St. 43.
V Mariboru, vtorek 16. aprila.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in Boboto, ter volja po pošti prejeman, 2a avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za eolo loto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold.. 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača št.-mpelj za 30 kr. — Dopisi naj bo izvole frankirati. —
Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i š t v o. na k toro naj se blagovolijo pošiljati naročnini-,  reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229
Nezaupnica iriictu.
I.
Zadnjo nedeljo 14. aprila je bil poslanec Črne, ubežec iz slovanskega v nstavoverni nemški tabor, sklical svoje slovenske volilce, kteri so mu nezaupnico podpisali in poslali, da bi sc pred njimi opravičil in jih pregovoril, naj nezaupnico nazaj vzem6 in njegovo postopanje, posebno njegovo glasovanje z Nemci za posilno volilno postavo, odobre.
V nedeljo popoldne smo dobili o izidu tega shoda iz Sežane sledeči telegram: ^Nezaupnica Č r n e t u je bila od zbranih volilcev enoglasno potrjena. Črne je ves pobit. Kra-sevci so izgledno kotSlovenci postopali in ostro sodbo nad Č r n e t o m izrek li.u
Pričakujemo natančnejega pismenega poročila, za denes samo izrazujemo veselje nad tem dokazom, kako slovenski narod sam počenja krepko upirati se samovolji, naj pride od tujih ali domačih gospodovanjaže\jcev, veselje, da so možje iz naroda sami začeli gledati na prste ne samo protivnikom, nego tudi onim, kterim izročajo Častno iu sveto skrb za narodno bodočnost.
Črne je goriške Slovence zastopal od kar je v Avstriji zavladala ustavnost. Večkrat smo čuli v zborih, kjer se je glas povzdigoval za tlačeno Slovanstvo in Slovenstvo, tudi Črnetov glas in vsak Slovenec so je tega veselil, vsak je spoštoval moža, in upali smo, da bodemo enkrat njegovo ime zapisali v knjigo onih vrlih, ki so do konca s/ojega življenja, s časom in narodom napredujoči slavno iu čestito pot kazali rojakom. Da to ni tako prišlo, da smo prisiljeni tega moža — kakor so celo „Novicc" reklo — „izbrisati iz števila fcderalistov" in iz števila zvestih narodnjakov, tega niso krivi „prenapeteži" kakor Črne misli ali pravi; nego kriv je Črne sam. Iu da zdaj pozabljamo ono, kar je Črno za Slovenstvo nekdaj storil, da vidimo samo kako je zdaj svojo stranko zapustil, temu je kriv on sam, kajti če kje, velja tudi v politiki iu narodnem delovanji: da treba do konca biti zvestim in popolnim. Eden naglavni greh podere vse prejšnjo dobre zasluge, kakor pri bogu, tako pri ljudeh.
Črne je vse poskušal, svoje zdanji nemški, Slovanom kruto sovražni vladi povoljno držanje, svoj ubeg iz slovanskega taborja — olepšati in opravičiti: hvala bogu, kakor naš telegram poroča, sc kraški vrli Slovenci niso dali preslepiti.
Izdal je v Trstu brošuro z naslovom: „Odgovor, to je opravičenje poslanca Antona Černc-ta na nezaupnico, katero je podpisalo 51 mož, ki se imenujejo volilei." Na 18 straneh veliko oblike sc Orne v tej knjižici prav kakor zvit lisjak ^opravičuje." Knjižico je menda razširil po vsem slovenskem Goriškem j zato, iu ker mož na vse strani otcpljc, včasi hudobno uatolcuje, včasi sumniči, včasi pogubno politične nazore propoveda, vse skozi pa krivičuo stvari: bodemo o tej brošuri še več izpregovorili.
V tej brošuri Črno polemizujc proti nezaupnici, proti svojim volilcem, proti vsemu novinarstvu (menda ustavoverno nemško izvzemši) na tak surov način, s tako osebnostjo iu prevzetnostjo, da se vidi, kam taki možje v zaljubljenosti do svoje velikosti — zabredejo. — Ker nam denes
prostora zmanjkuje osvetili, bodemo Črnotovo brošuro in njega v prihodnji številki, j}
Dopisi.
Iz UuMJane, 14. aprila. [Izv. dop.] Ncmčurska stranka je denes razglasila po oglih v nemškem in slovenskem jeziku svoje nemsku-tarske kandidate za volitve v mestni zbor. Čemu si prizadevajo konstitucijonalci stroške, da dade svoje manifeste tudi v slovenskem jeziku tiskati, to nam je nerazumljivo. Svoje može morajo tako tirati na volišče, tem torej oglasov nij treba; tako neumni pa denes po 10 letih menda nemškutarji vendar niso, da bi mislili, ka se jim bode kak narodnjak na njih povabila na limanice usedel. Torej rabite rajši denar za prusko agitacijo! *
Kandidati so večji del stari, samo v drugam razredu so izbacnili starega pajdaša gospod Ste-dry-a in ga nadomestili z gospodom Ziegler-jem, uradnikom pri stavbnem uradu v deželni vladi.
