LETO XXXVIII., ŠT. 28        Ptuj, 25. julija 1 985       CENA 30 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
17 l/CCTRIIMC:.
Poletje v sadnem vrtu (stran 2)
Rancarija po ptujsko (stran 4)
Delegat Nace (stran 5)
Izlet juršinskih mlekaric (stran 6)
Za razvedrilo (stran 8)
Slavje
Perutni-
narjev
Slovesnosti ob 80. letnici Meso-
kombinata Perutnina Ptuj so se
udeležili mnogi gostje iz domovine
in tujine, s tem pa potrdili, da ta
dvatisoččlanski kolektiv uživa ve-
lik ugled med poslovnimi prijate-
lji in družbenopolitičnimi delavci.
Med gosti sta bila tudi France
Popit, predsednik predsedstva SR
Slovenije in Janez Zemljarič, pod-
predsednik zveznega izvršnega
sveta (na sliki drugi in tretji z le-
ve), ki je v slavnostnem govoru'
poudaril potrebo po povečanju
kmetijske pridelave. 1^ 1^
Foto Ciani
Milko Vindiš
drugi
v državi!
v soboto in nedeljo je bilo v
Zagrebu državno posamično at-
letsko prvenstvo za člane in čla-
nice. Med predstavniki atletske-
ga kluba iz Ptuja se je odlično
odrezal dolgoprogaš Mirko Vin-
diš. V soboto je nastopil v teku
na 10 tisoč metrov. Izredno so-
Uarno in vroče vreme je »pobra-
iJo« mnoge znane tekmovalce,
zato je bil tempo precej počasen.
Mirko se je držal odlično in os-
vojil drugo mesto za Rozmanom
iz Celja. Odločil je boljši finiš
Celjana. V nedeljo je Vindiš na-
stopil še v teku na 5 tisoč metrov
in osvojil peto mesto. Tek je z
odličnim finišem prepričljivo
dobil Živko Romeo. Mirko je
tako znova potrdil, da je vedno
bolje pripravljen.
Čestitamo! 1. k.
Andrej Marine med brigadirji
Predsednik CK ZKS Andrej
Marine je v sredo, 17. julija, po-
poldne skupaj s člani predsed-
stva republiške konference
ZSMS obiskal naselje zvezne
mladinske delovne akcije Slo-
venske gorice v Dornavi pri Ptu-
ju. V štabu akcije so ga dočakali
poleg brigadirjev še predstavniki
družbeno političnih organizacij
ptujske in lenarške občine in se z
njim pogovarjali o poteku letoš-
nje akcije.
Predsednik skupščine ZMDA
Slovenske gorice, Savo Kozjak,
je Andreja Marinca seznanil z
dosedanjimi uspehi brigadirjev
na trasi in na področju interes-
nih dejavnosti. Svojo oceno so
dodali tudi člani štaba akcije in
komandanti posameznih brigad.
Za tem je Andrej Marine briga-
dirjem najprej čestital za 136 od-
stotno doseganje delovne norme,
med drugim pa je poudaril, da je
treba v naši družbi mladinsko
prostovoljno delo bolje vrednoti-
ti in mu dati pravo mesto — kot
ga zasluži. Za nami so razmišlja-
nja o umestnosti ali koristnosti
mladinskih delovnih akcij. Gle-
de na materialne težave na posa-
meznih akcijah — tudi na akciji
Slovenske gorice — pa je menil,
da mladinsko prostovoljno delo
ne obstaja samo zaradi interesa
mladih, ampak in predvsem za-
radi interesa širše družbe, zato je
treba zgotoviti moralno in mate-
rialno podporo za nemoten po-
tek akcij.
Po razgovoru si je Andrej Ma-
rine z ostalimi gosti ogledal še
brigadirske spalnice in se v pro-
stem pogovoru seznanjal s posa-
meznimi brigadirji in njihovimi
vtisi z akcije Slovenske gorice 85.
M. Ozmec
Andrej Marine s člani RK ZSMS in vodstvom akcije med ogledom bri-
gadirskega doma v Dornavi.
Vse za
šolo?
Takšna reklama prav gotovo
Bt drži in to je mogoče ugotoviti
takoj po obisku dveh prodajaln v
Ptuju, ki prodajata šolske po-
trebščine. Vendar tokrat niso kri-
vi trgovci.
V Mipovi Papirnici in galante-
riji prodajajo razen učbenikov
vse ostalo, kar potrebujejo šolar-
ji. V knjigami mladinske knjige
pa lahko starši in učenci kupijo
za prvi razred osnovne šole vse
razen učbenika za matematiko in
delovnega zvezka za Spoznavaj-
mo naravo in družbo, za drugi,
tretji in četrti razred so na voljo
vsi učbeniki, za peti razred manj-
kata učbenika za naravo in nem-
ščino ter delovni zvezek za tehni-
ko in delo, za šesti razred manj-
kajo učbeniki za matematiko.
Zemljepis in biologijo, za sedmi
in osmi razred pa imajo vse uč-
benike.
Vsi manjkajoči učbeniki oziro-
ma delovni zvezki so še v tisku.
V Mladinski knjigi pričakujejo,
da bodo v prodaji naslednji me-
sec.
Učbenike za srednje šole dobi-
vajo v teh dneh, vendar je tudi tu
seznam nepopoln, ker so nekate-
ri še vedno v tisku. Sicer pa v
Mladinski knjigi, ki je edini pro-
dajalec učbenikov, pravijo, da so
laročili učbenike za vse razrede
Osnovnih šol in za vse letnike in
}ismeritve srednjega usmerjenega
izobraževanja v ptujskem centru,
^ako da bi morali pred začetkom
šolskega leta dohiljr^jK-jlotreb-
"o. žal pa to iy|^*sn(f'4|^toro-
dajalcev, temf^ pr: ^ -rtAod
Avtorjev, ki swj;' 'e. > »ra-
vočasno pripr%ili^zd ii^-,^. D.
PRAVA ŽETEV SELE
PRIHODNJE DNI
Jeseni. smo v ptujski občmi
pšenico posejali na 3916 hekta-
rih, po načrtu pa naj bi jo odku-
pili okrog 8400 ton, od tega v
kmetijskem kombinatu Ptuj 5485
ton, v kmetijski zadrugi Ptuj
okrog 2500 in v kmetijski zadrugi
Lovrenc na Dravskem polju
okrog 600 ton.
Za žetev, ki bo v polnem za-
mahu stekla v prihodnjih dneh,
je takorekoč vse pripravljeno.
Manjše posevke, katerih pridelek
v celoti ne predvidevajo za od-
kup, so poželi že v obeh zadru-
gah, v kmetijskem kombinatu
Ptuj pa so načrtovali pravi zače-
tek žetve v torek, 23. julija.
Sicer pa so vsi svetovali, da je
zaradi velike vlažnosti, ki je bila
okrog 25 odstotkov, bolje, da se
z žetvijo še počaka. MG
Žetev V ormoški občini
Zadnje dni minulega tedna so začeli z žetvijo tu-
di v ormoški občini. Gre predvsem za žetev pšeni-
ce, saj je ječmen dozorel že prej, vendar z njim ni-
bilo zasejanih večjih površin. Pšenica letos daje
dober pridelek, saj je bilo vreme zanjo še kar
ugodno, lepo je dozorela in upajo, da jih vreme tu-
di pri žetvi ne bo preveč oviralo.
Odkupna postaja v Središču ob Dravi je v sode-
lovanju s kmetijskimi organizacijami pripravila
vse, da žetev in odkup potekata skladno in nemo-
teno. Na odkupni postaji imajo sušilnico za zrnje,
ob njej pa silose, kjer bodo vso odkupljeno pšeni-
co varno vskladiščili, saj zmogljivosti žitnih silo-
sov daleč presegajo možni odkup zrnja na območ-
iu ormoške občine.
V družbeno organizirani pridelavi je bilo pose-
jano okoli 480 ha pšenice. Po dosedanjih ugotovit-
vah pa bo poprečen donos nekaj nad 50 stotov na
hektar, tudi klenost zrnja, ki se ugotavlja s hektoli-
trsko težo, je dobra. V KK Jeruzalem TOK Ko-
operacija Ormož računajo, da bodo brez posebnih
problemov dosegli načrtovano količino odkupa
pšenice, to je 1400 ton.
Glede odkupne cene pšenice in stimulacije je
urejeno približno enako kot v drugih občinah,
prav tako cena kombajniranja in vezanja slame.
Kombajnov za žetev imajo dovolj in ocenjujejo,
da tudi glede rezervnih delov ne bo posebnih pro-
blemov.
FF
Lagodnost se bo
maščevala!
»Prehajamo v najodločilnejšo fazo izvajanja dolgoročnega
programa gospodarske stabilizacije. Stopamo v obdobje, ko bo
treba dosledneje in mnogo bolj z dejanji kot z besedami izvajati
stabilizacijski in antiinflacijski program, ko so nam nujno potreb-
ni mnogo boljši rezultati v proizvodnji in izvozu kot so sedanji, ko
bo treba do kraja sprejeti in delati po kriterijih gospodarjenja in
trženja, ki veljajo v gospodarsko razvitejšem svetu in ne bo več
mogoče prelagati bremen na državo ali koga drugega. To je čas,
ko bomo morali pokrivati vse oblike porabe le z realno ustvarje-
nim dohodkom, ne pa z vsemi mogočimi oblikami navideznega
denarja, s katerim so sedaj pokrite izgube . . .
Ne bo več mogoče dalje z dvigovanjem cen pokrivati gospo-
darske razdrobljenosti, slabe delovne storilnosti, neizkoriščenih
proizvodnih zmogljivosti, stroškov in obremenitev gospodarstva. V
tej neizprosni bitki bodo lažje zmagovali, se uveljavljali in prila-
gojevali predvsem tisti kolektivi, v katerih vladajo kvalitete in
usmeritve, kot v Perutnini. . .
Kmetijstvo je danes ena od dejavnosti, kjer relativno najbolj
zamujamo z uresničevanjem gospodarskih stabilizacijskih usme-
ritev. Kar naprej oklevamo, ko se je treba odločiti za izboljševanje
gospodarskega položaja kmetijskih proizvajalcev. Letos bomo res
nekoliko povečali kmetijsko proizvodnjo in njen izvoz, vendar so
naše realne možnosti in potrebe neprimerno večje. Zato moramo
že v jeseni v vsej državi povečati plane kmetijske proizvodnje in
zbrati potreben denar za njihovo izvajanje. S pravkar spremenje-
nimi cenami najosnovnejših kmetijskih pridelkov bomo delno od-
pravili največja nesorazmerja cen, zboljšah položaj proizvajalcev,
zmanjšali njihove izgube, povečali interes za jesensko setev in za-
gotovili rednejšo preskrbo. Vemo, da s temi popravki in nekateri-
mi ukrepi ekonomske politike niso odpravljene vse težave proizva-
jalcev in jih bodo morali ti deloma premagovati tudi sami z na-
daljnjim zboljševanjem gospodarjenja. Morali smo namreč upo-
števati, da spremenjene cene občutno povečujejo življenjske stro-
ške in vplivajo na standard vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti
tistih, ki živijo samo od dohodka iz dela.
V naslednjih mesecih moramo sprejeti ustrezne ekonomske
ukrepe, da se položaj proizvajalcev hrane ne bo poslabševal in da
sedanjih novih cen moke, kruha, olja in sladkorja ne bi več pove-
čevali v tem letu.
Uspešnejše spreminjanje razmer v kmetijski proizvodnji, zla-
sti njeno količinsko in kakovostno povečevanje, zmanjševanje pro-
izvodnih stroškov in drugo, bo tudi eden najučinkovitejših pri-
spevkov za obvladovanje inflacije. To je danes osrednja tema in
naloga naše gospodarske politike. Gospodarsko neutemeljena
rast cen, ki so si jo v preteklem polletju neupravičeno privoščili v
mnogih organizacijah združenega dela, in pretirana rast inflacije,
sta resno ogrozila družbene in gospodarske cilje, ki smo sijih za-
stavili za letos. Znova je zmanjšana realna vrednost osebnih do-
hodkov, padati je začel tudi izvoz, zaostajati industrijska proiz-
vodnja in povečujejo se druga neskladja. Je spričo teh nevarnih
negativnih tokov upravičena tolikšna toleranca kot se je mnogo-
kje čutila do egoizma in skupinsko lastninskih interesov, ki so vo-
dili mnoge, ko so neoziraje se na karkoli povečevali cene?« je
med drugim dejal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Janez
Zemljarič v slavnostnem govoru na 14. dnevu perutninarjev v Mo-
škanjcih, 20. julija 1985. Pripravila N. D.
Udarniška akcija
v Benediktu
v soboto je v krajevni skupnosti Benedikt potekala izredna udar-
niška akcija, ki je bila ravno tako množična kot akcija pred dobrimi
štirinajstimi dnevi v Destrniku. Na akciji je sodelovalo 150 brigadir-
jev, okrog 70 mladih in starejših iz Benedikta, 150 vojakov iz ptujske
in mariborske vojašnice, veliko število družbeno političnih delavcev
iz ptujske in lenarške občine ter kluba brigadirjev veteranov. Izkopali
so okrog 3 kilometre jarka za vodovod, ki bo dajal vodo štiridesetim
gospodinjstvom v vaseh Ihova in Trstenik.
Vzdušje je bilo enkratno, saj so se domačini, brigadirji in vojaki
združili v celoto in kanal se je vedno bolj polnil z zemljo.
Marjetka Sluga
Utrinek z udarniške akcije la vodovod v Ihovi in Trsteniku
(foto I. CiaBl)
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. julij 1985 - TEDNIK
TOZD ZOBOZDRAVSTVO
Ob polletju izgube ne bo
v prvem trimesečju je tozd Zo-
bozdravstvo poslovala z rdečimi
številkami in to na račun prese-
ženiega delovnega programa in
povečanih materialnih stroškov.
Letni delovni program so uresni-
čili s 33 odstotkov skladno s tem
pa se tudi več materialnih stro-
škov. V zobozdravstvu namreč
materialni stroški dosegajo do 60
odstotkov vrednosti storitve.
Takega obsftga programa in
materialnih stroškov niso mogli
pokriti z razpoložljivimi dvajseti-
nami. Izhodišča so se v drugem
trimesečju spremenila in računa-
jo, da ob polletju izgube ne bo.
Kljub temu bodo materialni stro-
ški še vedno visoki, saj so se ne-
kateri materiali in zdravila, ki jih
uporabljajo pri svojem delu, po-
dražila tudi do desetkrat. Mate-
riali so iz uvoza.
Če bi poslovali v normalnih
pogojih, bi sredstva, planirana
na začetku leta, morala zadošča-
ti. Poleg tega so dosledni pri ka-
kovosti dela in torej ne gledajo
na materiale, s katerimi delajo in
pacientom nudijo tisto, kar se v
našem okolju dobi.
DELO V POLETNIH MESE-
CIH POTEKA NORMALNO
Večrat smo v zadnjem času sli-
šali, da se čakalne dobe podalj-
šujejo. Dr. Jože Petrovič, vodja
temeljne organizacije, je pove-
dal, da se le-ta večkrat med le-
tom spreminja. Najkrajša je v za-
četku jeseni in po novoletnih
praznikih. Pred vsakim dopu-
stom in pred prazniki je povpra-
ševanje po zobozdravniških uslu-
^ gah, predvsem pa protetiki, iz-
redno veliko.
Poleti — torej v času dopustov
— delo organizirajo tako, da v
Ptuju delajo ekipe za potrebe vse
občine in tu dobijo občani tudi
vso urgentno prvo pomoč. Na
dopustu bodo tudi tehniki, zato
se bodo temu primerno zmanjša-
le protetične storitve. Delo z nor-
malnim obsegom bo ponovno
steklo v drugi polovici avgusta.
PRIMANJKUJE JIM ZOBO-
ZDRAVNIKOV
TOZD Zobozdravstvo ima v
tem trenutku velike probleme z
zobozdravniki, manjka jim tudi
nekaj tehnikov. Računajo pa, da
bodo štipendisti v kratkem za-
ključili študij in da teh proble-
mov v bodoče ne bo. Zobozdrav-
nikov v Sloveniji ni, zdravniki iz
ostalih republik pa za delo pri
nas več ne kažejo zanimanja.
ČE NAS ZABOLI ZOB ...
Tozd ima organizirano dežur-
stvo samo ob nedeljah, in prazni-
kih od 7. do 12. ure. Zato obliko
smo se odločili pred dvema leto-
ma, torej v obdobju, ko smo
sprejeli varčevalne ukrepe. Tudi
majhno število obiskov — v po-
prečju štirje — je vodilo k taki
odločitvi.
Drugače pa je občanom na vo-
ljo dežurna služba v Mariboru —
v Svetozarevski ulici.
MG
PRIZADEVANJA V OBČINI ORMOŽ
»
Zmanjšati zaostajanje
za poprečjem v republiki
Družbeni proizvod na prebivalca v občini Ormož zaostaja za 51
odstotkov za poprečjem v Sloveniji. Zaradi tega so si v smernice za
dolgoročni plan občme do leta 2000 zapisali, da bodo v dolgoročnem
obdobju to zaostajanje znižali samo na 30 odstotkov za republiškim
poprečjem. Če hočejo to doseči, bo moral družbeni proizvod letno ra-
sti od 4,5 do 5,5 odstotka, to je za poldrugi odstotek hitreje, kot je na-
črtovana poprečna rast v okviru republike.
V prizadevanjih za dosego tega cilja bo odločilnega pomena raz-
voj industrije v občini in proizvodnega drobnega gospodarstva. Priza-
devali si bodo tudi za rast zaposlitve prebivalstva, čeprav se zavedajo,
da ni stvarno pričakovati, da bo moč vse zaposliti v okviru občine.
Računajo z migracijo delovne sile v obeh smereh, saj se tudi v občini
ne morejo zapirati pred zaposlovanjem delavcev iz drugih krajev.
V industriji načrtujejo širitev sedanjih zmogljivosti, razen v proiz-
vodnji sladkoria, kjer bodo zmogljivosti izkoriščali v okviru instalira-
nih tehnoloških agregatov. Ce hočejo povečati industrijske zmogljivo-
sti, bo morala večina sedanjih OZD spremeniti proizvodne programe
in jih bolj prilagajati potrebam na tržišču, zlasti povpraševanju v tuji-
ni. Preusmeritev naj bi bila takšna, da bo tehnologija proizvodnje
zahtevnejša, po enoti živega in minulega dela pa lazja. Po letu 1990
tudi predvidevajo nove obrate drugih poslovnih sistemov s sedežem
zunai občine.
V drobnem gospodarstvu si bodo kar najbolj prizadevali za odpi-
ranje novih obratov in z davčno politiko spodbujali zasebno pobudo
in podjetnost. Razvijati bo treba tudi poslovno sodelovanje z združe-
nim delom.
V kmetijstvu načrtujejo povečanje proizvodnje in pridelave hrane z
večjo skrbio za dobro pospeševalno službo, z organiziranjem večje tr-
žne pridelave in s povečanjem pridelkov z uvajanjem sodobnejše
agrotehnike, z intenziviranjem sacljarstva in vinogradništva in z drugi-
mi posšeševalnimi ukrepi.
Na drugih gospodarskih področjih ni pričakovati večjega razvoja,
razen v gostinstvu in turizmu, kjer naj bi povečali izkoriščenost seda-
njih zmogljivosti s celovitejšo ponudbo, zlasti še izletniško zanimivo.
