil nazaj, pa nisem šla, in me je nazadnje že pošteno nadrl. Tedaj se je Tito obrnil k meni in dejal: ,1'usti ženu, neka slika.' Tako je nastala slika, ki jo hranim kot poseben spomin in sem jo pred kratkim razstavila tudi na obrtniški razstavi. Hčerka, ki je tudi imela priliko slikati predsednika, pa je bila tako živčna, da ni mogla sprožiti aparatu.« L. Bogataj Ivan Repinc-Triglavski vo s 1943 na 1944 je bil že na Koprivniku. Do marca 1944TJe bil član Okrajnega komiteja KPS Bohinj, potem član Okrajnega komiteja KPS Poljane in odgovoren za agitprop na Okrožnem odboru OF Škofja Loka do osvoboditve. Februarja 1944 je bila zaradi njega in brata Ti-neta, ki sta bila v partizanihfseljena vsa družina: oče, mati, trije bratje in sestre. Najmlajšemu je bilo komaj leto dni. Kje je bilo najhuje? Velikokrat se spominja svoje prve straže na Jelovici. Kako strašno ga je bilo strah. Luna je sijala in metala čudne sence po drevesih. In ko se je skrila, se je zdelo da poka, kot bi kdo hodil. Pa je pokalo od mraza, lubje, veje. Boril se je sam s seboj. Naj pokliče koga? Kaj če ni nikogar, pa bodo rekli, da je paničar ... Pa Grčarice! Cel rafal strojnice se je usul tik predenj. Nekaj centimetrov proč od glave so se streli zarili v rušo. In Sava! Sredi zime jo je bredel. Nikjer se posušiti, nikjer ogreti. a ima tudi lepe spomine. Včasih je želel postati igralec. V partizanih je ob vsaki priložnosti recitiral. In govoril. Za 1. novembra 19$4 je govoril zbranim na pokopališču pri Sv. Lenartu. In tudi po vojni. Mnogi Kamničani ga ne bodo nikoli pozabili, kako je bil v eni osebi kot partijski sekretar kamniškega okraja glavni govornik, potem pa še recitator ... A kot bi s^ vojna zanj ne končala 9. maja 1945. Zdi se mu, da je za politične delavce prišla nova vojna. Obnova domovine, delovne akcije zbiranje brigadirjev za udarniško delo, obvezna oddaja. Na Kamniškem je bil ta najhujši čas. Še danes ima pred očmi matere z otroki, ki so prosili, naj jim pustijo nekaj krompirja, da bodo lahko živeli. Toda na drugi strani so bili brez hrane rudarji v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, železarji na Jesenicah. Obnova je zahtevala svoje. Odgovoren je bil tudi za prostovoljne akcije. Rašica, Pšata, Dolenjska cesta. Vsak dan je bilo treba zbrati določeno število prostovoljcev. Ob nedeljah po tisoč in še več. Najbolj je bil vesel, kadar so se mu javile vladne ustanove, ko je prišla množica skupaj brez večjih iskanj, prepričevanj. Prišli so na udarniško delo, toda nič nisi imel, da bi jim dal jesti. Včasih so dobili po dva deci vina .. . Niso mu pustili študirati Ko je prosil, da bi ga pustili v šolo, so ga ozmerjali, kaj si vendar misli. Da ne zaupa v partijo, so dejali. Vendar se je dokončno odločil. Vpisal se je na pravo. In kakor se čudno sliši, študiral je ilegalno. Le tajnica in nekaj članov komiteja rajona Ljubljana — center je vedela za to. Vrsta vidnih političnih funkcij je bila za njim, ko se je leta 1953 zaposlil na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot višji referent in nato sodnik. Oktobra 1956 je postal predsednik Okrožnega sodišča v Kopru,9 let je bil predsednik Okrožnega sodišča v Kranju, 1970. je postal sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, leta 1973 predsednik kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča v Ljubljani, od 1981. leta pa je sodnik Ustavnega sodišča SRS. Ni lahko biti sodnik, pravi Posebno ne, če moraš soditi ljudem, za katere veš, da so ogromno pripomogli k naši stvari, pa jih je v žjvljenju zaneslo. Ni bilo malo takšnih primerov. Toda pri sebi je sklenil, da bo sodil po vesti, ne glede kdo je obtoženi. Ko je izrekel prvo takšno nepogojno kazen, mu je predsednik sodišča dejal, da ne bo dober sodnik. Drugi pa mu je dejal ravno nasprotno: »Dober sodnik boš, ker razmišljaš, ker ne sodiš po goli črki zakona.« Pošten moraš biti do sebe in do drugih, sicer svojega dela ne moreš opravljati, je prepričan Ivan Repinc — Triglavski. Te dni je dobil eno najvišjih državnih odlikovanj: Red dela z rdečo zastavo. Za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države, piše na listini. Zaslužil si je takšno priznanje. Kajti toliko odgovornih funkcij, kot jih je vsa leta po vojni z vso vestnostjo opravljal tovariš Repinc, jih je malokdo med na- D. Dolenc O L, A 8 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 23. DECEMBRA \[ Zgodovina zimskih olimpijskih iger — LAKE PLACID 1932 Jugoslovani ostali doma Tretje zimske olimpijske igre so bile na ameriškem ozemlju — v Lake Plaćici,i, vendar domala v celoti na kanadskem snegu. Zima 1932. leta ni in ni hotela nasuti snega in prireditelji so se znašli tako, da so snega po železnici navozili iz Kanade. S tem so bili rešeni skrbi tudi družabniki, ki so v izgradnjo objektov vložili okrog 600 tisoč dolarjev. Igre so se pričele 4. februarja, tako, kot je bilo načrtovano, odprl pa jih je Franklin Delano Roosevelt, ki je nekaj mesecev kasneje postal predsednik ZDA. Otvoritvena slovesnost je bila zamišljena kot resna prireditev, vendar se je nazadnje iztekla kot komedija. Zastavonošem in 278 športnikom iz 17 držav je namreč na zaledenelem prireditvenem prostoru drselo in so imeli veliko težav z ravnotežjem, za nameček pa so se filmski snemalci obnašali, kot bi bile igre namenjene njim. Jugoslovani se tretjih zimskih olimpijskih iger niso udeležili, ker niso zbrali dovolj denarja za drago potovanje in bivanje v Ameriki. Igre so bile povsem po okusu Američanov. Proga za bob je bila hitra, tekmovalci so dosegali hitrosti okrog 100 kilometrov na uro, poleg tega pa še zelo nevarna. V usodnem cik-cak zavoju se je najslabše godilo svetovnim prvakom, tekmovalcem Nemčije, ki so tudi v Lake Placidu veljali za prvega favorita. Že na treningu se je njihova ekipa za štirised močno zdesetkala — Zabn si je zlomil roko, Melhorn dlan, Rossner si je poškodoval hrbtenico; v vožnji, v kateri je bob zletel s proge, letel 30 metrov po zraku in nazadnje ob-visel na drevesu, si je zlomil ključnico tudi drugi voznik, zavirač pa je doživel hud pretres možganov. Nemcem je zmanjkalo tekmovalcev, pa so jih našli med rojaki, ki so v Lake Placid dopoto-vali z drugačnimi nameni. Ameriški gledalci, željni »kruha in iger«, so med vožnjo metali na progo led, kamenje in veje. Do svojih so bili bolj prizaneselji-vi. Kaže, da je to pomagalo, saj so domačini postali prvaki v dvosedu in štiri sedu. Igre so bile tudi borba za prestiž. Američani so si na vsak način hoteli zagotoviti olimpijska odličja. V hitrostnem drsanju je prišlo do pravega škandala, saj so v nasprotju z evropskimi predpisi izsilili skupinski start. Pri tem so si domači tekmovalci pomagali tudi s komolci in če^so v takih .trenutkih tudi sodniki zamižali na oko (ali obe), res ni bilo težko priti do olimpijskega odličja. Najboljši hitrostni drsalec tistega časa Clas Thunberg s Finske se je zaradi odločitve, uperjene proti Evropejcem, odrekel nastopu. Kasneje se je izkazalo, da je imel prav — Američani so osvojili zlate medalje v vseh štirih preskušnjah. Hokejski turnir je bil okrnjen. Nastopila so le štiri moštva, poleg domačinov še Kanadčani, Poljaki in Nemci. Kanada je še tretjič zapored osvojila olimpijsko zlato, toda tokrat mnogo težje kot na igrah v Chamonixu in St. Moritzu. V prvi tekmi je premagala domačine le z golom razlike (2:1)', drugo srečanje med tema tekmecema pa se je po več podaljških končalo neodločeno. Za tekmovanje v umetnostnem drsanju je bilo v Lake Placidu veliko zanimanja. Med moškimi je na ledeni ploskvi (v kateri je bilo tudi precej lukenj) kraljeval Dunajčan Karel Scha-fer, vsestranski športnik, odličen nogometaš, igralec tenisa in plavalec. Pri ženskah je bila v središču pozornosti Sonja Henie z Norveške. Kot 12-letna deklica je na prvih zimskih olimpijskih igrah zasedla zadnje mesto, vendar je že tam pokazala, da je velik talent. Štiri leta kasneje je bila prvakinja, v Lake Placidu pa je doživela vrhunec slave. Američani so bili tako navdušeni nad njenim nastopom, da so ji po končani športni karieri utrli pot na naslovnice revij in na filmsko platno. Najštevilčnejša je bila udeležba na smučarskih tekmovanjih. Američani si v tej panogi niso obetali uspehov, zato so temu primerno (slabo) pripravili tudi tekmovališča. Na nekaterih odsekih proge za tek na 50 kilometrov je manjkalo snega, vendar to ni motilo hladnokrvnih skandinavcev, da si ne bi bratsko razdelili medalj. Na skakalnici je odjuga vidno pobirala sneg in številni skakalci so se v izteku povsem okopali v jezeru snežne brozge; mokri do kože pa so še imeli toliko volje, da so se tudi drugič podali na zaletišče. Zmagal je suetovni prvak Birger Ruud z Norveške. Ko so se igre 14. ferbuarja končale, je v posmeh športnikom in prirediteljem pričelo snežiti... Prihodnjič: Garmisch Partenkirchen 1936 ŠPORT OB KONCU TEDNA Radovljica: sklepna prireditev sindikalnih športnih iger — Danes, 23. decembra, ob 16. uri bo v sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica sklepna prireditev letošnjih sindikalnih športnih iger radovljiške občine, na kateri bodo najstarejšemu udeležencu iger ter najboljšim moškim in ženskim ekipam podelili pokale, organizatorjem rekreacije pa knjige. Na prireditvi bodo predvajali film, ki so ga posneli na igrah. Bohinjska Bistrica: tek na smučeh, če bo sneg — V počastitev krajevnega praznika prireja Smučarski klub Bohinj v nedeljo, 25. decembra, prvi mno žični tek na smučeh. Start bo ob 11. uri v Bohinjski Bistrici na znani FIS progi. Ženske in pionirji bodo tekli na 8 kilometrov, vsi ostali na 15. Udeleženci bodo razdeljeni v šest skupin po starosti in spolu — ženske do 30 in nad 30 let, moški do 40 in nad 40 let ter pionirji in pionirke. Prireditelj