Kaj se je gospod Stedrv našim nemskutar-jem tako zameril, tega ne vemo, a radi imeli ga itak nikoli niso, kajti dostikrat je bilo slišati iz pravo-nemških ust: „Diescr bohmisehe "VVenzel"! Gospod Stedrv bode baje na svojo roko kandidiral, in stara garda uradnikov ga misli tudi vo liti. V tretjem razredu so, kakor svoje dni gospoda Zakrajška, pri tej volitvi izbacnili gospoda Golt sch-a ustavovernega črevljarja, kterega pa najbolj narodnjaki z delom podpirajo, in gospoda Le ga t-a moža, ki je bil nekdaj tudi narodnjak. Pravijo sicer da so ta dva moža prostovoljno odstopila, pa menda sta izpuščena iz kandidatne liste nem čurjev ravno zaradi tega, kakor svoje dni gospod Z a k r a j š e k, kovač. Mesto teh so na novo postavili za kandidate v tretjem volilnem razredu, gospoda P c r 1 e s a gostilničarja in pa starega gospoda Plautz-a kupca, menda v zahvalo, ker so njegovi sinovi v Celji, Loki in Ljubljani jako rab-Ijivi za nemškutarsko in prusko agitacijo. Drugega uzroka menda odborniki konstitucijonalncga društva niso imeli postaviti moža za kandidata v njegovih starih letih, ko se človek že navadno v mir in pokoj podaje. Tudi na novo sta postavljena za kandidata gospoda Franz Kudeš in Jožef II a u f le n, moža ki sta bila že prej v mestnem zastopu, ktera so pa lansko leto ne da bi jih vprašali, izpustili ker je blo treba prostor napraviti za starega pen-zijouiraucga bureaukrata Lažan-a izuajditelja (|uillontine za državno-pravno opozici jo, od kterega so se nemčurji zdaj bati začeli, da tudi za njih iznajde kako smrtonosno orodje in pa za dr. Dobi Šafcr-ja kteri je hotel na vsak način priti v mestni zastop, in je protil da se bode sicer jokal pa nič več govorov za koustitucioualuo društvo iz glave se učil.
Jutri se prično volitve. Zmagali bodo nem-škutarski kandidati povsod enoglasno, samo morebiti gospod Ziegler v drugem razredu ne, kjer bo gospod Stedrv nekoliko glasov ujel. Naj sc tedaj Slovenci nikar ne plašijo, ako bodo prihodnje dni v dunajskih listih brali telegrame o velikanski enoglasni zmagi ucmško-libcraluih in ustavoveruih kandidatov za mestni zastop. Opazovali bodemo delovanje nemčurjev v teh treh dueh ko sc bode volitve vršile, vestno in pazljivo. Ako bodemo imeli
priliko zasačiti jih v vmesnem ali nepravilnem slučaji, bodemo to bralcem „Slov. Naroda" na tanko poročili. Nemškutarskim volilcem pa, ki še denes preslepljeni hodijo z sovražnikom naše domovine in našega naroda, želimo, da bi jih vsaj to leto delovanje mož, ki jih bodo volili, do čistega prepričalo, da niso njih pravi prijatelji in da bi jih drugo leto našli prepričane v vrstah narodne stranke.
s Iz Uul»l|Ull<». 12. aprila. [Izv. dop.] Dasiravno bi se večina slovenskih ljubljanskih meščanov bila rada udeležila mestnih volitev, in dasi ni žive duše, ki bi dvomila da vsaj v III. razredu spravimo Slovenci vseh šest letos izbiranih odbornikov, če bi že prav v drugih dveh razredih drugih šest letos ne protirali (kar nikakor ni jasno, da bi jih ne) — vendar zdaj bodo zarad pomanjkanja narodne agitacije, volili samo Prusaki in c. kr. uradniki. Res je sicer, da jo bila šla deputacija narodnih obrtnikov k znanemu slovenskemu zastopniku s prošnjo, naj sc kar slovenski kaudi-datje vsaj za tretji razred postavijo nevprašajc za dr. Costo, in volilei bodo sami celo svojo dolžnost storili, in volili. Ali reklo se je naposled od vseh strani, če ne moremo zdaj še edinstva glede aktivne politike doseči, pa čakajmo. Pripravljajmo se med tem in prihodnje leto idemo na delo, če nas prav naše „vodstvo" zadržuje.
Tako bodo torej nemškutarji sami volili in živa slovenska duša jih ne bo motila 15., IG in 18 t. m. pri dopolnitvenih volitvah.
Originalno nesramen je oklic nemškutarskega konstitucijonalnega društva, naj se nemškutarski privrženiki udeleže volitev. Opominja namreč „Tagblatt" svoje verne takole: „Someščani! Spominjajte se časov nemira in nereda, ktere smo doživeti morali, ko so naši nasprotniki (t. j. Slovenci) vajete mestne vlade v rokah imeli." Kaj čemo na to reči? Kje morejo pač gospodje a la Suppan, Pirker, Trpin in drugi taki čelo vzeti in brez srama in stida po Ljubljani in po Kranjskem pogledati, pa reči, da je bil taČas, ko so Slovenci na krmilu bili, „ucmir" in „nered" — zdaj pa je „mir" in „red"?! Še nikdar, kar Ljubljana stoji, morda ni bilo tega nereda in tega šČuvauja med Ljubljančani in celim prebivalstvom kakor zdaj, od kar si je nemška „privandraua" svojat v Ljubljani uzurpirala gospodstvo nad domačimi ljudmi, in od kar c. kr. birokrati, ki so iz krvavih davkov meščana in kmeta plačani, odločujejo pri volitvah, kdo bo gospodaril. —
Iz *lov<'ii*.Kili jporic*. V 12, štev. „Sl. G." se piše marsikaj o organistih, ki nečejo več orglati.*) Nc nameravam ojaviti tukaj svojih misli o onem „šc zdravo pamet" imajočem nemškem kmetu, nego samo malo omenim o obogatenji nekterih školuikov med Muro in Dravo; in sicer zato, ker se z onim člankom širo krivi pojmovi med prosto ljudstvo, ktero tako rado prcecujujo dohodke školuikov in duhovnikov. Nasledki tega so nam udeležencem dobro znani. Čast. gosp. pisec omenjenega članka pripoveduje, da pozna ycč školuikov med Muro in Dravo, ki so pri cerkvi obogateli, ter imajo lepih vinogradov, polne kleti vina, mnogo vrednih pristav itd. lles, da uekteri učitelji takovšna posestva imajo, če so prav redki,
*) O tej reči smo od mnogih učiteljev dobili dopise, a tiskamo samo tega, ker je mirno pisan. Uredil.
