Ivana Petric UDK 81’42:811.163.6’243:811.163.6’242 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta petricivana@yahoo.com BESEDILOSLOVNA PRIMERJAVA PISNE PRODUKCIJE TUJIH IN ROJENIH GOVORCEV SLOVEN[^INE Raziskava posku{a odgovoriti na vpra{anje, kako uspe{ni so tuji govorci sloven{~ine pri samostojnem tvorjenju dalj{ega pisnega besedila, pri ~emer mi kot merilo uspe{nosti slu`ijo besedila rojenih govorcev sloven{~ine. Obe skupini besedil primerjam po izbranih kriterijih; predvsem se osredoto~am na besediloslovna kriterija kohezije in koherence. Raziskava posku{a odkriti, kak{ni so nameni in razlogi za uporabo dolo~enega kohezivnega sredstva, kako to sredstvo v besedilu u~inkuje in kako bi lahko vplivalo na razumevanje smisla besedila. 1 Uvod Jezik je v svoji temeljni funkciji sredstvo sporazumevanja, uresni~evanje te funkcije pa od uporabnika jezika zahteva u~inkovito tvorjenje in razumevanje besedil. Te`ave na vseh stopnjah usvajanja nekega jezika govorcem predstavlja predvsem tvorjenje koherentnega besedila (prim. Lorenz 1999: 55–56). Tvorjenje besedila (v prvem ali drugem/tujem jeziku) je zahtevna in kompleksna naloga, saj od posameznika zahteva, da poleg posebnih dru`benih norm in kodov, slovni~nih pravil in zakonitosti ter seveda dovolj {irokega osebnega slovarja pozna in upo{teva tudi principe organizacije manj{ih jezikovnih enot v razumljivo in smiselno organizirano celoto.1 Kompleksno besedilo (pisno ali govorno) lahko torej razumemo kot izraz posameznikove sporazumevalne zmo`nosti v nekem jeziku.2 1 Ti principi organizacije besedila sodijo v posameznikovo besedilno zmo`nost, ki je del sporazumevalne zmo`nosti. V literaturi je besedilna zmo`nost definirana kot zmo`nost oblikovanja pravilnega in smiselnega besedila in vsebuje znanje pravil za sestavljanje izrekov v besedilo, ta znanja pa sodijo na podro~je kohezije in koherence (Pirih Svetina 2000: 50). 2 Razvita sporazumevalna zmo`nost je glavni in kon~ni cilj pou~evanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Sporazumevalna zmo`nost je znanje in védenje, ki posamezniku omogo~a, da se ustrezno in u~inkovito sporazume v razli~nih realnih situacijah, tj. da lahko tvori in sprejema poljubno {tevilo besedil v razli~nih govornih polo`ajih in za razli~ne sporazumevalne potrebe (Pirih Svetina 2000: 45). Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 3–4 134 Ivana Petric 2 Metoda raziskave V literaturi je prisotno prepri~anje, da ne obstajajo absolutna merila, ki bi dolo~ala, kako bi moralo biti besedilo zgrajeno (prim. Fine 1994: 17). Absolutnosti merila se lahko na nek na~in izognemo s primerjavo konkretnih besedil; v primeru te raziskave sem v opozicijo postavila besedila tujih3 in rojenih govorcev4 sloven{~ine. 2.1 Besedila tujih govorcev Besedila tujih govorcev sloven{~ine so nastala na enem izmed pisnih delov izpita iz znanja sloven{~ine5 na visoki ravni (izpitni rok: 6. april 2002), ki ga je opravljalo 23 kandidatov (devet `ensk in trinajst mo{kih). Kot motiv za opravljanje izpita je ve~ina kandidatov (21) navedla zaposlitev.6 Izpite na visoki ravni tudi sicer ve~inoma opravljajo kandidati, ki za zaposlitev v Sloveniji potrebujejo potrdilo o znanju sloven{~ine, pri ~emer jih ima ve~ina visoko{olsko diplomo medicinske fakultete.7 Tudi ta izpitni rok ni bil izjema, saj je pri vrsti {ole kar 18 kandidatov navedlo medicinsko in eden farmacevtsko fakulteto; dva kandidata sta navedla jezikovno {olo, po en pa glasbeno akademijo in pravno fakulteto. Vsi prvi jeziki kandidatov pripadajo slovanski jezikovni skupini, od tega je deset kandidatov navedlo srbski jezik, devet hrva{kega, eden srbohrva{kega, eden makedonskega in dva ruskega. Prvi jezik kandidatov in njihov ciljni jezik, tj. sloven{~ina, izhajata iz iste jezikovne skupine, kar bi lahko zaradi sorodnosti jezikov imelo nekaj predvidljivih posledic. Prav gotovo so organizacijski principi gradnje besedila v obeh jezikih primerljivi, kar je lahko kandidatom v veliko pomo~ (seveda ob predpostavki, da imajo besedilno zmo`nost razvito v svojem prvem jeziku). Te`ave pa se lahko pojavijo v primerih, ko se dolo~enih principov gradnje besedila (ali drugih slovni~nih pravil) med jeziki ne da prena{ati; na teh mestih lahko pride do negativnega jezikovnega prenosa, ki se ka`e v napakah. 