Poltnina plačana v gotovinl. fzhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. RaČun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. jiova Sßoua. Cena 1 Din. Kedakcxja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 28. Celje, torek 7. aprila 1931. Leto XIII. Znižanje vojnice Po členu 228. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. septem bra 1929. plačujejo državljani, ki so staino ali začasno nesposobni za službo v vojski ali mornarici, od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta starosti voj- nico. Vojnica znaSa 50% letnega ne- posrednega, to je osnovnega davka. Enako določilo je obsegal tudi prejSnji zakon o ustrojstvu vojske in morna- rice, vendar pa se je ta ostra izmera omilila s fmančnim zakonom za 1928./29. Po členu 229. tega zakona je znašala vojnica za 1. 1924.—1928. samo 25% v zakonu o ustrojstvu vojske in mor- narice določene izmere, dočim se je presežek odpisal. Zakonodajalec je to- rej že »am prizna', da je vojnica s 50% od neposrednega osnovnega dav- ka preostra. Navzlic temu pa je v novem zako- nu o ustrojstvu vojske in mornarice ostala izmera vojnice neizpremenjena. Ako je bila vojnica ostra že pri dav- kih po prejšnjih zakonih o neposred- nih davkib, ie tern ostrejäa in potreb- nejSa znižanja pri davkih po novem davčnem zakonu, ki nal&ga, kakor kaže donos neposrednih davkov, prebival- stvu težja bremena nego prejšnji dav čini zakon. Davčne stopnje so v no- vem zakonu o neposrednih davk-h tako urejene, da s samoupravnimi dokla- dami vred docela učrpavajo plačilno zmozno^t piebivalstva. Ako bi se pri vojnici zavezanih osebah to breme po viSalo Se za 50%, bi vojnica z davki vred za prizadete bila odločno preob- čutno breme. Pobuanje vojnice v taki izmeri bi trajno ne bilo vzdržno in intesenti so stremeli za tem, da se vojnica ukine ali vsaj zniža, če bi po- polna ukintev ne bila mogoča. Te Že- Ije interesentov je poieg drugih kor- poracij tolmačila Zbornica za TOI v Ljubljani ministrstvu za finance. Akcija za znižanje \ojnice je v to- liko uspela, da se je v fmancnem za- konu za f. 1931./32. vojnica po členu 228. zakona o ustroistvu vojske in mornarice zmžala od 50% na 20%. to je za 60 70 Vojnica je tudi v znižani tzmeri še vedno visoka, vendar pa ne več tako ostra, kakor je biJa preje. Želeti bi bilo le, da bi znižanje veljalo že od dne 1. januarja 1929. in ne šele za bodočnost. DOMACE VEITI el General Slojanoyic — vojni mi- nister. Z ukazom Nj. Vcl. kralja jo sprejeta ostavka, ki jo je podal mi- nister za vojsko in mornarico armij- ski general Stevan Hadžie, ki je stav- Ijen na razpoloženje. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsedni- ka ministrskega sveta imenovan za ministra vojske in mornarice prvi adjutant Nj. Vel. kralja armijski ge- neral Dragomir .1. Stojanovič. d Prestolonaslednik Peter častni predsednik JZSS. Nj. Vel. kralj je dovolil, da prevzame prestolonasled- nik Peter častno predsedstvo Jugo- slovenskega zimskosportnega saveza. d Grozen roparskf umor. V veliko- noCni noči je bil izvršeii v Jelovcu .nad Kainnieo pri Mariboru strahovit zločin, katerega žrtev je postala pet- članska rodbina posestnika Dobaja. Zločinec je s sekiro pobil in poklal (>4-letnega posestnika Alojzija Doba- ja, njegovo 70-lctno sestro Kunigun- do, njegovi hčerki 37-letno Alojzijo in 31-letno Terezijo ter 0-letnega re- jcnca Rajmunda Gosaka. Mori lee je vscin žrtvam s sekiro razbil in delo- ma strašno razmesaril glave. Po tein grozodejstvu je pobral okrog 2.000 dinai'jev iz oniare. Posestnikov 26- Ietni sin Ivan, ki jo spal v hlevu, je okrog polnoCi vstal in šel v hišo po- gledat na uro, ker je hotel na veliko- noCno jutro že na vse zgodaj začeti streljati / možnarji. V lnši je našel vso rodbino pomorjeno. Skočil je skozi sprednja vrata in videl odha- jati moškega, v katerem je spoznal človeka, ki je pri Dobajevih pred dnevi pomagal nakladati jabolka. Sin je takoj obvestil sosede in orož- ništvo v Selnici, od tod pa je bila obvešCena tudi orožniška četa v Ma- riboru. Orožniki so imeli kinalu po- polen uspeh. Na velikonočni ponde- ljek okrog osmih zvečer je maribor- ska orožniška patrulja izsledila mo- rilca na cesti blizu Slivnice pri Ho- čah v osebi 24-Ietnega dninarja Hu- dolfa Mohorka, ki je zločin priznal. Mohorka, ki ga zaslcduje maribor- sko okrožno sodižče že zaradi neke- ga umora, izvršenega pred leti pri Sv. Križu, so odvcdli v Maribor. el Spremembe pri ljubljanski poli- ciji. Za