toda ti si jih niso pridobili pri cerkvi, t. j. od službenih dohodkov, nego so jih ali podedovali ali priženili. Tajiti ni, daje večina školuikov med Muro in Dravo prod novo šolsko dobo uživala boljše dohodke, ko marsiktera revnejih krajev; ali si kaj prihraniti — je bilo samo po izvenred-nem gospodarjenji mogoče. Gotovo se je smel vsak izmed teb že srečnega imeti, ako je s svojimi službenimi dohodki le pošteno izhajal, brez prevelikih skrbi za vsakdanji kruh, obleko, iu druge neobhodne potrebe. C. gosp. dopisnik je torej v tem obziru zelo krivih misli. Ne poznam ni enega, ki bi bil obogatel od službenih dohodkov ; ako pa se je to zgodilo po drugem načinu, mislim, da to v nikakoršui dotiki ni s sedanjo službo organista.
S., učitelj med Muro in Dravo.
Iz Gorice. 12. aprila. [Izv. dop. Občni zbor polit, društva ,,Sočeu.) Občni zbor se je vršil 11. t. ni. v najlepšem redu in vzajemnem soglasju družbenikov, kteri so se v precej obilnem številu (58) sešli. Nektcri udje so bili zastopani s pooblastili. — Poročilo tajnika (g. Klavžarja) <» delovanji društva 1871. 1. in raznih ovirah, ktere so se delale največ od vladne strani, se je brez ugovora z zadovol jnostjo na znanje vzelo. Ravno tako tudi blagajnikovo sporočilo, iz kterega je bilo razvidno, da je odbor varčno z novci ravnal, da je še nekoliko forintov (menda 75) v blagajni ostalo.
Pri razpravi, je-li se ima uekterim letni donesek in zaostatek izbrisati zarad tega, ker društvo nema primankljaja iu ker ne potrebuje v svojo svrho veliko novcev, se je med blagajnikom g. Dolencem in dr. Lavričem mirna debata vnela. G. dr. Lavrič trdi, da je dobro, da ima društvo za evcutuelnc stroške n. pr., ako se ima kam kaka deputacija, ali kaj enacega v dosego družbenega smotra, poslati, koliko toliko rejeno mošuj", iu da naj se poverjenikom še enkrat na srce polaga in poskuša, kolikor je mogoče, od zaostatkov (62) izterjati, iu potem je še le vrednim, manj premožnim udom za pretekli čas izbrisati, kar je tudi večina nazočih odobrila. Hlagajnik pravi, da je vse storil, kar je bilo mogoče zaostatke iztirjati; ako so pa bili po mnenju večine nekteri poverjeniki v tem kaj nemarni, jim bode po njih želji zopet njih dolžnost na srce polagal.
Tretja točka dnevnega reda, je bila volitev predsednika. Pri tej je bil z veliko večino glasov (32) zopet g. dr. Lavrič za predsednika izvoljen, ki je zahvalivši se za skazano mu zaupanje obečal, da se bode trudil, da bode društvo Čedalje čvr-stejše napredovalo in to novo delovanje društva se bode s taborovaujem začelo. Potem je bila volitev odbora, v kteri so bili z veliko veČino glasov (kar bode že „Soča" natančnejše 58 volilnih listih poročala) voljeni sledeči gg. Klavžar, Dolence, Valcs, Fagancl, Nanut, Doljak, dr. Žigon, dr. Abram in Suc; poslednji je oni zgovorni mož, kteri je predsedoval v Sežani (19 p. m.) 51 rodoljubnim kraškim volilcem „v tisti sobi, kjer se je g. Cernetu nezaupnica kovala". Po tej točki stavi g. dr. Lavrič nujen predlog zastrau taborovanja, ki sc kot nujen sprejme, in odbor pooblasti, vse, kar je k temu treba, poskrbeti, kakor tudi za točke, ki uaj bi se djale na dnevni red prihodnjega tabora, ki naj bi se pa pred v občnem zboru pretresovale. Da nam ne bi le vis. vlada brce dala zastrau taborovanja, kakor je bila v svoji preveliki brigi iu previdnosti laujsko leto storila! Potem stavi g. Leban, černiški župan, zopet nujen predlog, naj slavni zbor izreči blagovoli, da se popolnoma vjema s postopanjem pogumnih, rodoljubnih kraških volil cev, ki so g. Cernetu zarad njegovega vedenja v državnem zboru, ker je namreč za za silno volitveno postavo, (kjer so ustavoverci le z malimi glasovi zmagali) glasoval, iu tako federalistično zastavo zapustil. Ta predlog se sprejme od vseh nazočih kot prav nujen, ter zdajci začne živahna debata in številjenje „črnega Černeta črnih grehov", kterih se je v deželnem posebno pa v državnem zboru krivega štorih   0 tem govori g.