2.2 Besedila rojenih govorcev Primerjalno skupino rojenih govorcev sestavlja trinajst {tudentov razli~nih fakultet ljubljanske univerze8 ({tiri `enske in devet mo{kih), ki so bili postavljeni pred isto jezikovno nalogo kot kandidati na izpitu. Pri analizi teh besedil je treba upo{tevati, da so bila tvorjena v zelo netipi~ni situaciji (pisna produkcija je bila izzvana z mojo 3 Tuji govorec sloven{~ine je govorec, ki se sloven{~ine u~i kot tujega jezika z namenom, da bi ta jezik usvojil in se v njem znal tudi sporazumeti. 4 Rojeni govorec sloven{~ine je govorec, ki je usvojil sloven{~ino kot svoj prvi jezik. 5 Izpite na treh zahtevnostnih ravneh (osnovni, srednji in visoki) pripravlja in izvaja Izpitni center Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik; ve~ o tem na strani . 6 Poleg tega sta se pojavila {e dva motiva: lastni interes in nadaljevanje {olanja. 7 Zdravni{ka zbornica Slovenije od tujih dr`avljanov, ki bi `eleli v Sloveniji opravljati zdravni{ki poklic, zahteva uspe{no opravljen izpit iz znanja sloven{~ine na visoki ravni. 8 Ker sem `elela pridobiti ~imbolj nevtralno skupino, sem pazila, da vanjo nisem vklju~ila slovenistov, slavistov in jezikoslovcev. Besediloslovna primerjava pisne produkcije tujih in rojenih govorcev sloven{~ine 135 pro{njo) in za zelo specifi~en namen (za prikaz besedilne zmo`nosti, ne pa za sporazumevanje). [tudente sem izbrala zato, ker se mi zdijo dovolj primerljiva populacija s kandidati, ki izpit dejansko tudi opravljajo; primerljiva v tem smislu, da imajo pribli`no enako stopnjo izobrazbe in do neke mere dokon~no razvito stopnjo sporazumevalne oz. besedilne zmo`nosti. 2.3 Jezikovna naloga Jezikovna naloga, na podlagi katere so nastala analizirana besedila, je del izpita iz znanja sloven{~ine na visoki ravni, ki je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pisni del je razdeljen na {tiri dele, in sicer razumevanje govorjenih besedil, razumevanje zapisanih besedil, poznavanje slovni~nih struktur in tvorjenje pisnega besedila. Izpit v celoti torej preverja vse {tiri sporazumevalne dejavnosti, poleg tega pa tudi slovni~no zmo`nost kandidatov. Pri tvorjenju pisnega besedila (na podlagi te naloge sem pridobila besedila za raziskavo) se od kandidatov pri~akuje, da »znajo napisati kakr{nokoli besedilo za uporabne namene, v dalj{ih besedilih (esej) pa znajo glavno temo razviti in jo ustrezno izpeljati« (Ferbe`ar in Pirih Svetina 2002: 28). Pri tvorjenju pisnega besedila sta kandidatu na voljo dve izto~nici, od katerih izbere eno in ob upo{tevanju navodil ter dodatnih vpra{anj napi{e dalj{e besedilo. Po vsebini sta temi (v primeru te raziskave Slu`bena selitev v drugo dr`avo, Star{i na daljinsko upravljanje) kandidatom vsebinsko blizu, kar jim lahko pri tvorjenju pomaga,9 saj problematiko dobro poznajo, ker so jo najverjetneje tudi sami ob~utili. Naloge na izpitu iz znanja jezika naj bi bile avtenti~ne, kar pomeni, da bi morale spodbujati tiste jezikovne dejavnosti, ki so v vsakdanjem `ivljenju realne in jih mora posameznik obvladati za uspe{no sporazumevanje. Za to nalogo pa ne morem re~i, da je avtenti~na, saj kandidate postavlja v nerealno jezikovno situacijo, besedila pa so tvorjena z namenom dokazati lastno besedilno zmo`nost, ne pa dejansko sporazumeti se.10 Tvorjeno besedilo je izraz kandidatove besedilne zmo`nosti v slovenskem jeziku, vendar gre pri tem samo za testno obliko te zmo`nosti, ki se razlikuje od realne.11 Zaklju~ki in spoznanja, do katerih sem pri{la z analizo, bi se verjetno razlikovali od zaklju~kov, do katerih bi pri{la z analiziranjem besedil, ki bi bila tvorjena za realno jezikovno rabo, tj. za dejansko sporazumevanje s pisnimi besedili. 9 Kandidati morajo o izbrani temi predstaviti svoje mnenje, ga utemeljiti, opisati svoje izku{nje in konkretne primere, kar je la`je storiti, ~e je tematika vsebinsko jasna. 10 Naloga namre~ preverja, ali znajo kandidati jasno oblikovati nekoliko kompleksnej{e besedilo; dejansko preverja njihovo besedilno zmo`nost. 11 Na sporazumevalno zmo`nost posameznika sklepamo preko performance, tj. aktualne jezikovne rabe v aktualnem dogodku (Ferbe`ar 1999: 423); specifi~na izpitna situacija pa odseva v do neke mere specifi~nih rezultatih, ki jih poimenujemo testna performanca (Pirih Svetina 2000: 54). 