upravnika policije v Ljublja- ni je imenovan dosctlanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav Ker- ševan, dosedanji upravnik ijubljan- ske policije dr. Alojz Gustin pa je imenovan za banskega inspektorja. d Otvoritev železnice Prllep—Bi- tolj. Na velikonočni pondeljek jc bi- la izročena rednemu prometu nova normalnotirna železniška proga Pri- Jcp—BitolJ. d Bolnica za duševne bolezni v No- vem Celju je prešla 1. t. ni. iz bano- vinske v državno upravo. Država je z noviin proračunskim letom, t. j. s 1. aprilom 1931. prevzela v svojo upravo vse zdravstvenc zavode v Ljubljani in. umobolnico na Studen- cu. V tej zvezi je prešel V državno upravo tudi zavod v Novem Celju, ki pa še ni otvorjen. d Spremembe v vojniäki občinski upravi. Z odlokom banske uprave z line 27. marea so bili i-azreSeni na- slednji občinski svetovalci odnosno odöorniki trga Vojnika pri Celju: mizarski mojster Ivan Auditsch, äol- ski ravnatelj v ]). Josip Koschutnigg, poscstnik Jakob KovaC in trgovec Viljem Zottl. Na njih mesto so bili imenovani železniSki poduradnik v pok. Karl Felicijan, upravitelj bano- vinsko hiialnicc Janko .Terala, po- sestnik Franc JurCak in mizarski mojster Bogomir Spindler. Doseda- nji Äupan Franc Novak, kolarski mojster, in posestnik Anton PotoCnik sta javila izstop i/^ občinskcga odbo- ra in prosila za razreSitev, Fianc , Jurčak pa je odklonil mesto v ob- I činski liprnvj Vsi trije so nainrec oboleli. . . il Velik požar v Čreškovi pri Novi cerkvi. Na velikonočno nedeljo ob ž. popoldne je nastal v Creškovi pri N'ovl cerkvi požar, ki je popolnoma uničil dve stanovanjski hiši in dve gospodarski poslopji posestnikov Franca Smrečnika in Jurija Goi-eča- na. Reäili so samo živino, drugo imet- je je pa zgorelo. Na kraj požara so priluteli gasilci iz Nove cerkvc pod poveljstvom načelnika g. Tajnška in gasilci iz Gaberja pri Celju. Tudi ga- silci iz Celja so s svojim gasilskim oi'odjem prispeli pravočasno na po- moč. Da se požar ni dalje razširil, gre zahvala pvostovoljnemu gasilne- mu djuštvu v Novi cerkvi, ki je pri- spelo pi vo na. pogorišče ter marljivo sodelovalo in požar lokaliziralo. Oba posestnika sta težko prizadeta, ker znaša škoda več stotisoč dinarjev, zavarovana sta pa samo za 20.000 di- narjev. PoŽar je baje nastal, ker so iz možnarjev streljali in se je na ta naCin vnela slamnata streha. d Zopet požar v Levcu. Kakor zna- iio, je pred kratkim pogorela hiša posestnika Hojca v Levcu. V noßi na veliki petek pa se je vnelo gospodar- sko poslopje posestnika Ivana Stren- čana. Ogenj je uniCil vse poslopje in gospodarsko orotlj«. Požar je bil oci- vidno podtaknjen, ker je posestnjk prejel pred dnevi grozilna pisma, Pri njem je gorelo že pred dvema leto- ma, d Vinski sejem v Mariboru. Od 10. do 13. t. m. se Joo vi-äil v Mariboru vinski sejem. Obiskovalcem tega sej- ma je dovoljen 50-odstotni popust za vožnjo na državnih železnicah. Olaj- šava velja od 7. do 17. aprila. cl Pri hripi, bronhitisu, vnetju niandljev, pljučnem katarju, zaslu- zenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in uöes, skrbi- mo za to, da često ocistimo temeljito žclodec in črevo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zname- niti strokovnjaki za nego zdravja svedofijo. da »Franc JoŽefova« vorta dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franc Joieiova« voda se dobi v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za sredo 8. aprila: Na nižjem Avstrij- skem veCinoma jasno, porast tempe- rature, v ostali Avstriji zmanjšanje oblačnosti, porast temperature. — Splošna vremenska napoved: Nasto- piJo bo toplejže vreme. a MIKLIC: Gregorčič — Mahnič V članku hočem objektivno obde- lati prepir med GregorčiČem in Mah- ničem, prepir med dvema, preko ka- terih ne more slovenska litcratura. Niti pi-eko Mahniča (važen posebno kot podlistkar iu kritik), še manj pa seveda preko Gregorčiča. Objektivno sem dejal, da hočem obravnavati pravdo, ki je dvignila toliko nepo- trebnega prahu in ki je še danes vz- rojk. mnogim spodtikam, češ Mahnič je ubil enega najboljših slovenskih pesnikov. Koliko je to mnenje upra- vičeno in koli'ko ne, bom v nasled- njem skušal podati. Viri, katere sem vabil v svrho študija, so razprave in v'lanki sti'okovnjakov, ki so bili ozir. so Mahniču miseliio uasprotni, ali inu po misljejiju i»iijazni. Poleg tega sem predelal nad 80 (iregorčičevih pisem svojemu najboljšemu prijatelju no- tarju Gruntarju, v katerih se jasno zrcali pesnikovo