Dolenec s prav prepričalno besedo, kako da so vrli kraški volilei prav ravnali, da so mu „zastavo-bežeu majke Slave" nezaupnico poslali, ker je njegovo postopanje že v lanjski sesiji neslovensko bilo, tako da so morali ostali šesteri, pravi narodni poslanci, vse sile napenjati, da so nam krivično volilno postavo odstranili. Ali ne še dovolj, v državnem zboru je šc le pokazal svoj črni značaj z protislovanskim vedenjem iu begom izpod federalistične edino rešilne zastave v šator zagrizncuih cesarskih in necesarskih ..ustavakov". ki bi nas posebno eislajtanske Slovane v žlici vode vtopili. Zatorej so oni zavedni kraški volilei. ki so tako odločno njegovo nas sramotilno obnašanje obsodili, in kolikor toliko našo čast pred svetom rešili vredni naše pohvale. Živeli tedaj kraški volilei! (Vsi zdajci vstanejo in jim gromoviti živeli ! za-kličejo. j
Potem povzame besedo g. Klavžar ter poudarja in razpravlja Cernctove pregreške, ki so nam že znani kot beli dan, ter dostavi, da pol. društvo nSocaa prav iu dostojno ravna, da opazuje vedenje narodnih zastopnikov, bodi si v deželnem ali v državnem zboru, in da sc popolnoma vjema z nezaupnico kraških volilcev tem bolj, ker ravnokar oni sicer dosihmal spoštovani ces. kralj, uradnik pO Kanalskem in Tominskem ruje, da hi se njegovemu tovarišu poslani nezaupnici nasproti zaupnica poslala, ktera se sicer nema javno priobčiti, ampak le skrivna tolažba gosp. Cernetu ostati. (Kdor se luči boji, pravi sv. pismo, njega dela niso poštena ampak hudobna.)
Na to poprime besedo novoizvoljeni odbornik gorej omenjeni g. Suc, župan v Pliskoviei na Krasu, ter z mirno pa dostojno besedo razpravlja vse razloge, zakaj da so bili kraški volilei tako rekoč primorani »neslovenskemu nemčurskemu lahonu" Cernetu nezaupnico poslati, ako so hoteli kot volilei slovensko čast in od Černeta V blato potisneno federalistično zastavo rešiti. S prav gladkim primernim in pravilnim slov. govorom pripoveduje, kako se ni Černe nikdar k volilcem niti pismeno niti ustmeno ponižati blagovolil, da bi vsaj v važnih vprašanjih po njih željah popraševal in tako je v deželnem kot državnem zboru svojeglavim pot hodil, kar smo dolgo in mirno trpeli, dokler nam je, naša potrpežljivost jenjala, jenjati morala. Ako bi, pravi vrli kmetski govornik, tudi n. pr. resnično bilo, da nam je z glasovanjem za zasiluo volitveno postavo kak gmoten dobiček, bodi si začasen ali dolgotrajeu, pridobil, s tem nam ne moro ugajati, ker mi svojih sv. narodnih pravili neinoremo, no sinemo in nečemo za nikakoršue materijalne dobičke podati, ker nam mora naša narodnost in naše sv. narodne pravice bolj pri srcu in dražje biti, ko so vse avstrijske železnice vredne. Glejte, tako po priliki govoril je prosti pa narodno izobraženi kmet! Vi istiniti rodoljubi slovenski, posebno pa župani, posnemajte ga v tem, ker je res posnemanja vreden! Zadnja in G. točka se zarad pomanjkanja časa ni mogla v pretres vzeti, namreč prenaredba društvenih pravil. — Pri tem zboru ni bilo ces. komisarja, ko sicer vselej, nazočega. Zboru je do volitve novega pred" sednika g. dr. Žigon predsedoval, a potem do konca pa g. podpredsednik Vales, kteri je sklenil o 2. uri začeto sejo o 5. popoldne. Pravi ne blagohlcpni ampak zavedni tominski rodoljubi niso hoteli, ali pa se jim tudi ni dala od g. W. priporočena Cerne-tova zaupnica podpisati, tako nam pišejo iz tomin-skega, ampak v slov. politiki prav nevednim, mlač-nežem in ostalim strahopetcem in materijalistoni. Tako imamo tudi mi kraški volilei tolažbo, da od tistega uradnika šc nepokvarjeni in ne demoralizirani rodoljubi vedo in z nami čutijo , kako je treba štititi narodne svetinje. Prav opazuje neki tamošnji rodoljub, da ošabnost in sebičnost nekte-rih „čudnih" rodoljubov in ,,prvakov" ste nam vse v slov. politiki spakedrale in da bi v istini restauracije in „capitc it membris" t. j. obnovljenja ali prerojenja pri glavah in udih treba bilo. Slovenska domovina in zgodovina bode pa zopet z enim ,,črnim Čeructovim listom"  pomnožena.   Naši po-
tomci bodo grenek sad nadaljevane slovanske nesloge preklinjali in na grobih tistih kazali, kaj je in mora slehernemu politično zrelemu narodu najsvetejše na svetu biti! Tužna nam majka, za ktero taki narodni zastopniki in sebični ,,prvaki" skrbč!
Iz Tl'Kttm, 11. aprila. |Izv. dop.] Hescda liojanskc čitalnice v prid stradajočim Kranjcem je bila pri vseli slabih okolščinah še zadosta obiskana. Sešlo seje obilo udov in drugih rodoljubov. Gospod predsednik Žvanut stopi mi oder ter pozdravlja občinstvo omenjaje namena denašnje besede v korist našim bratom Kranjcem. V daljnem govoru omenja slovensko Matico, ktero društvo je za slovenski razvitek jako važno, in izreka željo, naj bi vsak izobraženi Slovenec bil ud njen, ter s tem z malega pripomogel k veliki celoti, da bi sc naša literatura razširila ter izgubljeno zopet pridobila.