136 Ivana Petric 2.4 Omejitve (in mo`ne izbolj{ave) metode Vzorec besedil je majhen, saj sem v analizo zajela le en izpitni rok (23 kandidatov) in 13 {tudentov, iz ~esar ne morem sklepati ne na zna~ilnosti tvorjenja vseh kandidatov, ki opravljajo izpite na visoki ravni, ne na zna~ilnosti tvorjenja celotne populacije {tudentov. Primerjalna skupina {tudentov je nehomogena (tako po starosti, spolu kot smeri izobrazbe) in kot taka ne more dati enotnih kriterijev za primerjavo. Skupini nista izena~eni ne po spolu ne po smeri izobrazbe ne po starosti. Te pomanjkljivosti bi se dalo prese~i z ve~jim in bolj reprezentativnim vzorcem, ki bi lahko zadostil tudi kriteriju homogenosti v skupini in med skupinama. Stvar odlo~itve pa je, po katerem kriteriju bi skupino homogenizirali; ena od mo`nosti bi bila, da v skupino tujih govorcev zajamemo kandidate z istim prvim jezikom, ki bi imeli enako smer izobrazbe in bi bili pribli`no isto stari. Primerjalna skupina rojenih govorcev pa bi se po vseh parametrih (razen po prvem jeziku) ujemala s skupino tujih govorcev. Ena od pomanjkljivosti metode so tudi subjektivne interpretacije uporabljenih kohezivnih sredstev, njihovega u~inka in pomena. To bi se dalo objektivizirati tako, da bi besedila interpretiralo ve~ prejemnikov; iz primerjave posameznih interpretacij bi lahko dobili bolj objektivne, bolj veljavne in bolj jasne zaklju~ke. Te`avo predstavlja tudi neavtenti~na jezikovna naloga in neprimerljivost okoli{~in nastanka obeh skupin besedil; besedila tujih govorcev so bila tvorjena na izpitu iz znanja sloven{~ine, tj. v izpitni situaciji, ki ima za kandidate tudi `ivljenjske posledice in jo lahko razumemo kot stresno; besedila rojenih govorcev pa le na mojo pro{njo in v neizpitni situaciji. Primerljivost rezultatov je zato precej problemati~na. Morda bi bilo bolje vsaj rojene govorce postaviti pred avtenti~no jezikovno nalogo, po drugi strani pa ve~jo primerljivost zagotavlja ravno enak tip naloge. Najbolje bi bilo, ~e bi obe skupini besedil nastali zaradi realnih sporazumevalnih potreb; taka besedila bi odra`ala resni~no in dejansko besedilno zmo`nost v sloven{~ini; s tem pa bi presegli tudi neprimerljivost okoli{~in nastanka besedil. 3 Besedilo in kriteriji besedilnosti V analizi izhajam iz definicije besedila, kot sta jo postavila Beaugrande in Dressler (1992: 12), ki pravi, da je besedilo komunikacijska pojavitev, ki izpolnjuje sedem kriterijev besedilnosti. Dva od teh sta usmerjena k besedilu samemu, njegovi povr{inski in globinski strukturi (kohezija, koherenca), ostalih pet pa k uporabniku besedila (namernost, sprejemljivost, informativnost, situacijskost, medbesedilnost), tj. tvorcu in prejemniku. 3.1 Kohezija Pri koheziji »gre za na~in, kako so sestavine povr{inskega besedila, se pravi besede, kot jih dejansko sli{imo ali vidimo, znotraj niza med seboj povezane« (Beaugrande in Dressler 1992: 12). Sestavine povr{inskega besedila se povezujejo na podlagi Besediloslovna primerjava pisne produkcije tujih in rojenih govorcev sloven{~ine 137 slovni~nih oblik, kar pomeni, da kohezija temelji na slovni~nih odvisnostih (prav tam). Van de Velde (1989: 190) kohezijo opredeli kot skladenjsko organizacijo niza povedi, torej lahko trdimo, da je kohezijo mo~ prepoznati s pomo~jo skladenjskih zakonitosti, ki povr{inskemu besedilu vsiljujejo svoje organizacijske vzorce in pripomorejo k stabilnosti besedila kot sistema (Beaugrande in Dressler 1992: 41). Raziskovanja kohezivnih vezi pri tvorjenju pisnega besedila v drugem/tujem jeziku se je lotil G. Lorenz (1999), ki trdi, da je uporaba kohezivnih vezi zelo vidno podro~je, kjer lahko zaznamo slog pisanja tujih govorcev nekega jezika (prav tam: 57). Med drugim predstavi tudi teorijo kontrastivne retorike, ki izhaja iz trditve, da te`ave pri organiziranju besedila izvirajo iz razlik v organizacijskih principih med prvim in drugim/tujim jezikom. Po drugi strani pa trdi, da ta teorija ne dr`i, saj veliko odklonov od pri~akovanega pri tvorjenju besedila sploh ni motiviranih s prvim jezikom (ne gre torej za negativne interference), ampak so primanjkljaji najbolj razvidni na leksikalnem in skladenjskem podro~ju, kamor spadajo tudi kohezivne vezi, ki signalizirajo slovni~ne odnose in povezave (prav tam). 