razpoloženje za ča- sa, pravde. Da pa je pravda še bolj umljiva, je nujna značajka enega i drugega, kajti že v svojem bistvu sta si popol na konti'asta in eksti'erna. Simon Gregorčič. Mehka, nežna 'duSa., vsa prekipevajoča čustev, us- miljenja. in ljuhezni, a tudi trpljenja. Njegovo srce je bilo žrtvenik, on iii bi] duhovnik, bil je svečenik in spravni dar narodov Bogu: Mojo srčno kii Äkropite po ploiiinskih soönih tleh, kakor seme jo vrzitc po bregeh in po doleh ... Pevec po volji božji je sprejel po- slanstvo na svoje rame. Lepo je to po'slanstvo podal Finžgar z besedami Muze, ki govori popotniku ¦¦- Gregor- čiču na gori pod oljko: ». . . V tern trenutku, otrok moj, si izbran ;za. trp- ljenje. V tvojo dušo se je razprostrld nebo — in v njem je zažgan pekel ... Glej, do vseh si poslan, da jokaš z njimi, da z njimi prepevaš. Ne bo je več rane v narodu, ki bi tebc ne bo- lela, ne bo trnja, ki bi tebe ne ranil, ne bo solze, katei-e ne bi jokalo tudi tvoje srce — ne bo vere tolažnice, ka- tcre ne hi verovala tvoja duša in ne ho ui-p obupa, katere ne hi bojeval ti... Ti pa boš spraščal spi-aščal ču- stva zomeljskih okov, ti jim boš vdi- hal življcnje in ustvarjal v svetu po- ezijc iz lastne krvi hčere trenotka, dst se razhržijo mod narod.. . Ves I narod ho vzljubil te hčcrke -— kakor lastne o'trokc — porojetie brez hole- čin -- od tisoCerih sre, ki verujejo cno vei-o, goje toisto upanje in gore v eni edini ljuhezni. In tako hodo ži- vela vsa ta pesti'a čustva, vse te luči trenotka, vse te solze holečin — ve- liko večnost, ker jim l)oš ;'oče ti v trp- ljenju pesnikovega poklica — ti sa- motni popotnik...« Oh tem velikem spoznanju in odkritju je Grcgorfic spregovoril moto celega življenja ve- soljneinu narodu v »Kupi življcnja« ii\ kriknil prošnjo prihit na svoj križ v »Cloveka n1kai^<. In di: Anton MaliniČ? Rojen na Krasu je bil, na kameniti, neizpros- no trdi in trpko oblikovani zemlji. Tudi on je bil tnl, jeklen in neupog- Ijiv značaj. Bil je kakor kraška »bo- ra«, neusmiljeno hijoč na vse strani. Imel je trdno vero vase (Gregorčič ne!), bil je neodjenljiv in hi kljnbo- val ne samo naprednjakom, ainpak vsem, če bi tako naneslo. Fanaticno je ljuhil svojo logiko. Dejal je celo: »Svijetu ne fali vjera, nego logika.« Mahnič ni le preganjal zmot, ainpak — kar je težje in zaslužnejše — tudi neprijetnih rcsnic ni hotel zamolčati. »Kakor vihar je šel preko slovenske- ga neba, pobijal s točo in obonem čistil zrak,« pravi o njem Izidor Cankar. Bil je delaven, silnega tem- poranicMita — človek, ki je slednjisi moral obveljati, eel mož! I)}-. I. Pri- jatclj, eilen njegovih najhujših mi- selnih nasprotnikov, ga imenuje »ve- likoga kladivarja«. Vidimo toi-ej dva ekstrema. Gre- gcrčič, k^kor lilijin cvet, nežen, ob- čulljiv in dovzeten za najmanjši utrip sočlovekovega srca. Mahnič pa, kakor skala trd. strog znanstvenik, ki s silogizmoin in silozofijo neusmi- ljeno secira življenje. Ta dva ekstrema sta trčila. Po krivdi kateroga? Broz ilvoma je segel MahniC na polje poezije, za katero j)a je bil preokoren opazovalec, »brcz organa« in pretežek silo/.of. Sedaj na- s topi jo vprašanja, kaj je hilo povo'd AlahniCevih napadov oziroma kritik, kako se je pravda razvijala, in glav- no vprašanje, ali je hilo res to usod- no za pesnika in z njim za slovensko literaturd vobče? Ko je Gregorčič izdal 1. 1882. prvi zvezek svojih poezij, jib je slovenski narod res sprejel, kakor sprejme ma- ti svoje hčei-ke. Izšla je tudi pesem »Cloveka nikar«, ki je bila povod innogim razinisljanjem. Havno ta pesem je povzročila najhujše Mahni- čeve kritike. Važno pa je, da je Mah- nič nastopil šele po polemiki s »Slo- vencem« 1. 1884. Brez dvoma je, da Mahnič za literarne ocene ni bil spo-- soben, kajti bil je izhoren filozof, ne j)a slovstveni ki'itik. Literarno ni hil dovolj naobražen, kar priča njegov precej slabo bazirani estet.ski nazor. Ni res, da bi Mahnif grajal Gre- gorčiča i/ključno s stališča niladin- slspga sinvstva. kakor trdi Grafenau- oi'. S stavkom: »Mladina, Bog mi je priča, imel sem pred očmi pri vsaki vrsii. ko sem pisal: Bodimo pa pri teni odkriti.. .