Igra: „Hob iz Kranja", ktera seje na splošno željo občinstva ponavljala, je našla hvaležne gledalec. Naši udje dramatičnega odseka se posebno v vsaki igri odlikujejo, in so tudi ta večer javno pokazali, da ima Rojanska čitalnica izvrstne moči. • Kole, ktere so bile v izbornih rokah, so bile tudi z veliko pohvalo zvršcue. Po igri so bili diletanti gromovito na oder zvani. Potem pa sta občinstvo razveselila dva podoricirja Ernestovega polka z zanimivim prednašanjem narodnih melodij na tomborici. Tombola je bila po igri s petim citrah mičnimi dobitki. — Poslal se je Čisti donesek po odbitih stroških opravništvu „S1. Naroda": 88 gld. 2."> kr. Nadejali smo se glede dohodka še boljega uspeha, pa ker je bila beseda tolikokrat odložena, so ljudje niso dosta znali ravnati.
Iz l*i'H&r<k. 13, aprila [Izv. dop.j Že pri zadnjih volitvah na Češkem se je pokazalo, kako slabo je nemško - ustavoverna stranka v tej deželi organizirana. Poročali ste o svojem času, kako so bili nemški prebivalci Češke v mnogih krajih s I kandidati, katere jo „volilni odbor nemških poslancev" alias praški kazino postavil, nezadovoljni in kako so bili v nekaterih krajih celo drugi možje ko od Herbsta nasvetovani kandidati voljeni. Tudi sedaj se isto kaže in nemški volilni odbor jo moral žc postaviti v enem kraji novega kandidata, ker prejšnjega prebivalci niso hoteli. Tu le jih imate, one licemerske širokoustneže, ki vedno govore, da javljajo voljo ljudstva! Toda naj končam to stvar; saj je povsod znano, da se ustavoverna stranka na vse poprej, ko na ljudstvo opira iu da je njena moč pri kraji, ako ji blažilni žarki ministerskega solnca ne sijejo. Sicer pa je dvomiti, ali bodo kljnbu vsemu ustavoverci, tudi v nemško-čeških krajih povsod zmagali, kajti poroča se, da v nekaterih mešanih kmetskih krajih pri volitvah volilnih mož Čehi zmagujejo.
Vaši bralci se bodo še spominjali glasovitega pisma namestniškega tajnika Rotky-a na okrajnega glavarja v .ličinu. „Politik" je pismo objavila in ker se jo moralo oticijclno priznati, da je pismo avtentično, so začeli ostro preiskavati, kdo je pismo „Politiki" izročil — a brez vspeha! Nikogar ne morejo po pravici obdolžiti. Sum jo zadel diurnista Rfcnda pri okrajnem glavarstvu v .ličinu in tega so ob službo dejali; pa Čehi so izgnanemu diuruistu precej poskrbeli dobro službo pri nekem advokatu v .ličinu.
V Kolin je bil, kakor znano, Koller poslal vojaško posadko in vsakemu meščanu v hišo prignal po kakih 18 mož za kazen, da so se kolinski meščani drznili iti bližnje velikoposestnike prosit, naj volijo narodnjake v deželni zbor. Dasiravno deputacija, ki je šla cesarja prosit za odpravljenje Kollerjeve krivice, od Nj. Vel. ni bila sprejeta, došel je Kollerju vendar ukaz, naj Kolinčanom kazen zlajša in vsled tega je Koller zapovedal, da se ima vkvartiranje in vzdržavaujc vojakov pri meščanih nehati, pa vojaki ostanejo tam, toda ne kot vojaška asistenca, temveč kot vojska na prehodu. Razloček, ki je Kolinčanom po tej naredbi proti prejšnjemu vkvartiranju nastal, je tedaj ta, da meščanom ni treba na svoje stroške brez povrnitve vojakov vzdržavati.
Izvedelo seje, da bode Hohenvartov c. namestnik na Českeni grof Bobuslav Cbotek prišel iz Madrida, kjer je sedaj kot avstrijski poslanik, v Prago k volitvi v velikem posestvu, Grof Bobuslav Cbotek ima mnogo vpliva med češkim plemstvom in spominjate se še, da je ob času Jvolitev za češki deželni zbor pod Potoekim, tudi grof Cbotek, tedaj poslanik v Petrogradu, došel k volitvam v svojo domovino in da so ustavoverci posebno grofu Choteku pripisovali zaslugo volilne zmage v smislu historičnega plemstva. Dobro došel grof Cbotek, ako tudi sedaj pomore k zmagi pravne stranke.
Nasledki razpusta patriotično - ekonomične družbe se jako nemilo kažejo. Družba je naprav-ljala vsako leto o sv. Janezu Ncpomuckem razstavo in sejem za gospodarske pridelke vseli vrst. Na ta ..razstavni sejem" so spravljali česki ekonomi svoje produkte in sejem jim je prinašal mnogo dobička, ker so na-nj prihajali ekonomi iz cele Evrope in pokupovali razstavljene predmete — ne glede na darila, katera so lastniki najboljših obrodkov dobivali. Ta razstavni sejem je z razpustom patriotično-ckonomične družbe tudi razpuščen, kajti od Kollerja za posle razpušoeno družbe postavljeni kuratorium javlja, da letos razstave in sejma o sv. Janezu ne bode. Tako skrbi za Češko Koller!