3.2 Koherenca Beaugrande in Dressler (1992: 13) s koherenco ozna~ujeta na~ine, na katere so komponente besedilnega sveta (pojmi in odnosi med njimi), na katerih temelji povr{insko besedilo, medsebojno dostopne in relevantne in tako zagotavljajo kontinuiteto smislov, kar je pogoj za smiselnost celotnega besedila (prav tam: 65). Koherenca torej predstavlja osnovo besedila, je temeljna besedilna kategorija (O`bot 1999: 56–57). Lorenz (1999) trdi, da je prepoznavanje koherence v zapisanem besedilu odvisno od prepoznavanja logi~nih relacij, ki jih uvajajo kohezivne vezi. V tem primeru je koherenca res temeljna kategorija besedila, kohezija pa ji samo pomaga pri vzpostavljanju kontinuitete smisla. Pri tem pa mora tvorec besedila predvideti, katere kohezivne vezi bi najbolje predstavile odnose, ki jih `eli sporo~iti, prejemnik pa mora biti sposoben kohezivne vezi prepoznati in jih uporabiti pri analiziranju odnosov v besedilu. Pri konstruiranju smisla pa lahko prejemniku poleg kohezivnih vezi pomaga tudi shranjeno védenje o svetu. Koherenca je torej subjektivna kategorija, ki ni lastnost besedila, saj nastane {ele ob sprejemanju besedila oz. njegovi interpretaciji. Koherenca kot kontinuiteta smislov namre~ izhaja iz interakcije med védenjem, ki je predstavljeno v besedilu, in shranjenim védenjem o svetu, ki ga ima posameznik. 4 Analiza besedil V analizi sem se ukvarjala z razli~nimi kohezivnimi vezmi, ki sem jih razdelila v tri ve~je skupine, in sicer ponavljanje, nadome{~anje in junkcija. Posku{ala sem tudi ugotoviti, ali povr{inska organiziranost besedila vpliva na organiziranost smisla besedila, tj. koherenco. 138 Ivana Petric 4.1 Ponavljanje Kohezivnih vezi, ki pripomorejo k natan~nosti besedila in poudarjajo sorodnost med deli besedila s ponavljanjem, je ve~ vrst. Beaugrande in Dressler jih poimenujeta ponovna pojavitev, delna ponovna pojavitev, paralelizem in parafraza (1992: 45–50). 4.1.1 Ponovne pojavitve Funkcija ponovnih pojavitev je vzpostavljanje kontinuitete med deli besedila in s tem ustvarjanje in ohranjanje besedilne kohezije in koherence. To se ka`e v obeh skupinah besedil. Ponovne pojavitve so namre~ najenostavnej{i (in za tuje govorce tudi najzanesljivej{i) mehanizem, s katerim lahko gradimo povr{insko, s tem pa tudi (~e gre obenem za leksikalno in pomensko ponavljanje) globinsko oz. pomensko strukturo besedila. Uporaba ponovnih pojavitev je lahko tudi strategija gradnje besedila. Predvidevamo lahko, da tvorec (tu mislim predvsem na tuje govorce sloven{~ine) pozna le dolo~en izraz za neko pojavnost, ki ga ne zna (ali pa si ga v izpitni situaciji ne upa) ne parafrazirati ne nadomestiti z za-obliko ipd., zato ga uporablja ves ~as in na ta na~in kompenzira pomanjkljivost lastne jezikovne zmo`nosti. U~inke tak{ne uporabe lahko razumemo zelo razli~no (poudarjanje tvor~evega mnenja, zmanj{ana informativnost ipd); seveda pa gre pri tem za subjektivne interpretacije, ki dopu{~ajo mo`nost druga~nega pogleda. Tu opozarjam {e na to, da vsi kon~ni u~inki uporabe kohezivnih vezi ponavljanja s strani tvorcev verjetno niso bili namerni in na~rtovani. Dom ni samo hi{a, ali stanovanje, dom pa je tiso~ podrobnosti s katerimi naredimo na{e stanovanje prijetnim in udobnim (bTG14).12 Tvorec si tu sku{a odgovoriti na vpra{anje, kaj mu pomeni dom. Ponovno ponavljanje te besede njegovo mnenje okrepi. Predvidevamo pa lahko tudi, da tvorec ni poznal re{itve z veznikom (ampak, pa~), ki bi omogo~il izpad ponovne pojavitve besede dom. Zato je primanjkljaj v jezikovni zmo`nosti kompenziral z enostavno ponovno pojavitvijo. To je tudi lep primer nenameravanega u~inka: tvorec se je z uporabo ponovne pojavitve sku{al izogniti napaki, dosegel pa je, da to pojavitev (lahko) razumemo kot poudarjanje mnenja. Ena od pomanjkljivosti rabe ponovnih pojavitev je zmanj{ana informativnost. To se zgodi takrat, ko sta tako povr{inska kot pomenska struktura besedila funkcionalni