ODLOK
O SEJMIH
V ORMOŽU
V Ormožu so že stoletja uve-
Ijavljeni tradicionalni sejmi in to
Jakobov, 25. julija^ Martinov 11
novembra in na Cvetni petek (9
dni pred Veliko nočjo). Niso pa
še doslej imeli odloka, ki bi ure-
jal te sejme potrošnišicega blaga
v skladu z določili repuoliškega
zakona o blagovnem prometu.
Jutri, 26. julija bodo zbori
skupščine občine Ormož razpra-
vljaii o osnutku tega odloka, ki
omejuje sejemsko dejavnost le
na Skolibrovo in Poštno ulico v
Ormožu. Doslej so na sejmih
prodajali tudi na delu Kerenčiče-
vega trga in delu Ptujske ceste.
Vendar tu skozi poteka magi-
stralna cesta, kjer je vse večji
tranzitni in ostali promet, ki lah-
ko sejmarje ogroža, oziroma bi
prodaja ovirala promet. Zato je
zaradi varnosti cestnega prometa
in ljudi potrebno prodajo na sej-
mih dovoliti le v Skofibrovi in
Poštni ulici.
Sejme organizira in vodi Ko-
munalno podjetje Ormož, ki je
tudi upravljalec sejmišča. Na sej-
mih bodo smeli prodajati: OZD
svoje izdelke in blago, samostoj-
ni obrtniki svoje izdelke in za-
sebniki rabljene predmete široke
potrošnje. Zla nadzor nad izvaja-
njem odloka bodo odgovorne in-
špekcijske službe občin Ormož
in Ptuj.
FF
POLETJE
V SADNEM VRTU
v sadnem vrtu že nekaj tednov obiramo žlahtne plodove z naše-
ga sadnega drevja. Pričelo se je z zgodnjimi češnjami, jagodami, sledi-
le so jim marelice, čeprav so letos zaradi zimske pozebe bile bolj red-
ke; razne vrste jagodičevja, kot je ribez, kosmulja, še nekaj dni pa bo-
do užitno zrele že zgodnje hruške, jabolka in tako naprej vse do po-
zne jeseni. Prav v tem so čari našega sadnega vrta, pri čemer pa ne
smemo pozabiti, oziroma smo toliko bolj dolžni, da gamegujemo in s
tem skrbimo za njegovo rodovitnost v prihodnjem in naslednjih letih.
V avgustu se prične takoimenovana diferenciacija cvetnih brstov,
to je obdobje, ko se pri vseh sadnih vrstah izoblikujejo cvetni nastav-
ki, oziroma osnove za rodovitnost sadnega drevja v naslednjem letu.
Sadjarjem amaterjem tega naravnega pojava ni potrebno kaj posebej
dokazovati, saj vemo, da večina sadnega drevja spomladi prej razcve-
ti, kot pa se razvijejo listi, ki imajo vlogo osvajanja in proizvodnje or-
ganskih snovi, potrebnih za rast in razvoj sadne rastline. Da bo dife-
renciacija cvetnih brstov uspešna, je potrebnih več pogojev, med kate-
rimi so najodločilnejši kako smo letos sadno rastlino prehranjevali,
kako smo uspeli obvarovati njeno zdravstveno stanje, če smo skrbeli
za redno obdelavo tal in ne naposled kako smo poskrbeli, da bosta
drevesna krošnja ali grm pravilno oblikovana glede na vzgojno obliko
ter ustrezno vzdrževano ravnotežje med rastjo in rodnostjo sadnega
drevesa.
Slednjemu pogoju za uspešno diferenciacijo cvetnih brstov, ki
mu bolj preprosto pravimo letna rez sadnega drevja, je namenjen ta
sestavek. Letna ali zelena rez ima glede na pravočasno posredovanje
za vzgojo sadnega drevesa vrsto prednosti pred zimsko ali suho rezjo,
pri čemer pa velja takoj opozoriti, da je pa strokovno zahtevnejša.
Mnogi strokovnjaki je ne priporočajo vsakomur, ki pri rasti in razvo-
ju sadnega drevesa nima dovolj izkušenj. Z letno rezjo, če ne upošte-
vamo dovolj pravočasnosti glede na takoimenovane fenofaze sade
rastline in če ne poznamo dovolj specifičnosti in zahtev posameznih
sadnih vrst, lahko naredimo več škode kot koristi.
Na splošno velja načelo, da pri poletni rezi lahko brez škode od-
stranimo vse tiste veje, ki imajo povsem napačen položaj in s tem zgo-
stujejo in deformirajo drevesno krošnjo, veje, ki so bile močneje na-
padene po rastlinskih boleznih in škodljivcih in pa tiste, ki so polom-
ljene oziroma mehanično poškodovane. Z izrezovanjem takšnih vej
oziroma sadik bomo z letno rezjo pospešili razvoj, rast in diferencia-
cijo vseh tistih mladik, ki so za razvoj drevesa potrebne. Med osnovne
principe, vzgoje sadnega drevesa ponovno velja opozoriti, da veje, ki
so glede na svoj položaj ali smer rasti navpične, samo rastejo in nam
torej služijo za vzgojni les ogrodja drevesne krošnje, da poševne raste-
jo in rodijo, s čimer nam služijo kot vzgojni in rodni les, ter-vodora-
vne ali vpognjene, ki so zaradi počasnejšega pretoka organskih snovi
le rodne, seveda če so zdrave in ustrezno prehranjene. Iz navedenega
principa si lahko vsak pozornejši sadjar, četudi amater, izoblikuje
pravila pravilne rezi med vegetacijo.
Za posamezne sadne vrste pa naj velja še nekaj naslednjih napo-
tkov.
Ko smo obrali ribez iz grmov, porežemo vse veje, ki so stare štiri
ali celo več let. Odstranimo tudi drobne in slabotne poganjke, tako da
bodo v grmu ostali le zdravi in krepki poganjki po 2 do 3 eno, dvo in
triletni in to enakomerno razporejeni, da bo grm tudi v sredini dovolj
osvetljen.
Ko maline oberemo, poganjke, ki so rodili, izrežemo in sežgemo.
V tem starem in izrojenem lesu bi namreč prezimile nekatere bolezni
in škodljivci, ki bi nam lahko v prihodnji vegetaciji škodljivo vplivali
na rastlino in pridelek.
Pri češnjah, višnjah, marelicah, ko smo jih obrali, izrežemo veje,
ki so biie polomljene ali tako pokšodovane, da se njih rane ne bi mo-
gle zaceliti; rezine z ostrim nože zgladimo in zamažemo z ustreznim
zaščitnim premazom ali preprečimo smolikavost pri rani.
Pri peškarj^h, jablanah in hruškah, redno odstranjujemo vodene
poganjke ali bohotivke, razen če jih ne bomo potrebovali za vzgojo
nadomestnih vej. Redčenje pregostih poganjkov, zlasti v vrhovih
hrušk, je sicer potrebno, vendar ne sme bistveno poseči na zmanjšanje
listne in s tem asimilacijske površine, zato raje te poganjke v čim več-
jimeri upogibamo, ustrezno preredčimo pa pri zimski rezi.
V kolikor so pregoste ali poškodovane veje pri orehu je sedaj
pravi čas, da opravimo rez. Orehov spomladi ne obrezujemo, ker je
pritisk sokov premočan, za kar se rane solzijo, to pa ima za posledico
naselitev glivičnih bolezni, trohnenje lesa s strženom in končno pro-
pad drevesa.
Najbolje prenašajo poletno rez breskve in nektarinke, in sicer
pred drugo vegetacijo, kot jo te vrste koščičarjev imajo. Izrežemo vse
poganjke, ki rastejo v drevesno krošnjo, s čimer jo zgostujejo, ostale
mladike pa primerno zredčimo, da se nam čim bolje okrepijo prave
rodne šibe.
Če odmislimo, da je izrezovanje bolanih, polomljenih in poško-
dovanih vej sprotno in nujno opravilo pri negi sadnega drevesa, pa je
strokovno vendarle potrebno upoštevati, da je poletna rez t. j. obliko-
vanje in redčenje drevesne krošnje med vegetacijo važnejša od zim-
ske. Kakor pri zimski, tako tudi pri poletni rezi posvečamo glede na
prehrambeno in. zdravstveno stanje sadne rastline vso pozornost
vzgojni obliki ter ravnotežju med rastjo in rodnostjo, vse z namenom,
da drcvo sprostimo nepotrebnega lesa in poganjkov in učvrstimo dre-
vo kol celoto. S tem ukrepom dame drevesu pogoje za uspešnč dife-
renciacijo cvetnih brstov za naslednjo letino. »Vprašati ni sramota,
temveč nič vedeti«, zato naj velja nasvet, kdor se ne počuti že dovolj
sposobnega za rez sadnega drevja, naj se posvetuje o tem z izkušenim
strokovnjakom.
Miran GLUSlČ, ing. agr.
Možnosti za
leto 1986
Kakšne možnosti razvo-
ja se nam obetajo v letu
1986, je odvisno tudi od
tega, kako uspešno bomo
gospodarili v letošnjem le-
tu. Izvršni svet SO Ptuj je
ocenil, da bo v ptujski ob-
čini možno v letu 1986 do-
seči 2,5-odstotno rast
družbenega proizvoda,
3-odstotno rast industrij-
ske proizvodnje, 5-odstot-
no rast kmetijske tržne
proizvodnje in 10-odstot-
no rast izvoza. Število za-
poslenih v združenem de-
lu bo moč povečati le za
1,6 odstotka. Rast vseh
oblik porabe pa bo sklad-
na z rastjo dohodka.
Pričeli z obiranjem visenj
V temeljni organizaciji Sadjarstvo Osojnik, v
okviru Emone KK Ptuj, so v ponedeljek, 15. julija,
pričeli z obiranjem letošnjega pridelka visenj v na-
sadih na Mestnem vrhu in v Zavrču. Kot so pove-
dali je pridelek glede na ostro zimo in sneženje v
času cvetenja razmeroma ugoden. Pričakujejo da
bodo pridelali okoli 12 vagonov visenj in jih v
glavnem izvozili na konvertibilno tržišče.
-OM
(Foto: M. Ozmec)
Delovodja Vidko Hlupič pravi, da
se dnevno zbere v nasadu okoli 50
obiralcev.
Za kilogram pobranih visenj zaslužijo mladi 9 din, medtem ko jih bodo
v maloprodaji ponujali po 14 dinarjev. Lep zaslužek za počitnice.
Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija?
(7. nadaljevanje)
Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu
drugi ne pomagajo; Nihče mu ne more poma-
gati, če si noče pomagati sam.
Spoznali smo alkoholika kot bolnika, nje-
govo družino, ženo in otroke. Enako se bole-
zen tega človeka občuti v podjetju. In zdaj
vprašanje? ZAKAJ SO VSI STRPNI DO TE-
GA BOLNIKA IN ČAKAJO Z ZDRAVLJE-
NJEM? ZAKAJ NE POMAGA PRISILNO
ZDR.AVLJENJE?
Odgovor na prvo vprašanje:
Več je vzrokov, zakaj žena dolgo prenaša
alkoholičnega moža. Dr. Rugelj v knjigi
»Dolga pot« o tem pravi:
1. Pred uvedbo Hudolinove metode kom-
pleksne socialne obravnave alkoholikov
sploh ni bilo mogoče, da bi alkoholike uspe-
šno zdravili in poskrbeli za njihovo vsestran-
sko, predvsem pa družbeno rehabilitacijo.
Takšno stoletno izkustvo se je vsidralo v za-
vest in podzavest našega človeka. Nazoren
izraz tega izkustva je naš pregovor: pijanec
se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Zaradi tega
se žene nekako vdajo v usodo, brezupno trpi-
jo, pa tudi same se spremenijo (na določen
način zbolijo).
2. Alkoholikov je pri nas toliko (posebno
»nevarni« so prikriti akoholiki), da na razne
načine uspešno »pritisnejo« na ženo, ki seje
odločila, da se razveže od svojega alkoholi-
čnega moža. O njej govorijo, da je brezsrčna
in nesramna in da ni nič čudnega, da si je
omislila razvezo, saj je itak prešuštnica. Se-
daj zapušča moža, ko se je revež zgaral. Po-
stala je skopuška, da mu niti dve deci ne pri-
vošči. In zakaj se sploh repenči, saj vendar
pije za svoj denar, oziroma, iz svojega vino-
grada. Kaj vendar misli, ali bo delal ob vodi?
Saj ni nič čudnega, če včasih »malo več« po-
pije, tako vsaj pozabi na sramoto in ženino
zaničevanje, ki ga mora revež prenašati? In
dalje: kaj si sploh nevernica predstavlja, ali
se ne zaveda, da je cerkveno poročena in s
tem do smrti zvezana z možem, v lepem in
hudem. Ubogi otroci, ki jim namerava vzeti
očeta in jim pripeljati kakšnega priležnika! V
navedenih pritiskih si posebno prizadeva
moževo sorodstvo, ki čuti, da ga bo dobilo na
grbo, če ga bo žena res odslovila. OPISAN!
PRITISK! NA ŽENO, KI SE JE ODLOČI-
LA. DA SE ZNEBI ALKOHOLIČNEGA
MOŽA, SO PRAVZAPRAV IZRAZ ODPO-
ROV PRIKRITIH IN ODKRITIH (ZNA-
NIH) ALKOHOLIKOV, PA TUDI VISO-
KEGA ODSTOTKA ZMERNIH PIVCEV
(K! SE VEDNO KADAR SE GOVORI O
ALKOHOLIZMU - NA TIHEM VPRAŠA-
JO, KAM SPADAJO: MED ALKOHOLIKE
ALI ŠE MED NEALKOHOLIKE).
3. Ekonomska odvisnost-- posebno na
kmetih ~ stanovanjska stiska in še mnogi
drugi dejavniki povsem onemogočijo večini
žena alkoholikov, da bi ukrepale tako, kot je
treba in moža z razveznim postopkom »prisi-
lile«, da bi se začel zdraviti. In še nekaj: pre-
nekatera žena mi je rekla, da je stanovanjski
zakon krivičen do žene in otrok, da je takšen,
kot bi ga napisali le za alkoholike. Tudi če se
žena razveže, svojega socialnega moža zlepa
ne more spraviti iz stanovanja, pa čeprav je
brez dela in živi na njen račun. Da, na njen
račun! Če mu ne skuha, oziroma ne da de-
narja za pijačo, ukrade in proda — celo otro-
ško perilo, izkupiček pa seveda požene po gr-
lu. Tudi takšne alkoholike poznamo. Če se
noče zdraviti, socializirati in rehabilitirati, bi
morala družina imeti pravico, da ga nažene,
naj gre kamor hoče. Saj bo Š2l — naravnost
na zdravljenje. Takšne so naše izkušnje. DO-
KLER PA IMA POTUHO, BO PIL IN
»UŽIVAL« V ALKOHOLNI OMAMI, SAJ
MU JE VSE LEPO V TREZNEM STANJU
ŽE DOLGA LETA POVSEM TUJE.
4. Nevednost prebivalstva o bistvu alko-
holne bolezbni, o možnostih zdravljenja, o
načinih, kako alkoholika spraviti v tako bre-
zizhoden položaj, da se bo moral odločiti za
zdravljenje. NEVEDNOST NAS TEPE, PO-
SEBNO KRUTO PA TEPE ŽENE ALKO-
HOLIKOV.
5. Verski in drugi predsodki nasploh ovira-
jo ženo pri njenem osvobajanju, torej tudi pri
odločanju za razvezni postopek.
VSE TO KAŽE NA ŠTEVILNE MANI-
PULACIJE, S KATERIM! ALKOHOLIK
DOLGA LETA OBVLADUJE SVOJE DRU-
ŽINSKO OKOLJE TAKO POPOLNO, DA
LAHKO MIRNO PIJE IN SE ASOCIAL-
NO OBNAŠA DESET DO DVAJSET LET,
PREDEN PRIDE NA ZDRAVLJENJE -
ČE SPLOH KDAJ PRIDE
Zakaj je delovna organizacija dolgo strpna
do alkoholika?
l.V delovnih organizacijah so ponavadi do
popivanja zelo indiferentni. Vsi vemo kako v
mnogih delovnih organizacijah pijejo in po-
pivajo ob raznih praznovanjih, poznamo sin-
dikalne izlete, ki se neredko sprevržejo v po-
pivanje, majhna in večja praznovanja posa-
meznikov, ki se morajo obvezno »zaliti« . ..
K širenju alkoholizma prispevajo tudi
zmotna stališča o koristnosti alkohola. Mno-
gi menijo, da alkohol daje moč za delo. Raz-
širjenost teh in drugih številnih zmot o korist-
nosti alkohola dokazuje, DA DELOVNE
ORGANIZACIJE ODLOČNO PREMALO
STORIJO, DA BI BILI DELOVNI LJUDJE
SEZNANJENI Z OSNOVNIMI ZNAN-
STVENIMI SPOZNANJI O ŠKODLJIVO-
STI ALKOHOLIZIRANOSTI ZA DELO-
VNI PROCES. V takšnih okoliščinah pač ni
čudno, če v delovnih organizacijah alkoholi-
ka v zgodnejših obdobjih alkoholne odvisno-
sti mirno pustijo, da pije naprej in polagoma
v vsakem pogledu propada.
2. Ker je alkoholikov veliko, se med seboj
ščitijo, tako da prikrivajo zamude, izostanke,
slabo opravljeno delo, konflikte itd. Če je tu-
di alkoholikov predstojnik odvisen od alko-
hola, mu bo le-ta »moral« marsikaj spregle-
dati, sicer ga bo alkoholik »vključil v svoj
manipulacijski sistem: enostavno ga bo obto-
žil, da je še večkrat pijan kot on, da ga je za-
čel preganjati zato, ker ga osebno sovraži itd.
Predstojnik bo seveda kapituliral, alkoholik
pa bo lahko spet v miru zadovoljeval svojo
odvisnost od alkohola.
Še bi lahko naštevali vzroke, vendar zdaj
odgovorimo na drugo vprašanje: Zakaj ne
pomaga prisilno zdravljenje?
Kratko lahko povemo: ker bolan ni samo
alkoholik, temveč tudi njegova družina in de-
lovna skupina. Izredno pomembno je, da
imamo to stališče vedno v mislih, kajti Ic ta-
ko dojamemo, da alkoholika sploh ne more-
mo zdraviti samega, temveč le skupaj z nje-
govo družino in ob sodelovanju delovnih lju-
di; lahko tudi dodamo, da alkoholika ne mo-
remo poslati na prisilno zdravljenje tudi zato
ne, ker si danes težko predstavljamo, da bi
lahko poslali na prisilno zdravljenje vso dru;
žino in okolico. Torej v premislek tistim, ki
uporabljate alkohol, ali ste z njim že zasvoje-
ni, in pa tistim, ki bi poslali vse alkoholike
zaradi njihove »hudobije« na prisilno zdra-
vljenje. }  ,       .