I/ lilllltljtl. 14. aprila. [Izv. dop.[ Kaj je orijentalno vprašanje V Dozdaj seje mislilo, da pomenja to ravno toliko, kakor izgnanje turškega barbarstva iz Evrope in postavljenje vzhodnih kristijanskih narodov na gospodarstvo črez samc-8Ć. Ker je bila dozdaj vera, in opravičena vera, da bode na vzhodu zlasti mogočna Rusija šc bolj ukrepila sc, in ker sc vzhodno vprašanje nc da rešiti drugače kot se vojskami in krvjo, bali so se diplomati in ljudstva izbruha tega, podobo cele Evrope in posebno stanje mladega Slovenstva čisto preobrazujočega ognja. Ali Nemci te sorte, ktera vlada zdaj na Dunaji, so iznašli, da orijen-talsko vprašanje ni nič. Novine, ktere ministru Ungcrju in Rismnrku iz roke zobljcjo, „N. fr. Pr." denes piše, da je denašnje vrenje na jugu to-lc: „Srbi so strašno kričavi iu so zavoljo vaške trdnjave Zvornik prepir iz klina sneli, ali bodo gotovo zopet pocenili v kot, da nc bodo tepeni. Črnogorcem sc sline cede po kradnji turških ovac in ovnov, Grki se ravno med seboj pri volitvah tepsti ne morejo, pa na Turke preže, Runiuni so gnjili, drugi bi radi Turku denarno mačko vzeli" itd. J n tako sc govori o Jugoslovanih v celem tem članku. Imenujejo se „slovanski razbojniki" (\vegclagcrer), svinjarji sauliirten"), izdajalci poštenja. To vse na ukaz ministerstva, kajti Unger je sam v državnem zboru povedal, da jc ministerstvo ponosno na podporo lista, ki tako Slovane z blatom kida, denes Jugoslovane, jutri Cehe (ktere Nemci imenujejo že samo tatove, goljufe itd.), po jut ranjeni Ruse. — To je nemška navada iu nemška kultura V!
Politični razgled.
Lakoinično-čcstitljivo se glasi volilni okli e poverjenikov čeških poslancev kterega nedeljski česki listi donašajo. Vse besede oklica so tc-lc: „Rojaki I Zopet ste poklicani k volitvam v deželni zbor kraljestva Češkega. Veste vsi zakaj gre; ni treba širiti besedi! Storite svojo dolžnost vsi in edino!" — Tako se more govoriti samo politično popolnem zrelemu, svojih pravic sc dobro zavedajočeinu narodni Krajši volni oklic res šc ni bil nikdar pisan : tako more pozivati sc v boj samo „narod železen in časten!" Tako pa so ga disciplinirali voditelji energični iu politično odločni.
0 čeških volitvah je prinesla „N. fr. Prcsse" pomenljivo iu jako ugodno novost, da na popravljenem zapisniku volil cev v velikem posesh u število 0 po z i c i j on al n i h volile ev u stavove r ne bistven o presega.
Ker so bili te dni slučajno ali neslučajuo na Dunaji IIohcnwart, knjez Sehvvarzenbcrg, škof Rudigicr in dr., ropotali so ustavoverni listi
mnogo proti ,,zaroti zoper ustavo", ktero so baje ti gospodje delali.
Ogerski državni zbor bode denes od cesarja s prcstolnini govorom sklenen. V seji 12. t. m. je minister notranjih zadev zagovarjal predlog o volilni postavi in med hrupom grajal postopanje levice, katera je oni predlog z vednim govorjenjem pokopala. V isti seji sta tudi Miletič in lranyi urgirala odgovor na svoje interpelacije o postopanji ogerske vlade proti Hrvatski.
Francoski bivši diktator Gamhetta je pri nekem njemu na čast napravljenem obedu v An-gers-u govoril govor, ki ga prinaša vse evropsko časopisje. Gambctta, rešitelj fracoske česti v zadnji vojni, poudarja, kako seje utrdil republikanski duh med Fraoozi in pravi: „Z gotovostjo se more reci, ta narod il'rancoski), ki je zual svojo čast rešiti, bode znal rešiti tudi ono mesto v svetu, ktero mu pristoji. Kajti s svojo častjo obranijo narodi tudi svoj obstanek; notranji razpori in borbe strank ne morejo narodov uničiti, dokler imajo ti vpljiva na zunaj in dokler so pri sosedih v veljavi". Z viharnim navdušenjem je bil sprejet oni del Gambettovcga govora, v kte-rem je rekel, da Francoska ni izgubila niti odstopila Elsas-Lotringije, da jo hoče tedaj nazaj dobiti. — Na dalje razvija (lambetta, da je samo eden opravičen vladar in to jc narod, iu na koncu upanje izreka, da nc bode zdajni načelnik francoske republike (Thiers) pozabil svojega izvora, svojih študij niti podukov izkustva, ter da bode revolucijo z vršil in kronal jo s poštenostjo in iskrenostjo.
Iz Belgrada se „Wandcrerju" poroča, da Turki v Bosni na srbski meji vojsko zbirajo, ker nočejo čakati, da jih Srbija prva napade. Srbija s svojimi 200.000 vojaki lebko mirno čaka turškega napada.
Na Spanjskem sc pokazujejo v nekaterih krajih zopet puntarske trope, ki hočejo Don Carlosa na prestol španjski spraviti.
Razne stvari.
* (Iz Ljubljane) 14. aprila sc nam piše: Prusonemčurska „Feuervvchr" je imela denes v nedeljo zjutraj vajo pri kolodvoru, pri kteri bi imeli na povabilo iz Ljubljane biti nazoči tudi prebivalci iz Domžal, da bi videli kako sc ravna z hrizgalnieo ki jo je onidan poklonil neki Duuajčan. Prebivalci iz Demžal pa niso prišli iu niso niti navedli uzrokov zakaj ne. Menda so premoški, da bi se od ljubljanske Feucnvehr pod-učevati pustili. Prav imajo! „Fcucrvvebristi" so se zaradi tega strašno jezili, in pogasili so mnogo piva pri Ehrfeldu v salonu kazine več, kjer so celi dopoldan, da sc jc po zvezdi čulo, vpili in „hocli" kričali na vse pretege.