tudi brez te pojavitve. Ponavadi se pojavijo v isti ali v zaporednih povedih v dolo~enem delu besedila. Razlogi za tovrstno ponavljanje v besedilih tujih govorcev so lahko razli~ni: lahko je to `elja po ohranjanju »rde~e niti« pripovedovanja, lahko pa gre strategijo tvorjenja besedila; predvidevamo lahko, da tvorec ne pozna druge 12 Besedila tujih govorcev ozna~ujem z bTGx, besedila rojenih govorcev pa z bRGx. Primeri iz besedil so izpisani dobesedno z vsemi napakami, prav kako v bTG nisem upo{tevala popravkov izpitne komisije. Besediloslovna primerjava pisne produkcije tujih in rojenih govorcev sloven{~ine 139 besede ali pa se jo boji uporabiti, ker se zaveda, da koda ne obvlada najbolje in zato raje ostaja pri tistem, za kar je prepri~an, da zna.13 Deklicina mami je zdravnica, in dela, verjetno, v bolni{nici. Mami preve~ dela na poklicu in se vrne doma utrujena iz de`urstva. Mami potem naredi vse hi{ne delave in pripravi kosilo … (bTG20). Tudi v besedilih rojenih govorcev sem naletela na primere, ko me je ponovna pojavitev zmotila do te mere, da sem jo interpretirala kot pojavitev, ki zmanj{uje stopnjo informativnosti, razlog pa sem iskala v tvor~evi nepazljivosti pri hitrem zapisovanju misli.14 V primeru, da bi kaj takega sli{ala od svojega otroka, bi se globoko zamislila in posku{ala odstraniti vzroke za tako razmi{ljanje otroka (bRG5). Ob ponovnih pojavitvah v besedilu se ustavimo tudi, ~e leksikalna pojavitev ne pomeni hkrati tudi pojmovne pojavitve. Na tako rabo sem, presenetljivo, naletela v enem od besedil rojenih govorcev. Zelo sem `alostna, da morajo biti otroci sami doma, {e posebno tisti, ki `ivijo v mestih, saj ne morejo sami v mesto, ker pre`i toliko nevarnosti (bRG3). Pri obdelavi takih mest v besedilu se mora prejemnik potruditi, saj ponovna pojavitev besede mesto ne pomeni ve~ kraja, kjer stanujemo, ampak dejavnost, ki jo lahko opravljamo v mestnem sredi{~u (gremo v mesto – po nakupih, na igri{~e, na pija~o s prijatelji, ipd.). Taka pomanjkljivost v organiziranosti kohezije lahko vpliva tudi na besedilno koherenco, saj se lahko, ~e z dodajanjem lastnega védenja ne zapolnimo te povr{inske napake, smisel besedila izgubi. Vendar v tem primeru smisel besedila ostaja razviden in povezan. 4.1.2 Delne ponovne pojavitve Te`ave pri delnih ponovnih pojavitvah se v besedilih tujih govorcev pojavljajo predvsem na mikro ravni – pri strukturah in besedotvorju. Po poklicu sem zdravnik, pri{el sem iz Hrva{ke in razlike se mi ne zdijo velike. /…/ Pravzaprav mi je prihod lahek, zato ker je Slovenija na vi{ji demokratski ravni in standard `ivljenja je bolj{i kot v Hrva{ki (bTG3). Z rabo delne ponovne pojavitve (pri{el sem – prihod) tvorec v besedilu vzpostavi povr{insko in pomensko povezavo. Pri tem pa uporabi strukturo prihod mi je lahek, ki je v sloven{~ini nenavadna. Na besedotvorni ravni prihaja do negativnega jezikovnega prenosa. Tvorec v naslednjem primeru posku{a iz samostalnika bolezen izpeljati pridevnik bolan. V sloven 13 Ocena, ki jo bo tvorec dobil na izpitu, je lahko zaradi uporabljanja nebogatega besedja nekoliko slab{a, ne more pa biti negativna, ker je besedje slovensko in pravilno (kar pa ni zagotovljeno ob uporabi parafraze ali za-oblike, ki jih ne obvlada najbolje, saj bi tam zelo hitro napravil napako) . 14 Pri tem nikakor ne gre za napako, pojavitev izpostavljam samo zato, ker se mi zdi strukturno in pomen sko nefunkcionalna in kot taka tudi odve~ ({e enkrat opozarjam, da gre tu za subjektivno interpretacijo) . 140 Ivana Petric {~ini je ta izpeljava sicer mo`na, a tvorec je ni uporabil pravilno. Pri tem si je verjetno pomagal s svojim prvim jezikom. V hrva{kem oz. srbskem jeziku lahko iz samostalnika bolest izpeljemo pridevnik bolestan. Po istem klju~u je tvorec tu iz samostalnika bolezen izpeljal pridevnik bolezan. Menim, da deklicin o~e je brezposlen, saj je, morda, bolezan od hude bolezni, ali je bolezan zaradi psihi~nih razlogi … (bTG20). 