Dr. 1. i

DELEGATSKA SPOROČILA - 3
14. DAN PERUTNINARJEV
pelavci in kooperanti Me-
jokombinata Perutnina Ptuj
jO letos svoj praznik prosla-
vili v znamenju 40-letnice os-
voboditve, 35-Ietnice samou-
pravljanja in 80-letnice tradi-
^je kvalitete svoje proizvod-
nje. V soboto, 20. julija, se je
obrala v Moškanjcih, kamor
50 zaradi slabih izkušenj z
vremenom preselili svojo pri-
reditev, zbrala pisana množi-
li delavcev, kooperantov in
gostov iz federacije, republi-
ke, občine in krajevne skup-
nosti. Med gosti so bili tudi
predstavniki poslovnih sode-
lavcev iz domala vse Jugosla-
vije in iz tujine.
predsednik kolegijskega po-
slovodnega organa Perutnine
Alojz Gojčič je v svojem po-
zdravnem govoru opozoril na
dosežene uspehe 2000 član-
skega kolektiva in poudaril,
da so dosežki osnova za na-
daljnji razvoj. V tem smislu
načrtujejo posodobitev klav-
nice in boljšo tehnično
opremljenost predelave za
nove proizvodne podvige.
Na slovesnosti v Moškanj-
cih so za zasluge pri razvoju
slovenskega kmetijstva, v ka-
terem je perutninarstvo dose-
glo vidne rezultate, podelili
_^te.plak^e Perutnine. Pre-
jeli so jih France Popit, pred-
sednik predsedstva SR Slove-
nije, Janez Zemljarič, pod-
predsednik zveznega izvršne-
ga sveta, Jakob Butolen, di-
rektor   splošnega    sektorja
Del govora slavnostnega go-
vornika na 14. dnevu perutni-
narjev podpredsednika ZIS
Janeza Zemljariča objavljamo
v uvodniku današnjega Tedni-
ka, (foto Ciani)
DSSS in Franc Kac, direktor
tozda Perutninske farme. Za
najboljše delovne dosežke v
preteklem letu so prejeli di-
plome Martin Rogina, Eliza-
beta Živič, Stanko Kolar,
Vincenc Urbanija, Martin
Kramberger, Franc Korošec,
Bogomir Veber in Franc Ko-
dela. Ob letošnjih jubilejih je
za požrtvovalno delo prejelo
priznanja 70 delavcev in ko-
Letos bodo v Perutnini
proizvedli 880.000 dan sta-
rih staršev in 29 milijonov
dan starih brojlerjev. Z
matičnim materialom bodo
v celoti zapolnili svoje po-
trebe po dan strrih jarki-
cah in petclinčkih, resno
konkurirali ostalim jugo-
slovanskim reprodukcij-
skim centrom in se odločno
—- skupaj s Hubbardom —
prebijali na svetovni trg.
Izvoz je velik uspeh Pe-
rutnine. Lani so izvozili
ll.(M)0 ton perutninskega
mesa in iztržili 11^ milijo-
na dolarjev deviznega do-
hodka. Danes imajo sloves
resnega in spoštovanega
prodajalca na sovjetskem,
italijanskem, nemškem in
avstrijskem trgu._
Jakob Butolen prejema zlato
plaketo delovne organizacije,
izročata mu jo predsednik de-
lavskega sveta DO Jože Rei-
sman in predsednik KPO
Alojz Gojčič. (foto Ciani)
operantov ter 32 poslovnih
partnerjev Perutnine iz do-
movine in tujine.
V kulturnem programu so
sodelovali moški komorni
zbor iz Ptuja, igralec ljubljan-
ske Drame Jurij Souček, hu-
morist Tone Fomezzi-Tof,
pevca Alfi Nipič in Alenka
Pintarič ter ansambel Venus.
Za dobro postrežbo so poskr-
beli delavci tozda Haloški bi-
ser, družabno srečanje delav-
cev Perutnine pa je trajalo do
ranih jutranjih ur. Posebej
velja omeniti tudi delež čla-
nov Aerokluba Ptuj, ki so
pred pričetkom slovesnosti
pokazali številnim gledalcem
nekaj vratolomnih akcij.
Nevenka Dobljekar
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
Veliko liiii^^i^bi iii tudi
Tudi v juliju 1945 je nenadoma nastopilo vroce
poletje. Za ljudi, ki so se vračali iz pregnanstva, iz
taborišč in ujetništva, je bilo to še posebej dobro-
došlo, da so si lahko uredili vsaj zasilna bivališča.
Kmetje so skrbno pospravljali seno in potem žitno
klasje, da bi zagotovili dovolj kruha za ljudi in kr-
tač za živino. Po cestah je bilo takrat le malo avto-
mobilov, še kolesarji so bili redki, več je bilo
vprežnih vozov, predvsem pa pešcev. Popotniku se
je pogosto ustavljal pogled na ruševinah, na rjave-
čih ohišjih vojaških avtomobilov v jarkih ob ce-
stah in na drugih sledovih komaj končane vojne.
Vojaška sodišča v Ljubljani, Mariboru, Celju in
v drugih večjih krajih so še vedno imela polne ro-
ke dela in skrbno pretresala vsakega, ki se je med
vojno omadeževal. Po vaseh so bili sestanki — pri-
prave na volitve v narodno-osvobodilne odbore,
aktivisti so tolmačili pomen nove ljudske oblasti,
ki bo vedno po želji ljudstva in uresničevala njiho-
vo voljo. Ob tem pa so marsikje razkrinkavali več-
je kmete (kulake), špekulante, trgovce in podobne,
ki niso bili naklonjeni novi stvarnosti, so skrivali
živila in drugo blago, ki ga je ljudem primanjkova-
lo.
Po vaseh so bili pogosti tudi mitingi. Ponekod
politično resni in slovesni, drugod bolj zabavni.
Na eni od sej okrajnega odbora OF Ptuj so kriti-
čno ocenili take mitinge, kjer so politični del loče-
vali od zabavnega. Na političnega so namreč po-
vabili vse ljudi, na zabavnega pa samo izbrance
vaške družbe. Konkretno so kritično obravnavali
Uk miting na Hajdini, ki je trajal do ranega jutra s
pijanskim prepevanjem, streljanjem in hrupom.
Menili so, da miting ne bi smel biti stara veselica,
zanj naj ne bi nabirali hrane in denarja in tudi pi-
jačo naj bi na naših mitingih uživali v zmernih ko-
ličinah. Zato so tudi prepovedali neprijavljeno to-
čenje alkoholnih pijač in preganjali so črne vino-
toče.
V juliju je prišlo v ptujskem okraju tudi do no-
vih kadrovskih sprememb. Ada Krivic je odšla, za
sekretarja OK KPS in odbora OF je prišel Jože Pa-
Čnik-Maček, org. sekretarje postala Lenka Stmad,
okrožje pa je na delo v okrajni komite poslalo tudi
Ptujčana Mirka Centriha.
NajpomembnejŠe Železniška proga
in mostovi
Za vso jugoslovansko in Se posebej slovensko
gospodarstvo je bilo izrednega pomena, da čim-
prej obnovimo železniško progo od Pragerskega
do Kctoribe na meji z Madžarsko v dolžini 95 km,
ki so jo umikajoči okupatorji popolnoma razrušili.
Na njej je bilo porušenih kar 33 mostov v skupni
dolžini 1037 metrov.
Prometno tehnični oddelek štaba 4. armade JA
je določil za to nalogo 1. inženirsko brigado, okre-
pljeno s prometnim vodom in vodom za jfveze in
elektrifikacijo, ki je štela do 1200 borcev. Določil
je tudi način obnove proge in ustanovil gradbeno
Vodstvo s sedežem v Ptuju. Na celotnem območju
so tudi mobilizirali vse tesarje in druge obrtnike in
strokovnjake, tudi teh je bilo okoli 1200. V pomoč
pa jim je bilo dodeljenih še okoli 3 tisoč nemških
bojnih ujetnikov. Tako je sredi junija začelo z de-
lom okoli 5200 ljudi. Drugi bataljon je delal v Ko-
toribi, prvi pa v Ormožu. Tretji in četrti bataljon
sta bila v Ptuju in delala neposredno pod vod-
stvom štaba. Administrativno delo v štabu brigade
"» v štabih bataljonov so opravljali predvsem na-
•^icSčenci iz Ptuja, največ prostovoljke, dijakinje in
*^dentke.
Nemški vojni ujetniki so se hitro vključili v de-
lo. Organizirani so bili v bataljone, čete in de«;eti-
ne, ki so jih vodili njihove starešine. Oboroženi
borci so jih le spremljali na delo. Prejemali so ena-
ko hrano kot naši borci, ob posebnih priložnostih
so dobili tudi kozarec vina. Zaradi take organiza-
cije in odnosa tudi ni bilo niti enega poskusa po-
bega.
Kmalu po začetku dela v Ptuju je bil 16. junija v
Titovem dom.u v Ptuju miting, ki ga je priredila 1.
gradbena brigada. V ta namen je štab brigade iz-
dal tudi »trebovanje za 500 litrov vina« za miting.
V prireditvi je nastopil tudi invalidski pevski zbor.
Delo pri gradnji mostov in obnovi železniške
proge je bilo v glavnem ročno in izredno naporno,
ker je primanjkovalo tudi potrebnega materiala.
Najzahtevnejše delo je bilo pri gradnji zasilnega
železniškega mostu čez Dravo v Ptuju. Podpore za
most so bile zgrajene z zabitimi piloti, dolgimi do
14 metrov, ki so jih sekali na Pohorju in prevažali
s preprostimi prometnimi sredstvi. Kljub temu je
bilo ogromno delo opravljeno v rekordnem času
in 30. julija 1945 je že peljal pr\'i vlak, okrašen z.
zastavami in cvetjem, od Kotoribe do Pragerskega.
V ptujskem parku je bil takrat velik miting. Med
številnimi gosti sta bila tudi general Dušan Kve-
der-Tomaž in takratni gradbeni minister v sloven-
ski vladi dr. Miha Kambič.
RAZNE NALOGE IN PROBLEMI
V prvi polovici julija je bil po nalogu Vojne
oblasti 4. armije opravljen po vseh krajevnih od-
borih OF, teh je bilo takrat v ptujskem okraju 121,
popis vojnih obveznikov letnikov 1905 do vklju-
čno do 1928. Popis je bil izveden po 22 sedežih
bivših občin, v glavnem so bili to šolski okoliši. Iz
ohranjenih seznamov je moč ugotoviti, da je iz po-
pisa izostalo še precej vojnih obveznikov, za mno-
ge pa so navedeni napačni podatki.
V nedeljo, 10. junija je bilo v Mariboru veliko
zborovanje viničarjev. Iz Ljutomera in Ormoža je
skozi Ptuj vozil posebni vlak. Okrožni odbor OF je
naroči! ptujskemu, da naj na zbor pošlje 3-člansko
uradno delegacijo. V njej naj bo »obvezno Miha
Arbajter, dva pa naj določi Lenka«.
Okrajni odbor OF Ptuj je pozval vse viničarje
bivše občine Podlehnik na zaplenjenih posestvih
na sestanek, kije bil v četrtek, 21. junija »ob 2. uri
popoldan pri Štajerski hranilnici«. Sekretarje KO
OF so zadolžili, da so osebno odgovorni, da na se-
stanek pridejo vsi viničarji.
Takratno življenje in skrbi na vasi ilustrira tudi
vrsta uradnih dopisov, ki so jih sekretarji krajev-
nih odborov OF pošiljali okrajnemu odboru. Na-
vajamo le dva primero:
»Ptujska gora, 12. 6. 1945. V nedeljo, 11.1, m. so
odpeljali vojaki iz vasi Podlože 8 voz sena. Rekli
so, da pridejo še po 12 voz sena. Kmetje se prito-
žujejo, da bodo morali poklati vso žiyino, če se to
zgodi. Vojaki so rekli, da so iz Slovenske Bistrice,
pokazali niso nikakih potrdil.«
»Krajevnemu odboru OF Dragovič. Na vaše
vprašanje, če sme župnik še voditi matično knjigo,
vam sporočamo, da se ravnajte po navodilu mini-
strstva za riiMranje zadeve (Slovenski poročevalec)
27. maja). Če jc matična knjiga v župniSču in če se
jc duhovnik med okupacijo dobro zadržal, naj
knjiga ostane v župnišču. Drugače se naj matična
knjiK-« vodi na krajevnem odboru.«
Sclc novembra 1945 so bili ustanovljeni matični
okiHM in sicer štirje za celotni okraj: Ptuj, Ormož,
inujska gora in Andraž v Halozah (Leskovec), ki
so upravljali matično službo za vseh 114 krajevnih
ljudskih odborov.
Zbral FF
4 - IZ NAŠIH KRA^Ei^
25. julij 1985 »
TEDNIK
Delovni hajdinski upokojenci
Društvo upokojencev Hajdina
je gotovo med najbolj aktivnimi
v ptujski občini, saj je lani in le-
tos uspelo organizirati več uspeš-
nih prireditev, pa tudi sicer se
upokojenci redno srečujejo in
pomagajo drug drugemu.
Letošnje jubileje so počastili
na svojstven način. Preteklo so-
boto in nedeljo so pripravili za-
nimivo razstavo, ki je bila v do-
mu krajevne skupnosti. Upoko-
jenke so predstavile svoja ročna
dela in kuharske dobrote, upo-
kojenci so se pridružili z izdelki
iz lesa, vse skupaj pa je popestril
z razstavo svojih del amaterski
slikar Julij Ošlovnik. Obenem so
pripravili še družabno srečanje z
glasbo, petjem in plesom.
Predsednik društva, ki vklju-
čuje 365 članov, Maks KampI je
o aktivnostih povedal naslednje:
»Društvo skrbi, da so člani akti-
vni v samem društvu in v kraje-
vni skupnosti. Mnogi so člani de-
legacij za delegiranje delegatov v
skupščine samoupravnih interes-
nih skupnosti in zbor krajevnih
skupnosti skupščina občine Ptuj.
Z razstave, ki so jo minuli konec tedna pripravili hajdinski upokojenci.
(foto L Ciani)
Tako se naši člani aktivno vklju-
čujejo v družbenopolitično ži-
vljenje v vaseh, krajevni skupno-
sti in občini.
Društvo skrbi tudi za kulturno
in družabno življenje in za re-
kreacijo upokojencev. Že tretje
leto uspešno deluje mešani pev-
ski zbor, ki vsako leto sodeluje
na območnem in republiškem
srečanju pevskih zborov upoko-
jencev Slovenije. Lani smo peli v
Cankarjevem domu v Ljubljani,
letos pa smo bili na območnem
srečanju v Mariboru in na repu-
bliškem srečanju v dvorani Lisin-
ski v Zagrebu, kjer so nas toplo
pozdravili. Lani smo organizirali
dvanajst izletov po domovini in
v tujini. Tudi za letos smo pred-
videli toliko izletov, izvedli pa
smo že štiri.
Naše društvo skrbi tudi za pra-
vno pomoč članom pri urejanju
pokojnin in oskrbnin, želimo pa
vključiti tudi čimveč kmečkih za-
varovancev. Povedati moram, da
nas pri delu podpirajo vsa dru-
štva in krajevna samouprava.
Krajevna skupnost nam je pri
obnovi doma upokojencev pri-
skočila na pomoč z denarjem.
Kmetje so ves gradbeni material
pripeljali zastonj, darovali so les,
upokojenci pa smo opravili pre-
cej prostovoljnega dela. Tako
smo si ustvarili prijetne prostore,
kjer se upokojenci srečujemo ob
raznih priložnostih. Ob tej pri-
ložnosti bi povabil k sodelovanju
v našem društvu vse upokojence,
vsem ostalim pa se prisrčno za-
hvaljujem za sodelovanje.«
N. Dobljekar j
Obvestilo kmetijskega inštituta Slovenije
Do konca julija bo spravilo žita v Sloveniji
v glavnem opravljeno. Ponovno opozarjamo
naj žitna strnišča nikjer ne ostanejo prazna.
Žitno stmišče takoj po žetvi plitvo preorje-
mo, pognojimo z dušikom in obdelamo s kro-
žno brano ali s presetvenikom. Za setev str-
niščnih krmnih dosevkov priporočamo zlasti
krmni grah poneka s koruzo ali mnogocvetno
ljuljko tetraflorum ali krmno ogrščico star-
ško. Širši izbor dosevkov z agrotehniko in
ekonomiko pridelovanja smo objavili v 29.
številki Kmečkega glasa.
Krmni dosevki so pomemben vir kakovo-
stne krme za živinorejska gospodarstva, lah-
ko pa se odločimo tudi za setev dosevkov za
podor ali pa prehrano ljudi. Strniščni dosev-
ki povečujejo intenzivnost rabe njivskih po-
vršin, hkrati pa ohranjajo in zboljšujejo rodo-
vitnost tal.
V Ljubljani, 18. 7. 1985
400 kilometrov po Kosovu
Bil sem v skupini slovenskih turistov, ki smo se odločili, da v aranž-]
maju turistične organizacije Globtour potujemo na Kosovo. Vsi smo se ^
lahko prepričali, da je na Kosovu vse mirno, nikjer ni videti vojske, tan- \
kov, ki bi bili pripravljeni. Tudi miličnikov ni na ulicah več kot kjerkoli'
drugje v mestih pri nas v Sloveniji. Skratka, življenje tudi tam teče po že J
ustaljenih tirih, ljudje hodijo na delo, se v prostem času poveselijo, zvečer
posedajo v svojih kafičih, se pogovarjajo ... :
Spomenik junakom bitke na Ko-
sovem polju, leta 1389.
V treh dnevih, kolikor smo bili
na Kosovu kot turisti, smo spo-
znali dobršen del te naše ožje do-
movine, saj nas je pot vodila naj-
prvo v Prištino, kjer smo prespali
v enem brez dvoma zelo lepem
Pogled na Prištino, ki danes šteje že nekaj nad 140.000 prebivalcev.
Franjo Hovnik
in modernem hotelu Gand, spo-
znali smo številne kulturne zani-
mivosti, pa tudi zgodovinske. Vi-
deli smo mesto Peč pod Prokleti-
jami, pa Prizren. Djakovico, De-
čane. Pa ne samo mesta, videli
smo številna polja in priznati
moramo, da mnogo bolje obde-
lana kot so le-ta pri nas, skratka
že ti sicer bežni vtisi povedo, da
Kosovo ni več nekakšna zapuš-
čena oaza. Tu je po vojni zraslo
tudi mnogo novih tovarn in pre-
več bi porabili prostora, če bi ho-
teli vse naštevati.
Morda kot zanimivost povem,
da sem na Kosovu in sicer v Uro-
ševcu pred 37 leti služil oziroma
se usposabljal za vojaka Titove
vojske in danes je Uroševac po-
vsem spremenil takratno podo-
bo. Tedaj skorajda nisi videl žen-
ske, ki ne bi bila pokrita preko
obraza, danes pa v vseh treh dne-
vih nisem videl niti ene, ki bi
pred radovedneži zakrivala svoj
obraz. Res pa je, da pa tu lahko
srečuješ na cestah in ulicah žen-
ske, ki so oblečene v njihovo no-
šo, ki izvira še pač iz turških ča-
sov — v dimije, k temu oblačilu
obvezno sodi tudi bela naglavna
ruta, zavezana na poseben način,
kar brez dvoma malce popestri
pokrajinsko zanimivost. Ni od-
več, če zapišem, da so v Peč, ki
šteje ^ekaj nad 60.000 prebival-
cev, prav v trenutku, ko smo tja
prispeli mi, prispeli tudi turisti iz
Francije, ki so bili na krožnem
potovanju po Jugoslaviji. Od
tam jih je potem, kot sem izve-
del, vodila pot vse tja do Bitolja
na jugu Makedonije.