¦«, povdarja potrebo odkritosti in jasuosti, ki je tedanji dobi tako primanjkovala. Prvi vzrok, ila. se je lotil Maluiič (iicgorčiča v svojih »Dodatkih«, je iskati v torn, da je. pesnik S t r i t a r - j'Dv u c c u e c. Stritarjevo svetožalje in njegov pesiniizein pa ni ugajal JMahniču — katoliäkemu o'ptimistu. Njegova filozofija, ki sloni delouia na Aristotelu in Tomažu Akvinske- mu, se ni skladala. s Stritarjevim fi- lozofskim nazorom o svetu in življe- nju, ki je zrasel pri Rousseauju in Sehoppenhauerju. Zato je obsodil Stran 2. »Nova Doba« 7. IV. 1931. Stev. 28. Celje in okolica c' Prazniki. Na veliko soboto po- poldne se je jelo oglašati z gričev v celjski okolici pokanje topičev in pi- rotehničnih izdelkov. Procesij v so- boto popoldne pri kapucinski, Mari- jini in župni cerkvi in v nedeljo zju- traj pri Sv. Jožefu so jc udelcžilo ze- lo veliko Stevilo ljudi iz Celja in oko- licc. Na oba praznika je bilo vreme lepo in je omogočilo številne izlete v naravo. Mnogo izletnikov je pohi- telo k Celjski koči, živahno vrvenje pa je bilo tudi na Korošici, kjer se je zbrala številna družba smučarjev iz .Celja, Maribora, Ljubljane in Zagre- ba. c šahovski mojster Rudolf Spiel- mann, ki se mudi na povabilo Jugo- slovenskega šahovskega saveza na turneji v Jugoslaviji, bo prispel tudi v Celje in bo igral s člani Celjskega šahovskega kluba simultansko tek- mo. Čas in kraj tekme Se nista zna- na. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju priredi v nedeljo 12. t. m. ob lti. v veliki dvorani Narodnega doma prvi pomladanski koncert pod vodstvoni g. Mirka Vidcčnika. Na sporedu so narodne in umetnc slovenske in hr- vatske ter koroške narodne posini. Na koncert ponovno opozärjamo. c Primorski večer. Podružnica »So- če« v Celju priredi v soboto 11. t. m. ob 20. v gornjih prostorih Narodne- ga doma primors'ki večer s plesom. Vabljeni vsi! c KoroSci v Celja bodo imeli letos svoj prvi redni sestanek v soboto 11. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji ho- tela »Evrope«. Dolžnost vsakega Ko- rošca je, da se vsaj enkrat na leto pokaže na kakem družabnem večeru. c Poroka. Na Veliko noč sta se po- ročila v Celju g. Edo Kramaršič, fo- tograf v Kranju, in gdč. Tita Paradi- ževa, uradnica v drogeriji »Sanitas« in vnukinja krojaškega mojstra gosp. Josipa Zabukoška v Celju. Mlademu paru iskreno čestitamo! c Državna cesta Celje—Vojnik je v tako strašnem stanju, da si slabše sploh ni mogoče več lnisliti. Poleg silno razvitega avtomobilskega pro- meta se po tej cesti razvija tudi naj- živahnejši težki vozovni promet, kar vse zahteva rodno vzdrževanje ceate. Razmerc na tej cesti so danes kriče- če! c PijanČevanje ob dnevih poziva- nja rekrutov v stalni kader. Srcsko načelstvo v Celju razglaša: Na pod- stavi § 54. obrtnega reda prepovedu- jem vsem gostilničarjem, kavarnar- jem, točileem in trgovcem toßiti ali prodajati rekrutom ali njih sprem- ljevalcem vino, pivo, žganje ali spi- rit od 15. t. m. opoldne do 19. t. m. opoldne. Pod kaznijo je tudi gostom prepovedano ponujati rekrutom pi- jačo. Gostilničarjem, kavarnarjem, točilcem in trgovcem, ki se te odred- be ne bodo vestno in natančno dr- žali, bom dal takoj lokal zapreti in bom razen tega proti njim kazensko postopal. Rekrute, ki bi prišli na dan poziva v komando vojnega okruga pijani, bo takoj na lieu mesta kazno- vala vojaška oblast, do tedaj pa so za dostojno vedenje in za treznost re- krutov odgovorni župani odnosno njiliovi pooblaščeni organi, ki naj osobito pazijo, da kateri rekrut ne bo nosil s seboj alkoholnih pijač. — Sreski načelnik: dr. Hubad s. r. c Nogometna tekma. Na Veliko noC ob 10. se je vršila na sportneni igri- šču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma mod Atletik SK Celje in SK Svoboda iz Ljubljane. Tekma je končala z zmago Atletikov v razmerju 4 : 2. Gosp. Wagner je so- dil objektivno in aigurno. Te'kmi je prisostvovalo razmeroma malo ob- činstva. c Umrla je na Veliko noč v celjski bolnici 5G-letna prevžitkarica Mari- ja Bukovškova s Kalobja.. N. p. v m.! c žrtvi velikonočnega streljanja. Na Veliko noč je eksplodiral 21-let- nemu posestni'kovemu sinu Francu PuSuiku v Jelcah v bližini Dobja pri Planini dinamitni vžigalnik v levici in inu jo razniesaril. — Istega dne si je 17-letni Avgust Stančič s Huma na Sotli, steklar v Straži pri Rogatcu, pri velikonočnem streljanju s pištolo vstrclil v levico in si težko poško- doval roko v zapestju. Oba ponesre- čenca so prepeljali v celjsko bolnico. c Nesreča pri delu. 21-letni posest- nikov sin Anton Kovač iz Lot- pri Konjicah se je pred dnevi vsekal s sekiro v levi kazalec. Sedaj pa se je pojavilo zastrupljenje in Kovač je moral v celjsko bolnico. c Usoden padec. V torek 7. t. m. okrog pol 12. dopoldne je padel 30- letni cinkarniški monter Ivan Bizjak v kotlarni