4.1.3 Paralelizem Paralelizem kot na~in oz. princip gradnje besedila na mikro ravni tujim govorcem ponuja neko varnost, saj omogo~a uporabljanje znane strukture, ki se jo da napolniti z ustreznimi izrazi; na tak na~in se izognejo morebitnim napakam, ki bi izhajale iz neke druge, nepoznane strukture. Paralelizem ima zaradi na~ina ponavljanja tudi neke vrste ~ustven naboj. ^e upo{tevam vsebino tem, ki je tujim govorcem vsebinsko blizu, saj se neposredno dotika njihovih `ivljenj, je raba paralelizmov pri~akovana. ^e pa se seli{ v »drugi svet« mora{ biti prepri~an, da si pripravljen sprejeti novo mentaliteto, da si pripravljen spo{tovati navade tega sveta. In seveda, da si pripravljen govoriti jezik tega naroda in spoznavati njegovo kulturo (bTG6). Tvorec tu navaja razli~ne dejavnosti, ki jih mora storiti posameznik, ko se preseli v tujino; na{tevanje je omogo~eno s ponavljanjem iste strukture (da si pripravljen + glagol). 4.1.4 Parafraza Parafraza isto vsebino pove z druga~nim izrazom in prejemniku na ta na~in v obdelavo ponuja zanimivej{e gradivo. V dana{njem ~asu je zelo te`ko najti zaposlitev. Ve~ina ljudi je brez slu`be in so prisiljeni, da gredo delati v tuje de`ele, ker druge izbire ni. Slu`ba v tujini prina{a pozitivne in negativne strani. Za ve~ino delo v tujini pomeni bolj{i zaslu`ek in s tem vi{ji standard (bTG4). V tem primeru je tvorec parafraziral dva pojma. In sicer zaposlitev – slu`ba – delo in tuje de`ele – tujina15 V tem in podobnih primerih lahko parafrazo interpretiramo s stali{~a prekrivne koreferen~nosti (razli~ne leksikalne pojavitve imajo v besedilu enak pomen). Ve~ina tujih govorcev parafraze uporablja na tak na~in. V besedilih rojenih govorcev so se parafraze v ve~inoma pojavljale v primerih, ko so tvorci hoteli natan~neje dolo~iti ali opisati pojem in so ga zato izrazili z ve~ besednimi pojavitvami, kar se na povr{ini ka`e kot dvoja formula, ki je na meji med paralelizmom in parafrazo. 15 Ta parafraza je nekako na meji ponovne pojavitve. Besediloslovna primerjava pisne produkcije tujih in rojenih govorcev sloven{~ine 141 Institucije in organizacije nas o{tevil~ijo in razosebijo, zlijemo pa se s tokom ve~ine in postanemo neopazni (bRG2). 4.2 Nadome{~anje V jeziku obstajajo tudi kohezivne vezi, ki omogo~ajo, da se besedilo skraj{a, poenostavi, da postane bolj stabilno, gospodarno in u~inkovito. Ene od teh so v besediloslovju poimenovane za-oblike, kontinuiteto pa vzdr`ujejo tako, da v besedilu nadome{~ajo polnopomenske izraze. Od tvorca (in prejemnika) besedila pa zahtevajo nekoliko ve~ preciznosti in ob~utka za jezik kot kohezivna sredstva ponavljanja. V besedilih tujih govorcev se pri uporabi za-oblik pojavljajo napake, in sicer ve~inoma na mikro ravni, kar pomeni, da tvorec izbere napa~en zaimek oz. prislov ali pa ju uporabi v napa~ni obliki ali sklonu. Napake so v ve~ini primerov posledica negativnega jezikovnega prenosa; niso pa tako hude, da bi motile kontinuiteto smisla. Mirnej{i in bolj{i svet gradimo vsi skupaj, pa se bomo v njemu po~utili dobro in sre~no (bTG1). Moja `ena je direktor slovensega podjetja v Bosni. Zaradi izjemno dobrih rezultata v Bosni povabili so je na delo v Sloveniji. Lahko povem, da za jo nema nobenih problemov … (bTG11). Ob 6ih grem na poklic in tamo delam … (bTG20). Oziroma da v svoji dr`avi ne morem dobiti slu`be grem tamo, kjer jo lahko dobim (bTG1). Raba za-oblik v funkciji zgo{~evanja besedila je smiselna, kadar brez te`av razpoznamo koreferirajo~i polnopomenski izraz. V tak{nih primerih je besedilo tudi u~inkovito. V nekaterih primerih obdelave obeh skupin besedil pa mora prejemnik v iskanje reference vklju~iti ve~ obdelovalnega potenciala. Tvorci v~asih uporabijo za-obliko, a polnopomensko besedo ali besedno zvezo, na katero se le-ta nana{a, je treba poiskati v drugem delu besedila ali pa celo izven njega, velikokrat v izto~nici (medbesedilnost) ali pa z inferiranjem. U~inek, ki so ga tvorci z rabo za-oblike hoteli dose~i, se v teh primerih izgubi v iskanju reference. V takih primerih je lahko ogro`ena tudi kontinuiteta smisla besedila. Eden od tujih govorcev je besedilo za~el takole: Iz tega, kar je povedala sklepam, da ona v resnici pogre{a star{e (bTG16). Eden od rojenih govorcev pa takole: Osebno mislim, da je to tipi~na izjava otroka 21. stoletja (bRG2). V obeh primerih tvorca izhajata iz izto~nice (in navodil ob njej), kjer neka deklica (ona) govori o svoji dru`ini (to je tipi~na