Ne vem sicer kako na Kosovu
obravnavajo druge turiste. Nam
recimo ni bilo potrebno nikjer v
hotelu izročiti osebne izkaznice,
ampak je zanje bil menda že do-
volj poimenski seznam potnikov,
ki ga je imel vodja potovanja. Si-
cer pa je Globtour organiziral to
naše potovanje po Kosovu sku-
paj s Turist agencijo s sedežem v
Prištini. Morda je edina pomanj-
kljivost tega našega potovanja,
da nam je čas kar prehitro minil,
da si nismo uspeli ogledati še
Kosovske Mitrovice in ne nazad-
nje, naše potovanje se je v glav-
nem odvijalo preko sobote in ne-
delje, ko so bile tudi trgovine za-
prte. Ogledali pa smo si sejem v
Peči, ki je brez dvoma enkratna
zanimivost za vsakega turista. O
tem več pozneie.
V Prištini smo si med drugim
ogledali manastir Gračanica, ki
izvira iz XIV. stoletja. Ustavili
smo se tudi sredi Kosovega po-
lja, ki nas spominja na hude boje
s Turki iz leta 1389, si ogledali
spomenik kosovskim junakom,
ki so se pod vodstvom kneza La-
zarja, ki je v tem spopadu padel,
bili za tedanje čase hude boje.
Padel pa ni samo vodja srbske
vojske knez Lazar ampak tudi
sultan Murat, ki ga je med bitko
ubil Miloš Obilic. Kljub temu so
tudi tu bili Srbi usodno poraženi
in na Kosovu sn se utrjevali Tur-
ki, ki so do leta 1455 zavzeli ce-
lotno pokrajino Kosovo. Pozneje
so se tu v glavnem naseljevali Al-
banci. Šele leta 1913 seje Koso-
vo pripojilo k Srbiji.
Zanimivo pa je, da pa so Turki
svojega vojskovodja Murata po-
kopali k-ar na kraju, kjer je pa-
del, mu postavili mavzolej, ki je
danes brez dvoma svojstvena
kulturna, predvsem pa zgodovin-
ska zanimivost, saj bo že čez štiri
leta poteklo polnih 600 let od
bitke s Turki na Kosovem polju.
Sultan Murat je bil kar 30 let na
čelu turnšek vojske, ki je vpadala
na tuja ozemlja, saj je v znani
mariški bitki leta 1371 vzel Bol-
garom tudi Sofijo.
Nadaljevanje prihodnjič
V KOLONI
NA PRIREDITEV
V reportaži z velike in uspele prireditve ob dnevu borca v Bre-
zovcu pri Cirkulanah nam je zmanjkalo prostora za posebno zanimi-
vost, ki pa je ne velja prezreti. V krajevni skupnosti Zavrč (cirkulanski
osedje) so se za to priložnost res dobro organizirali. Mladi in starejši
o se pred prireditvijo zbrali pred gasilskim domom v Zavrču in sku-
aj počastili spomin na padle borce s tega območja. Nato pa so se iz
irskega vrha v organizirani koloni odpravili proti Brezovcu. V kolo
je bilo kar blizu 100 pohodnikov, ki so v dobrem razpoloženju pri-
e!i na prizorišče osrednje občinske proslave. 1. k.
iektiv kamere je kolono ujel tik pred prizoriščem proslave (foto Cia-
RANCARUA
PO PTUJSKO
Takole, vidite, so Ptujčani v soboto, 13. julija, zasedli »obrambni« zjj
da bi pri gostilni Ribič pričakali rancarje iz Dupleka. Ni jih bilo
črno«, kot bi bilo pričakovati; zato pa so tisti, ki so prišli, postali čj,
čas črni... od jeze, nestrpnosti in dolgega čakanja na žgočem soncu.
Po več kot enourni zamudi je »Dupleška mornarica« vendarle pristi'
la......veselo in okroglo!
Sprejem je bil sicer brez »pleh muzike«, zato pa z odlično žganjico in
dovolj hrupa, da so ga slišali celo nekaj metrov oddaljeni obiskovalci
Eno pa je res, mornarje »Dupleške mornarice« so pogostili kot se »š
ka«, nakar se je razvila lepa veselica s tekmovanjem za »morske^
psa«! Foto I. <
fEDNIK
— 25. julij 1985
KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 5
UUDSKA IN ŠTUDUSKA KNJIŽNICA PTUJ
Vse več obiskovalcev
Obisk in izposoja knjig v oddelkih ptujske
I judske in študijske knjižnice iz leta v leto
jjjraščata. V lanskem prvem polletju je bilo
22.800 obiskovalcev, v letošnjem prvem pol-
letju pa že 25.150. Med obiskovalci je bilo
največ otrok do 14. leta in sicer več kot
lO.OOO, najmanj pa kmetov — le 80. K zad-
njem" podatku pa je treba povedati, da kme-
tje obiskujejo predvsem vaške knjižnice, od
koder ptujska knjižnica ne dobiva podatkov
g obisku med letom. Naslednja najbolj števil-
na skupina obiskovalcev so dijaki, ki jih je
j,ilo okrog 5600, sledijo pa študenti, usluž-
Ijenci, delavci in upokojenci ter gospodinje.
»Podatki zadnjih let kažejo, da bralna kul-
tura med prebivalci raste, saj se izposoja v
oddelkih naše knjižnice iz leta v leto poveču-
je« pravi ravnateliica Lidiia Mainik. »Mla-
dina sicer med šolskim letom največ posega
po knjigah za obvezno branje in za bralno
značko, v poletnih mesecih pa berejo vse ti-
sto, za kar med šolskim letom ni bilo časa.
Prav v teh poletnih dneh je v mladinskem od-
delku precejšnja gneča, dnevno ga obišče
okrog 50 mladih. Tudi za ostale oddelke lah-
ko rečem, da se obisk povečuje, torej si knji-
ga utira pot med bralce.
Delno lahko povečan obisk pripišemo vi-
sokim življenjskim stroškom. Tudi knjige so
postale taico drage, da si jih lahko le malo-
kdo privošči, zato se je obisk pri nas povečal.
To potrjuje podatek, da smo v prvem polletju
izposodili 56.192 enot v enakem lanskem ob-
dobju pa 50.117. Med izposojenimi knjigami
je bilo 36.000 leposlovnih in 10.000 poučnih,
ostalo pa je bil periodični tisk.«
Strokovna literatura je tudi vse dražja, tudi
skripta za višje in visoke šole. Zato je med
obiskovalci knjižnice tudi precej študentov,
vendar knjižnica vsem ne more ustreči. Tudi
knjižnico pestijo denarne težave, zato ne mo-
re nabavljati dovolj strokovne literature.
V poletnih mesecih, ko je obisk kljub do-
pustom velik, se v knjižnici tako kot tudi si-
cer med letom, srečujejo s kadrovskimi pro-
blemi. Zaradi dopustov in bolniških odsotno-
sti so prilagodili delovni čas, tako da lahko
delavci koristijo dopust, obiskovalci pa kljub
temu niso prikrajšani. V teh dneh si sicer ve-
čina obiskovalcev izposoja leposlovno litera-
turo, precej pa je tudi študentov, ki posegajo
po strokovni literaturi.
N. Dobljekar
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (212)
»Nadležni organi
s strani zveze«
»Ko se mi je znanka pritožila (pravzaprav potožila), kakšno iz-
kaznico so ji dali kot novopečeni odbojkarski sodnici, sem Odbojkar-
ski zvezi Slovenije poslala fotokopijo, kakršno pošiljam tudi Vam, ter
jih opozorila na napake in slabosti (imate zakrižano na tiskovini). Na-
pisala sem, da ne gre za strokovno izrazje, kot trdijo »nadležni organi
s strani Zveze«, ampak za neznanje ali duševno lenobo, vsekakor pa
za slabo prevajanje iz srbohrvaščine. Prosila sem jih, da bi se za pi-
smo vsaj zmenili ali še raje odgovorili, da se strinjajo in da se bodo
poboljšali. — Odgovora nisem dobila.
Ko sem že pri športu, pa še nekaj stvari: Televizijci in radijci, ki
poročajo s smučarskih tekmovanj, uporazbljajo izraz vratica, ki ga
sklanjajo vratic, vraticam, vratica, pri vraticah/vraticih, z vratici/vrati-
cami. Recite no kakšno o tem. — Sodelavci so me vprašali, kako se pi-
še beseda skibucke v slovenščini — kar po domače ali kako? Prav ne-
rodno mi je bilo, ker te besede nisem poznala, čeprav sem takoj razu-
mela, kaj mislijo, seveda zaradi angleščine. Malo sem se pozanimala
o rabi in našla skibucke, (nekateri se zavedajo tistega ts, nekateri ne),
skibutke in ski boots. Nikjer še nisem videla napisane te besede po na-
še. Po moje bi morali najti slovenski izraz (denimo smučarski škornji),
vendar menda celo na domačih (alpininih) piše po angleško. Menda
vendar še ni prepozno? — Nekoč sem se že pritoževala nad športnimi
poročevalci, ki finale obravnavajo kot samostalnik srednjega spola.
Ne vem, kaj jih je spreobrnilo, toda poboljšali so se, čeprav se napaka
k kdaj pojavi. Še kar naprej pa v poročilih s košarkarskih tekmo-
vanj/tekem govorijo, da se je »rezultat zmanjšal«, čeprav se v resnici
povečuje, le razlika v zadetkih se lahko zmanjša (ali poveča, seveda).
- Želim Vam veliko delovnih uspehov in Vas lepo pozdravljam!. M.
L. iz K.«
Saj skoraj nimamo kaj svojega dodati temu jezikovno tako lepemu
in tudi aktualnemu dopisu. — Pri Odbojkarski zvezi Slovenije bi res
lahko vedeli, da se legitimaciji po domače reče izkaznica, da je obla-
sten področen, da izpit raje opravljamo, kakor polagamo, da se tekme
igrajo v določenem kraju, ne mestu, da so organi pristojni, ne nadležni
(čeprav včasih tudi to); in tudi organ sodniške organizacije je lepše kot
organ s statusom sodniške organizacije. — Namesto vratica je prav
vratca, in ta so srednjega spola, torej dalje: vratic, vratcem, vratca,
vratcih, vratci. — Upajmo, da si bodo poročevalci dali kaj dopovedati
glede rezultata in razlike v zadetkih, saj grajana metonimična raba res
ni dobra. — In na koncu še tisto obuvalo. Nam prav ugajajo skibutke,
ker spominjajo na copatke, trenirke, telovadke (= telovadne hlačke),
dokler kdo (če sploh bo) ne najde kako primemo slovensko besedo
namesto pomenskega dvobesednega prevoda, ki ga omenja dopisni-
ca. — Veseli smo, da finale pri športnih poročevalcih ni več srednjega
spola: tu je grajana beseda naletela na odprta ušesa. Torej se včasih le
kaj premakne, če vztrajno oznanjamo prave nazore.
Mladinski
raziskovalni tabor
v Beli Krajini
v času od 30. junija do 7. juli-
ja sem bila ena izmed trinajstih
udeleženk etnološko-slavistične-
ga tabora v Podzemlju pri Metli-
ki. Srednješolke in osnovnošolki
smo se letos, pod strokovnim
vodstvom mentorjev, lotile razi-
skovanja petih tem: prehrana
med NOB, ženitovanjski običaji
in družinsko sorodstvene zveze v
Beli krajini, jezikovne in etnične
značilnosti oziroma posebnosti v
ustnem (pesniškem) izročilu in
stavbne značilnosti in zakonitosti
belokranjske arhitekture, spo-
znale pa smo se tudi s praktični-
mi metodami etnološko foto in
video dokumentacije kot poseb-
ne oblike etnološkega terenskega
dela.
Vsaka udeleženka se je sama
odločila, katero od naštetih po-
dročij jo najbolj zanima in obli-
kovale so se skupine dveh do
treh učenk z enim mentorjem.
Odločila sem se za delo v vi-
deo delavnici. V petih delovnih
dneh smo skupaj z mentorjem in
sodelavkama posneli dve kaseti
po 180 minut. Obiskali smo 15
krajev v okolici Podzemlja in
posneli 33 informatorjev. Pri
svojem delu smo se dotaknili 25
tem.. Tri izmed teh smo natan-
čneje obdelali: ples, letne šege in
mednacionalne odnose.
Delo pri snemanju poteka po
takem vrstnem redu: priprava na
razgovor pred snemanjem (okvir-
na priprava vprašanj), tehnika
snemanja razgovora oziroma in-
tervjuja (iz roke ali s stativom),
obdelava posnete video doku-
mentacije.
Pri delu smo uporabljali pre-
nosni video rekorder Hitachi
VT2-7 E in kamero Hitachi
VK—2000E z vgrajenimi in zu-
nanjimi mikrofoni.
Na teren smo odhajali v skupi-
nah ob 8. uri, vračali pa smo se h
kosilu ob 13. uri. Do 15. ure smo
se ukvarjali s športom v šolski te-
lovadnici, počivali ali urejali
zbrane informacije. Potem smo
spet odšli na teren, kjer smo de-
lali do 19. ure. Po večerji smo
skupine podale dnevna poročila.
V mraku smo posedli okrog ta-
bornega ognja, se pogovarjali in
navadno tudi zapeli.
Udeleženke mladinskega razi-
skovalnega tabora smo po petih
delovnih dneh ugotovile, da smo
v kratkem času osvojile precej
znanja, vendar je to le majhen
del bogate belokranjske etnolo-
gije.
Mladinski raziskovalni tabor
je pripravila Zveza za tehnično
kulturo Slovenije ob pomoči os-
novne šole Podzemelj. Tabor pa
gotovo ne bi uspel, če ne bi naši
mentorji: Nives Sulic z oddelka
za etnologijo Filozofske fakulte-
te, mag. Marko Terseglav z inšti-
tuta za slovensko narodopisje,
Marjetka Balkavec s Filozofske
fakultete, Marinka Dražumerič,
Naško Križnar iz avdiovizuelne-
ga laboratorija pri SAZU, vodja
tabora — kustus belokranjskega
muzeja Andrej Dular in tehnični
vodja tabora Tomo Vugrin, po-
kazali vseh svojih sposobnosti.
Podobnih taborov si vse udele-
ženke letošnjega še želimo.
Janja Pičerko
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Prvi učitelj in vzornik Luigija
Kasimira je bil njegov oče Alojz.
Dajal mu je ilustracije iz revije
»Miinchener Bildbogen«, da jih
je prerisoval. Ko je že nekoliko
obvladal risbo, je smel prerisova-
ti skice, ki jih je oče Alojz nare-
dil v Rimu. Luigi se je počasi uvajal v perspektivo.
Tudi očetov prijatelj Heinričh Bank, profesor risanja na visoki teh-
nični šoli v Gradcu, je Luigiju posojal skice za kopiranje. Kmalu je
tudi sam začel skicirati v naravi. Na gimnaziji ni bil ravno med boljši-
mi učenci, nekateri predmeti so mu delali precejšnje težave. A učitelj
risanja je cenil fantov talent in mu je pomagal do mature.
Ko je Luigi Kasimir naredil sprejemni izpit na dunajski akademiji,
so se njegovemu očetu uresničile velike sanje. Kar njemu samemu ni
bilo dano, to je zdaj lahko omogočil sinu. V zrelih letih je Luigi Kasi-
mir sicer zapisal, da pouka na akademiji ni posebno cenil, da se je ve-
liko več naučil pri slikanju v naravi, pri obiskih razstav in pri razgovo-
rih z umetniki. A te izjave ne kaže jemati preveč strogo. Brez trdne
šolske izobrazbe Luigi ne bi mogel prekositi očeta samouka.
(Podatki so povzeti po knjigi Heinza Schuttlerja: Luigi Kasimir
Dunaj, 1944).
Marjeta Ciglenečki
Luigi Kasimir: Via Romana, ujedanka, 1913. Prve vedute iz Rima je
Luigi Kasimir risal še kot deček, ko je prerisoval očetovo skicirko. Leta
1913 pa se Je sam odpravil po Italiji. V tem času še ni razvil tehnike bar-
vne radiranke do takšne mere kot v dvajsetih in tridesetih letih. Crno-
bele grafike so bile še pogoste v njegovem opusu. Predstavljeno delo
hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv. štev. G 772 g). Fototeka kulturno-
zgodovinskega oddelka PMP štev, F 1770. Foto Mišo Koltak, 1982.
f rane f ideršek^
deleaat naee
zgodba o aktivistih
v letu 1945
7
Dekleta so se hihitala osramočenemu Rudiju, ki se je brž zgubil
in po stranskih poteh odšel proti domu. Med potjo je v mislih koval
načrte, kako se bo Lojzu maščeval zaradi klofut in javnega posmeha.
Po drugi strani pa je čutil neko olajšanje, neko razbremenitev krivde,
ga je težila vse mesece skrivaštva. Skoraj mu je bilo žal, da jo je že
prvič pobrisal iz brigade. Ce bi bil takrat ostal, bi se morda lahko da-
nes tudi on, enako kot Lojz, postavljal v uniformi in se s hitrostrelko
Ponašal pred dekleti... »Bi hudiča«, je glasno zavrnil to misel, saj je
sl^usil kako je v partizanih, zlasti ob hajkah, ko so padali iz zasede v
^sedo. Ni verjel, da bo ostal živ, zato je tudi pobegnil. Prvič in drugič
^radi strahu pred kroglami, tretjič ob novem letu pa z Boča zaradi
prevelikih naporov.
Ko ga je mobilizacijski referent ujel in ga tretjič spremil v briga-
do, mu niso več zaupali orožja, temveč je moral nositi težak nahrb-
tnik. Gazili so po »do riti« visokem snegu in se neprestano umikali
pred Nemci. Tedaj seje odločil. Čeprav mu je komisar jasno povedal,
bo ustreljen, če še enkrat poskuša pobegniti, je v nočnem pohodu
tvegal. Zaostal v koloni, pustil nahrbtnik v snegu in po nekajurah pri-
v domači kraj in se potem vse do osvoboditve skrival pri posamez-
•^'h kmetih. Imel je srečo, ostal je živ in cel. Čeprav ga je sramota žrla,
^« je po drugi strani tolažil, da jo je za svoje dezerterstvo vseeno še
Poceni odnesel.
Večina ljudi, zlasti iz oddaljenejših krajev, je takoj po končanem
"radnem delu mitinga odšla proti domu. Na drugem delu mitinga, ki
8a je pripravila mladina v dvorani, so se zbrali večinoma vsi člani od-
borov O F, precej mladih in vaška srenja. Posamezniki so si šteli v po-
sebno čast, da so lahko sedli skupaj s partizani in raznimi funkcionar-
nove oblasti in ob kozarcu marsikaj zvedeli, kako misli oblast delati
"aprej. Ob tem so skrbno skrivali svoje nezaupanje in dvome v trd-
"ost oblasti. _____....._......._
Mladi se niso veliko brigali za politiko. Za razpoloženje sta skr-
bela kar dva harmonikarja. Zlasti se je postavljal s svojo harmoniko
Kužner, saj je bila njegova harmonika nekaj časa »v partizanih«, zato
je znala zaigrati tudi kako partizansko. Borci TV postaje so si namreč
poleti 1944 pri njem harmoniko sposodili. Ko so čez nekaj mesecev
pri nekem nemškem pomagaču zaplenili boljšo harmoniko, so Kuž-
nerjevo vrnili, saj je sodeloval v OF in bil obveščevalec.