sprejema prijave še danes, v petek, na naslov — Smučarski klub Bohinj, 64264 Bohinjska Bistrica. V primeru neugodnih snežnih ali vremenskih razmer bo tekmovanje odpovedano, o tem pa bo prireditelj obvestil udeležence prek sredstev javnega obveščanja. Jesenice: hokej Jesenice : Olimpija — V nadaljevanju državnega prvenstva se bodo hokejisti Jesenic v soboto, 24. decembra, ob 17.30 pomerili v dvorani pod Mežakljo z ljubljansko Olim-pijo. Po prvem delu tekmovanja im'ajo »železarji« točko prednosti pred najnevarnejšim tekmecem. — J. Rabič Jesenice: košarka Jesenice : Comet — V tekmi slovenske lige se bodo ko-šarkarice Jesenic jutri, 24. decembra, ob 19.30 pomerile v telovadnici Železarskega izobraževalnega centra z ekipo Cometa. — J. Rabič Kranj: novoletna odbojkarska turnirja — Odbojkarski klub Triglav prireja ob koncu tedna dva turnirja. Prvi se bo pričel jutri, v soboto, ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna, na njem pa bodo nastopile ekipe Jesenic, Škofje Loke in Triglava (mladinke). Drugi, po kakovosti ekip močnejši turnir bo v nedeljo, 25. decembra, v telovadnici osnovne šole Simona Jenka. Pričel se bo ob 9. uri, za prehodni pokal prireditelja pa se bodo poleg domačih igralk potegovale še odbojka-rice Bleda, ki po končanem jesenskem delu tekmovanja vodijo v slovenski ligi, ter ekipa Viča, ki letos nastopa v drugi zvezni ligi. — M. Žibert Gorenjski olimpijci — ALBIN NOVŠAK as smučarskih samoukov c Tržič — 68-letni Albin Novšak, nekdanji smučarski skakalec in olimpi-jec, državni prvak 1939. leta in dvakratni jugoslovanski rekorder v smučarskih skokih, že vrsto let živi na Pristavi pri Tržiču; ne pozabi pa omeniti, da je bil njegov prvi dom na Ravnah v Bohinju. Med pogovorom lista po skrbno urejenem albumu in ob slikah niza dogodke in doživetja iz otroških in mladostnih let, ki jih je posvetil smučanju in skakalnemu športu. Bogato, polno življenje je bilo to, pravi in doda- DEŽURNI VETERINARJI od 23.12. do 30.12.1983 Za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje, 147, tel.: 42-175 SOKLIC DRAGO, dipl. *et., Strahinj 116, tel.:47-192 za občino Škofja Loka HAB.IAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.:62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 aH 22-781 pa deluje neprekinjeno. ' ja, da tudi danes, ko s prijatelji ali mlajšimi sogovorniki obuja spomine, odkriva nove lepote tedanjega trdega in skromnega življenja. Ko med pogovorom pogledujeva na televizijski zaslon, kjer se razpleta slalomska tekma za svetovni pokal, le pritajeno vzdihne: »Ja, naši cajti so bili drugačni. Smučarji smo bilrpravi samouki. Znanje smo kradli, kjerkoli smo mogli, in šele tuji trenerji so nas se;vanili s tekmovalno tehniko in načinom treniranja.« SOD SE JE RAZLETEL IN NASTALE SO SMUCl »DoDro se spominjam, kako sem se dokopal do pivih smuči. Doma sem že dolgo ogledoval sod, star je že bil, a nazadnje sem se le ojunačil in ga treščil, da se je razletel na doge. Še jermena sem napel in nastalo je nekaj podobnega, čemur danes pravimo smuči. Ko me je kasneje Tomaž Godec, predsednik smučarskega kluba Bohinj, navdušil za skoke, sem dal de4ati skakalne smuči. Z bratom Gustlom sva posekala gaber in kos lesa nesla h kolarju Koni-Ču, ki je iz njega oblikoval lepe nove skakalne smuči s tremi grabenci. Manjšo desetmetrsko skakalnico smo kmalu prerasli in v Bohinju smo pričeli po Hanzljevem načrtu graditi večjo, ki je omogočala skoke med 30 in 40 metri. Nove skakalnice so postavili takrat tudi drugod na Gorenjskem, na Pokljuki, na Bledu, kjer je zrasla po zamisli inženirja Janka Janše. Zanimanje za skakalni šport se je izrazito razmahnilo z mednarodnimi prireditvami v Planici. Na prvi 1934. leta sta nastopila tudi Birger in Sigmund Ruud z Norveške. Birger je z 92 metri postavil nov svetovni rekord, Sigmund pa je pri tri metre daljšem skoku padel. Jugoslovani smo za norveškima mojstroma zaostajali v povprečju 30 in več metrov; jugoslovanski rekord, ki sem ga takrat postavil v Planici, je bil namreč le 66 metrov. Takrat smo skakali v norveškem slogu, z naprej iztegnjenimi rokami smo krilili po zraku in lovili ravnotežje. Občudoval sem Skandinav-ce, ki so leteli daleč, lepo odrivali in še lepše doskočili. TRENING NA SKAKALNICI IZ SLAME Športniki tistega časa še nismo poznali poletnih priprav in vadbe za splošno telesno vzdržljivost, o kateri je danes toliko govora. Bili smo »sezonci« in na tekmovanja smo se pričeli pripravljati, ko je zapadel sneg. Za zimske olimpijske igre v Garmisch-Parten-kirchnu sem se želel dobro pripraviti. Razmišljal sem, kako bi tudi poletje izkoristil za trening. Zamisel, da bi postavil skakalnico iz slame, sva sredi avgusta uresničila z Vinkom Golobom na Med šestimi dobitniki plaket Borisa Ručiguja je bil tudi Rudi Gros Rudi Gros je Ručigajevo plaketo dobil za tridesetletno delo v druhvem organizacijah. Dalje tudi dragocen prispevek k razvoju noaometnmn n glav. - Foto: F. Perdan y ega kl Podeljene plakete in značke Borisa Ručigaja Polici, slamo pa sva dobila pri kmetih na Okroglem. Če je bila skakalnica suha, je nesla tudi do 22 metrov, sicer pa je bilo treba smuči mazati z milom. Ljudje so se čudili mojemu početju in prej kot za pametnega čoveka so me imeli za trapeza. Poletni trening mi je koristil, obdržal sem kondicijo in se navadil doskoka. Za nastop na bližajočih se olimpijskih igrah smo pozimi vadili še na Pokljuki pod vodstvom norveškega tekmovalca Gunnarja Hagena. Odtod smo odpotovali v Ljubljano, kjer so nam priredili poslovilni večer, reprezentanti pa smo obljubili, da se bomo na igrah Častno borili. JUGOSLOVANI KOT VELIKA DRUŽINA V Garmischu je na dan otvoritve snežilo in Nemci so mislili, da se* je z naravo dogovoril Adolf Hitler, ki je igre odprl. Večina športnikov ga je pozdravila z dvignjeno roko, medtem ko smo Jugoslovani to formalnost opravili drugaoph— s pozdravorruna levo. Vrhunec smučarskih prireditev so bili skoki na' novi 80-metrski skakalnici, za katero so tudi Norvežani trdili, da je najlepša na svetu. Izjava je bila uperjena proti naši planiški velikanki, na kateri je le mesec kasneje Sepp Bradi kot prvi človek na svetu poletel preko sto metrov. Senzacij željna stotisočglava množica gledalcev ni prišla na svoj račun, saj so bili skoki zaradi počasnega zaletišča krajši, kot je bilo pričakovati. Najboljši so skakali okrog 75 metrov, Jugoslovani, ki smo zaostajali tudi v slogu, smo bili v poprečju za 15 do 20 metrov krajši. Naše skakanje so v domovini ocenili kot neuspeh, vendar dosežki niso bili tako slabi, le pričakovanja so bila prevelika. Sicer pa smo bili Jugoslovani na igrah kot velika družina, spodbujali smo drug drugega in se veselili vsakega uspeha. Med tujimi tekmovalci smo občudovali Norvežanko Sonjo Henie, ki je navduševala z drznimi skoki na ledu, ter voznike boba, ki so z velikimi hitrostmi drveli po nevarni progi.« Mesec po končani olimpiadi je Albin Novšak v Planici še drugič postavil jugoslovanski rekord — 89,5 metrov, pet let kasneje, tik pred drugo svetovno vojno, pa je na isti skakalnici poletel preko sto metrov (103). Med vojno je bil ranjen v nogo in s tem je bilo konec upanja, da bi v svobodi nadaljeval s skakalnim športom. »Vesel sem, da smo ujeli stik s smučarskimi velesilami. Poglejte Ulago in Tepeša, sposobna sta premagati vsakogar, pa Ludvika Zajca, ki trenira skakalce iz dežele, ki je zibelka skakalnega športa ... Vsem našim želim uspešen nastop v Sarajevu!« C. Zaplotnik KRANJ — »Ob tej priložnosti vsem dobitnikom in dobitnicam plaket in značk Borisa Ručigaja, predvojnega smučarja in športnika, udeleženca NOB in predstavnika SKOJ, Borisa Ručigaja moje iskrene čestitke in še veliko uspehov tudi v prihodnjih obdobjih,« je dejal po slovesni osmi podelitvi plaket in priznanj Borisa Ručigaja predsednik slovenskih telesnokulturnih organizacij Tone Florjančič. »Vsi niste samo izredno dobro zastopali kranjski in slovenski šport, temveč ste ime Kranja ponesli po vsej Jugoslaviji in celem svetu,« je ob koncu čestitke dejal predsednik Tone Florjančič. Za leto 1983 so plakete Borisa Ručigaja dobili štirje posamezniki in dve športni organizaciji. Rudi Gros je plaketo dobil za tridesetletno delo v društveno športnih organizacijah. Rudi Gros je dal dragocen prispevek k razvoju nogometnega kluba Triglav in vzgoji mladih kadrov na tem področju. Nemajhne so njegove zasluge tudi na ostalih področjih telesne kulture. Športno društvo Kokrica ima nemalo zaslug za to, da je šport ena najbolj razširjenih dejavnosti v tej krajevni skupnosti. Posebno uspešni so pri organizaciji rekreativnih prireditev v občini in republiki. Imajo veliko zaslug, da ima ŠD Kokrica svoje prostor tudi v širšem slovenskem rekreativnem prostoru. Vaterpolo klub Triglav je začel delovati leta 1947 v okviru PK Triglav, samostojno pa kot klub v letu 1974. Klub je po rezultatih daleč najuspeš-nej.šj v Sloveniji in Jugoslaviji. Člansko moštvo si je kar štirikrat priborilo status prv61igaša. Tudi mladinsko moštvo je že več let nepremagljivo v Sloveniji in iz teh vrst prihajajo tudi državni reprezentantje. V zadnjih letih pa so uspešna tudi kadetska in pionirska moštva. Miloš Jocif je plaketo dobil za vsestransko aktivno delo na športnem področju, predvsem v smučanju in nogometu. Njegovo delo na športnem področju sega že v predvojna leta, med vojno pa je bil Miloš Jocif aktivni udeleženec v NOV. Po je takoj aktivno začel kot nogoggS pri Mladosti in bil aktiven tujSf smučanju. Po letu 1966 je postal ta ner in tehnični vodja pri NK Tngl*, j bil je aktiven sodnik nogomeu M alpskega smučanja. Vseskozi je ruA aktiven družbenopolitični delavec Franc Hvasti je bil kot tekmoval« pri kolesarskem klubu Sava. Kasne-je je kot kolesarski trener pri ZTKD Kranj začel s sistematičnim delo* na področju kolesarstva. Vzgojil je vrsto vrhunskih tekmovalcev m kot] zvezni kapetan z njimi dosege! a-redne športne uspehe, ki segajo v sam svetovni kolesarski vrh. Matjaž Miklavčič ima zaslug« n izjemne dosežke pri organi^ športno tekmovalne in rekreatrtie dejavnosti ter nemajhen delež pc. obnovi in izgradnji objektov zatelt-sno kulturo v KS Stražišče. Leti 1962 je postal tajnik ŠD Mladost is je še vedno aktiven član nogomet* ga odbora, predsednik društva is idejni pobudnik za izgradnjo trii steze, trim kabineta ter košarkarj skega in rokometnega igrišča. Že vr'] sto let vodi tečaj: Naučimo se p;av* ti.