cin'karno v Gaberju pri de- lu z visokega odra in si zlomil desno roko. Bizjaka so takoj prepeljali z rešilnim avtom v celjsko bolnico. c Dospelost neposrednih davkov in vojnice za 2. četrtletje 1931. Davena uprava v Celju razglaša: V smislu čl. 148. zakona o neposrednih dav- kih in zadevnega pravilnika, zapade dne 1. aprila 1931. v plaeilo drugi če- trtletni obrok zgradarine, pridobni- ne, rentnine, družbenega davka, pav- šalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vplačajte vsled tega miš- ljene Cetrtletne obroke nemudoma ali vsaj najkasneje do 15. maja 1931., Za pisau^ke dobite apaške robce, prava svila po Din 35-— in Din 70'— pri 1. Kudiš, C€»lje da se izognete zamudnim obrestim kakor eksekuciji, ki bo po 15. maju t. 1. uvedena. Zamudne obresti zna- šajo' (.5% od nevplačane vsote davka ali vojnice in jili je računati od dne- va, ko poteče skrajni rok za plaeilo, do dne plaeila. Opominski stroški in stroški za rubež pa znašajo 1 % ozi- roma 2%, vendar ne smejo biti ni- koli manjši kot 10 Din, razven tega je vplačati v slučaju rubeža takso po t. p. 79 taks. zak. v znesku po 5 Din. Dostavek za davkoobvezance, ki pla- čujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa: Prva četrtina zapade v plačilo 30. aprila 1931. c Izpraznjevanje greznic v polet- nih mesecih. Mestno načelstvo v Ce- lju razglaša: Po sklepu mestne ob- činske uprave z dne 21. novembra 1930. se bo za izpraznjevanje greznic poleg- običajne takse Din 20.— za vsak voz fekalij zaračunala za odvoz fekalij v mesecih maj, junij, julij in avgust še taksa Din 30.— za vsak od- peljan voz. Hišni posestniki se opo- zai-jajo na gornji sklep občinske uprave s pripombo, da naj v lastncm interesu pravočasno prijavijo polne grcznice za izpraznitve v teko- čem mesecu pri mestnem načelstvu soba št. 2 med običajnimi uradnimi in "ami. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo .stanje nalezljivih bolezni v me- stu Celju in celjs'kem srezu od 15. do 21. marca naslednje: tifuzne bolez- ni: v celjskcm srezu je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi; škrlatica: v celjskem srezu je ostal od prej 1 bolnik, na novo je obolel 1, ostala sta 2 v oskrbi, v mestu Celju je ostal od prej 1 bolnik, na novo je obolel 1, ozdravel je 1, ostal je še 1 v oskrbi; davica: v celjskem srezu je ostal od prej 1 bolnik, na novo sta obolela 2, ozdravel je 1, ostala sta še 2 v oskr- bi. Drugih nalezljivih bolezni ni bilo. c Najdeno. V mestu so bili 6. t. m. najdeni trije bankovci po 10 Din in par novih črnih ženskih nogavic. Najdeni prodmeti se dobijo pri pred- stojništvu mestne policije. c Besede »Cene so padle« so vcli- kega pomena. Ker je moja, že vsako- inui1 dobro znana manufakturna tr- govina nova, založena izključno sa- mo s čisto novim, svežim in dobro izbranim blagoin v najmodernejših vzorcih od priprostc do najfinejse kakovosti, so tudi cene nove in iz- redno nizke ter današnjim težkim denarnim razmeram primerne. Moje geslo je: mal dobiček in čimvečji promet, zato ne del am nobene kriče- če reklame, s katero se ljudstvo sa- mo moti, temveč doprinesem dokaz, o katerem se lahko vsak sam že pri Stritarja (Zorina) kot Schoppenhau- erja v slovenski izdaji. Ker je obsodil učitelja, je analogno obsodil tudi učenca. Gregorčič je trdil, da je »Cloveka nikar« vzklik, prošnja vernega, pa trpečega, zmotnega človeka; Mahnič je dokazoval, da je pesem nezavedno stritarjanstvo, »Cloveka nikar« je očitek pesimističnega panteista Bo- gu. Mahnič je trdil, da tega pesimiz- ma ne bi smelo biti, Gregorčič je do- kazoval iz sv. pisma, da eksistira. Tu sta zadeli še danes dve živi na- sprotji, ki se abstraktno glasita: ali naj umetnost predstavlja stvari ka- kršne so, ali kakršne bi morale biti. MaliniČ se je kot vzgojitelj seveda odločil za drugo, Gregorčič je s svo- jim umetniškim čutom zagovarjal prvo. Glede spornega vprašanja moram reöi, da je Gregorčič res živel v Stri- tarjevem miselnem krogu in ko bi ne bilo Stritarjevega svetožalja, naj- brže tudi »slavčka« ne bi bilo. Ali baš to svetobolje je postalo zanj usodno. Levee piše v »Ljublj. Zvonu« (1882.) in to že pred Mahničevim na- stopom: »... navdaje nas strah ..., da bode pesnik zašel v nepogumno, a vendar tako zapeljivo gibanje in guganje mehkega subjektivnega sve- tobola.