izjava). Brez poznavanja izto~nice prejemnik ne more vzpostaviti smisla, ker v besedilu samem ne more najti reference, ki bi vsebinsko izpolnila uporabljeni za-obliki. Tu gre torej za dejavnike, ki ka`ejo na 142 Ivana Petric medbesedilnost. Zaradi nepopolne povr{inske strukture je lahko ogro`ena tudi koherenca.16 V~asih je potrebno referenco iskati na drugem koncu besedila, kar je za obdelavo tudi zelo mote~e in lahko zni`a stopnjo sprejemljivosti. ^e se prejemnik ne potrudi dovolj, pa je lahko ogro`ena tudi koherenca. Besedilo bTG2 se za~ne takole: Ko se soo~im podobne teme, teme preselenja ali potovanja v tuje dr`ave, postanem vedno vesela, zato ker rada potujem. Ampak razumem, da ne bi to bilo o~itno vsjm ljudjem. Nekateri ljudje imajo velike dru`ine in zato ne gre samo za enega ~loveka, ampak za vse ~lane dru`ine. In to povzro~a veliko sprememb v `ivljenju, katerih se ne veselijo vsi ljudje (bTR2). Zaimek to zaradi bli`ine nave`emo na glagolsko besedno zvezo imeti velike dru`ine. Smiselno pa se navezuje na samostalni{ko zvezo preselenje ali potovanje v tuje dr`ave. V tem primeru za-oblika ni pripomogla k u~inkovitosti in jasnosti besedila, saj mora prejemnik v obdelavo besedila vnesti veliko pozornosti in obdelovalnega potenciala. Na podoben problem sem naletela tudi v besedilu rojenih govorcev. Primer je iz za~etnega dela besedila (bRG3): Ideja star{i na daljinsko upravljanje je ena izmed mnogih idej, ki jih imajo otroci, katerih star{i niso nikoli prisotni oziroma jih ni nikoli doma. /…/ Upam, da tega pojava ne do`ivim, ker `e tako sovra`im globalizacijo in z njo nove planetske izzume. Grozno. Naslednji odstavek pa tvorec za~ne z mislijo: Moj predlog bi bil, da naj ljudi, ko so `e v srednji {oli, seznanijo s tem problemom, da bodo pripravljeni ... Pojavitev tem problemom se ne navezuje na globalizacijo in nove planetske izume, kot bi lahko sklepali iz stali{~a kohezivne organiziranosti, ampak na problem otrok, katerih star{ev ni nikoli doma. Da bi prejemnik to ugotovil, mora pregledati celo besedilo {e enkrat in tako odkriti ustrezen koreferirajo~i izraz. 4.3 Junkcija Beaugrande in Dressler obravnavata junkcijo po razredih junktivov oz. povezovalcev kot povr{inskih namigov (1992: 58), ki v besedilu izra`ajo razli~na razmerja in povezujejo enote znotraj stavka ali pa med njimi. Sama se pri analizi omejujem na prou~evanje razmerij na medstav~ni ravni, in sicer bom na tem mestu predstavila samo nekaj primerov konjunkcije. Menim, da so konjunktivna razmerja najbolj elementarna in univerzalna, saj lahko besedilne enote, ~e ne znamo druga~e, pove`emo tako, da jih enostavno navezuje 16 V primeru izpitne situacije poznavanje izto~nice seveda ni vpra{ljivo, saj je prejemnik izpitna komisija, ki nalogo pozna. Ker gre za besedila, tvorjena na izpitu, pa je tudi malo verjetno, da bi jih v obdelavo dobil kak{en drug prejemnik, zato se smisel kljub povr{inski pomanjkljivosti ohranja. Besediloslovna primerjava pisne produkcije tujih in rojenih govorcev sloven{~ine 143 mo drugo na drugo, (te strategije tvorjenja so se s pridom poslu`evali tuji govorci). Prejemnik pa razmerje med temi enotami lahko odkriva na podlagi smisla celotnega besedila, na podlagi besedilnega védenja in lastnega védenja o svetu. Ob analiziranju razmerij v besedilih tujih govorcev sem naletela na primere, ko bi lahko razmerje, izra`eno z vezalnim junktivom interpretirali kot vzro~no-posledi~no (podobno tudi v besedilih rojenih govorcev). Junktiv in bi lahko v ve~ini primerov zamenjali z junktivom zato. Pri tem pa ne gre za napake, ampak samo za mo`nost interpretacije druga~nega razmerja, kot ga nakazuje uporabljeni junktiv. Star{i zmeraj delajo, pogosto tudi v drugi dr`avi in nimajo ~asa za svoje otroke (bTG18). Napake pri junkciji v besedilih tujih govorcev ve~inoma izhajajo iz negativnega jezikovnega prenosa. To naj bi bila in moja re{itev problema (bTG18). In tedaj so se spet za~ela de`urstva. Tudi delava in honorarno pa radi tega prostega ~asa imava zelo malo (bTG21). Junktiv in je v obeh primerih napa~en in strukturno nefunkcionalen, pri ~emer gre za prevod iz srbskega oz. hrva{kega jezika, kjer je taka raba pravilna. 