« Za osvojitev državnega, skega in drugih mednarodnih ru^ vov so značke Borisa Ručigaja preje j li: Ivo Čar man, Maks Jelene, Jeli j>. lovčan (smučarski teki), Bojan Ide-vič, Bojan Ropret, Marko Ca man, Janez Lampič, Kolesarski I Sava, Bruno Pirih, Gregor Q. (kolesarstvo), Janez Kramar, M Podržaj, Peter Tomazin (loko stvo), Sanja Hafner (strelstvol činska strelska zveza, Martin janc (smučarski skoki), Borut rV trič, Darjan Petrič, Andrej Mare* čič, Mateja Kosimik, Simon Šolar, Bojan Bešter, Aran Josič in Plaralii klub Triglav. D. Hun* Peti zimski turnir v malem nogometu V nedeljo finalni boj KRANJ — V dvorani na Planini bo v nedeljo zaključni del letošnjega že petega zimskega turnirja v malem nogometu. Za zanimivi turnir v tej zvrsti nogometa se je letos organizatorju ZTKO Kranj prijavilo kar devetinosem-deset moštev, ki so bila razdeljena v skupino A in B. V predtekmovanju ni prišlo v obeh skupinah do bistvenih presenečenj, saj so se v zaključni finalni del, ki bo to nedeljo, uvrstila "moštva, ki so bila v obeh skupinah papirnati favoriti. Tako so se v finalni del A skupine uvrstila moštva Tabor in Novi Pink Panter (oba iz Ljubljane), Železarna (Jesenice) in Sava (Stražišče), iz skupine B pa Pirniče, Kokrica, Sava in KIS 50 (Kranj). Spored — nedelja ob 17.45 tekma B skupine za tretje mesto, ob 18.30 tekma za tretje mesto A skupine, ob 19.15 tekma za prvo mesto skupine B in ob 20. uri tekma za prvo mesto skupine A. -dh jutri deveti soriški FIS slalom ŽELEZNIKI - Športno društvo Iskra-Zelezniki bo to soboto na Soriški planini že devetič priprarJo mednarodni FIS slalom za moške. Na Soriški planini so snežne m mere ugodne, proge so pnpravije-ne, tako da se obeta res vrhunska predstava. Organizacijski odbor je dobil zagotovilo, da se bodo tega .-. ga slaloma udeležili vsi naši nar boljši smučarji, udeležbo pa so potr dili tudi tuji slalomisti. ki nekaj \r\ ljajo v svetovnem alpskem smučanju. Torej se res obeta dobra m» narodna druščina. Prva vožnja bo na sporedu ak 10. uri, ob 12. uri bo start zakljuoae-ga obračuna in takoj po koncaai tekmi bo na cilju razglasitev leni-tatov. -dh Tečaja za jadralne pilote in športne padalce Lesce — Alpski letalski center la ce-Bled vpisuje do konca leta v$aka>I lovnik med 10. in 16. uro v pisanuTu* lišča v tečaj za jadralne pilote in a športne padalce. Prednost imajo oa>' dinka in mladinci, stari od 15 do 15 i tudi ostali kandidati pa ne str, starejši od 25 let. Tečaj bo potekali dveh delih. Od začetka januarja to< konca marca bodo ob petkih in sobotak i popoldne v osnovni šoli Lesce predava nja. Tečajniki, ki bodo uspešno opr»\r li zdravniški pregled in vse izp bodo udeležili praktičnega del.) \ predvidoma med šolskimi počitnice* Ker je letalski špofr povezan s prečeg I njimi izdatki, bodo morali kandidat a pripravnike del sredstev zaslužit:: & lom v delavnici na letališč^ . GLAS SVETUJE KAM NA ODDIH 13. STRAN GLAS ALPETOUR NOVO LETO, v Izoli, Puli, Medulinu ZIMA 83/84 — 7 dnevni aranžmaji ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« — ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 SREČANJE UPOKOJENCEV, marec 1984 POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAKLJUČENE SKUPINE! PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC na domačih in mednarodnih progah. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. 1M STE SE ŽE ODLOČILI, KJE BOSTE PREŽIVELI NAJDALJŠO NOČ V LETU? Če se še niste, vas vabimo, da jo preživite v PARK hotelu. Imamo še nekaj prostih mest v RESTAVRACIJI hotela, v plesni dvorani KAZINA in v nočni restavraciji TAVERNA. UGODNE CENE! Za veselo razpoloženje bosta poskrbela ansambla BISERI iz Zagreba in TRGOVCI. Prostor si lahko rezervirate osebno v hotelu ali po telefonu 77-945. Kolektiv Park hotela vam želi prijetno zabavo! NAJLEPŠE NOVOLETNO DARILO ZA OTROKE IN ODRASLE: DEDEK MRAZ VAS TUDI LET06 PRIČAKUJE V DVORANI TIVOLI s pravljičnim programom 90-članskega svetovno znanega ansambla PRAŠKE DRSALNE REVIJE Razkošni kostumi, živahna glasba, vrhunsko drsanje in olimpijski volčič na glasbo DZULI. Predstave: 28. 12. ob 17. uri 29. 12. ob 15.30 In 18.30 uri Cena vstopnic 200 din. Za zaključene skupine nad 20 oseb 10% popust, za večje skupine posebni pogoji. HFORMACIJE IN PREDPRODAJA VSTOPNIC: Potovalna agencija INEX PA Ljubljana, Titova 25, tel. 312-995, 327-947. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED U je čas, da se odločite in si rezervirate prostor za SILVESTROVANJE -naših hotelih. S pestro izbiro hrane in pijače vam je zagotovljeno dobro (tivtje. Zabavali pa vas bodo priznani ansambli in sicer: GRAND HOTEL TOPLICE, tel : 77-222 v restavraciji ansambel ŠOK v Bistroju ansambel BISTRO v restavraciji Golf Club, tel.: 78-180, trio ANTONA JUSTINA HOTEL JELOVICA, tel : 77-316 v restavraciji KRVAVŠKI KVINTET v Kavarni trio AKORD HOTEL KRIM, tel.: 77-418 v vseh prostorih hotela BLEJSKI KVINTET HOTEL LOVEC, tel.: 77-692 v restavraciji ansambel KARAVANKE Vsem našim gostom želimo prijetno silvestrovanje ter srečno '84. Hotel KAZINA Zg. Jezersko prireja SILVESTROVANJE Imamo še prostor v sobah in nekaj sedežev, v restavraciji. Igra ansambel TREND od 20. do 04 ure zjutraj. Rezervacije sprejemamo na tel.: 44-007. Srečno in veselo v leto 1984 Vabi kolektiv hotela ZIMA V PRIMOŠTENU NI ZIMA je naslov novega Kompasovega programa zimskega oddiha ob morju. Aranžmaji trajajo teden dni, lahko tudi dva tedna in več. Posebnost aranžmaja je poleg hotelov A kategorije in veliko objektov za rekreacijo in zabavo (bazen s kupolo, ki jo je mogoče ob sončnem vremenu tudi pozimi odpreti in z ogrevano morsko vodo, igrišča za tenis in druge športe) tudi Kompasov klub »Primošten 84« z vrsto ugodnosti, ki so vračunane v ceno aranžmaja. Za en teden stane na osebo 8.250 din, v ceno pa je vračunan polet do Splita in nazaj, avtobusni prevozi z in na letališče, polni penzioni, turistična taksa in vodstvo. Cena 14-dnevnega aranžmaja je 13.800 din. Otroci imajo posebne popuste. V vseh poslovalnicah je že na voljo natisnjen program. RENAULT Erwin Rausch Servis in prodajalna rezervnih delov in avtomobilske opreme 9170 FER-LACH — Borovlje, Kla-genfurter Strasse 40, tel.: 9943-4227-3745 aH 3746 Zeli vsem Gorenjcem in cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto in se priporoča tudi v naprej. AGROTEHNIKA GRUDA TOZD LOVEC, Kranj Dražgoška 2 vam nudi lovsko, ribiško in športno opremo. Smuči, smučarske palice, vezi, sanke in ostalo za lovski, ribiški in smučarski šport. KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ ČESTITA OB IZTEKU 'KOLEDARSKEGA LETA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI TUDI V PRIHODNJEM LETU TER V UPANJU,DA BOSTE ŠE V BODOČE SODELOVALI Z NAMI. V Kompasu Kranj vam nudimo med drugim: — prodajo in rezervacije vseh vrst prevoznih izkazov (letalskih, avtobusnih, ladijskih itd.) — razpisne izlete in letni oddih po programih — izlete, ekskurzije, strokovna potovanja za sindikalne in druge zaključne skupine, kakor tudi za posameznike po domovini in tujini — zimsko in letno rekreacijo (smučanje, letovanje itd.) — obiske sejmov, kongresov in simpozijev po domovini in tujini — organiziramo prevoze z raznimi prevoznimi sredstvi — nudimo vam storitve RENT-A-CAR — posredujemo vse turistične informacije in drugo. Vse navedene storitve opravljamo po najbolj ugodnih pogojih za posameznike in skupine. Za nabavo letalskih in drugih vozovnic, vstopnic in za prijavo ter organizacijo izletov se obračajte na našo poslovalnico v Kranju — Koroška cesta2 (Stara pošta) ali po telefonu: 064-28-472 in 28-473, TELEX št. 34663 YU KOM. SE PRIPOROČAMO KOMPAS KRANJ ALPETOUR KRANJ VABI NA NOVOLETNO PRAZNOVANJE 31.1.1983 SILVESTROVANJE v restavraciji, discu in ostalih prostorih v hotelu igrata ansambel »MODRINA« in »KAJŽARJI« V prijetno dekoriranih prostorih vam bodo pripravili izbrane novoletne menije in bogat srečolov 1.1.1984 NOVOLETNI PLES v restavraciji od 20. do 02. ure DISCO od 20. do 02. ure 2.1.1984 NOVOLETNI PLES v restavraciji od 20. do 02. ure DISCO od 20. do 02. ure 3.1.1984 DISCO od 20. do 02. ure Delovne kolektive in zaključene družbe vabimo na prednovoletna praznovanja v naših prostorih. REZERVACIJE: Tel. (064) 23-650 (recepcija) Kolektiv hotela CREINA GOSTILNA ČRNIVEC Turk Martin — Mira Če želite prijetno silvestrovati, vas vabimo v gostilno ČRNIVEC. Postreženi boste z dobro hrano in pijačo. Konzumacija znaša 100 din. Rezervacije po tel.:79-970. Istočasno želimo vsem prijateljem in znancem srečno novo leto. BI Reiseburo Ges.m.b.H. turistična agencija A-9020 K LAGENFU RT/CELOVEC, Paulitschgasse 7 s (04222) 51 26 80, 51 28 25, telex: 042-2787 istit Najboljši naslov za organizacijo vašega zimskega oddiha v Avstriji. L V prodajalnah Loterije Slovenije lahko kupite srečko novoletne loterije. Lahko ste prav vi dobitnik ene izmed 21 premij in 251.399 ostalih dobitkov v skupni vrednosti 6 STARIH MILIJARD fcpfifož tnifx i a«.»••"/ ...*.*»• cr. ,,• • ? 