SI KOMUNIST?
V središču pozornosti na mitingu so bili fantje, ki so imeli čast
ponašati se^ partizanskih uniformah. Zlasti so jih občudovala dekle-
ta in marsikatera simpatija je prerasla v ljubezen, čeprav le v kratko-
trajno.
Milica je posebej vzela na muho Lojza. Bila sta enako stara, sku-
paj obiskovala šolo, to je bilo do tedaj med njima tudi vse. Lojz je ve-
del, da je Milica razmeroma zgodaj začela hoditi s fanti, da je, vsaj po
govoricah sodeč, imela precej opraviti z moškimi, med njimi so bili
baje tudi nemški vojaki, zato je bil precej zadržan. Kljub temu mu je
laskalo njeno občudovanje. Večkrat je z njo plesal, čeprav tudi dru-
gim dekletom plesa ni odrekal.
Proti polnoči mu je Milica zaupala, da mora domov, sicer bodo
starši hudi, vendar jo je samo strah. Lojz se je vljudno ponudil, da jo
bo pospremil do doma, ki je bil oddaljen dober kilometer.
Zunaj se je tesno prižela k njemu. Objel jo je z levico čez ramo,
na desni rami pa mu je visela hitrostrelka, tudi »ljubica«, od katere se
ni smel ločiti. Odšla sta v noč, ki niti ni bila temna, saj je nizko nad
Macljem visel zadnji krajec in medlo osvetljeval haloške hribe.
»A veš, da sem malo pijana,« mu je priznala Milica in se še tes-
neje prižela k njemu. Njeno mehko in toplo telo ga je vznemirjalo.
Sam ni vedel kako mu je roka zdrsnila z ramena pod njeno pazduho.
Pod dlanjo je začutil mehkobo njene dojke. Komaj se je zadržal, da
se prsti niso začeli poigravati po mehki vzboklini...
V njem je kar vrelo. V mislih je presojal, ali se naj prepusti stra-
sti, se morda osmeši ali celo zabrede v težave, ali pa naj se zadrži
hladno in vzvišeno. Z dekleti je imel praktično le nialo izkušenj. S
svojo mlado punco sta se sicer že parkrat povaljala, vendar oba enako
nerodna in neizkušena. Milica pa je prav gotovo imela opravka že z
več izkušenimi moškimi, zato bi s svojo neizkušenostjo naletel pri njej
na posmeh. Tega si on, partizan, ki vsi njegovo besedo upoštevajo in
se ga tudi boje, ne sme dovoliti. Dekle, kot je Milica, te lahko omreži,
zamegli ti razum, da začneš počenjati neumnosti, razbiča ti strasti in
lahko se spozabiš ... je razmišljal. Kaj, če je noseča, pa išče »svetega
Jožefa«, mu je spreletelo misli, zato se je odločil in stopal ob njej kot
»lipov bog«.
Ko sta se že približala njenemu domu, ga je nenadoma vpraša-
la,če je komunist?
»Ne, zakaj vprašuješ«, je hotel vedeti.
»Mislila sem, da si komunist,« je rekla posmehljivo in se prisilje-
no zasmejala.
»Zakaj, povej, kaj je tu smešnega?« je silil v njo. Končno mu je
povedala, da je pred par dnevi slišala šalo o dekletu, ki je resno hodi-
lo že s tremi fanti, pa je še vedno bilo nedolžno. To zaradi tega, ker je
bil prvi fant impotenten, drugi homoseksualec, tretji pa komunist.
Lojza je krepko zadela ost šale, vendar se je delal neprizadetega.
Okaral jo je, zakaj pobira take neumne šale in ji začel razlagati o od-
nosih med moškim in žensko v socialistični družbi, o ženski enako-
pravnosti, njenem dostojanstvu ... pač tako kot je pri politični uri v
vojaški enoti slišal komisarja.
Med tem razlaganjem se je njen obraz zresnil. Naenkrat ga jc ob-
jela, kratko poljubila, hotel jo je zadržati, toda iztrgala se mu je in
zbežala ...
Lojz je obstal nekako zaprepaden, osramočen. Med potjo nazaj v
dvorano, kjer je še vedno pela harmonika, si je dopovedoval, da je
ravnal pravilno, vendar le zato, da bi utišal drugo stran v svoji zavesti.
Še je plesal in pil, nekoliko čez mero. Proti jutru je omagal, komandir
vaške milice ga je odvlekel v dežurno sobo, da se je prespal.
ZAČENJA SE REDNO DELO
Nace, ki je bil s potekom obeh delov mitinga nadvse zadovoljen,
je prenočil pri znancu v centru, saj je bilo treba drugi dan opraviti še
vrsto nalog. Najprej sta s komandirjem Matevžem skupno pregledala
člane vaške milice in nekatere druge, ki so se vračali iz izseljeništva,
koga od teh kadrovati v narodno milico. Predvsem jc bilo treba najti
nekaj kandidatov, ki bi sprejeli delo pri milici na železnici. Pogoji so
bili, da je pošten in delaven, popolnoma predan naši stvari, politično
zanesljiv, vesten, povezan z ljudstvom in da ima ljudstvo zaupanje
vanj ter da je sposoben za operativno delo. Izbrala sta jih nekaj, z nji- j
mi so bili potem opravljeni razgovori. Končno so se za ta zahtevni po-!
klic odločili trije kandidati, drugi so bili preveč vezani na dom, nai
kmetije.
V občinski zgradbi v Žetalah so uredili »skupno pisarno vseh pe-
tih krajevnih odborov O F na območju bivše občine Žetalc«, kjer je
bivši občinski tajnik Mraz, ki je bil sicer vodja-pisame na odseku za
vojne zadeve v Ptuju, pomagal nastaviti delovodnike, zanje so upora-
bljali razne prazne nemške obrazce, kolikor toliko urediti pisarniško
poslovanje, nastaviti razne evidence, razdelilnike in podobno.
Se nadaljuje
6 - NAŠI DOPISNIKI
25. julij 1985 - TEDNIK
Izlet medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Ptuj—Ormož
Prvo .soboto \ poletju, ki smo
jo načrtovali za naš izlet, smo
prevarali to letos tako mokro na-
ravo in iz nje iztrgali prelepi son-
čni dan za izlet. Zakaj prelepi?
Zato, ker naši izleti so iz leta v le-
to lepši, veselejši, zanimivejši.
Da je veselo, za to skrbi naš pev-
ski zbor z odličnim pevovodjem
na čelu.
Letos smo naredili izlet na Ko-
roško, predvsem na legendarno
Poljano, Prežihovim v Kotlje, v
stari Rimski vrelec in na kosilo v
Šentanel.
Torej »Gremo v Korotan!«
Trije avtobusi so nas v prijetnem
jutru zapeljali za Dravo v lepo
obetajoč dan. Prometa na cesti
ni bilo, zato so šoferji hitro in
varno vozili skozi idilične vasice
in mesteca lepemu dnevu napro-
ti. Kako dolgo smo se vozili ne
vem, ker ur nismo šteli. Čas v pe-
smi nam je prehitro mineval. Bili
smo že na cilju. Izstopili smo iz
vozil in kakih pet minut hoje
skozi dišeči park v ranem jutru
nam je kar prijalo. Prišli smo
najprej do spomenika Prežihove-
ga Voranca Lovra Kuharja, ki
stoji na travniški planoti, na pod-
stavku v bron ulit kip moža, ki
gleda tja proti Uršlji gori.
Tukaj nam je naš vodi,č iz mu-
zeja Ravne na Koroškem opisal
zgodovino rodbine Kuhar in de-
lo Prežihovega Voranca (pisate-
lja).
Kuharjeva oče in mati sta bila
najemnika pri kmetu Prežihu. S
pridnim delom sta zaslužila toli-
ko, da sta odkupila del »Prežiho-
vine«. To je bilo v letih 1900 in
do 1911. Na tej mali kmetiji je
mladi Kuhar na skednju napisal
svojo prvo črtico in jo objavil v
»Domačem prijatelju«, ki gaje v
Pragi urejala pisateljica Zofka
Kvedrova. Veliki slovenski pisa-
telj Prežihov Voranc je v pre-
gnanstvu napisal dela, ki jih pre-
vajajo v evropske in izven evrop-
ske jezike, kot so: Požganica,
Jamnica, Doberdob in Samorast-
niki, ki so višek njegovega dela.
Po vojni pa je še napisal Solzice,
Borba na tujih tleh in nedokon-
čan roman Pristrah. Prežihovina
je pod spominskim parkom, je
malo obnovljena in služi kot mu-
zej pisatelja Prežihovega Voran-
ca. Vredna ogleda.
Rimski vrelec: tu je pred 1.
svetovno vojno izvirala cenjena
slatina, ki so jo pili tudi na Du-
naju na cesarskem dvoru. Pozne-
je se je pokvarila in danes ni več
pitna. V to letovišče se je med
vojno naselil SS policijski bata-
ljon in ga spremenil vmučilnico,
tu so umirali domačini mučeni-
ške smrti. Baje ni dokazano, da
bi ta kraj bil povezan s starimi
Rimljani.
Poljana. O njej je bilo napisa-
no že mnogo. Jaz dodajam še to:
škoda naših fantov, ki so 5 minut
pred kapitulacijo fašizma morali
dati svoje dragoceno življenje. V
Šentanelu smo si ogledali spo-
minsko ploščo župnika in pisate-
lja Ksaverja Meška od Tomaža
pri Ormožu (rojen leta 1874, ži-
vel do leta 1964).
Na spominski plošči piše: Tu
je v letih, ko je Šentanelske duše
pasel, Ksaver Meško spisal knji-
ge ob trdih večerih Mir božji in
na Poljani 1901 — 1906. Na gro-
bu skladatelja Luke Kramolca
smo v počastitev njegovega dela
na področju kulture zapeli dve
pesmi.
Na naših izletih radi obiskuje-
mo spomenike velikih mož. Tako
me še danes peče vest zakaj, ni-
sem napisal kaj o našem prek-
murskem pisatelju Mišku Kranj-
cu, ko smo naredili izlet po Po-
murju in med drugim tudi obi-
skali njegov grob in rojstno hišo
v Veliki Polani ter se poklonili
spominu moža, prekmurskega
pisatelja, ki je v knjigi O dobrih
ljudeh tako lepo opisal in tudi
tako lepo prikazal v filmu nam
enako slepo deklico Katico.
Končan je izlet po Koroški in
vsem se zahvaljujemo, ki ste ga
tako lepo organizirali. Hvala tu-
di humoristom za dobre šale.
Hvala tudi šoferjem za prijetno
in varno vožnjo. Najlepša hvala
našemu vodiču, ki nam je vse,
kar smo si ogledali, tako izčrpno
in lepo obrazložil.
Poslovili smo se od Koroške
in od težko pričakovanega izleta,
katerega se vsako leto tako vese-
limo, ker med nami vlada izred-
no tovarištvo, posebno med tisti-
mi, ki sodelujejo v kakem dru-
štvenem odseku. Na primer pev-
ski zbor, tu smo ena družina, ki
komaj čaka, da se vsak enkrat na
teden zbere na pevski vaji. Torej,
ostanite zdravi, si zaželimo, in
nasvidenje spet prihodnje leto!
Pevski zbor na grobu skladatelja Luke Kramolca. Napis na nagrobnikih
je: Le poj le poj mi Šentanelski zvon, spominjaj pesem na svoj večm
dom.
Pevski zbor društva slepih in slabovidnih Ptuj leta 1983 na grobu pisat«.
Ija Miška Kranjca. Rudolf Rakuši
Pri spomeniku Prežihovega Voranca, ki mu je naš pevski zbor zapel dve
pesmi.   -
Na Poljani, kjer smo se poklonili padlim s pesmijo XIV. divizije.
Izlet juršinskih mlekaric
Pod vodstvom Micke Mghoričeve iz Gabr-
nika, dobre organizatorke, je bil izveden izlet
mlekaric in njih svojcev z juršinskega po-
dročja. Izletov, ki jih Micka organizira, se
mnogo zelo radi udeležujejo, saj so vedno v
odlični organizacjji. Sedanji je popolnoma
uspel ter je bil namenjene počastitvi dneva
borcev in obisku krajev na Gorenjskem, zara-
di iieposredne bližine pa smo obiskali srebr-
no mesto IDRIJO ter vse tamkajšnje zname-
nitosti, kot sta muzej, galerija idr. Ker je bil
izlet namenjene dnevu borcev, smo si zato
ogledali nekdanjo partizansko bolnico »fra-
nja«. Tam so naše Slovengoričanke, vajene le
peš poti med vinogradi in sadovnjaki ali nji-
vami, mnoge kapitulirale ali zatajile pred glo-
bokimi, šumečimi in večkrat groznimi kanjo-
ni ali globelni, se krčevito oprijemale sten ali
ograje, nekatere pa so se celo vrnile nazaj, ne
da bi prispele do cilja. Strašne stene in tedaj
grozno biičanje vode so prenekateremu ali
kateri nanesle sren po telesu. Res pa je tudi,
da za starejše obiskovalce, pa tudi invalidne,
dostop do bolnice nikakor ni lahek ali prime-
ren. In če ima kdo preglavice z vrtoglavico
ali drugačnimi težavami pred globelmi, je bo-
lje, da se v ta kanjon ne odpravlja. Celo ne-
kateri otroci so morali nazaj.
Precej boljše je bilo v zibajočih se gondo-
lah in čeprav so mnoge videle prvič zemljo,
gozdove in pašnike globoko pod seboj, kar
sevedatudi niso vajene, vendar je okrog njih
bila čvrsta in varna stena, je bilo laže prena-
šati vzpenjanje na planino Krvavec. Na pla-
nini je bilo na paši precej govedi, kar je za
naše slovenjegoriške pojme posebna zanimi-
vost, videti pa je bilo tudi druge zanimivosti
narave.
Izlet na Gorenjsko pa bi ne bil popoln, če
ne bi obiskali gnezda jeklenih ptičev — leta-
lišča Brnik. Na žalost tokrat ni hotel nobeden
pristati. Mnogi :>o le drveli prek nas. Verjetno
so morali tako visoko leteti, da ne bi zadeli v
naše CENE?!
Za tem je sledil ogled KRANJSKE MLE-
KARNE, icar je bilo za vse izletnike, posebno
za mlekarice, izredno zanimivo. Od blizu
smo videli celoten potek izdelovanja sira, ka-
kršnemu rečemo pri nas »švicarski« (Švica
— švicarski recept). Mnogi smo tudi prvič vi-
deli napravo za gnetenje masla ali po naše —
pijtra. V mlekarni so nas pogostili s svežim
jogurtom, ki se nam je res prilegel. Nadvse
omembe vredne pa je bil ogled vasi CER-
KLJE in tamkajšnjih zanimivosti. Tako smo
kot gosti prisostvovali svečani otvoritvi raz-
stave cvetja in divjadi, kar je bilo zanimivo,
privlačno in jo vsako leto ali tokrat že dva-
najstič organizira turistično društvo Cerklje s
sodelovanjem domala vseh gospodinj — vaš-
čank Cerkelj ter okolišnjih krajev. Otvoritev
je bila kronana z pestrimi folklornimi točka-
mi. Kot je dejal predstavnik odbora TD, je
bilo potrebno ogromno časa za urejanje veli-
kega cvetličnega in gozdnega parka (revirja),
s številno pernato in kosmato divjačino, od
katere je bila tričlanska medvedja družina iz
redna zanimivost.
Prav tako je bilo nadrobno in naravno pri
kazano čebelarstvo na stari in novi način tei
posebno zanimivi lepo poslikani starinski pa
nji, nosač panjev v naravni velikosti. Na raz
stavi so poleg lovcev tudi ribiči izredno na-
zorno podali svoj delež, lončarji, šivilje z le-
pim.i narodnimi nošami (gorenjske), pa tui
gostinstvo ni izostajalo. Člani TD so štajei
ske goste povabili tudi na lepo pripravljene
veselico, toda mrak, ki se je spuščal z vrhoi
gorenjskih planin in glas zvona iz bližnje cer
kve, je izletnike po že napornem dnevnen;
programu silil v avtobus in proti domu. Lf
na sedežih smo si zopet malo oddahnili, s«
okrepčali z malicami in našim dobrim vinč
kom, ki smo ga imeli dovolj v avtobusnen
hladilniku (prtljažniku) in so ga bili veseli ce
lo vodiči v Idriji in Kranju, saj jim ga je vodi
teljica izleta podarila za prijazne usluge.
Izletnikom pa je bilo ves čas vožnje zelc
prijetno še zato, ker so imeli s seboj muzi
kantko in pevko Francko Gutman s frajto
nerco in Mitja s klavirko: med izletniki paj(
bilo tudi kvalitetnih pevcev obojega spola.
Tako je bil izlet prežet z velikim zadovolj
stvom vseh, od katerih so mnogi prvič videl
lepote in zanimivosti naše domovine, zato s(
po tej poti organizatorki Micki prisrčno za
hvaljujemo in se še priporočamo za kaj po
dobnega.
Izletnik
TEDNIK -        ^ »8s
ŠPORT IN DRUŠTVA — 7
Jubilejno šahovsko prvenstvo SR Slovenije za člane
Organiziranje 35. jubilejnega
jahovskega prvenstva SR Slove-
nije za člane je bilo zaupano Ptu-
ju oziroma ptujskim šahistonn, ki
letos praznujejo 50 let organizi-
ranega delovanja šahovskega
(jruštva v Ptuju pod pokrovitelj-
stvom trgovskega podjetaja MI P
ptuj, po katerem nosijo tudi ime.
Prvenstvo bo od 27. julija do
10. avgusta v domu »Franca
Krambergerja«. Pokrovitelj je
Skupščina občine Ptuj.
Glavni sodnik bo Ptujčan Mi-
lan SERUGA, na črno belih po-
ljih se bo borilo 14 šahistov, ptuj-
ske pa bo predstavljal Janko BO-
HAK. Igrali bodo po Bergeije-
vem sistemu.
Svečana otvoritev in žrebanje
bo 27. julija ob 15. uri, ob 15.30
bo prvo kolo, nato vsak dan od
15.30 do 20. ure. Prekinjene par-
tije bodo igrali od 22. do 24. ure.
V času prvenstva bosta dva pro-
sta dneva, prvi 2. avgusta, ko bo
organiziran hitropotezni turnir,
drugi pa 9. avgusta, ko si bodo
šahisti ogledali ptujsko vinsko
klet.
10. avgusta ob 15. uri bo sve-
čani zaključek prvenstva.
V času prvenstva bo v domu
»Franca Krambergerja« organi-
zirana razstava znamk, značk,
spominkov . .. skratka vse v zna-
menju črno belih polj.
Udeležencem prvenstva želim
prijetno počutje ter ustvarjalno
in uspešno igro, ljubiteljem šaha
pa veliko užitkov oh spremljanju
bojev.
Oliver Težak
DELO MED POČITNICAMI
Med počitnicami se mladi odpravijo na
niorje, v planine, toplice, ali si krajšajo čas
Icar doma. V današnjih razmerah pa je vse
več takih, ki se zaposlijo v različnih delovnih
organizacijah, da si prislužijo kakšen dinar.
Pred kratkim sem se oglasila v delovnih orga-
nizacijah, kjer so mladi na počitniški praksi
in jih povprašala o delu.