5 Sklep Na za~etku raziskave sem predvidevala, da se bo najve~ razlik med obema skupinama besedil pokazalo pri rabi za-oblik in junktivov. Predvidevanja so se le delno uresni~ila, kajti do razlik je pri{lo tudi pri kohezivnih vezeh ponavljanja; ve~inoma zaradi strategij tvorjenja tujih govorcev, na katere je vplivala predvsem izpitna situacija. Na izpitu se kandidati pri tvorjenju besedila dr`ijo ustaljenih in njim znanih poti, kar pomeni, da uporabljajo besede (ponovne pojavitve) in strukture (paralelizem), za katere so prepri~ani, da jih obvladajo, in jih po potrebi ponavljajo. Tako se izognejo napakam in obenem kompenzirajo primanjkljaj v lastni jezikovni zmo`nosti. Pri delnih ponovnih pojavitvah se primanjkljaji pri tujih govorcih ka`ejo predvsem pri besedotvorju in rabi struktur, kjer tudi zaradi negativnega jezikovnega prenosa prihaja do napak. Na mikro ravni se te`ave in napake pri tujih govorcih pojavljajo tudi pri rabi za-oblik17 (napa~na izbira, napa~en sklon ipd.), pri junkciji pa predvsem pri gradnji (zahtevnej{ih) stav~nih struktur. V globalnem smislu tuji govorci s povr{insko in globinsko organizacijo besedila ve~inoma nimajo te`av (od predvidevanju, da imajo razvito besedilno zmo`nost v svojem prvem jeziku, jim podobni principi organizacije besedila pomagajo tvoriti besedilo v ciljnem jeziku, tj. sloven{~ini), ve~ te`av pa se pojavlja na mikro ravni. Razlike med obema skupinama besedil so predvsem v tem, da tuji govorci delajo napake pri povr{inski organizaciji besedila (kar bi lahko vplivalo tudi na globinsko strukturo), rojeni govorci pa ne. Razli~ne kohezivne vezi pa v obeh skupinah besedil opravljajo svojo osnovno funkcijo (vzpostavljanje kontinuitete, zgo{~evanje besedila, izra`anje razli~nih razmerij). Pri rojenih govorcih sem v povr{inski organizaciji 17 Pri rabi za-oblik se v obeh skupinah besedil pojavljajo te`ave pri razbiranju koreferirajo~ega izraza. 144 Ivana Petric sicer opozorila na nekaj pomanjkljivosti, ki pa izhajajo iz moje subjektivne interpretacije in ne pomenijo napak, pa~ pa le neko mo`nost izbolj{ave. Raziskava je posku{ala odgovoriti na nekaj vpra{anj, obenem pa je odprla {e nekatera nova. Besedilno zmo`nost kot del sporazumevalne zmo`nosti se da razvijati. Vpra{anje pa je, na kak{en na~in in s kak{nimi tipi nalog (od za~etne do izpopolnjevalne stopnje) in nenazadnje, kako to besedilno zmo`nost preveriti z avtenti~no jezikovno nalogo (in ali je to v izpitni situaciji sploh mo`no). 6 Literatura Beaugrande, Robert Alain in Dressler, Wolfgang Ulrich, 1992: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park. Burazer, Lara, 1999: Pojem substitucije v besediloslovni obravnavi glagolskih oblik kot kohezivnih prvin. Vestnik 33/1–2. 121–130. Burazer, Lara, 2000: Junkcija v obravnavi kohezivne vrednosti glagolskih oblik. Vestnik 34/1–2. 175–181. Ferbe`ar, Ina, 1999: Merjenje in merljivost v jeziku. (Na sti~i{~u jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov.) Slavisti~na revija 47/4. 417–435. Ferbe`ar, Ina in Pirih Svetina, Nata{a, 2002: Izobra`evalni programi: Izobra`evanje odraslih. Sloven{~ina za tujce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Gorjanc, Vojko, 1998: Besediloslovni vidiki slovenskega znanstvenega jezika. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Lorenz, Gunter, 1999: Learning to Cohere: Casual Links in Native vs. Non-Native Argumentative Writing. Bublitz, W. (ur.): Coherence in Spoken and Written Discourse: How to Create it and How to Describe it: Selected Papers from the International Workshop on Coherence, Ausburg, 24.–27. 4. 1997. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 55–73. O`bot, Martina, 1999: Besedilna koherenca in njena prevodoslovna relevantnost. Uporabno jezikoslovje 7/8. 56–70. Pirih Svetina, Nata{a, 2000: Razvoj jezikovne zmo`nosti pri usvajanju sloven{~ine kot drugega jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Schlamberger Brezar, Mojca, 1998: Vloga povezovalcev v diskurzu. Jezik za danes in jutri. 194–202. Van de Velde, Roger G., 1989: Man, Verbal text, Inferencing and Coherence. Heydrich, W. (ur.): Connexity and Coherence: Analysis of Text and Discourse. Berlin, New York: Walter de Gruyter. 240–255.