8 9 ' :r Bi ' . I O LAS 14 STRAN NOVOLETNE ČESTITKE PETEK, 23. DECEMBRA Staro jedro radovljiškega mesta je postalo v zadnjih letih zelo privlačno. Marsikateri obiskovalec pravi, da je stara Radovljica danes najlepše starodavno mesto na Gorenjskem. Linhartov trg je res lepo urejen in prenovljen. Zasluga gre temeljiti prenovi starega mestnega jedra, za kar so se odločili pred leti in tudi izpeljali. Prenova ni obsegala le obnove in polepšanja poslopij, temveč tudi poživitev življenjskega utripa starega mesta. Že poprej je bilo na Linhartovem trgu živahno, danes je še bolj. Poleg daleč naokrog poznane gostilne Lectar danes lahko stopite v Čebelico, Linhartov hram ali k Avguštinu. Starodavno mesto je seveda primerno tudi za najrazličnejše obrtne delavnice. Na Lin. hartovem trgu tako lahko najdete urarja, optika, zlatarja, strojarja izdelovalca okvirjev za slike in gobeline, cvetličarno, kozmetični in frizerski salon, servis za električne aparate, taksi službo, bančno poslovalnico. Skratka kup delavnih in lokalov, kamor često prihajajo ne le Radovljičani temveč tudi ljudje od drugod. Stara Radovljica zato ni le lepa temveč tudi živahna. Na Linhartovem trgu ima svojo pisarno tudi radovljiško obrtno združenje, kar skoraj simbolično govori o povezanosti in dobrih odnosih med obrtniki Linhartovega trga. Predstavljamo se obrtniki Linhartovega trga v Radovljici in vam želimo Srečno novo leto 1984 Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg 16 V prijetnem lokalu boste sigurno lepo postreženi. Naj vam naštejemo nekaj naših specialitet: kava čebelica, prune čebelica, šabesa čebelica in medica čebelica, za prigrizek pa krostino ali toast. STROJARSTVO Mali Slavko Linhartov trg 25 Strojimo vse vrste kož divjačine. Stalno imamo na zalogi irhovino. Oglasite se! URARSTVO Mandelj Kazimir Linhartov trg 6 Popravljamo vse vrste ur OPTIK M Cvenk Jaka Linhartov trg 12 Poleg popravila očal, vam. nudimo veliko izbiro okvirjev m stekel. Izdelujemo očala na recept ali brez njega. Vse usluge vam izvršimo hitro in kvalitetno. Gostilna LECTAR Linhartov trg 2 Letnica nad vrati 1822 predstavlja začetek obratovanja gostilne. Prva ponudba so bili lectovi kruhki, v nadaljevanju gostinske dejavnosti pa naj omenimo poznani lectarjev golaž. Tudi danes se vsi zaposleni trudimo, da bi zadovoljili okusu še tako zahtevnega gosta. Za dodatno ponudbo pa se v letnih mesecih lahko posladkate z veliko izbiro sladoleda! UOKVIRJANJE SLIK IN GOBELINOV Vladimir Križnar Linhartov trg 23 V lokalu imamo veliko izbiro okvirjev. Vse slike, gobeline itd., vam uokvirimo hitro in kvalitetno! LINHARTOV HRAM Pristavec Marko Linhartov trg 26 Če bi se radi okrepčali v 400 let starem ambientu, se oglasite v našem hramu. Poleg vseh vrst pijače toast in pizzo! vam nudimo tudi TAXI Valter Šinkovec Linhartov trg 15 telefon 064 75-236 TAXI Joahim Božjak Linhartov trg 15 telefon 064 75-236 ELEKTROSERVIS Šuštar Jože Linhartov trg 20 Popravljamo male gospodinjske in grelne aparate, bojlerje ter regulacijske naprave. Montiramo, popravljamo in obnavljamo elektro instalacije in svetlobna telesa. Izdelujemo vseh vrst elektro instalacij. KOZMETIČNI SALON Marjeta Kordež-Bučar Linhartov trg 24 Vsaka sodobna ženska želi biti negovana. Če imate tudi vi iste želje, se oglasite pri nas, kjer vam nudimo nego z najsodobnejšimi metodami in preparati! ZLATARSTVO Meglic Stanislav Linhartov trg 5 Izdelujemo in popravljamo vse vrste zlatega nakita. Stalno imamo na zalogi izdelke iz zlata po najnovejši modi! GOSTILNA AVGUŠTIN Angelca Šinkovec Linhartov trg 15 Če radi kaj dobrega pojeste in popijete, potem obiščite našo gostilno in ne bo vam žal! CVETLIČARNA Kos Gabrijel Linhartov trg 17 Nudimo vam vedno sveže rezano cvetje, ter cvetje v lončkih. FRIZERSKI MOŠKI SALON Sead Srečo Linhartov trg 9 Če bi imeli radi lepo pričesko ali bili lepo obriti potem se oglasite v našem lokalu. Z našimi storitvami boste sigurno zadovoljni. Obrtno združenje Radovljica, Linhartov trg 27 združuje 554 obrtnikov radovljiške občine, ki imajo zaposlen* 550 delavcev. Od tega je 72 gostincev in 85 avtoprevoznikov ostali pa se ukvarjajo s proizvodnjo in storitveno obrt|o. Združenje pospešuje obrtne, gostinske, avtoprevozniške r druge gospodarske dejavnosti, posreduje informacije, ki ;am-majo obrtnike,in se zavzema za družbeno ovrednotenje SMfr stojnega dela. Beograjska banka, temeljna banka Ljubljana, s poslovnimi enotami: v Žalcu, v Titogradu, v Novem mestu, v Litiji, v Krškem in v Kranju, beogradska banka Z AGENCIJO NA LINHARTOVEM TRGU V RADOVLJICI, posluje v prostorih obrtnega združenja, kjer vam nudi kompletni bančni servis, tako za obrtnike, kot za vse ostale občane! * ■ ' * KTEK, 23. DECEMBRA 1983 NOVOLETNE ČESTITKE .15. STRAN GLAS IZ LESA IZDELUJEMO ŠTEVILNE IZDELKE IN GA UPORABLJAMO V RAZNE NAMENE Gozdovi so trajni vir lesne surovine. V davnini so uporabljali les le za kurjavo in gradnjo, danes pa ga predelujemo, oblikujemo, plemenitimo. Gozdarji v našem Združenem gozdnem in lesnem gospodarstvu »GLG« gospodarijo s 100.000 ha gozdnih površin in porabnikom letno zagotovijo ca. 300.000 m3 lesa. Lesna industrija v »GLG« ga predela v gradbene in stavbne elemente in izdelke, pohištvo, hiše, celulozo, papir in drugo. Gozdovi so v večini porasli z iglavci. Svetovno priznana in poznana je kvaliteta lesa naše smreke. Lesna predelava to s pridom izkorišča, predvsem za proizvodnjo lesenega pohištva, ki daje v prostoru toplino m domačnost. YUGOSLAV SKI POOL NORDIC GLAS 16. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE PETEK, 23. DECEMBRA J9M I KUNSTELJ- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1984 in se še nadalje priporoča ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19841 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1984 in se priporočamo. Frizerski in pedikerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu) Cenjenim strankam in občanom želimo srečno novo leto 1984 4> Modno ČEVLJARSTVO Kranj, Partizanska 5 želi cenjenim strankam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1984 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve ter obutve za kolesarje. V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Robnik Franc, urar Kranj, Tavčarjeva 7 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1984 ARVAJ Ivica GOSTILNA pri mostu KRANJ, Kajuhova 2 ARVAJ Anton, mesarija KRANJ, Britof 25, tel.:24-796 Cenjenim gostom, strankam in delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1984 J Srečno in uspešno novo leto VAM ŽELI TRGOVINA RESTAVRACIJA IN ČRPALKA MALLE v BRODEH NA KOROŠKEM m Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1984 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna-inštalater-ska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORI-TEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA Odkupujem staro zlato po najvišji ceni. Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto 1984 in se priporoča Cenjenim gostom z Gorenjske se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v bodoče! 9170rmACH, BOROVLJE SPOCK XX HAUPTPLATZ13 JOHN** tel. 9943-4227-3249 želi vsem Gorenjcem in cenjenim kupcem srečno in uspešno novo leto 1984 NOVO V NAŠI PONUDBI. DESKE ZA OBLAGANJE STEN IN STROPOV PO UGODNI CENI TRGOVINA mM HANS NAPOTNIG Borovlje tel. 9943-4227-2292 L ŽELI VSEM GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM / SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO S4 in se še naprej priporoča za obisk. fi. i. II m" M, 23. DECEMBRA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN GLA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA TOZD DELIKATESA KRANJ v prodajalnah TOZD DELIKATESA — Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11 — Delikatesa Tržič, Trg svobode 20 — Naklo v Naklem — Na vasi, Šenčur — Dom, Srednja vas — Krvavec, Cerklje — Hrib Preddvor — Kočna Jezersko — Klemenček, Duplje vam nudimo za praznike pestro izbiro delikatesnih izdelkov, darilnih zavitkov, pijač in ostalega blaga. Hkrati obveščamo, da nudimo razne specialitete iz naših kuhinj v Delikatesi Kranj in Tržič: cene piščance, razne pečenje, tatarski biftek, ribji tile, razne solate. spravljamo tudi jedi po posebnem naročilu. Priporočamo se za nakup. KUPCEM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO 84 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj /. n. sol. o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1 TOZD KOMUNALA b. o. objavlja prosta dola in naloge: OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH POSLOV - 1 delavec Pogoj: visoka ali višja izobrazba gradbeno ali komunalno smeri in najmanj tri OZ. pet let delovnih izkušenj. Dopolnilna znanja — strokovni izpit. Poskusno delo tri mesece. DS SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge: ČIŠČENJE SOB V SAMSKEM DOMU - 1 delavka Pogoj: končana ali nepopolna osnovna šola, poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati za zgoraj navedena dela naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD komunala, oziroma DS SS, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. IS Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Obvestilo graditeljem: Pravočasno si preskrbite ves potreben gradbeni material za zidanje od temelja do strehe. Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike h telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti, todajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče. Pevska 18. tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! J DO DOM PLAN KRANJ JI A 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge organizacija POSLOVANJA ALI AOP h uspešno opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati Meg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: f da imajo poklic dipl. ing. organizacije dela oziroma dipl. ekonomist — računalniška smer, 2 leti delovnih izkušenj na področju organizacije dela ali ~ da imajo poklic ing. organizacije dela oziroma ekonomist — računalniška smer, 1 leto delovnih izkušenj na področju AOP. Zaieljeno je, da imajo kandidati opravljene ustrezne tečaje za de- p na aop. Mo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in lelno prerazporejenim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati tfljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. v«i kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v roku IIdni po opravljeni izbiri. — egp embalažno grafično podjetje, p. o. Škofja loka Kidričeva 82 Komisija za delovna razmerja razisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE SLUŽB SKUPNEGA POMENA (reelekcija) Razpisni pogoji: Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati ■ naslednje pogoje: . ..oka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri 5 let ustreznih delovnih izkušenj - družbenopolitične in moralne vrline P P°goji. določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v roku'15 dni po objavi na naslov: EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Službe skupnega pomena ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 82 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo De-fevski svet izbral ustreznega kandidata. NAJPRIMERNEJŠA DARILA ZA DEDKA MRAZA %uicruA, KRANJ 35 LET na oddelkih veleblagovnice Globus, trgovske DO KOKRA KRANJ z izpopolnjeno izbiro: smučarske opreme in oblačil pletenin,, perila konfekcije igrač kozmetike izdelkov domače obrti izdelkov iz zlata VELEBLAGOVNICA KRANJ energetika Ijubljana DO ENERGETIKA LJUBLJANA TOZD butan plin Kranj obvešča krajane občine Kranj, da je v obvestilu Glasa Gorenjske z dne 20. 12. 1983 prišlo do napake v tekstu za razdeljevanje evidenčnih kartonov in sicer: Evidenčni kartoni se ne delijo na krajevnih skupnostih, temveč v Plinarni Kranj po sporedu, kot je bil objavljen. Prosimo za razumevanje! Kuponi se delijo od 7. do 19. ure vsak dan, razen sobote od 7. do 13. ure. srednja šola za gostinstvo in turizem bled razpisuje prosta dela in naloge učitelja za angleški in slovenski jezik Razpis velja za določen čas od 3. 2. 1984 dalje, (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Prijave pošljite do 10.1. 1984 na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32. RAZDELJEVANJE BONOV ZA TEKOČA GORIVA IZVRŠNI SVET SO KRANJ bo organiziral razdeljevanje bonov za tekoča goriva za obdobje januar—marec 1984, v torek, dne 27. 12.1983 in v sredo, dne 28. 12. 1983 od 9. do 18. ure na istih mestih, kot se je razdeljevalo za pretekla obdobja in sicer za: — osebne avtomobile in kombinirana vozila, — evidentirane traktorje, — motorna kolesa, — kolesa s pomožnim motorjem Lastnikom tovornih motornih vozil in občanom, ki so opravičeni do dodatnih količin goriva, bomo razdeljevali bone na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE, Trg revolucije 1, soba 177/11. Zamudniki bodo lahko prejeli bone na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE SAMO OB SREDAH, v času od 8. do 17.30 ure. IS SO KRANJ OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH OBČINE ŠKOFJA LOKA vabi vse otroke od 1. do 10. leta starosti, da se udeležijo predstave DEDKA MRAZA, ki bo v četrtek, 29. 12. 1983 ob 16. uri v gledališču na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Vabljei^ so vsi otroci obrtnikov in delavcev zaposlenih pri obrtnikih* * t, % ALPETOUR DO Gostinstvo Škofja Loka TOZD Hoteli Vse, ki ste dinamični, družabni, polni idej za popestritev dogajanj na snegu in ob prijetnih zimskih večerih, imate organizacijske ter animatorske sposobnosti, če tudi tekoče ne govorite tujega jezika (nemškega ali angleškega) VABIMO K SODELOVANJU V NAŠIH HOTELSKIH OBJEKTIH V BOHINJU, NA VOGLU, NA POKLJUKI, IN NA KRVAVCU Brezplačna uporaba naših storitev in primerna nagrada, ki jo s svojim sposobnim delom lahko učinkovite zvišate, sta vam zagotovljena. Svojo odločitev, podkrepljeno z nekaj idejami, ki so se vam ob branju povabila za sodelovanje porodile, sporočite na naslov: SOZD Alpe-tour, DO Gostinstvo, 64220 škofja Loka, Titov trg 4b, ali po telefonu 61-961 int. 28. Rok za odločitev je 28.12.1983. G LAS 18. STRAN MALI OGLASI. OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 23. DECEMBRA 1! MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam KAVČ in dva FOTEIJA ter otroško ZIBKO, OMARICO za čevlje in električni prenosni RADIATOR. Edo Okič, Likozarjeva 27, Kranj — Planina II. 12946 Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 13156 Prodam malo rabljene klavirske HARMONIKE »Veltmeister«. 64 in 80 basov ter polaroid SX 70 in avtomatsko FOTO KAMERO. Tele fon064/60-660 13098 Prodam KUNCE za rejo ali za zakol. C. 26. julija 48, Naklo, tel. 47-696 13256 Prodam velik FILODENDRON -MONSTERO. Žabnica 68 13257 Prodam kukident PRAH in PASTO za pričvrstitev tretjih zob. Telefon 28-249 13258 Prodam trajnožarečo PEČ kiippers-busch in termoakumulacijsko PEČ 3kW. Omejc, Huje — C. Talcev 18, Kranj 13259 Prodam en teden staro TELIČKO. Visoko 66, Šenčur, tel. 43-181 13260 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, lepe, stare 7 tednov, ugodno prodam. Markun, Britof 74 13261 Prodam PEČ »Goran« na trda goriva. Anton Papež, Kranj — Stražišče, Bič-kova 8/A 13262 Prodam CVIČEK. Kranj, Jezerska c. 8, tel. 26-466 13263 Prodam PRALNI STROJ »Gorenje« BIO 613, za 7.000 din, potreben popravila. Telefon 28-412 13264 Prodam 210-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Kranj, Zasavska c. 58/A 13265 Prodam PAPIGE standard. Lovro Blažič, C. v Vintgar 4, Bled 13266 Prodam TELIČKO in BIKCA simen-talca, stara 4 tedne in 5 tednov. Zg. Bitnje 23 13267 Ugodno prodam star KAVČ in PLANINSKE ČEVLJE št. 35. Možen ogled vsak dan od 13. do 17. ure. Staroverski, Kropa 3/A 13268 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. vas 36, Šenčur. 13269 Prodam 35-litrski AKVARIJ. Telefon 23-239 popoldan 13270 Prodam nov TRAKTOR »Štore« 502 (fiat), ELEKTROMOTOR 12 KM (zvezda trikot), ELEKTROMOTOR 8 KM 4 GUME dunlop 14x205, nove, KOBILO, staro 3 leta, težko 500 kg in vso OPREMO ter lažji GUMI VOZ. Rudolf Bohinc, Lesce, Alpska 41, Gorenjska 13271 Prodam globok, rdeč žametni OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel 25-409 ' 13272 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Britof 315, Kranj 13273 Prodam dve KRAVI črnobeli, ena breja 9 mesecev, druga s teletom Vo-glje 49 13274 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zbilje 37, Medvode 13275 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 43, Cerklje 13276 Poceni prodam dve HARMONIKI diatonično in klavirsko, 120 basov, 11 registrov in navadno KITARO, zelo ugodno. Naslov v oglasnem oddelku. 13277 Novo vgrajeno POMIVALNO KORITO, dolžine 80 cm, prodam. Telefon 28-641 13278 Prodam 170-litrski HLADILNIK »Gorenje«. Vončina, Kranj, Partizanska 25 13279 Prodam LAK za ladijski pod — parket, za 30 m'. Telefon 70-013 13280 Prodam več uokvirjenih GOBELINOV, razne velikosti. Naslov v oglasnem oddelku. 13281 i Prodam omarico za ŠIVALNI STROJ bagat. Telefon 22-437 13282 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 6 kW, 90.000 din, nova VRATNA KRILA leva, 70, 1.200 din, nov plinski BOJLER »regent«, 9.000 din, PRALNI STROJ EI Niš', 90.000 din in PEČ na olje. Telefon 25-813 13283 Prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR »Gorenje«. Rajko .Mrak, Šenčur, Mlakarjeva 17 13284 Prodam ročni APARAT za točkovno VARENJE, cena 20.000 din in KINOPROJEKTOR meos duo, super 8 mm. Staretova 32, Kranj — Čirče 13285 Prodam DESKE za obijanje (pob-jon). Kveder, Visoko 2/A, Šenčur 13286 > Prodam 20Q m PPR KABLA 3x2,5. Telefon 79-764 13287 Prodam več PUJSKOV^ težkih približno 25 kg. Berložnik, Za Žago 20, Bled 13288 Prodam MLADIČE RIB živorodk. Igor Šajn, Gubčeva 3, Kranj, tel. 26-743 13289 Ugodno prodam stereo GRAMOFON in novo 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Žepič, Zlato polje 12/A, Kranj 13290 Prodam dvodelno POMIVALNO KORITO, nerjaveče, brez omarice. Janez Meglic, Begunjska 56, Tržič, tel. 50-820 13291 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, za 1 SM. Kranj, Veljka Vlahovita 3, stanovanje 6, po 15. uri. 13292 Prodam KONJA, haflingerja, vajenega vseh kmečkih in gozdarskih del. Smokuč 40, Žirovnica _ 13293 Prodam mlade KUŽKE, stare 2 meseca. Zorič, Valjavčeva 4, Kranj 13294 Prodam mlado KRAVO simcntalko s teletom. Praše 22, Mavčiče 13295 Prodam OVCO. Telefon 77-028 - Zasip, Pod Hribom 8, Bled 13296 Nove ROTRINGE 0.2, 0.3. 