« Malinič je vedel, da je Gre- gorčiC stritarijanec, zato ga je napa- dal. Toda v Stritarjevem svetožalju je bilo tudi nekaj pristnega, splošno človeškega, njegov pesimizem ni ves svobodomiseln in GregorčiČ ga je prevzel toliko, kolikor se je moglo zlagati z njegovim svetovnim nazira- njem. A v Mahničevem Casu se je Gregorčičev pesimizem drugaöe ču- til, mnogo ostreje nego danes, bil je še ostanek Stritarjevega programa; (lanes beremo pesem »Cloveka nikar« neobčutljivi za hrup in zveze teda- nje dobe in razbiramo le, kar je v njej nadcasovnega. (Konec prih.) angleškega sukna je pri I. Kudiš, Ce3j€> najmanjšem nakupu pri meni pre- priča. Pri])oroča se torej v Vašo ko- i-ist z odl. spoštovanjem Anton Bru- mec, manufakturna in modna trgo- vina pri »ANTONU«, CELJE, Gospo- ska ul. 2. Kino Mestni kino Celje. Torek 7., sreda 8. in Cctrtek 9. aprila: »Avijatiki«. 100% nemSka zvočna drama iz živ- ljenja ameriških vojnih avijatikov. JunaSki podvigi avijatikov v borbi z vstaši v Nikaragui, drzne akroba- cije v nedoglednih višinah, visoka pesem tovarištva. Sodeluje ameriška pomorska avijacija. Ta ki'asni letal- ski zvočni film še ni bil predvajan v Sloveniji, a je dosegel povsod drugod izredne uspehe. Predigra: zvočna enodejanka. Predstave vsak dan ob pol 9. zvečer. Dopisi žalec. (L j u d s k o š t e t j e.) Na veliki četrtek popoldne je bilo že pri nas končano popisovanje. Popisni odbor je predal ves materijal trške- mu predstojništvu. Izid je naslednji: Trg Zalec: 726 prebivalcev (357 moš- kih in 309 žensk), 105 stanovanjskih his, 178 družin. Vrbje: 429 prebival- cev (193 moških in 236 žensk), 77 sta- novanjskih his, 96 družin. Ložnica: 221 prebivalcev (110 moSkih in 111 žensk), 38 stanovanjskih his, 42 dru- žin. Železniška postaja: 6 oseb (5 moških in 1 ženska), 1 poslopje, 1 družina. OrožniSka postaja: 3 osebe (2 moSka in 1 ženska), 1 poslopje, 1 družina. Skupaj 1385 prebivalcev (667 moških in 718 žensk), 222 stanovanj- skih his, 318 družin. Najstarejša že- na je Ana Herodeževa v Vrbju, roje- na 1. 1843., najstarejši moški pa Ja- kob Kunst na Sp. Ložnici, rojen le- ta 1845. Soholshe pokbščine sukno kakor tudi že gotove kroje, Šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske po- trebščine nudi po nizkih cenah trgovina Miloš Pšeničnik, Celje Konjiško pismo Hotel je pričel zidati te dni nasproti kolodvora g. Karl Peindl. V hotelu bo kolodvorska restavracija in 6 do 8 sob za tujce. Qradbeno delo je izročeno g. Golograr.cu iz Celja. Dcbro urejen hotel je za naš kraj s tujsko prometnih vidikov zelo potreben in pomeni lepo pridobitev za Konjice, kjfr se razen nekaj novih zgradb pri podetju Laurič po prevratu ni ničesar novcga zidalo. Pri zgradbi so pa obenem dobili do- mačini zaposlitev in zaslužek. Pogreb brez cerkvenih svečanosti in zvonenja smo doživeli v torek 31. marca. Pokopali srno tukajSnjega go- stilničarja in krojača g. Ignacija Be- zovnika, moža poštenega in odkritega značaja, doslednega do zadnjega tre- nutka v svojih nazorih. Pogrebne sve- čanosti je opravil gosp. Viktor Eržen, urednik mariborske «Volksstimme«. Govoril je pred pokopališčem in nato na grobu, kier so mnogoštevilni po- grebci zaključili skromne pogrebne ceremonije s trikratnim »slava«-klicem pokojniku, ki zapušča ženo in tri ne- dorasle otroke. Gostilno in gospodarsko poslopje iz zapuščine po pokojnem Strašniku na Prevratu sta kupila na veliki četrtek Dobro blago po ugodni ceni dobite pri I. Kudis, Celje pri ponovni javni dražbi tukajšnji tr- govec g. Leopold Bruderman in nje- gova ž;na ga. Matilda za 103.000 Din. Ponudnikov je bilo malo. Velikonočni kramarski in živinski sejem v Konjicah je bil, kakor obi- čajno, tudi letos zelo dobro obiskan. Dovcz blaga in dogon živine sta bila velika, a kupčije so bile slabe. Za vole se je ponujalo 5 do 6 Din za kg. Gospodarska kriza se silno čuti tudi pri nas. LetoSnji velikonočni pirhi so bili skromni. Morda bodo drugo leto kaj boljši. »Snegulčico«, otroSko igro v 6 slikah, bo uprizorilo Se tekom aprila naše novoustanovljeno sokolsko lutkovno gledališče. Na predstavo že sedaj opo- zarjamo zlasti naše malčke, kt so se zadnjič pri otvoritveni predstavi tako prisrčno zabavali z »Gašperčkom«. Sokolska deca, obojega spola, preko 30 po Stevilu, spadaioča k Sokolske- mu dru§tvu Konjice, je pričela telova- diti v bližnjem Tepanju pod vodstvom šolskega nadzornika br. Gselmana in učiteljice s. Senice. Sokolska ideja Tocnost je n a jboljša lastnost vsa- kega cloveka, za kar je ne obhodno po- trebna dobra ura, katero si lahko nabavite za mal denar v Trgovskem domu Ster- m e c ki. N'kel Anker remon- toar 43 Din gravirana.