Povedali so, da so se zaposlili v glavnem
prek študentskega servisa, kjer dobijo plača-
no od 200 do 240 din na uro, kar je odvisno
od pogodbe, ki jo ima delovna organizacija s
študentskim servisom. V glavnem so se zapo-
slili mladi, ki potrebujejo denar za nakup
knjig, garderobe in drugih potrebnih stvari.
Nekateri bodo porabili denar za kino, plese.
za odhod na morje, vendar so to pripomnili
le redki.
Veliko je še takih, ki bi se radi zaposlili, saj
mladi vedno potrebujejo denar, vendar pa je
v delovnih organizacijah še vedno premalo
prostih mest za počitniško delo.
Marjeta SLUGA
SKRB ZA
PODMLADEK
Pred dnevi se je končala šola
jadralnega letenja na letališču v
Moškanjcih. S teoretičnim delom
so začeli že v januarju, med pr-
vomajskimi prazniki so začeli
praktični pouk, te dni pa so šolo
jadralnega letenja končali Rudi
Koderman, Zoran Malovič,
Boštjan Petek, Tomaž Pliberšek,
Vilko Tomažič in Bojan Žvegla.
Vodja šole Jože Botolin in in-
štruktor tega tečaja Edi Hojnik,
učitelj-pripravnik, menita, da je
bila skupina šestih fantov zelo
nadarjena in predrtavlja dober
podmladek za nadaljevanje ja-
Skupioski posnetek ob zaključku šole
dralnega športa v Ptuju.
Sedaj bodo mladi letalci inten-
zivno vadili in se trudili, da bi
prihodnje leto opravili izpite za
jadralne pilote.
L. C.
Uspeh hajdoških
gasilcev
Na minulem regijskem tekmovanju gasilcdv v Moškanjcih smo
čisto slučajno zvedeli za velik uspeh članov gasilskega društva iz Haj-
doš, ki so ga dosegli že sredi prejšnjega meseca v Avstriji. V Schlad-
mingu je namreč 22. junija potekalo veliko meddržavno gasilsko tek-
movanje, na katerem je sodelovalo 540 članov gasilskih društev iz Ita-
lije, Avstrije, Nemčije in Jugoslavije. Hajdošani so med štirimi ekipa-
mi iz Jugoslavije sodelovali na tekmovanju kot gostje in dosegli odli-
čno prvo mesto. Da je bil njihov uspeh še večji, so dan po vrnitvi iz
Avstrije na občinskem tekmovanju dosegli prav tako prvo mesto. Če-
stitamo! —OM
Gasilska desetina iz Hajdoš, ki je zmagala na tekmovanju v Avstriji (fo-
to: M. Ozmec)
Slavje društva -
invalidov
v toplem dnevu in v vedrem
razpoloženju so člani ptujskega
društva invalidov proslavili
10-letnico svojega dela. Zbrali so
se skupaj s člani pobratenega
društva iz Škofje Loke in na
kmečkem turizmu v Drenovcu
na kratko pregledali dosedanje
delo. Ob tej priložnosti so se
spomnili tudi vseh, ki imajo za-
sluge za razširitev in utrditev
društvene dejavnosti.
V desetih letih so dobro razvili
športno in druge oblike družab-
nih dejavnosti. Največjo skrb so
vseskozi posvečali reševanju so-
cialnih vprašanj.
Predsednik društva je govoril o
Martin Kranjčič     društvenem delovanju
Priznanje za drvštvew> delo je prejelo več članov « zunanjih sodelavce«
foto: Ciani '
DVODNEVNI IZLET NA KOŠUTO
(KARAVANKE)
27. IN28. JUIJJA1985
ODHOD tZ PTUJA: V soboto 27/7 ob 6.44 z vlakom (Mura Ekspres)
Zbor na železniški postaji ob 6 15 uri
PRIHOD V PTUJ: V nedeljo 28/7 ob 1#t3 ali 23.38 (z vlakom)
OPREMA: visokogorska
HRANA: iz nahrbtnika, možnost toplega obroka v planinskem domu
na Kofcah
VODJA IZLETA: Tone PURG
CENA IZLETA: CCA 1.000.— din (prevoz) se plača ob prijavi
OPIS POTI:
1. DAN — vožnja z vlakom do Ljubljane, nato z avtobusom do Tržiča in od
tu do Podljubelja, nato peš po gozdni poti do planinskega doma na Kofcah
(2,30 ure) 1488 m (nočitev).
2. DAN: vzpon na Vel. Vrh (2088 m) — 1,30 u>'e in od tu po grebenu
na Kofce goro (2094 m). Kladvo (2094 m) do Skrbine (1869 m) — 2,30 ure
in sestop na planino Pungrat (1,00 ure) in planino Sija (1,00 ura), kjer je
planinski dom. Od Sije do Kofc je nato še 0,15 ure. Sledi sestop po isti poti
v Podljubelj (varianta: Tržič) in nato z avtobusom in vlakom domov. Gre-
benska pot je zanimiva zaradi razgleda in vegetacije. Pot poteka ob državni
meji z Avstrijo (obvezno je imeti s seboj osebno izkaznico!)
Planinski pozdrav!
1. Svet TOZD srednje družboslovne in ekonomske iole Jožeta
Lacka Ptuj
razpisuje
dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA TOZD
Kandidat mora poleg sptošnih pogojev, predpisanih v zakonu o združenem
delu in zakonu o usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje po-
goje:
— visoka izobrazt>a
— pedagoška In andragoška izobrazba
— 3 leta dek}vnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Kandidat mora poleg gornjih pogojev izpolnjevati še pogoje po družbenem
dogovoru o kadrovski politiki v občini Ruj.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela ter z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na RAZPISNO KOMISIJO
pri SVETU TOZD. Votkmerjeva 19, Ruj.
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po razpisu.
2. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
razpisuje
dela in naloge
2 učiteljev za nemiki jezik;
1 uetteija za namild jm» za določen čas in
1 učitelja za naanild jazfc za nedoločen čas.
Kandidati morajo poteg sptošnih pogojev, predpisanih v zakonu o združe-
nem delu in zakonu o usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje
pogoje:
— visoka izobrazba. P. za nemški jezik
Prijave pošljite r» nask)v: Komisija za medsebojna razmerja TOZD, v roku
15 dni od objave razpisa.
Nastop delovnega razmerja za dba učitelja 1/9-85.
Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Ruj-Muretinci,
Ptuj, Volkmerjeva ulica 10
objavlja
dela in naloge blagajnika za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pogoj:
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih
izkušenj
Pričetek dela 19. 9. 1985.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v
8 dneh po objavi. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po poteku
roka za prijavo.
LOVSKA DRUŽINA »BORIS KIDRIČ«
VABI
v soboto, 27. julij«, ob 10. uri na lovsko veselico
v lovskem domu v Zg. Hajdini.
Poskrbljeno bo za lovske specialitete in pristno domačo kapljico.
Igral bo ansambel TORNADO.
Vabljeni!
8 — ZA RAZVEDRILO

f EDNIK - 2S- julij 1985 -
OGLASI IN OBJAVE - 9
Alojz Mikša, predsednik sveta KS Dornava je prerezal vrvico in most
predal v uporabo foto: CIAM
Novozgrajeni most je veljal okrog 12 milijonov dinarjev     foto: CIANI
Z OTVORITVENE SLOVESNOSTI V MEZGOVCIH
Slabo vreme ni skazilo veselja krajanov
v počastitev 22. julija so krajani Mezgove
pripravili priložnostno slovesnost, ki so jo
združili z odprtjem novega betonskega mo-
stu, ker so starega pred dvema letoma zaprli
za ves promet. Most je rezultat skupnih pri-
zadevanj vodnega gospodarstva — tozd Hi-
drogradnje Ptuj, KK — Tozd Ptujsko polje,
kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj,
tovarne sladkorja v Ormožu, skupnosti za ce-
ste občine Ptuj, krjanov Mezgove in okoli-
ških vasi. K temu pa je potrebno dodati še
sredstva krajevnega samoprispevka.
Tudi na otvoritveni slovesnosti so se vašča-
ni Mezgove izkazali, poskrbeli so za veselo
vzdušje in dober kulturni program in vse.
ostalo. Zadovoljni so bili tudi predstavniki
izvajalca del — Viadukta iz Zagreba, ko so
videli, da je osliček Piko srečno prispel čez
most in da je most prestal preizkušnjo. Še
pred tem so čez novi most zapeljali v povorki
— predstavniki stare in nove kmetijske me-
hanizacije.
Veselo je bilo tudi v gasilskem domu, kjer
je bil prisrčen kulturni program s kosci in
grabljicami, folklornimi plesalci iz Markovec
ter mladinci iz Mezgove, ki so pripravili praz-
nični program.
MG
Kljub neznosni vročini so vojaki, domačini in brigadirji složno in vztraj-
no kopali.
Skupna akcija domačinov,
vojakov in brigadirjev
v krajevni skupnosti Destrnik je v četrtek, 18. julija, potekala iz-
redna udarniška akcija, na kateri je pomagalo domačinom pri kopa-
nju jarka za vodovod 60 vojakov iz garnizije Dušana Kvedra Ptuj ter
brigada »Paja Morganovič« iz Kovina. Kot je povedal starešina Sta-
nislav Omerzu, so vojaki že nekajkrat pomagali brigadirjem in doma-
činom pri kopanju jarkov za vodovod. Sodelovali so tudi na udarni-
ških akcijah v prvi izmeni, tokrat pa se je akcije udeležilo največ voja-
kov, ki so z veseljem prijeli za kramp in lopato ter tudi precej naredili.
Skupaj z brigadirji, in domačini so ta dan izkopali 520 m jarka za vo-
dovod od Janežovskega vrha proti Vintarovcem ter tako omogočili,
da bo verjetno še letos na tem odseku dobilo vodo dodatno okoli 20
gospodinjstev. Domačini iz Destrnika so brigadirjem in vojakom zelo
hvaležni. Del tega so dokazali tudi z izdatno pomočjo ter s ponujeni-
mi domačimi dobrotami iz kuhinje in kleti. M. Ozmec
DRAVA IMA ŠE VELEiCO SKRIVNOSTI
17-kilogramski som
Pred kratkim smo poročali o ščuki velikanki, ki jo je v Dravi ujel
ribič Franc Krajnc iz Arbajterjeve ulice v Ptuju. Prek 10 kg je tehtala
in 107 cm je merila v dolžino. V torek, 16. julija, pa se je ribiška, še
redkejša sreča nasmehnila ribiču Andreju Goršetu^ sicer profesorju
telesne vzgoje v Srednješolskem centru Ptuj. Nekaj po štirinajsti uri
se je odpravil nad ščuko v staru strugo Drave, v rokav prek olimpij-
skega strelišča. Blinkaril je iz čolna, saj seje tako lažje ogniti vejevju
in koreninam na obeh bregovih. Začuden je bil, ko je po več kot pol-
urnem metanju blestivke v nekaj zadel. Še bolj se ie začudil, ko je za-
tegnil in je tudi na drugi strani čutil močan odpor. Se več, s čolnom ga
je nekaj začelo vleči po strugi navzgor.
Popustil je račno na ribiškem kolescu, pa sta se z ribo kljub temu
vozila kakšen kilometer. Dobre pol ure je trajalo, preden je omagala
in se prevrnila na bok. Takrat je skočil iz čolna in jo hotel s podmetal-
ko potegniti, pa se ie krepko začudil, ko je mreža podmetalke lahko
zajela le ogromno glavo soma. Hitro jo je z obema rokama prijel in jo
prenesel v čoln. Vse do takrat ni mogel verjeti, da bo ribo zares ujel,
saj je bila spolzka in precej težka. Tehtnica je pozneje pokazala
lo,8 kg, meter pa dolžino 1,30 cm. Takšnega soma na našem območju
ni nihče ujel najmanj 15 let^ so povedali noiči. Torej ima stara struga
Drave zares še Veliko ribiških skrivnosti.
M. Ozmec
Andrej Gorše s svojim, skoraj
17 kg težkim somom ni skrival
sreče.
V soboto
in nedeljo
bomo obiskali
Polenšak
Julijski seznam prireditev v
ptujski občini bomo izčrpali s
tradicionalno prireditvijo na Po-
lenšaku — praznikom žetve ter
razstavo kruha in pogač^ ki bo
27. in 28. julija. Največji krivec
za prestavitev letošnje prireditve,
ki je bila običajno drugo soboto
in nedeljo, je vreme, ki ni dovoli-
lo, da bi pšenica dozorela.
Sicer pa to ne siromaši priredi-
tve na Polenšaku, ki bo sodeč po
tradiciji in zaupanju zvestih ooi-
skovalcev tudi letos bogata. Prvi
dan — 27. julija — bodo odprli
razstavo kruha in pogač ter oro-
dij, ki so jih v preteklosti upora-
bljali za delo na kmetiji, v nada-
ljevanju bo tekmovanje v ročnem
žaganju drv, tekmovanje mladih
v noji na hoduljah in vleka vrvi,
v kateri se bosta merila in preme-
rila zadružni in privatni sektor.
Drugi dan bc v znamenju ža-
rnic, ki bodo pričele s popoldan-
skimi prireditvami. Sledil bo na-
stop mlatičev s cepci in mlačev z
ročno mlatilnico. Do večera pa
bomo lahko še kupili razstavljeni
kruh in pogače ter pokusili odli-
čne polenške gibanice.
Za vedro razpoloženje in ples
bo igral ansambel Mavrica.
Kot je povedala Mimica Šegu-
la, predsednica turističnega dru-
štva, bodo v času praznika pokri-
li tudi že turistični dom, ki bo v
bodoče središče turističnega ži-
vljenja na Polenšaku. V njem bo-
do razstavljene starine, pekarice
pa bodo imele na voljo tri peči
za peko kruha in pogač ter dru-
gih dobrot domače kuhinje. MG
GEREČJA VAS
V Gerečji vasi pri Ptuju bodo
še dolgo pomnili 100 let svojega
vaščana Lovra Metličarja, po do-
mače Jagrovega ata. V nedeljo,
21. julija, so pripravili prisrčno
slavje, s katerim so počastili nje-
govo stoletnico. Po ožji proslavi,
ki je bila v krogu družine — med
njimi so bile tri hčerke, 13 vnu-
kov, 16 pravnukov, je sledilo va-
ško veselje v gasilskem domu,
kjer so se pridružili domači gasil-
ci, lovci, športniki, pionirji in
nad 500 vaščanov.
Predstavniki krajevne skupno-
sti Hajdina in vaške skupnosti
Gerečja vas so mu izročili zaje-
ten šopek s sto nageljni, ki so jih
na njegovo željo razdelili na mi-
ze gostov.
Da je še trdnega zdravja in vi-
talen, je pokazal tudi s plesa-
njem, zaplesal je namreč s 56-let-
no hčerko Angelo. Sicer pa je
vedno zdravo živel. Še pred tre-
mi leti je kolesaril, resneje pa se
je srečal z zdravnikom še nekaj
kasneje. Z zanimanjem je sprem-
ljal tudi prisrčen kulturni pro-
gram, ki so ga izvajali moški p^^
ski zbor iz^Hajdine in učenci qj
Hajdina. Spremljal pa je
igranje ansambla Biseri tako, ^
je po taktu udarjal z nogo ob n,
V spored je sodil tudi prikj^
kmečkih običajev.
Šopku iskrenih želja se pridr\,,
žuje tudi naše uredništvo!
Lovro Metličar
foto CIANI
Takole se Je Lovro Metličar postavil s svojimi pravnuki
ČRNA KRONIKA
Smo sredi turistične sezone. Promet na naših cestah je izredno gost,
zlasti še na magistralnih, kljub temu je bil minuli teden razmeroma mi-
ren glede prometnih in drugih nezgod. Razen ene težje, je bilo sicer več
manjših nezgod, ki jim je botrovala nepazljivost in neupoštevanje cestno-
prometnih predpisov. Vse, ki odhajajo na dopust posebej opozarjamo, da
naj ustrezno zavarujejo svoja stanovanja proti vlomilcem.
TRCENJE na POTRČEVI V
PTUJU
V sredo, 17. julija nekaj po 14.
uri je vozil iz Ptuja po Potrčevi
cesti proti Rogoznici Viktor Ko-
kol iz Zg. Vofičine 17. pri hišni
št. 38 je zavil v levo, prav tedaj je
pripeljala nasproti z osebnim av-
tomobilom Terezija Kovačec iz
Novincev 38. Pri trčenju se je
Kokol hudo poškodoval. Prepe-
Ij H so ga v ptujsko bolnišnico,
kjer je hitro okreval in, kot so
sporočili, je včeraj že zapustil
bolnišnico.
MOPEDIST V TRAKTORSKO
PRIKOLICO
Prcjinji petek, pozno zveCer le
Rudi Lozinšek iz Krčevine 108
pri Vurberku peljal kolo z motor-
jem. Zaradi slabo osvetljene ce-
ste ni videl traktorske prikolice,
ki je bila parkirana pri hiši št.
118, trčil je vanjo in se pri tem
huje poškodoval.
DOPOLNITEV K »PRIKOLI-
CA UBILA KOLESARKO«
Zaradi tehnične napake v no-
vici pod gornjim naslovom, ki
smo JO objavili v prejšnji številki,
je izpadlo ime voznice, katere
f>rikoiica je ubila kolesarko Ste-
anijo Solina. Stavek se pravilno
glasi: Po Potrčevi cesti j'e Julija-
na SenČar iz Ptuja, Obrtniška 9,
vozila osebni avtomobil z lahko
neobr menjeno prikolico.
osebna kronika
Rodile so:
Edita Kukovec, Trubarjeva 9
— deklico; Milena Rihtarič,
Stojnci 79 — Marjetko; Suzana
Kolarič, Reševa 6 — Nelo; Da-
nijela Vinkler, Preša 31 — Bori-
sa; Anica Bednjički, Podgorci 57
— dečka; Irena Šincek, Prvenci
4 — Saša; Vikica Vinkler, Slape
-9 — dečka; Jožefa Majcen, Ko-
račice 55 — dečka; Marija Forst-
narič, Bukovci 99/a — deklico;
Mojca Fajt, Vaštetova 7 — Špe-
lo; Ivana Kaisersberger, Zg. Pri-
stava 48/a — Danijela; Štefanija
Vilčnik, Kicar 125 - dečka; Da-
nica Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6 —
Andreja; Slavica Umek, Nova
vas pri Markovcih 54 — Marti-
na; Marija Kerle, Kidričevo, In-
dustrijsko naselje 5 — deklico;
Zofija Simonič, Grajena 5 —
Natašo; Vera Tikvič, Grajena 9
— Majo; Zinka Roškar, Biš 53
— deklico; Katarina Pemek, Tr-
žeč 1 — deklico; Danica Kova-
čec, Apače 64 — Lučko; Nada
Krasnič, Hardek 40/b - dekli-
co; Marija Horvat, Podvinci 8/a
— deklico; Marija Pšajd, Drste-
Ija 40 — deklico; Neža Brum^n,
Sakušak 55 — dečka.