0,4 in 0.8 s priborom, prodam za 4.000 din. Ce^el-nica 43, Naklo 13297 Prodam KRAVO, ki je enkrat teh-ti-la, brejo 5 mesecev. Luže 21. Šenčur 13298 PEČ za centralno stadler, 40.000 kcal, novo, prodam. Janez Mrak, Goričane 46, Medvode 13299 Prodam plemensko KOBILO, staro 6 let. Janez Jazbec, Sebenje 52, Križe 13300 OVCO — plemensko, prodam. Stra-hinj 2, Naklo 13301 Prodam JOGI POSTEIJO 2 x 2 m. Šemrl, Gregorčičeva 32, Bled 13302 Prodam TELIČKA, starega 6 tednov. Informacije po tel. 75-716 13303 Prodam 14,18 g 14 karatnega ZLATA v palici, otroško KOLO, italijanski GO-RILEC na olje za sobni kamin in plinsko PEČ iskra, vse dobro ohrnajeno. Informacije po tel. 061-612-300 popoldan 13304 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ, 2 kW električni RADIATOR, PEČ na olje EMO 4 in FOTOKAMERO ko-dak z izdelavo slike v minuti. Jana Božiček, Zg. Gorje 13 13305 - Prodam barvni TV-GRAETS (52 cm), star 3 leta. Jani Cerar, Kopališka 4, Radovljica, tel. : 75-218 13474 Prodam PRAŠIČA za zakol, od 120 do 150 kg. Slavko Mur, Podgora 15, Gorenja vas nad Škof jo Loko 13360 Prodam MI.ADICE — nemške ovčarje, stare 8 tednov. Alič, Trata 15, Škofja Loka 13361 Prodam ŽAGO venecianko za razrez hlodovine. Telefon 064-62-920 zvečer ■ 13362 Prodam mlado KRAVO za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 13363 Prodam HLADILNIK »Zanussi -Končar«, s 50-litrskim zamrzovalnikom. Telefon 064/62-609 13364 Prodam diatonično HARMONIKO. Telefon 064-62-418 13365 Ugodno prodam FLOBERT. Grenc 16, Škofja Loka 13366 Prodam novo POMIVALNO MIZO in dve zidni OMARICI. Kržišnik, Pungart 5, Škofja Loka 13367 Prodam dva PRAŠIČA, krmljena z domačo krmo. Viktor Trdina, Martin j vrh 22, Železniki 13368 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 42, Staretova 33, Kranj PRAŠIČE za zakol, po 190 din za kg, prodam. Sprejemam naročila; kupim nad 7 mesecev brejo KRAVO. Fujan, Hraše 5, Smlednik ' 13370 Prodam 8 mesecev brejo TELICO križanko. Velesovo 6, Cerklje 13371 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšenična polica 7, Cerklje 13372 Prodam TELICO, primerno za zakol ali zamenjam za KRAVO, in 7 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 13373 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in polovico mlade KRAVE ali menjam za mlado plemensko. Zalog 17, Cerklje 13374 Prodam tri KRAVE ali menjam za tri BIKCE. Dvorje 56 Cerklje 13375 Prodam dva PRAŠIČA. Velesovo 25, Cerklje 13376 Prodam 200 kg težkega BIKCA. Ambrož 1, Cerklje 13377 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Lahovče 12, Cerklje 13378 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Lahovče 41, Cerklje 13379 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in 6 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 60, Cerklje 13380 Prodam izravnalno MASO, LEPILO in LAK za parket. Cerklje 73 13381 Prodam bukova DRVA v »klaftrah«. Ambrož 9, Cerklje 13382 Prodam dva mesnata PRAŠIČA, težka okoli 180 kg. Češnjevek 9, Cerklje 13383 Prodam 3 BECKE (koštrune). Cerklje 128 (pri črpalki) 13384 Prodam 3 mesece staro TELIČKO. Sp. Brnik 14, Cerklje 13385 Prodam dobro KRAVO, ki bo januarja četrtič teletila ali BIKCA, starega 1 leto. Likozar, Cerklje 44 13386 Nov vzidljiv namizni ŠTEDILNIK, nerjaveč, vratca za kmečko PEČ, prodam. Hraše 5, Smlednik 13387 Prodam TRAKTOR »Fendt« 34 KM. Telefon 25-787 13388 Prodam trodelna rabljena OKNA. Franc Zevnik, Kranj, Ljubljanska c. 38 13389 Oddam mlado SIAMSKO MAČKO. Kličite po tel. 24-341 13390 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 8, Mavčiče 13391 Prodam polovico mlade KRAVE. Pi-panova 40, Sončur 13392 Prodam PRAŠIČA za zakol in suhe BUTARE. Velesovo 12, Cerklje 13393 Prodam KRAVO z drugim teletom ali brez. Jože Svoljšak, Zbilje 43 13394 Prodam trajnožarečo PEČ, novo. Ogled popoldan. Luže 59, Šenčur 13395 Prodam SNEŽNI PLUG »Riko« za traktor »Belarus« ali tovorni avto. Vu-čan, Velesovo 56, Kranj 13396 Prodam PRAŠIČA za zakol, celega ali polovico. Sp. Brnik 37 . 13397 Prodam 4 tedne starega TELETA si-mentalea ter jalovo TELICO ali zamenjam za KRAVO. Vopovlje 7, Cerklje 13398 Prodam 300 kg težkega BIKCA. Britof 85, Kranj 13399 Prodam PLAŠČ in ZRAČNICO »Ba-rum« za motorno kolo, dimenzije 3,50 x 16. Telefon 27-935 13400 Prodam PRAŠIČA za,zakol, težkega -150 k^ in LATE /.a strešno kritino 5x4 in 5 x 2,5 cm. Lahovče 14, Cerklje 1 3401 Prodam PRAŠIČKE. Stare, Tatinec 6, Preddvor 13402 Porenta Franc, radijskih in popravilo aparatov TV Obveščam, da bom 30. 12. 1983 zaprl delavnico za popravila radio in TV aparatov v Tržiču, Trg svobode 10 in jo preselil na Breg ob Savi 75, pri Mavčičah, te.: 40-146. Priporočam se za popravila in vam želim srečno novo leto 1984. Kupim rabljen barvni TEL Kastrat, Kranj, Jaka Platiša 1 KVIZOR. 13435 VOZILA obnovi j Prodam ZASTAVO 750 z za 4,3 SM. Telefon 13454 delih Ugodno prodam generalno popravljen PRALNI STROJ »Rade Končar«. Pene, Mošnje 45 13475 Prodam več SANK. Praprotna polica 29, Cerklje 13403 VIDEO RECORDER philips 1502, malo rabljen, prodam. Pire, Hrastje 81 13212 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR znamke »VVeltibliek«, star 3 leta. Ogled v soboto in nedeljo. Saferovič, Sr. Bitnje 76, Žabnica 13404 SMUČI »Elan« RC 05, rabljene eno sezono, dolžine 200 cm, ugodno prodam. Telefon 064/24-369 13405 Prodam KRAVO za zakol ali menjam za plemensko. Virmaše 42, Škofja Loka 13406 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR. Pantelič, Vrečkova 11, Kranj Prodam PRAŠIČA za zakol. Glinje 13, Cerklje 13408 Prodam PRAŠIČE za zakol. Krt, Kurirska 7, Kranj — Primskovo, tel. 26-774 13409 Prodam SEDEŽNO GARNITURO na »L«, raztegljivo, oranžno-rjav karo. Telefon 26-569 13410 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 113, te. 49-024 , 13411 Prodam prenosni kombiniran KASETOFON, RADIO in TELEVIZOR (vse skupaj) ter globok in športni VOZIČEK. Dimčo Malčov, Veljka Vlahovi ča 8, Kranj Prodam' PRAŠIČA za zakol vo 7, Kranj Prodam ZIBKO, KALKULATOR sharp EL-530, 3 termostatske VENTILE, spodnje kotne ventile hertz, CBS zvočnik 150 W 8 ohraov, alarmno napravo za avto. Telefon 22-007 13414 Prodam dva meseca stare rjave JARKICE hisex, cena 200 din ter manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 13415 Mladega OVNA, prodam za rejo ali za zakol. Trstenik 5, Golnik 13416 Prodam PRAŠIČE za zakol. Voklo 12 13417 Prodam 200-Iitrski AKVARIJ (komplet). Telefon 22-607 13418 KOTNO BRUSILKO, 1800 W, malo rabljeno (12.000), prodam. Vidic, Lesce, Blejska 3, tel. 74-236 13419 Prodam črnobel TELEVIZOR EI Niš. Naslov v oglasnem oddelku. 13^"' Ugodno prodam 2 kW AGREGAT menični. Informacije popoldan po tel. 69-027 Peternelj 13421 Ugodno prodam bele KUHINJSKE ELEMENTE, omarico za pomivalno korito, dvodelno garderobno omaro. OMARO za v dnevno nim motorjem, 74-053 ŠPORTNO ŠKODO, po delih prodam. Dolenja vas 21, Selca nad Škof jo Loko 13049 Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, cena 7,5 SM. Miran Štern, Šmidova 13, Čirče — Kranj 13020 Kupim MOTOR ZA CITROEN GS, letnik 1972. Naslov v oglasnem oddelku. 13053 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno. Rot, Kranj, Vrečkova 9, tel. 27-015 13229 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981. Naslov v oglasnem oddelku. 13233 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči (feltnami), za 6.000 din in ukrojeno »CERADO« iz gumiranega platna za 7.000 din za Z-101. Telefon 22-365 v popoldanskem času 13309 VVARTBURG 353 limuzina, letniR 1973, dobro ohranjen, prodam. Jane Mladenov, Potoče 27, Preddvor 13310 . Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do decembra 1984 in GOLF diesel. Preddvor 140, tel. 45-140 13311 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 10. 1984. Marjan Čes-nik, Praprotna polica 28, Cerklje 13312 Prodam MOTOR za Z-750, cena po dogovoru. Nasovče 14, Komenda 13313 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Mojca Gorjanc, Sušnikova 9, Šenčur 1v r - Odkupujemo borov žagan les vseh dimenzij v večjil količinah. Informacije 8. do 12. ure v Tržiču t* (064) 50-440 int. 214-209 V_---. Ugodno prodam zelo dobro ohra no Zastavo 101-Super letnik 1978 ] zar, Cesta talcev 7 b, Jesenice 83-359 \ Fiat 126, letnik 1979 in dve ZIM GUMI 155x13, prodam. Sp. Brnik*] tel. 42-258, Cerklje Prodam 4 PLATIŠČA za (seiroeco) passat. Telefon 45-160 z\efw 13441 i Ugodno prodam VOLKS\VAf,rv 1500 L, letnik 1966. Ogled vsako" poldne. Miro Šebrek, Gorice 21,Gob* 13442 m. iv I 13443 < 13412 Struže-13413 13314 Prodam tovorni avto ZASTAVA ki-per, nosilnost 4 tone. Telefon 43-162 popoldan 13315 ZASTAVO 101 confort, letnik 1982, prodam. Pavlovič, Oldhamska 1, Kranj 13316 Prodam dve ZIMSKI GUMI 155 x 14. Praproše 1, Podnart 13317 ZIMSKE GUME 165 SR 13M + S, dva kompleta, prevoženih 3.000 km, prodam. Stanjko, Kranj, Gorenjskega, odreda 14, tel. 27-813 13318 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, cena 6,5 SM. Vasilič, Planina 2 13319 Prodam R-4, letnik 1977 in dobro ohranjeno staro STRUŽNICO, stružna dolžina 1,2 m. Britof 165 13320 Prodam LADO 1600, letnik 1971 lefon 23-058 Prodam LADO 1600, letnik 1980 biv ko PRIKOLICO - camp, 360-Htrsko i HLADILNO SKRINJO ter barvni TE-I LEVIZOR lowe. Zupan Informacij iJ tel.41-087 'um Prodam ZASTAVO 750, letnik iS Bavdkova 2, Stražišče pri Kranju Prodam PRIKOLICO za osebni »tj nosilnost 600 kg. Informacije po 24-917 n Prodam ŠKODO v voznem sta možnost tudi na kredit. Zg. Brnik Cerklje Prodam VVARTBURG, letnik Jfj registriran do maja 1984, cena po ( voru. Marjan Benedik, Šiškovo r.a 18, Stražišče Prodam ŠKODO 105 L. letnik \»\ Hribernik, Begunjska 7, Kranj DIANO, letnik 1980, ugodno prakjj Anico Lampreht, Dolenja Dobrav« 25] Gorenja vas :.