švi- carska Anker 64 Din, re- montoar za- prta (dvojni pokrov) 79 Din, Tula posrebrena (zaprta) 120 Dm, budilka 45 Din, stenska ura 130 Din, stenska ura s kukavico 200 Din. Trgovski dom Stermecki Celje Preprifajte te osebno I Cenlk zBston] I Stev. 28. »Nova Doba« 7. IV. 1931. Stran 3. Ljubl ianska Kredit na banka podrnžnica Celje, ctleksandrova ulica Centrala v Ljubljani | Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Siovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. vkljub velikemu nasprotovanju goto- vih krogov dobro napreduje v našem srezu, saj Ijudje uvidiio, kakšnega po- mena in važnosti je sokolska organi- zacija za napredek in dobrobit naše države in naroda. Otvoritev sokolskega gledaliSkega odra v Sokolskem domu v Oplotnici se je vršila na velikonočni pondeljek popoldne. Uprizorili so z uspehom igro „Domen". Po predstavi se je razvila, prijetna zabava. Otvoritvene prireditve so se udeležili v večjem številu tudi Konjičani. Ljudsko štetje pri nas v trgu prav zanimivo poteka. Da omenimo samo nekaj zanirnivosti. N^kateri občani na- vajajo pri popisu nemško narodnost, 3 niaterni jezik slovenski in narobe. Cudno miSljenje, čudna logika, o če- mer bo še popisovalni odbor in nadre- jena oblast imela premišijevati in go- voriti. Dalmatinski krošnjarji, 8 po šte- vilu, ki se mudijo te dni pri nas, niso hoteü dati popisovalcu nikakih podat- kov. Popisovalec je moral poklicati policijsko asistenco na pomoč, da je lahko izvršil svoj posel. Popisovalci imajo težko delo, kar bi moralo pre- bivalstvo upoštevati. Vreme je postalo pri nas vendarle pomladansko, dasi še vedno piha mrzla sapa. Ljudje imajo polne roke dela, ki se je sedaj hkratu nabralo v vinogra- dih, na poljih in na domu. V letoänj*-m p istu je blo pri nas prav malo porok. Pač pa je bila smrtna žetev prav o bilna. Zalski oder V tckoči scziji so naši diletantje prav marljivi in so uprizorili v ne- deljo1 29. marca v Roblekovi dvorani v Zalcu že šcsto gledališko predsta- vo in sicer Ganglovega »Sina1«, dra- mo v štirih dejanjih. To pot so'igrali v prid Sokolskemu društvu v režiji g. Draga Štoklja. Glavna uloga Antona Slemenca je bila v rokah g. Prcsnika, ki je na- pi-avil z govorom in kretnjami naj- boljši utis, lo živčna hiba je bila ma- lo pretirana, niaska pa za (>0-]etnega moža neodgovarjajoča. Zanj jc bila njogova Marija (gdč. Šketova) še premlada in je storila svojo dolžnost v ulogi nesrečnih do- godljajev v rodbini. Njena hčerka Tilka (gdč. Hrova.tova) se je znatno zboljšala in so ji vidi naprcdok. Nohvaložno in zelo težavno ulogo pa je doigral režiser g. D. Štokelj v ulogi Slemenčevega sina Cirila, ki bi delal Cast tudi mestneniu odru. Ulo- p/n sina Motoda. (g. Kveder) je Jjila v dobriJi lokah, istotako je bila tudi zasedba ulogo njegove neveste Mari- co. {gdč. K*vedrova) zelo dobra. Zdrav- nik dr. Tidina (g. Lihteneger) nii jo bil vsekakor premlad in bi moral vztrajati v prvotni maski ne oziraje se na to, JQ-li ostalim igralcem prav ali ne. Na odru mora Jnti di.sciplina. Višok tragedija pa nam je dovršeno podala Trdinova sestra Helena (gdč. Pravdičeva) v vsem dejanju, razen v prizoru, ko zapušča po strelu oder. Orožniški vodja je bil izboren de- klamator, Meta pa postrežljiva služ- kinja. Pogrebci niso bili na svojem mestu; šale zbijati ob obisku pokoj- nika na nirtvaškein odru ni dostoj- no in kvari splošni utis. V splošnem je bila vsa uprizoritev prav dobra in škoda je, da je občin- stvo premalo upoštevalo lepo igro. Radi tega se je tudi zakasnil začetek — po krivdi onih, ki nimajo razume- vanja za dranio. K. Književnost Mamin Sibirjak: »BRATA GOR- DEJEVA«. V založbi konzorcija »No- vo Dobe\< in tisku Zvezne tiskarne v Celju jc ravnokai" izšel v lični oprorni roman »Brata Gordejeva«. i Ta roman je najJboljäe clelo odlič- ' nega ruskega pisatelja D. N. Ma- mina-Sibirjaka, ki nas vodi s svojim i'omanom v štirideseta leta pretekle- gn, stoletja. Dejanje se vrši v veli- kem industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Pisatelj je izvr- sten poznavalec industrijskega in rudniškega življenja v uralskem go- rovju. Neprisiljeno nam slike dvoje za rusko preteklost in sedanjost nad vse važnih dejstev: prehod od stare- ga tlačanstva k industrijskemu na- Ciiiu produkcije in prenos zapadno- evropskih kulturnih vrednot na šir- ni i-uski svet. Poleg pozitivnega učin- kovanja nam odkriva zlasti tudi raz- krojni vpliv obeli dejstev na osnovi ruskega življenja. Mamin-Sibirjak ima odlične vrline ruskih pisateljev, smisel za realnost, konkretnost in plastičnost, pri tem pa vendarle ob- daja ves roman žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmo- ničnomu doživetju povesti. Roman ucinkuje tudi s svojim živalmim in napetim pripovedovanjem. Knjiga ima 88 strani in stanc lično brošira- na samo Din 12.