Poroke:
Dušan Rižnar, Trubarjeva 13
in Vanda Mestinšek, Ul. B. Krai-
gherja 11; Janez Marinič, Potrče-
va 44 in Mirica Meznarič, Potr-
čeva 44; Anton Kokot, Cečovlje
4 in Cvetka Dobrun, Cečovlje 4;
Janko Cimerman,'Prvenci 31 in
Vera Zavec, Bukovci 177; Bran-
ko Kmetec, Eliki Okič 58 in Ma
rija Mihelač, Maribor, Ruška 77:
Jože Lukič, Maribor, Ljubljan
ska 94/a 4n Kristina Polanec, Ul
5. Prekomorske brigade 1; Zvon
ko Arnečič, Gradišča 116 in Da
rinka Hercog, Pristava 15; Viktoi
Pulko, Rodni vrh 5 in Elica Lajh,
Kukava 31/a; Ivan Slana,Polen-
ci 27 in Majda Marinič, Aškerče-
va 8; Anton Ceh, Hvaletinci 27
in Slavica Fekonja, Vitomarci 14,
Umrli so:
Marija Žafran, Ptujska gora
72, roj. 1923, umrla 16. julija
1985; Ada Trančar, Trnovska vas
39, roj. 1913, umria 16. julija
1985; Antonija Korpar, Oslušev-
ci 2^;, roj. 1901, umrla 18. julija
1985; Marija Zajšek, Cunkovd
12/a, roj. 1949, umria 18. julija
1985; Marija Matjašič, Zag-Tci
86, roj. 1907, umria 18. julija
1985; Janez Tomažič, Stojnci
113, roj. 1926, umri 19. julija
1985; Matevž Narat, Kupčinjin
vrh 4, roj. 1903, umri 19. julija
1985; Marija Štumberger, Gru-
škovec 4< roj. 1907, umria 19.
julija 1985.
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona,
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNiK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek'
od prometa proizvodov.
oUiB Ormož in Ptuj
VU ISSN 0M2-t77t
Leto: XXII
Ptuj, dne 12. decembra 1985
Številka: 28
VSEBINA
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
221. Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni or-
ganizaciji Pokrajinski muzej Ptuj
222. Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi
lastniki v občini Ptuj
223. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč
224. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Knjiž-
nični svet Ljudske in študijske knjižnice Ptuj i
225. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet
Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo
226. Sklep o imenovanju Skupščine občine Ptuj v Odbor udeležencev
Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih na-
log pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih si-
stemov za podporo odločanju
227. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela družbenega
plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 z nekaterimi usmerit-
vami do leta 2000.
221.
Na osnovi 617., 622. in 631. člena Zakona o
združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 35/76)
in 3. člena Zakona o sprejemanju začasnih
ukrepov družbenega varstva samoupravnih
pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS,
št. 32/80) ter po 167. členu Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
združenega dela, dne 4. decembra 1985 po
predhodni obravnavi na Družbenopolitičnem
zboru, sprejela
SKLEP
O UVEDBI ZAČASNEGA UKREPA DRUŽ-
BENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANI-
ZACIJI POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
I.
Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da so v DO
Pokrajinski muzej Ptuj nastale bistvene motnje
v samoupravnih odnosih iz člena 619 — točka
5., 6., 7. in 9. in da so huje oškodovani družbe-
ni interesi po členu 620, točka I, 3, 6, Zakona o
združenem delu, vse v izredno hudi obliki iz
člena 628 Zakona o združenem delu.
II.
Skupščina občine Ptuj zaradi tega v DO Po-
krajinski muzej Ptuj uvaja naslednje začasne
ukrepe družbenega varstva:
1. Odstavi se poslovodni organ DO Blagoje
JEVREMOV.
Začasno bo izvrševal pravice in obveznosti
poslovodnega organa, vendar najdalj za dobo
enega leta, kolegijski začasni organ.
2. Razpusti se organ upravljanja DO, to je
delovna skupnost s predstavniki družbene
skupnosti. Najkasneje v roku treh mesecev je
potrebno imenovati nove predstavnike družbe-
ne skupnosti in konstituirati delovno skupnost,
ki opravlja naloge organa upravljanja.
3. Razpusti se komisija za delovna razmerja.
Najkasneje v roku enega meseca po konstitui-
ranju organa upravljanja je potrebno imenova-
ti nove člane te komisije.
4. Začasno, največ za dobo enega leta, se
omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih
pravic delavcev:
— odločanje o pridobitvi in prenehanju last-
nosti delavca v DO,
— odločanje o razporejanju delavcev,
— odločanje o zadevah zaradi kršitev delov-
nih obveznosti in povrnitev škode,
— odločanje o zahtevah za varstvo pravic
delavcev
— odločanje o delu preko polnega delovne-
ga časa in razporeditvi delovnega časa,
— določanje ukrepov za izvajanje poslovne
politike in plana DO.
5. Imenuje se začasni organ družbenega var-
stva, ki prevzame vse funkcije poslovodnega
organa, organa upravljanja, komisije za delo-
vna razmerja in izvajanje začasno omejenih sa-
moupravnih pravic delavcev.
Ukrepi se uvedejo za dobo enega leta.
6. V začasni organ družbenega varstva se
imenuje:
— Andrej FEKONJA kot predsednik,
Oton POLIČ kot član in
— Boris MIOČINOVIČ kot član, ki bo
funkcijo opravljal profesionalno.
V času trajanja ukrepa zastopa in predsta-
vlja začasni organ družbenega varstva predsed-
nik.
Začasni organ in njegova pooblastila se vpi-
šejo v sodni register.
Začasni organ je dolžan delati po zakonih,
samoupravnih splošnih aktih DO, še posebej
pa je dolžan:
— zagotoviti odpravo motenj v samouprav-
nih odnosih,
— podvzeti vse ukrepe za preprečitev na-
daljnje škode in v okviru možnosti sanirati ško-
do na eksponatih,
— uskladiti samoupravne splošne akte z ve-
ljavno zakonodajo,
— zagotoviti pravočasni razpis za poslovod-
ni organ ter za imenovanje delegatov družbene
skupnosti,
— pripraviti predlog srednjeročnega plana
in ga uskladiti s Kulturnima skupnostima I*tuj
in Ormož ter Kulturno skupnostjo Slovenije,
— zagotoviti uveljavljanje odgovornosti de-
lavcev,
— zagotoviti dostopnost kulturnih dobrin
iavnosti v smislu prilagoditve delovnega časa
obiskovalcem muzeja,
— skupaj s programskim svetom pripravi
program razvoja Pokrajinskega muzeja Ptuj.
III.
Začasni organ mora pripraviti program dela
za izvajanje ukrepov družbenega varstva in ga
predložiti izvršnemu svetu. Sproti, najmanj pa
vsake tri mesece, je dolžan obveščati Izvršni
svet Skupščine občine Ptuj o svojih ugotovit-
vah in rezultatih pri odpravljanju motenj v sa-
moupravnih odnosih ter razlogov, zaradi kate-
rih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
IV.
Osebni dohodek člana kolegijskega organa,
ki opravlja funkcijo profesionalno, se določi
po veljavnih samoupravnih aktih delovne or-
ganizacije, kot je določeno za individualnega
poslovodnega organa.
V kolikor ima član začasnega organa v dose-
danji DO večji osebni dohodek, kot je določen
po samoupravnih splošnih aktih Pokrajinskega
muzeja Ptuj, obdrži osebni dohodek v sedanji
višini.
Za predsednika začasnega organa, ki opra-
vlja funkcijo neprofesionalno, se določi nado-
mestilo osebnega dohodka v višini 30 % od
osebnega dohodka člana začasnega organa, ki
opravlja funkcijo profesionalno.
Za člana začasnega organa, ki opravlja funk-
cijo neprofesionalno, se določi nadomestilo
osebnega dohodka v višini 25 % osebnega do-
hodka člana začasnega organa, ki opravlja
funkcijo profesionalno. .
Osebni dohodek in nadomestilo osebnega
dohodka članom začasnega organa bremeni
sredstva za osebne dohodke Pokrajinskega mu-
zeja Ptuj.
Obrazložitev:
Zbori občinske skupščine, pristojni organi
občinske skupščine ter družbenopolitične orga-
nizacije v občini so v letu 1985 večkrat, posebej
temeljito pa v mesecu septembru ob obravnavi
Poročila o stanju v Pokrajinskem muzeju Ptuj,
razpravljali o razmerah v Pokrajinskem muze-
ju Ptuj. Ugotovljene so bile motnje v samou-
pravnih odnosih, materialna škoda na muzej-
skih zbirkah in eksponatih in neprecenljiva
moralna škoda, ki jo je utrpel Ptuj kot mesto
muzej ter sprejeta vrsta stališč, pobud in pred-
logov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Zbor združenega dela je na zasedanju, dne
24/9-1985 s sklepom v 7. točkah naložil samo-
upravnim organom in poslovodnemu organu,
da takoj pristopijo k reševanju nastalih razmer
in odpravijo ugotovljene nepravilnosti in mot-
nje. Takrat je bilo ocenjeno, da pobuda za
uvedbo ukepov družbenega varstva ni primer-
na, saj še niso bile izkoriščene vse možnosti in
poti, ici jih daje naš politični sistem socialisti-
čnega samoupravljanja za razreševanje motenj
v samoupravnih odnosih, ko so huje prizadeti
družbeni interesi. To stališče je bilo podprto na
vseh nivojih. V vseh sredinah so potekale
aktivnosti in prizadevanja za razrešitev nasta-
lih razmer. Poleg izvršnega sveta in občinske
skupščine ter družbenega pravobranilca samo-
upravljanja, so se v razreševanje teh vprašanj
vključila vodstva DPO v občini in kulturna
skupnost, ki so vzpodbujali in usmerjali delo.
Pobudo za uvedbo začasnega ukrepa druž-
benega varstva v delovni organizaciji Pokrajin-
ski muzej Ptuj sta dala: Komisija za družbeno
nadzorstvo pri Skupščini Občine Ptuj in Samo-
upravna delavska kontrola pri Kulturni skup-
nosti Ptuj.
Izvršni svet je pobudo proučil in predlagal
zborom občinske skupščine, da sprejmejo
sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega
varstva v DO Pokrajinski muzej Ptuj.
STRAN 160
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
Neurejene razmere v DO so pripeljale do bi-
stvenih motenj v samoupravnih odnosih in
hujšega oškodovanja družbenih interesov, kar
se kaže v naslednjem:
— malomarno vzdrževanje in ohranjanje
muzejskih zbirk ih eksponatov,
— nezakonito sprejemanje odločitev,
— neusklajenost samoupravnih splošnih ak-
tov z zakonom,
— neizvajanje stališč in usmeritev ter skle-
pov organov DPS in Kulturne skupnosti Ptuj,
nesmotrno gospodarjenje z družbenimi
sredstvi,
— nespoštovanje institucionalnih oblik de-
lovanja, ki obstojajo v okviru kulturne skupno-
sti in širše,
— samoupravni organi v delovni organizaci-
ji niso sproti ugotavljali odgovornosti ih pred-
lagali ukrepov zoper poslovodnega delavca in
druge delavce, ki so ravnali v nasprotju z zako-
ni in samoupravnimi akti,
— delovna organizacija ne uresničuje v celo-
ti sklepa zbora združenega dela občinske skup-
ščine, sprejetega na zasedanju, dne 24/9-1985.
Vodstvo in delavci Pokrajinskega muzeja
Ptuj so s svojim malomarnim odnosom in ne-
odgovornim ravnanjem pri vzdrževanju in
ohranjanju kulturne dediščine dopustili, da je
nastala na muzejskih zbirkah in eksponatih
(slike, kovinski predmeti iz viteške dvorane —
orožje, pohištvo) znatna materialna škoda, ki
bo zahtevala precejšnja sredstva za sanacijo
razmer. Iz poročila Pokrajinskega muzeja I*tuj
je razvidno, da ocenjena vrednost potrebnih
restavratorskih del na razstavljenih eksponatih
znaša ca. 18,500.000,— dinarjev (konkretna
škoda n. pr. na treh slikah, ki je nastala zaradi
delovanja kondenzne vlage v zadnji zimi, zna-
ša ca. 300.000,— dinarjev; restavratorski pose-
gi na sliki »Apokalipsa« iz zbirke akademske-
ga slikarja Franceta Miheliča so ocenjeni na
300.000,- dinarjev).
Škoda na zbirkah in eksponatih je nastala
kot posledica neizvajanja oziroma malomarne-
ga izvajanja nalog, ki jih nalaga strokovni or-
ganizaciji 71. člen Zakona o naravni in kultur-
ni dediščini, kar so ugotovili:
— strokovna komisija Zavoda SRS za var-
stvo naravne in kulturne dediščine (dr. Anica
CEVC, dr. Sergej VRIŠER, dr. Ivan KOMEU,
dr. Lev MENASE in Marjan VIDMAR) ter
— Ivan BOGOVCiC in Bine KOVAČiC,
akademska konservatorja specialista.
Iz zapisnikov sej delovne skupnosti Pokra-
jinskega muzeja I*tuj, razširjene s predstavniki
družbene skupnosti, je razvidno, da vodstvo in
delavci niso podvzeli takoj strokovnih ukrepov
(sami ali poklicali strokovnjakov), da so pozno
obvestili samoupravne organe ustanoviteljev in
kulturni skupnosti (Ptuja in Ormoža) pa urad-
no sploh niso obvestili o dogodkih v muzeju
po lastni iniciativi, ampak šele na zahtevo pri-
stojnih organov.
Zaradi poškodb na slikah v stalni zbirki aka-
demskega slikarja Franceta Miheliča je avtor
zbirko umaknil, zaradi česar je okrnjen in osi-
romašen del kulturne ponudbe Ptuja. Iz pisne
izjave akademskega slikarja Franceta Miheliča
je razvidno, da ga Pokrajinski muzej Ptuj sploh
ni obvestil o poškodbah, ki so nastale na nje-
govih slikah in da mu ni ponudil v podpis po-
godbe, čeprav je avtor z vsebino soglašal.
Kljub temu, da pogodba ni bila podpisana
oziroma pridobljeno lastništvo, je Pokrajinski
muzej Ptuj z otvoritvijo stalne zbirke del Fran-
ceta Miheliča prevzel odgovornost za njeno va-
rovanje in upravljanje.
Statut Pokrajinskega muzeja Ptuj ni bil spre-
jet v zakonsko določenem roku, njegove določ-
be, ki se nanašajo na način soodločanja dele-
gatov družbene skupnosti, pa so v naprotju z
zakonom (78. člen Zakona o naravni in kultur-
ni dediščini). Enako to vprašanje ni usklajeno
v poslovniku delovne skupnosti. V statutu Po-
krajinskega muzeja Ptuj ni opredeljen način
obveščanja javnosti (79. člen Zakona o naravni
in kulturni dediščini).
Iz zapisnikov sej razširjene delovne skupno-
sti Pokrajinskega muzeja Ptuj v letu 1985
(25/2, 12/4, 25/4, 29/5 in 5/6-1985) je razvid-
no, da ni bila prisotna niti polovica delegatov
družbene skupnosti, kar pomeni, da na nobeni
seji niso mogli veljavno sprejemati z ločenim
glasovanjem odločitev, ki jih določa 78. člen
Zakona o naravni in kulturni dediščini. Skle-
pov sploh ne bi smeli sprejeti, na kar bi moral
razširjeno delovno skupnost opozoriti ravna-
telj, ki je odgovoren za zakonitost dela. Ravna-
telj tega ni storil, s svojimi razlagami je zavajal
delovno skupnost, ki mu je slepo in nekritično
sledila. V letih 1983 in 1984 Pokrajinski muzej
ni zagotovil soodločanja družbene skupnosti v
zadevah iz 78. člena Zakona o varstvu naravne
in kulturne dediščine, ker predstavnikov druž-
bene skupnosti sploh niso vabili na seje.
Delovna skupnost je prekoračila svoja poo-
blastila, ravnatelj kot odgovorna oseba pa de-
lovne skupnosti ni opozoril na nezakonitost ni-
ti preprečil sprejemanja takšnih odločitev, s či-
mer je zavajal delovno skupnost in povzročal
bistvene motnje v samoupravnih odnosih ter
huje prizadel družbene interese.
Na motnje v samoupravnih odnosih kaže tu-
di pomanjkljivo in neobjektivno obveščanje
javnosti, ustanoviteljev in kulturne skupnosti o
delu in razmerah v tej kulturni instituciji, kar
povzroča veliko moralno škodo celotni družbe-
ni skupnosti.
Planiranje akcij je pomanjkljivo, gospodar-
jenje z družbenimi sredstvi pa nesmotrno, saj
velikokrat ležijo družbena sredstva na poseb-
nih računih zaradi neusklajenega planiranja
sredstev.
Tudi iz pregledov SDK o poslovanju je vid-
no nesmotrno koriščenje družbenih sredstev in
zaradi tega oškodovanje družbenih interesov.
V letošnjem letu je na primer Kulturna skup-
nost Ptuj zagotovila 10,000.000,— dinarjev Po-
krajinskemu muzeju Ptuj za sanacijo razmer,
vendar so ta sredstva od meseca maja pa vse
do septembra ležala neizkoriščena, ker muzej-
ski delavci niso pripravili konkretnega progra-
ma porabe teh sredstev. Takšno ravnanje je
družbeno nesprejemljivo in pomeni hujše
oškodovanje družbenih interesov še zlasti, ker
so delavci ptujskega združenega dela pokazali
razumevanje za reševanje problemov in ohra-
. njanje bogate kulturne dediščine v naši občini,
ki ima nacionalni pomen in presega ekonom-
ske zmožnosti samo ptujskega združenega de-
la.
Pokrajinski muzej Ptuj v zadostni meri ne
spoštuje institucionaliziranih oblik delovanja,
ki obstoje v okviru kulturne skupnosti. Ne spo-
štuje dogovorov glede izvajanja in financiranja
dejavnosti pri dogovarjanju o akcijah, ki jih
sofinancira Kulturna skupnost Slovenije, na-
stopa mimo občmske kulturne skupnosti, pre-
tok informacij o dogovorih v telesih občinske
kulturne skupnosti preko delegatov v Pokrajin-
skem muzeju Ptuj je enostranski (naprimer, de-
legati muzeja se na seji strinjajo s sprejetimi
sklepi, po seji pa pisno zahtevajo razveljavitev
sklepov, s katerimi so soglašali), delegati Po-
krajinskega muzeja Ptuj povratno ne informi-
rajo organov kulturne skupnosti o dogovorih v
zboru izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije,
ki imajo bistven vpliv na izvajanje muzejske
dejavnosti, zlasti glede obveznosti financiranja
programov.
Navedeno ravnanje onemogoča normalno
izvajanje dejavnosti in povzroča trenja ter mot-
nje v odnosih med Pokrajinskim muzejem Ptuj
in Kulturno skupnostjo Ptuj.
Iz zapisnikov samoupravnih organov in
družbenopolitičnih organizacij v Pokrajinskem
muzeju Ptuj ni razvidno, da so le-ti sproti ugo-
tavljali nepravilnosti in nezakonitosti v poslo-
vanju, malomarno delo posameznih delavcev
oziroma izpolnjevanje njihovih naiog. Pristojni
samoupravni organi niso opravljali svojih na-
log, saj niso ugotavljali motenj v samouprav-
nih odnosih, nikogar niso poklicali na odgo-
vornost ali predlagali ukrepov zoper delavce, ,
ki so ravnali v nasprotju z zakoni in samou-
pravnimi akti tudi po tem, ko so jih na to opo-
zorili pristojni organi v občini (n. pr. zbor
združenega dela občinske skupščine jim je na-
ložil, da ugotovijo odgovornost za nastalo ško-
do in ustrezno ukrepajo, vendar je samoupra-
vna delavska kontrola v muzeju nekritično
ugotovila, da škode sploh ni in ničesar ukreni-
la za razrešitev razmer).