\ 4 PLATIŠČA in VLEČNO KLJVKO za R-12, prodam. Brane Kersnik. R;> no 64, Bled Ugodno prodam ZASTAVO ;,\ <.:7. rejši letnik. Edi Stres. Župančičev«2/ A, Bled R-4 TLS, letnik 1979. ga: ugodno prodam. Medvode, Zg. Pirrač«] 39/B, tel. 064-40-096 v delavnikih dopoM dan. 134$} 13420 iz- sobo, dolžine 2,76 m, MIZICO za v dnevno sobo in dobro ohranjen KAVČ. Ogled od 18. do 20. ure. Ida Vuk, Deteljica 1, Bistrica — Tržič Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Trboje 31, Kranj 13423 Prodam dve TELETI in KRAVO po teletu. Martin Brence, Gorenja vas 14 nad Šk. Loko ' 13424 Prodam ročne namizne ŠKARJE za rezanje pločevine in žice. Slavko Ki-movec, Repnje 53, Vodice 13425 Prodam 14,39 g ZLATA za zobe. Informacije po tel. 064-21-820 po 12. uri 13426 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto 160 x 105 x 30 cm. Telefon 61-218 13427 PPR KABEL 3x1,5 in 3x2,5, prodam. Informacije po tel. 064-27-393 13428 Prodam TRAKTOR 2511 »Zetor«, 26 KM in KOSILNICO »Alpina«. Ko-mac. Križe 74 13429 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, star eno leto, dobro ohranjen. Valja-vec, Lesce, Koroška 12 13430 Poceni prodam PRALNI STROJ »Gorenje«, star 3 leta; motor in menjalnik za Z-750, vse brezhibno ter 2 kg 35 % CINA. Telefon 79-584 13431 Poceni prodam OMARO in MIZO s stoli za v dnevno sobo. Informacije po tel.21-204 13432 Prodam 7 let starega KONJA, težkega 600 kg. Zgoša 5/A, Begunje 13433 KUPIM_ Kupim SILOREZNICO z visokim ali nizkim koritom. Levstik, telefon 061/782-014 13222 Kupim dve PNEVMATIKI trayal 165 x 13, letne. Ponudbe pod: Pnevmatika 13306 Kupim 200 do 300 kosov STREŠNE OPEKE »Novoteks« (špricane). Jože Šter, Zg. Brnik 29. Cerklje 13307 Kupim enoosno tritonsko kiper traktorsko PRIKOLICO. Pismene ponudbe na naslov: Arif Ka/.ič, Tončka Dežma na 10, Kranj 13308 Kupim manjši TRAKTOR pasqali 18 KM. Ponudbe s ceno pošljite na: Černilee, Loka 11. Tržič 13434 Podam AMI 8, letnik 1973, registriran do marca 1984. Petrovič, Tenetiše 59 13321 Prodam VOLKSWAGEN - GOLF, letnik 1982. Anton Prešeren, Gorica 17, Radovljica 13322 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG, letnik 1981. Dacar, Predoslje l/A 13323 Prodam VW, letnik 1975, registriran do novembra 1984. Sitar, Predoslje 184 13324 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979 — december, 42.000, garažirano. Jeras, Podreča 44, Mavčiče 13325 Prodam 125-P, letnik junij 1978, 41.000 km, dobro ohranjen in ponovno izoliran proti rjavenju. Cerklje 25 13326 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, karoserija obnovljena. Telefon 27-335 13327 Prodam FIAT 127, sport, letnik 1974. Česnik, Krnica 11, Zg. Gorje 13328 Prodam VW, letnik 1965, celega ali po delih. Ivan Bratuša, Nova vas 35, Radovljica 13330 Prodam ZASTAVO 101 GTL - 55, letnik 1983. Damjanovič, Janeza Puharja 8, Planina — Kranj 13331 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 ter dele za AUDI 60. Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka 13332 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Gomboc, Dražgoše 12, Železniki 13333 Prodam GOLF GL, star dve leti, 22.000 km. Hren, Predmost 30, Poljane nad Škof jo Loko, tel. 064-68-340 13334 Ugodno prodam avto CHRYSLER, prevoznih 27.000 km. Tel. (064) 01-436 13335 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Telefon 064-61-477 13336 ZIMSKE GUME na platiščih, (felt-nah), 4 za VW 1200 in 2 za AMI ali DIANO, nekaj nujnih rezervnih dolov za VW 1200 in otroško KOLO za 4—8 let, prodam. Hojkar, Groharjevo naselje 54, Škofja Loka 13337 Prodam dobro ohranjen 126-P, letnik 1977. Čadež, Srednja vas 1, Poljane nad Škof jo Loko 13338 Prodam RENAULT 12 TS, francoska izvedba, letnik 1977. Informacije po tel. 064-62-212 v petek, 23. 12. od 15. do 18. ure 13339 Prodam FIAT 850 in VW 1200 ali menjam za kakršenkoli karamboliran avto ali terensko vozilo. Mohorič, Zabre-kve 9, Selca nad Škofjo Loko 13340 Ugodno prodam TAM 5000, registriran, zaradi odhoda v tujino. Bundalo, Tuga Vidmarja 8, Planina II., tel. 28-967 13341 OPEL RECORD karavan 20 S, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Pire, Hrastje 81 13234 Prodam FIAT 125, italijanski, letnik 1970. Štempihar, Voglje 5 13436 Poceni prodam AUDI 100 GL, letnik 1973, na novo registriran. Gorenjesav-sku 13, Kranj (Sredojevič) 13437 Prodam FIAT 127 special. Hrastje 24, Kranj 1343« Prodani ZASTAVO 750, letnik 1971». Britof 147, Kranj 13439 STANOVANJA V Šorlijevem naselju v K:..: dam dvosobno STANOVA\j£ kv. m, s centralnim ogrevanjem in fonom, vseljivo 1985. Telefon 28-pj poldan. Šifra: Gotovina in kredu t V januarju 1984, vzamem v n. GARSONJERO ali manjše ST.\\" NJE na relaciji Bled—Lesce -vljica. Šifra: Ugodno plačilo Samsko dekle, zaposlena v vrtn^ če SOBO v Radovljici ali Kranju nudbe pod: Poštena Prodam konfortno dvosobno NOVANJE v Kranju. Šifra: Gotoviru U Mlado dekle, nujno potrebuje ali GARSONJERO, po možnosti tarijami. Šifra: Zagotovljeno red^ čilo ali predplačilo Manjše STANOVANJE v Radovljici ali okolici, išče uslujbe Naslov v oglasnem oddelku Na STANOVANJE sprejmem Kranj, Tekstilna 9 Oddam SOBO študentu oglasnem oddelku. Prodam trisobno STANOV \VF kabinetom. Tržič, Bistrica. C \ 59 (Ferdo Meglic) V najem vzamem SOBO ali m STANOVANJE. Naslov v oglasnem delku. Prodam starejše STANOV \n 100 kv. m v Škofji Loki. Osta'..- h voru. Ponudbe pod:Takoi POSESTI Prodam VIKEND - HlSo , renjskem (Brezje pri T:..,, 300 SM Kupim staro KMEČKO HI$q jj Ugodno — hiša HIŠO v Tržiču prodam ah ,-.,;..t.. za dvo ali trisobno STANOva^JJ centralno kurjavo Osta! Telefon 21-000 Nujno prodam starejšo HlSo slov v oglasnem oddelku V Kranju v bližini prodajata A, vičar«, Titov trg 18. tako; \;Jt»t.....v najem PROSTOR, lahko vvčjos* i skladišče nogovic. Ponudbo po.-,; ;. j naslov: »ELITA« Tavčarjeva 31.Kni ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali VKV r K-i TROINŠTALATERJA z odshdai vojaškim rokom, šifra: Plačapodofl voru Iščem DELO na dom (šiv;..-.. ., ranje, sestavljanje). Imam voz. Ponudbe pod: Hitro in r..v.d-v Iščem POMOČ v KUHINJI ln cije po tel. 24-134 Gostilna »MANGART. -lodvorska 2, tel. 77-132. Zaposlimo N TAKARICO. OD po dogovoru ^ Za dobo 6 mesecev išten bi delala honorarno približno 8uri vno. Naslov v oglasnem oddelku 26-960 ali 24-133 Zaposlim delavca pri predeUvi stičnih mas. Lahko je tudi kovi stroke. Košir. Stara I.oka S; . Iubmkl32, Škofja Loka | 23. DECEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 19. STRAN GL *nem KV ali PKV KLJUČAV-wJA Ključavničarstvo Peklaj, t«'A. Škofja Loku 13463 Lih LAGANJE vseh vrst plastičnih spisoma, itisona. OBLOGA «* in sten. POLAGANJE plute. taV ta M78-060 - Za Žago 6, Bled 13086 fKAMvseh vrst besedil. Ponudbe Jteovost 13351 £LAVA in popravilo kamionskih popravilo baldahinov in šoto-aklava sedežnih prevlek za avto-AVTOTAPETNIŠTVO »RAU-Lesce, Rožna dolina 12, tel. 13352 toijam vsa TESARSKA DELA Kialistokrogle stopriice. Ponudbe 13464 4t: gol ečff J44; JE« tak 34« _ ta» rsko TI-ep» 3444 SSTORŽIČ KOKRICA vas vabi IVESTROVANJE V KULTURNI aa Kokrici. Igrala bo skupina l'iz Ljubljane. Rezervacije spre-» v kulturnem domu vsak dan 20. ure. Pohitite z rezervacija-itevilo je omejeno! 13090 ten SPOROČA, DA IGRA ftBX)08 20* V HOTELU S5F? V PREDDVORU, r šP»"aca 70 din, korenček 50 din. česen 274 din, čebula 50 din fižol od 144 do 163 din, pesa 32 din. sli-ve 112 din, jabolka od 41 do 45 din, hruške 75 din. grozdje 62 din, pomaranče 125 din limone 174 din, koruzna moka din, kasa 84 din, surovo maslo 505 din smetana 173 din, skuta 152 din sladko zelje 30 din, kislo zelje 41 din' i ,or.fpa 36 din- orehi 620 dir>. Jajčka od 12 do 14 din, krompir 20 din. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete AMALIJE RESMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje. Zahvala strežnemu osebju doma dr. Janka Benedika Radovljica, kolektivoma TK Gorenjski tisk in Iskra-Kiberne-tika, pevcem ing. župniku za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 21. decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega JANKOTA VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. dekanu Bahorju za opravljen obred in lep oris osebnosti in dela pokojnikovega bogatega življenja. Hvala tudi dr. Janezu Bajžlju. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem in trajnem spominu. ŽALUJOČI: žena Vida, hčerki Saša in Marjana, zet Ivan, vnukinji Andreja in Aleša ter drugo sorodstvo Kranj, 19. decembra 1983 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša dobra, ljubljena mama, sestra, babica, prababica in teta MARIJA ODAR iz Bohinjske Bistrice Iskrena zahvala sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI DOMAČI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA LUNARJA Lisičnikovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sodelavkam delovnih kolektivov Jelovice in Predilnice iz Škofje Loke, Lesnine in IBI-ja iz Kranja, Verige iz Lesc, Iskre iz Lipnice, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in drugo pomoč ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Gorenja vas za zdravljenje v času bolezni. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB NOV Poljane za venec, praporščaku ter tov. Tonetu Peternelju za ganljiv poslovilni govor; gospodu župniku za obisk na domu in lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI __ Lom, 10. decembra 1983 ZAHVALA .nI« * *■ Ob boleči izgubi predobrega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica FLORIJANA KERNA p. d. Rozmanovega ata iz čadovelj se-iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Markutovim, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in izrekli sožalje. Hvala dr. Žgajnarju in dr. Javorniku za nesebično pomoč. Hvala tudi kolektivom Sava TOZD VLP, KŽK TOZD Mlekarna, Iskra TOZD Števci in TOZD Orodjarna, Tekstilihdus - Nabava in Kokra TOZD Engro. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke. VSI NJEGOVI • HBHHHBHHHHHMHM Cadovlje, 16. decembra 1983 GLASOVA ANKETA Korak naprej v pripravljenosti gorenjske teritorialne obrambe Boljša opremljenost in izurjenost Kranj — Teritorialna obramba ima kot del naših oboroženih sil pomembno mesto pri uresničevanju zamisli o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V njen razvoj vlagajo delovni ljudje in občani nemalo skupno ustvarjenih sredstev. Tudi zaradi tega je prav, da so seznanjeni z rezultati svojih naložb. Kakšni so uspehi teritorialne obrambe Gorenjske, je v pogovoru opisal njen komandant Franc Pagon. Radi bi zvedeli nekaj o izpolnjevanju vaših letošnjih nalog; najprej o opremljanju enot teritorialne obrambe! »Letos smo storili kljub manjšim finančnim sredstvom pri opremljanju enot in štabov TO viden napredek. Ob pomoči nekaterih delovnih organizacij v gorenjskih občinah, ki imajo večje enote teritorialne obrambe, smo uspeli izboljšati opremljenost z dražjo oborožitvijo, predvsem sistemi za protizračno zaščito in protioklepni boj. Iz republiških združenih sredstev smo nekaj denarja namenili za nakup pehotne oborožitve, velik poudarek pa smo dali opremljanju za atomsko-biolo-ško-kemično obrambo naših pripadnikov. To daje možnost za uresničitev nalog pri opremljanju po srednjeročnem programu razvoja skoraj v celoti in že sedaj zagotavlja zavidljivo raven bojne pripravljenosti po tehnični plati.