* (Iz Ljubljane) nam pišejo : „Gosp o diči na Helena Pes jak ova, hči znane pisateljice gospe Lujize Pcsjakovc, sloveča umetnica in krasotica, engažirana jc od prihodnje sai-\sone počcniši na tri leta pri kraljevi dvorni operi y D r a ž d a n a h s sijajnimi pogoji."
* (P p e p a r a n d i j a za učiteljic c) se bode po poročilu „Školskoga prijatelja" ustanovila v Zagrebu.
* (Vihar) jc 10. t. ni. bil v Celovca in vrgel iz turna na deželni hiši koroški grb, kateri bi bil, ko je na tla padel, skoraj enega rokodelskega učenca ubil.
* („\Vanderer") zdaj najboljše in največji federalistični list na Dunaji — je bil v soboto zopet konlisciran.
* (Poljski plcmcnitaši) prodajajo v zadnjem času eden za drugim svoja posestva iu sicer be to godi posebno v ruskem delu Poljske, pa tudi v Galiciji. Na Ruskopoljskem so kupci Rusi, na avstrijskem Poljskem pa — judje!
N * (Papirnatega denarja) jc bilo v Avstriji koncem marca za 411 ,!W!).810 gld. 50 kr. v prometu.
* (Železniški vlak obropan.) Na velikonočno soboto so roparji pri Scvilli na Spanjskem
na železni cesti šine^ra/drli in ko vlak za osobe ob dveh po polnoči blizu onega mesta pride, ni seveda mogel dalje in ob enem so začele krogle iz roparskih pušek kakor toča na vlak leteti. Več poto-valcev je bilo ranjenih in eden, ki je iz voza iti hotel, celo usmrten. Nekaj vojakov in žaudarjcv, kateri so se tudi z nesrečnim vlakom peljali, se roparjem v bran postavi, pa zastonj; roparjev je bilo kakih 2f> iu vojaki in žandarji so bili kmalu pobiti. Na to rečejo roparji potovalcem, naj bodo pri miru, da sc jim ne bode nič zgodilo; samo neke denarje, ki so v enem vozu, so rekli roparji da hočejo imeti. Potovalci vsi utihnejo in hudo-delniki napadejo potem oni voz in vzenio iz njega okolo 120.000 frankov. Ko so te imeli, pa se zasliši glasen .'pisk in roparji pobegnejo v hribe. Poprej pa so /e presekali tclegrafični drat, da bi se ne moglo nikamor telegrafirati in res so šc le sedem ur pozneje mogli z drugim vlakom nesrečne potovalce v bližnjo postajo spraviti.
* (V Rusiji) se je osnovalo društvo, v kte-rem je mnogo udov najvišjih stanov, za izobraže-\auje narodnih svečenikov. Društvo ima namen osamljene duhovnike v dotiko spraviti z drugimi izobraženimi stanovi iu jih navduževati za zbliže-nje z drugocerkveniki, kteri sc s pravoslavjem zbližati hote.
* (Tele z dvema glavama) sc jc bilo po-vrglo blizo Olomnca. Olomucki zdravnik VVasscr-vogel jc zvrženo tele podaril občinski Šoli.
Delniško irnštvo jhttiH tiskarja"
3 ^-jiiblj:i ni.
(l'o jako  neprijetnem  nam naključji izostal jc v poslednji   številki   konec izkaza o vplačilih na delnice  „Narodne tiskarne", kterega torej tu dodajemo. — Uredništvo.) Ail C. Pni obroki Gospod dr. Zupančič v Relovaru. „     dr. J. Zupaucc v Ljubljani. „     Žvauut M. v Trstu. „     Žuža Ivan v Grižah. „     Žuža Dragutin v Žavcu. V LJubljani, 11. dan aprila 1872. Peter Grrasselli. blagajnik delniškega društva „Narodna tiskarna."
Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem
jc dalje »Slovenskemu Narodu" došlo:
gld. kr.
Prenesck iz št. 42 „Slov. Nar."   .   .   .710 59 Po gosp. Drag. Mil. Ripšl-u, fajmoštru v Loki blizo Zidanega mostu nam jc došlo
6 gld., darovali so: Gosp. D. M. Ripšl, fajmošter   ....     2 — „     Lovro JanžekoviČ, kaplan  ...     1 — Več farmauov.........3 —
Skupaj   .710 59 Administracija „S1. Naroda".
Dunajska borsa 15. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   G4 gld. 45 kr,
	102	n	-	»
Akcije narodne banke	8	n	37	n
	110	n	—	n
Enotni drž. dolg v srebru	. 70	„	ir»	w
Kreditne akcijo.....	. 340	n	—	t?
	8	n	80	t»
Srebro ........	108	„	88	n
0. k. cekini ......	5 '	_	31	
Loterijske številke.
V Trstu   IX aprila.   28,   9,   22,   2, 42.
V L i ncu 13. aprila.   43,    12,   87,   62, 18.