V vseh dosedanjih aktivnostih so bile upora-
bljene vse mogoče dopustne samoupravne in
demokratične poti, ki pa niso dale rezultatov,
ker poslovodni organ in delavci ter samoupra-
vni organi Pokrajinskega muzeja Ptuj niso po-
kazali pripravljenosti, da se razmere uredijo.
Nasprotno, zavračali so vsakršno kritiko na ra-
čun svojega dela in odgovornost za stanje ter
vso krivdo in odgovornost prevalili na druge
(DPS, kulturna skupnost).
Pri sebi ne najdejo nobene napake in nepra-
vilnosti, za vse so krivi drugi, oni ničesar. V šte-
vilnih dopisih, ki so jih posredovali kot ugovo-
re ali odgovore na stališča in sklepe skupščin-
skih organov na vseh nivojih, se zgolj posme-
hujejo tem organom, ne predlagajo pa konkre-
tnih programov za razrešitev nastalih proble-
mov.
Program, ki gaje na zahtevo zbora združene-
ga dela posredoval Pokrajinski muzej I*tuj Iz-
vršnemu svetu, ne zagotavlja, da so vodstvo in
delavci v Pokrajinskem muzeju Ptuj resnično
pripravljeni razrešiti in urediti razmere, zato je
skupščina občine odločila, kot je navedeno v
sklepu.
Za spremljanje uresničevanja začasnih ukre-
pov družbenega vastva je po tem sklepu poo-
blaščen izvršni svet.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep imajo pri-
zadeti delavci, zoper katere je izrečen začasni
ukrep, samoupravni organi, sindikat in družbe-
ni pravobranilec samoupravljanja pravico, da
v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče zdru-
ženega dela SR Slovenije, da odloči o zakoni-
tosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne
odloži njegove izvršitve.
Številka: 63-2/85-2
Ptuj, dne 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVlC, dipl. sociolog I. r.
222.
Na podlagi 18. člena Zakona o pravicah na
delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) in 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormoč in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina
občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in
Zbora krajevnih skupnosti, dne 4. decembra
1985. sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih o vzajemnem razmerju med
etažnimi lastniki v občini Ptuj
1. člen
Ta odlok okvirno določa način uporabe in
vzdrževanje skupnih delov stavbe v etažni last-
nini, ki služijo stavbi kot celoti ali samo neka-
terim njenim posameznim delom ter način
uporabe njenega zemljišča.
2. člen
Skupni deli stavbe v etažni lastnini, ki služi-
jo stavbi kot celoti in skupni deli stavbe, ki slu-
žijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim
delom stavbe, so vsi deli, ki so določeni in pri-
meroma našteti v 4. in 5. členu Zakona o pravi-
cah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76).
3. člen
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki
služijo stavbi kot celoti, imajo vsi etažni lastni-
ki (lastniki in imetniki pravice uporabe posa-
meznega dela stavbe) skupno trajno pravico
uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini;
če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli
njihova skupna lastnina.
ŠT. 28
URADNI VESTNIK OBČIN ORM02 IN PTUJ
STRAN !61
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki
služijo samo nekaterim ne pa vsem posamez-
nim delom stavbe, imajo etažni lastniki teh po-
sameznih delov stavbe skupno trajno pravico
uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini;
če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli
njihova skupna lastnina.
4. člen
Pravice, ki jih ima etažni lastnik na skupnih
delih stavbe, so nedeljivo povezane z njegovim
posameznim delom stavbe v etažni lastnini in
se vse spremembe pravice na posameznem de-
lu stavbe nanašajo tudi na te pravice.
Etažni lastniki imajo pravico, da skupne de-
le stavbe uporabljajo v takšnem obsegu in na
način, ki je potreben zaradi uporabe posamez-
nega dela stavbe v njihovi lastnini, ne pa soraz-
merno po velikosti oziroma vrednosti svojih
posameznih delov.
Posamezne dele stavbe, skupne prostore in
naprave in stavbi pripadajoče zemljišče morajo
etažni lastniki uporabljati tako, da pri tem ne
ovirajo drugih etažnih lastnikov v njihovih pra-
vicah in uporabi njihovih posameznih delov
stavbe.
5. člen
V mejah splošnih pogojev o vzajemnih raz-
merjih in v skladu z Zakonom o pravicah na
delih stavb, določijo etažni lastniki s pogodbo
o vzajemnih razmerjih način uporabljanja stav-
be, posameznih delov stavb, ki služijo stavbi
kot celoti ali samo nekaterim njenim posamez-
nim delom ter njihov obseg, način uporabe in
vzdrževanje.
Etažni lastniki so pogodbo o vzajemnih raz-
merjih dolžni skleniti v roku 6 mesecev po na-
kupu stanovanja ali poslovnega prostora kot
posameznega dela stanovanjske hiše.
Pogodba o vzajemnih razmerjih med etažni-
mi lastniki mora biti pismena. Podpis pogod-
benih strank mora overiti sodišče.
6. člen
V pogodbi o vzajemnih razmerjih morajo bi-
ti določeni in z načrtom ali skico stavbe kot
prilogo k pogodbi, označeni vsi posamezni deli
stavbe, vsi skupni deli stavbe, ki služijo vsem
posameznim delom stavbe in vsi skupni deli
stavbe, ki služijo le nekaterim posameznim de-
lom stavbe.
V pogodbi o vzajemnih razmerjih mora biti
določen obseg in način uporabe skupnih delov
stavbe, kot na primer: po katerem vrstnem re-
du se uporabljajo skupni prostori, ali se dolo-
čeni skupni prostori (kleti, podstrešje in po-
dobno) lahko uporabljajo tudi tako, da vsak
etažni lastnik koristi njihov določen del, kako
in v kakšnem obsegu in obliki lahko etažni
lastniki uporabljajo glavne zidove in druge
skupne sestavne dele stavbe in podobno.
Če je stavba v lastnini občanov, mora po-
godba o vzajemnih razmerjih vsebovati tudi
določbe o upravljanju s stavbo, zlasti pa mora
biti podrobneje določeno, kako bodo organizi-
rana opravila, povezana s tekočim in investicij-
skim vzdrževanjem stavbe, skupnih prostorov
in naprav.
7. člen
Če je stavba v družbeni lastnini, veljajo za
popravila in prezidave posameznih delov stav-
be določbe 13. in 14. člena Zakona o pravicah
in delih stavb.
Če stavba ni v družbeni lastnini, veljajo za
prezidave posameznih delov stavbe določbe
14. člena Zakona o pravicah na delih stavb.
Glede stroškov za popravila na svojih posa-
meznih delih, ki so nujno potrebni, da se odvr-
ne škoda za posamezen del stavbe drugega
etažnega lastnika ali za dele stavbe, ki služijo
stavbi kot celoti ali pa samo posameznemu de-
lu stavbe drugega etažnega lastnika, pa se lah-
ko etažni lastniki v pogodbi o vzajemnih raz-
merjih dogovorijo, da te stroške v celoti ali de-
loma krijejo etažni lastniki, v čigar korist so ta-
ka popravila na posameznih delih stavbe nuj-
no potrebna. Če se glede teh stroškov etažni
lastniki vnaprej ne dogovorijo v pogodbi o vza-
jemnih razmerjih, veljajo zanje določbe 13. čle-
na Zakona o pravicah na delih stavb.
8. člen
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču
v družbeni lastnini, imajo etažni lastniki skup-
no trajno pravico uporabe na zemljišču, na ka-
terem stoji stavba in na zemljišču, ki je potreb-
no za redno rabo.
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču,
na katerem je lastninska pravica, je zemljišče,
na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je po-
trebno za njeno redno rabo, skupna lastnina
lastnikov posameznih delov stavbe.
V. člen
Etažni lastniki uporabljajo zemljišče iz 8.
člena tega odloka za to, za kar je namenjeno,
ne pa sorazmerno po velikosti oziroma vredno-
sti svojih posameznih delov.
V pogodbi o vzajemnih razmerjih se mora
določiti način uporabe zemljišča iz 8. člena
odloka. Etažni lastniki se lahko v pogodbi do-
govorijo, da vsak od njih koristi določen del te-
ga zemljišča za vrt ali zelenico, če je zemljišče
temu namenjeno in če to ne ovira nikogar od
etažnih lastnikov pri redni uporabi stavbe ozi-
roma posameznega dela stavbe.
10. člen
Pogodba o vzajemnih razmerjih mora vsebo-
vati tudi določbe o organiziranju skupnosti sta-
novalcev v stavbi v etažni lastnini, o razdelitvi
stroškov vzdrževanja skupnih prostorov in na-
prav, zavarovanju stavbe, vprašanju upravlja-
nja stavbe in podobno.
Če stavba v etažni lastnini nima hišnega sve-
ta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih dolo-
čati tudi način porazdelitve obratovalnih stro-
škov za komunalne storitve, kot so za dobavo
vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogre-
vanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi
merilnimi napravami ne more določiti njihova
višina za vsakega etažnega lastnika posebej.
11. člen
Enake pravice in dolžnosti kot za etažnega
lastnika stanovanja veljajo tudi za etažnega
lastnika poslovnega prostora oziroma imetnika
pravice uporabe na poslovnem prostoru.
12. člen
Pri stavbah v družbeni lastnini lastnik stano-
vanja ali poslovnega prostora kot posamezne-
ga dela stanovanjske hiše sodeluje pri gospo-
darjenju s stavbo. Pri tem ima lastnik posamez-
nega dela stanovanjske hiše tiste samoupravne
pravice in obveznosti, ki jih ima po zakonu
imetnik stanovanjske pravice oziroma najem-
nik ne glede na to ali v takem stanovanju sta-
nuje ali ne, oziroma ne glede na to ali upora-
blja ta posamezen del za svojo poslovno dejav-
nost ali ne.
Lastnik stanovanja oziroma poslovnega pro-
stora kot posameznega dela stanovanjske hiše
mora plačevati sorazmeren del stroškov gospo-
darjenja s stanovanjsko hišo, stroškov za pre-
novo skupnih delov in naprav v stanovanjski
hiši in skupnih funkcionalnih stroških na osno-
vi pogodbe sklenjene s skupnostjo stanovalcev.
13. člen
Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za
vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju
z vrednostjo njegovega posameznega dela gle-
de na skupno vrednost vse stavbe, če služijo
skupni deli samo nekaterim posameznim de-
lom stavbe, pa v sorazmerju z vrednostjo nje-
govega posameznega dela glede na skupno
vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta po-
samezen del.
14. člen
Etažni lastnik ima glede upravljanja in vzdr-
ževanja stavbe, v kateri ima etažno lastnino, tu-
di pravice in obveznosti, ki s tem odlokom niso
opredeljene in jih glede upravljanja in vzdrže-
vanja stavbe določata Zakon o stanovanjskem
gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in Za-
kon o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS,
št. 19/76), glede investicijskega in tekočega
vzdrževanja svojega posameznega dela stavbe,
pa pravice in obveznosti, ki jih določata Zakon
o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št.
35/82 in 14/84) in Zakon o poslovnih stavbah
in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št.
18/74).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obja\i v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 460-1/85-2
Datum: 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc Tctičkovič, dipl. sociolog 1. r.
223.
Na podlagi 30. člena Zakona o stavbnih
zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupšči-
na občine Ptuj na seji Zbora združenega dela
in Zbora krajevnih skupnosti, dne 4. decembra
1985, sprejela
ODLOK
O   USTANOVITVI   SKLADA   STAVBNIH
ZEMLJIŠČ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in intere-
sov delovnih ljudi in občanov na področju pri-
dobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastni-
no, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, ureia
nja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih
območjih, namenjenih za kompleksno graditev
ter za upravljanje z denarnimi sredstvi name-
njenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih
zemljišč, se v občini Ptuj ustanovi sklad stavb-
nih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: skiad).
2. člen
Ime sklada je: Sklad štabnih zemljišč občine
Ptuj. Sedež sklada je v I*tuju, Prešernova ulica
29.
3. člen
Sklad je pravna oseba, z vsemi pravicami in
obveznostmi, ki so določene z zakonom, ^ tem
odlokom ter njegovim statutom.
Za obveznost sklada je odgovoren sklad s
sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgo-
vornost).
Sklad zastopa in predstavlja predsednik
upravnega odbora sklada.
Sklad se vpiše v sodni register
4. člen
Sklad izvaja na podlagi planskih aktov obči-
ne njeno politiko glede pridobivanja, urejanja
in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s
tem, da
— daje občinski skupščini pobudo za spre-
jem odlokov o prenehanju lastninske pravice,
— predlaga, da se zemljišča izročijo občini,
— uresničuje predkupno pravico občine:
— financira pridobivanje in urejanje stavb-
nih zemljišč v naseljih in na drugih območjih,
namenjenih za kompleksno graditev;
— sprejema investicijske programe urejanja
stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje ali-
nee;
—- skrbi za izvajanje investicijskih progra-
mov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o
oddaji investicijskih del izvajalcem;
— spremlja izvajanje investicijskih progra-
mov urejanja stavbnih zemljišč;
— upravlja s sredstvi za pridobivanje in ure
Janje štabnih zemljišč;
— upravlja druge naloge, ki jih določa za-
kon in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz 1. odsta\ka tega člena opravlja
sklad po svojih organih, strokovni službi in or-
ganizacijah združenega dela.
5. člen
Sredstva sklada so:
* 1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila
za uporabo stavbnega zemljišča,
2. denarna sredstva, pridobljena z oddajo
stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investi-
torjem ;
STRAN 162
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
3. denarna sredstva, zbrana iz prispevkov in-
vestitorjev k stroškom za pripravo in opremlja-
nje stavbnega zemljišča;
4. druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstakva se združuje-
jo na računu sklada.
6. člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima pred-
sednika in 8 članov. Predsednika in člane
upravnega odbora imenuje za dobo dveh let
občinska skupščina izmed svojih delegatov, od
katerih jih mora biti najmanj polovica iz zbora
združenega dela.
Nihče ne more več kot dvakrat zapored
opravljati funkcije predsednika ali člana
upravnega odbora.
7. člen
Upravni odbor sklada poroča najmanj en-
krat na to občinski skupščini o svojem delu in
o izvajanju nalog sklada.
8. člen
Naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu,
opredeli sklad z vsakoletnim programom.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne
resolucije o politiki uresničevanja družbenega
plana občine.
Na podlagi programa nalog sprejme sklad
finančni načrt, s katerim opredeli potrebna
sredstva za izvajanje programiranih nalog in
višino sredstev za delovanje organov sklada in
njegove strokovne službe.
9. člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni
načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor
sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina.
10. člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje skla-
da določa njegov statut.
Statut sprejme upravni odbor sklada v sogla-
sju z občinsko skupščino.
11. člen
Administrativno tehnična in druga opravila
za sklad bo opravljala v breme sklada upravna
organizacija za urbanistično načrtovanje, do
njene ustanovitve pa skupne strokovne službe
SIS-ov materialne proizvodnje.
II. PREHODNE IN KONCNE DOLOČBE
12. člen
Z ustanovitvijo sklada preneha z delom Eno-
ta za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi
zemljišči pri Samoupravni komunalni skupno-
sti občine Ptuj.
Sredstva, pravice in obveznosti enote za
upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemlji-
šči se prenesejo na sklad po stanju zaključnega
računa na dan 31/12-1985.
13. člen
Priprave na konstituiranje sklada in njegov
vpis v sodni register opravi Občinski komite za
urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
14. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ruj in začne veljati 1/1-1986.
Številka: 022-1/85-2
Datum: 3/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
224.
Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine obči-
ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) in 29. člena Statuta Ljudske in študij-
ske knjižnice Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na
seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih
skupnosti, dne 24. oktobra 1985 in Družbeno-
političnega zbora, dne 3. decembra 1985, spre-
jela
SKLEP
o Imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Knjižnični svet Ljudske in študijske
knjižnice Ptuj
1.
Vida VIDOVIČ, rojena 13. marca 1938, sta-
nujoča v Ptuju, Muršičeva ulica 9,
se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v
Knjižnični svet Ljudske in študijske knjižnice
Ptuj. 2.
Mandatna doba imenovane delegatske v
Knjižničnem svetu traja dve leti.
3.
Naloge delegatke v knjižničnem svetu dolo-
ča Statut Ljudske in študijske knjižnice Ptuj.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-35/74
Datum: 3/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
225.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika
Skupščine občine F*tuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora
krajevnih skupnosti, dne 24. oktobra 1985 ter
Družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra
1985. soreiela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Svet Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidri-
čevo
1.
Rajko MATIJEVIČ, stanujoč v Kidričevem,
Tovarniška cesta 6
se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet
Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v
svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbenopolitične skupno-
sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne
šole »Boris Kidrič« Kidričevo.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-1/74-1
Datum: 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
226.
Na podlagi 13. člena Samoupravnega spora-
zuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog
pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju
informacijskih sistemov za podporo odločanju,
164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62.
člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je
Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene-
ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 24.
oktobra 1985 in Družbenopolitičnega zbora,
dne 3. decembra 1985, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata Skupščine občine Ptuj v
Odbor udeležencev Samoupravnega sporazuma
o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri na-
črtovanju, vzpostavljanju in delovanju informa-
cijskih sistemov za podporo odločanju
1.
Oton POLIČ, rojen 22. januarja 1932 v Ma-
riboru, stanujoč v I*tuju, Gajzerjeva 13
se imenuje
za delegata Skupščine občine Ptuj v Odbor
udeležencev Samoupravnega sporazuma o so-
delovanju in izvajanju skupnih nalog pri načr-
tovanju, vzpostavljanju in delovanju informa-
cijskih sistemov za podporo odločanju.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata traja
dve leti.
3-
Naloge delegata v odboru udeležencev dolo-
ča 14. člen Samoupravnega sporazuma o sode-
lovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrto-
vanju, vzpostavljanju in delovanju informacij-
skih sistemov za podporo odločanju.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 038-1/85-1
Datum: 3/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
227.
Po 46. členu zakona o urejanju prostora
(Uradni list SRS, št. 18/84) ter 202. členu statu-
tarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah
statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptu), št. 21/79) je Izvršni svet Skup-
ščine občine Ormož na 81. seji dne 22. 11. 1985
sprejel
sklep
o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela
družbenega plana občine Ormož za obdobje
1986—1990 z nekaterimi usmeritvami do leta
2000.
l.člen
Javno se razgrne osnutek prostorskega dela
družbenega plana občine Ormož za obdobje
1986—1990 z nekaterimi usmeritvami, do leta
2000, katerega je izdelal Zavod za urbanizem
Maribor.
2. člen
Osnutek prostorskega dela družbenega pla-
na občine Ormož za obdobje 1986— 1990 z ne-
katerimi usmeritvami do leta 2000 bo razgrnjen
v prostorih Komiteja za družbeno planiranje,
razvoj in gospodarske zadeve SO Ormož in na
sedežih Krajevnih skupnosti 30 dni od dneva
objave v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj, ter bo na javni vpogled v uradnih dneh.
3. člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda pri-
pombe ali predloge občan, organizacija zdru-
ženega dela ali druga samoupravna organizaci-
ja ali skupnost.
4. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in I*tuj.
Številka: 30-30/85
Ormož, dne 22. 11. 1985
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ormož
Milan Ritonja 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enKrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo'
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-j
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno!
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.