« Koliko je k dobri pripravljenosti prispevala tudi usposobljenost vaših pripadnikov? »Letošnji program usposabljanja enot in štabov, ki temelji na srednjeročnem planu, smo v celoti izpolnili. Težišče strokovnega usposabljanja je bilo na urjenju poveljstev posameznih enot, štabov TO in specialistov za določena orožja. Pri slednji nalogi nam je nudila veliko tehnično in strokovno pomoč kranjska garni-zija JLA, s katero uspošno sodelujemo tudi pri načrtovanju in izvedbi raznih vaj, skupnem usposabljanju starešin ter drugih aktivnostih. Pri idejnopolitičnem usposabljanju smo namenjali veliko pozornosti izgrajevanju trdnosti vojaških kolektivov. Kljub težavnejšemu organiziranju družbenopolitičnih aktivnosti po enotah zaradi njihovega krajšega skupnega bivanja na terenu smo tudi pri tem uspeli. Če gledamo, rezultate usposabljanja v celoti, smo tako z njimi kot z boljšo opremljenostjo povečali borbeno pripravljenost teritorialne obrambe Gorenjske.« Zakaj ste se odločili za drugačen, krajši način urjenja enot? »Z racionalnim delom lahko prihranimo največ finančnih sredstev prav na področju usposabljanja. Letos smo izvedli celoten program usposabljanja za enoto Lojze Kebe-Štefan v dela prostih dneh oziroma popoldanskem času. Tako so odpadle motnje v proizvodnji zaradi odsotnosti večjega števila delavcev in zahteve po nadomestilih osebnega dohodka. Sicer pa varčujemo tudi na drugih področjih. Kljub nepopolnje-nosti nekaterih štabov — s programom srednjeročnega razvoja smo namreč določili ohranjanje števila stalne sestave — uspevamo opraviti vse naloge z boljšo notranjo organizacijo dela in večjim osebnim prispevkom naših pripadnikov.« Ali ste ob usposabljanju svoje moči usmerjali tudi v druge dejavnosti? »Po enotah je zelo razvita športna aktivnost, katere namen je utrjevanje telesne pripravljenosti pripadnikov TO. Razen tega sodelujemo na raznih množičnih športnih prireditvah in tekmovanjih, ki so pomembna za razvijanje obrambnozaščitnih veščin. Povsod dosegamo vidne rezultate. Letos, na primer, je na odprtem armadnem prvenstvu v streljanju z vojaško puško zmagal štab TO iz Radovljice, iz katerega je bil najboljši tudi posamezni tekmovalec. Veliko pozornosti namenjamo sodelovanju z mladino in njihovemu vključevanju v naše enote. Letos smo za prek dvesto fantov in deklet iz vseh gorenjskih občin prvič organizirali skupno usposabljanje, ki je osnova za nadaljnje delo z njimi in ustrezno kadrovanje. Eno od področij, kjer smo dokaj aktivni, je tudi razvijanje tradicij NOB. Z odborom gorenjskega odreda smo se letos dogovorili o trajnem sodelovanju; gre predvsem za mentorstvo borcev v naših enotah na določenem področju.« In kje bo težišče vašega dela prihodnje leto? »Ena od osnovnih nalog bo uresničitev nekaterih organizacijskih sprememb v enotah in štabih TO Gorenjske; načrtujemo povečanje borbene pripravljenosti z dvigom kvalitete opremljenosti in zmanjšanjem števila pripadnikov. Druga obveza, pri kateri so že letos ponekod storili prve korake, bo usposabljanje enot narodne zaščite, zlasti za naloge, ki jim jih nalaga republiški zakon o ljudski obrambi. Pri pouku in urjenju pripadnikov TO si bomo prizadevali dvigniti kvaliteto dela Z odpravo doslej ugotovljenih pomanjkljivosti. Težili bomo tudi k enakopravnejši zastopanosti žensk v enotah in štabih ter k nadaljevanju dela z mladimi na že postavljenih temeljih.« S. Saje Praznik škofjeloških krajevnih skupnosti Letos največja naložba izgradnja suškega mostu Škofja Loka — Krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik, Trata, Kamnitnik in Škofja Loka-mesto, so v sredo imele krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na 21. december 1941, ko so iz loških zaporov osvobodili zaprte aktiviste. V počastitev praznika so v torek popoldne pripravili proslavo, na kateri so na kratko pregledali letošnje dosežke in predstavili načrte. Krajevne skupnosti, ki delujejo na območju mesta Škofja Loka in okolice, so nastale po razdelitvi nekdanje krajevne skupnosti Škofja Loka. Čeprav deluje vsaka samostojno, imajo deloma skupni program. Tako se vsako leto najprej dogovorijo o skupnem programu, ki ga vse štiri krajevne skupnosti uresničujejo in za katerega vse prispevajo denar, potem pa naredi vsaka krajevna skupnost še svoj program. Tako so lani skupno uredili odcep ceste v Poljansko dolino pri Petrolu, kar je veljalo 5,5 milijona dinarjev in uredili parkirišča nasproti avtobusne postaje. Letošnja skupna naložba je izgradnja suškega mostu, kar bo veljalo 4 milijone dinarjev. Skupno so asfaltirali tudi cesto skozi Groharjevo naselje proti Pevnemu, kar je veljalo 1.500.000 dinarjev. Krajani Pevna so* za asfaltiranje prispevali 110.000 dinarjev, del denarja pa še krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik. Investicije krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto so letos znašale 1,23 milijona dinarjev. S tem denarjem so uredili vrsto komunalnih problemov. Na Trati so delali pri uredi- Novoletni koncert kranjskega pihalnega orkestra — V prednovoletni utrip se bo letos vključil tudi kranjski pihalni orkester. V sredo, 28. decembra ob 20. uri bo imel v Kinu Center v Kranju novoletni koncert, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Kranj. Orkester se bo pod vodstvom dirigenta Branka Markiča predstavil z zabavno obarvanim sporedom. Vstopnice dobite pri blagajni kina. tvi športnega igrišča in prispevali za suški most in sicer okoli 1,2 milijona dinarjev. Krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik je za izgradnjo vodovoda Crngrob in Križna gora, za ceste, kanalizacije in podobno investirala 1,4 milijona dinarjev. Krajevna skupnost Kamnitnik pa je investirala v komunalo nekaj manj kot milijon dinarjev. Na proslavi so podelili tudi priznanja krajevnih skupnosti. V krajevni skupnosti Kamnitnik so jih dobili Dušan Bajič, Zofija Zbačnik in Jože Arhar. V krajevni skupnosti Stara Loka-Podlubnik Vlado Vidmar in Marija Masterl, v Škofja Loka-mesto Gasilsko društvo Škofja Loka, gradbeni odbor za cesto v Hrastnico in Franc Strel in na Trati Miha Mohor, Berta Fende, Alozij Malovrh in Franc Vidmar. l. b Kava bar Cokla Tržič — Prostori nekdaj dobro poznane in obiskane kavarne na Trgu svobode v Tržiču so bili par let zapuščeni. Ker se gostinsko podjetje Zelenica, zdaj Živila, ni moglo odločiti, da bi v njih spet uredilo prijeten lokal, v katerega bi radi zahajali tako domačini kot turisti, jih je občinska stanovanjska skupnost dala v najem Emi Furlan. Zasebnica je lokal, ki ga je poimenovala kava bar Cokla, prav prikupno opremila. Ob izbranih vrstah pijače bo iz kuhinje, ki je zdaj spremenjena v skladišče, kasneje ponudila še različne specialitete: mesne in širne narezke, fundije, bifteke in podobne okusne jedi. Cokla, ki bo tudi galerijski prostor, saj bodo v njej razstavljali razni likovni Umetniki, je odprta od srede naprej. Lokal z lepo opremo in kvalitetno postrežbo poživlja staro tržiško mestno jedro oziroma njegovo turistično gostinsko ponudbo. H. J. Priznanja za še boljše delo in rezultate KRANJ — V prostorih skupščine občine Kranj je komisija za priznanja in odlikovanja skupščine TKS že osmič zapored podelila letošnje plakete in značke Borisa Ručigaja. Plakete Borisa Ručigaja so za leto 1983 prejeli štirje posamezniki in dve športni organizaciji, značke tega najvišjega občinskega športnega priznanja pa devetnajst posameznikov in tri športne organizacije. Namen teh priznanj je, da bi v občini še bolj zaživelo delo na telesno kulturnem področju, športnikom in športnicam pa je to priznanje za še boljše delo na treningih, ki so hkrati obet za še boljše vrhunske rezultate v vseh športnih panogah, ki jih gojijo v kranjski občini. Dobitniki plaket in značk Borisa Ručigaja so po slovesni podelitvi dejali: in malokalibrsko puško in letos sem z zračno puško osvojila drž* vni naslov, naša ženska ekipa pi je bila na tem tekmovanju prv* Vsekakor mi to priznanje vehkc pomeni. To je priznanje za moje športne dosežke in velika spodbu. da za še boljši trening in delo v strelskem športu, ki je športni javnosti v Kranju bolj malo mana športna disciplina« Miloš Jocif (dobitnik plakete): — »Športu sem se zapisal že leta 1936, saj sem začel z gimnastiko pri tedanjem Sokolu v Stražišču. Tudi pozneje sem se še ukvarjal s telovadbo, a vedno ljubši mi je bil nogomet in smučanje. Petnajst let sem aktivno tekmoval za SK Triglav, aktivno pa igral nogomet pri Mladosti v Stražišču. Po končani karieri se nisem vdal v usodo, da bi prenehal s športom, saj sem postal telesno kulturni delavec. Plaketa Borisa Ručigaja mi veliko pomeni, saj sva pred drugo svetovno vojno z Borisom skupaj smučala in tekmovala. To je tudi priznanje za moj športni trud, saj sem prepričan, da sem dovolj da! za šport in športno vzgojo mladih.« Sonja Hafner (dobitnica značke): »S strelskim športom sem se začela ukvarjati leta 1975 pri strelski družini Bratstvo in enotnost v Kranju. Streljam z zračno Matjaž Miklavčič (dobimo plakete): »Začel sem z atletiko i orientacijskem tekom. S',e\<^. skih prvenstev sem se udeleži v tej panogi že osemkrat in pri ^ sem dosegel dobre uspehe, p^ neje sem se začel ukvarjati i ^ ganizacijskim delom v športni^ ganizaciji ŠD Sava. Plaketa Bori sa Ručigaja, ki sem jo dobil, j« veliko priznanje za moje delo k: sem ga vložil v telesno kulturo