—. Naročila spreje- ma uprava »Nove Dobe« v Celju. Knjiga se dobi tudi v knjigarnali. lloman toplo priporočamo. Oglašujte ~%r „BTovi I>o1>Jl"I James Oliver Cur wood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič v r° n°e m^i je pela žolta, mogocna reka, ki jo je so ^3t (lecek imel rad, spet svojo čudovito pesem in "^u žuborila v spomin vse tiste pravljice in vesti, ki «ta jih zabrisali v njcm bcda in žalost. Ves srebrn ^e je mescc kopal v i-eki in topel voter je vlekel od juga. Keith je sedel s prižgano pipo' dolge ure na bregu m pnsluškoval mrmranju in lokanju valov, ki so hiteli pod njegovimi nogami. Saskačevan mu jo bil zmeraj več kakor navaden žolt in širok tok vode. Na njegovi strani je zrasel in ta'ko je ta reka po- ¦stala del njega samega, saj je skrbno materinsko Cuvala. njegove prve sanje, njegovo zbujajočo se časti- lakoinnost. Ob njenem bregu je doživel tudi svojo prvo pustolovščino. Reka je bila njegova družica pri igranju, njegova to'varisica, njegova prijateljica. In to noč ob novem svidenju se je zazdelo Keithu, da cuJe v žuborečih glasovih valov nežne pozdrave, ve- selo dobrodošlico. Keithovi pdgledi so sledili srebr- nemu traku in zalila ga je povodenj spominov. Tri- de«et let nazaj; njegova lepa, blaga mati je stala pri nJem, jn oj3 urj solnčnega zahoda, ko je bilo Cas lni«liti na po'Citek, je pripovedovala sinfiku krasne P°vesti. Kakor bi jo bil včeraj čul, tako živa mu je niahoma postala Cudovita pravljica o reki Kista- čiv-unu. Kako se rodi daleč, daleč od tod, visoko v taji'lstvenih zapadnih gorah, ki jih še ni videlo Clo- s^ust" °'k° ^ Še ne Prest°Pila Cloveška noga, kako se § 'ia in' fr/e?v na ravnino in kako postaja Cedalje i» na /l-s °'i a> ostati slaven, sledeče pismo: »Ljubi gospod Scribe, gotovo inora biti ime- nitno, sodelovati s tako znamenitim č.lovekom, kot ste Vi. Prosim Vas, napišite kako dramo in dovolite, da jaz kaj pj istavim. skode gotovo ne boste imeli od tega.« Hazjarjeni pesnik je odgovoiil: »Dragi gospod, odklanjam Vašo ne- navadno ponudbo. Ali ste že kedaj videli, da bi bila konj in f)sel skup- no vprežena?« Bogali Parižan pa je nato prista- vil: »Vaše kiatkovidnosti Vani ne štcjem v zlo, toda kdo Vam je clovo- lil. da nie tituliralo s konjeni'r« Fianc Molnar se je zopet enkrat poročil. Nevesta ga je vprašala: »Kje pa imaš frak?« Frak: Tega oblečem samo za pre- mijcrc!« Kina vino i žele2om „Eritrocit" proti siabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Siara lekarna »Pri Orlu1 Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova u). Odrasli in otroci delajo z velikim uspehom kuro za čiSCenje in osveževanjc krvi s Figo- lom. Figol se dobi v vsaki lekarni, po pošti ga pa posilja proiiivajalec: lekarna dr. Semellt, Dubrovnlk 2/3Ä. Tri stekle- nice s poStnino 105 Din, 8 stekleim 2415 Din, 1 steklenica 40 Din. Iščem za Celje in ostalo Slovenijo dobro uvedenega in verz rauega zastopnika v alkoholni in vinski stroki. Nastop službe takoj. Poriudbe prosim na: Rudolf MariO, Zagreb, Kaptol 30. ZAHVAL\. Za v^e izraze blagodeine^a sočutja k nenadni izgubi, ko nas je zapustiia naša Ijubijena hčerka, sestra in teta, gospodična A.NGELX KOOERMAN i7Tekam v imenu svojf? rodbiue i-,kreno zahvalo vsem, ki so se drage pckojn'ce spomtiili in jo spremili k zadnjemu psiCiku. Osobito se zahvüljujem č(x. duhovačin«, tv. Pacch:affo, Knez & Co in uslužbencem ?.* podarjeni venec, kökor tudi vsem ostalim za poJariene vence in cvetje. CELJE, dne 7. aprila 1931. Neža Koderman. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnetn zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU. KBEKOV TRG 0* lastni palači pH ksslodvofu) Prilirankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodiSca ter naložbam cerkvenega in občln- skega denarja posvela posebno pažnjo. Hranilnica daje pusc- iila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilnc vlogc jamči polcg |n mfiC^A söälö z vscm P^cmožcnjcm premoženja hranilnice 9C IIICjIU VtSBJC in vso davčno močjo. Ürejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren /a konzorcij »Nove />obe« in Zvezno t'skarno Milan četina. -- Oba v Celju.