Oznanilo«
Pri gospodn Alojziju I.oim-cUii dobijo 4—500 delavcev skoz celo poletje delo za dobro plačilo. Delavci, kateri želijo delo pri železnici sprejeti, naj sc oglasijo v veliki baraki ali pisarnici v Bitinjah, eno uro od St. Petra, pri novi cesti proti Reki. Vozni listi od Zaloga do St. Petra po znižani ceni se dobivajo v štacuni pri gospodu Pcrdauu (Balantu) v Ljubljani. (74—1)
P, t. občinstvu
imamo čast naznanjati, da je gospod
Jb^ranjo l>i>,iril*:,
notarski uradnik pri dr. Radej-n, v Mariboru prevzel zastopništvo  zavarovalne banke „Slavijeu za Maribor in okolico.
Glavni zastop banke „Slavijc" v Ljubljani.
(72—2) •!. t* iVrilJ.
Epilepticni krc
(božjast)
zdravi  pismeno z zdravilom, ki jo že  več ko sto ljudem pomagalo
A. Witt,
(HO—31) Linden-Strasso 18, Berlin.
Kovane uradno preiskavam1 rffcrfiMafcM* ritff*' četirioglate oblike: Nositeljna moč;   1     "J     3    5     10    15 cent.
Crna.
rld.s 18 21
Nositeljna moč : -O 2f> Cona, gld.:    "70 80
86 40
30
90 100 110.
4f>
55, cenr.
30 fnt.
Nositeljna moč:   1    2      4    10 20 Cena, gld. t 5    6    77f>0   12    15 18.
Nositeljna moč; 40  50    60    70    80 fnt. Cena, glđ.t        20  22     25 27.50 30.
*« živino z železnim obročjem in utegi (gevihti: Nositeljna moč:   15   20   25  30  40  50 cent. Cona, gld.7        150 170 20O 230 300 350.
Nositeljna moč:    50    60    70    80   100 cent. Cena, gld : 350   400   460   500 500i
Nositeljna moč:   120   150  200   300 cent. Cena, gld.: 000   650   750 900.
kL. IliiKtiiiiT A Coinp., fabrikanti vag in utegov.
---------
Dalje vse sorte tlruae vaae itt uteai.
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: (11—88)
Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
G. Schmidl & C°^p-
v poštni nlici št. 36, (v hiši gosp. Jožefa H u m mer j a)
OEL.JI.
Priporočujemo pj nizkih cenah svojo dobro  sortirano zalogo
sntnenep, kiirentnep, maifaltnrnep in mkmu blaia.
Halje Imajo Imenovani veliko zalogo
prav amerikanskih šivalnih mašin,
B*- Alle» Winhtkouv«alrtii<l« Wlrd dea P. T. Kunden •ntwederiaraakr»omaen 9d»t f-|in iDdir« Wut«n Bmis'anroU eia l»W>ll dw atfBfta« gttlUltttt._
i n sicer
Howe-ove mašine za krojače, čevljarje, sedlarje in klobučarje, dalje najbolj slovcčo Singerjevo mašino za rabo rodovi-nam, tako kakor praktične ročne šivalne ma-
šine, ki delajo na eno in dve niti po jako dober knp postavljenih ce-; nah.
Garancija sc daje za| 3 leta.
Proilajitnjr   »•e««pci»«7» ofrroAto fi<»i*n#tijiv4».
(73—1)
3XeiiLJa,vixic^a
dunajske komisijonske banke
Kohlmarkt 4,
(56—9) emitira
potegoialne liste
na pozneje zaznamovano vrsto sroćek in so smojo to sestavo žo za to k najbolj koristnim stoti, ker jo vsakemu lastniku takega potegovalnega liata mogočo vso glavno in stransko dobitke samomu napraviti in razen toga
obresten znosek
užiti.
30 frankov v zlatn in 10 gld. v bankovnih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.)
Meaeene rate m alil. IO — Po plneanjl  #.atlnje rate dobi iHak dele/. nI It Mlrtle<*e 4 wree»*.et
1 opere. 1860letno drž. srečko za gld. 100.
Glavni dobitek gld. 300.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400.
1 Spere, ces. tursko drž. srečko za 400 frankov.
Glavni dobitek 000.000, 300.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev*
Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odštotvo. 1 htsbruŠko (tirolsko) Srečko.  Glavni dobitek gld. 30.000.
Vrsta E. (Na leto 13 vzdigatev.)
HeHet'iie rate » alti. «. , —  I*o plavanji xt»«lnje rate elolil vnuk deležnik xle«le«*e :i Hrečkei
1 Sperc. ces. turško drž. srečko za 400 frankov.
Glavni dobitek 600.000, 800.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek S0.000 tolarjev brez vsako odštotvo. 1 Sachseu-Meininfjensko srečko. Glavni dobitek 45.000, 15.000 juž-
nonemsko velj.
7uYlQnia ninnftila BO promptno in tudi za povzetek storo. — Vzdigatvoni illlliallja Udluhlld listi se po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo.
Es gilt nur eine Probe,
um fid) uon be n (lauutnb billtnen JJrcifeu ber unten nerpndmetrn (Srocnflunof
}u uberuugcn.
WT Allo Wur« w»rd«a aat*r Oar«atle der beatan Onallt&t verkauft. -»
man ftntct eint berarti* gtofji fiuitraiji pon ben mueflcn, piartM*en, Icroie lururibfen ttrgenflanbcn, rele ti In OTicn teine .»tiie aibt; e« ift r\cx)t fttr Juna unb fllt. |o bab nun flirclnt iBagatcuc cin uhoiv* >aijente«<»ef*en! f.^n-ebl hiv i.urci. ■ ftt> Jt-frien al« jud> litt ftinbet icten Hiteti unb itatitt* iu laufenbfacber Hu«n<ait finben faun.
(Sin ,itreU»crje*<bn»& eriait .trbetmann nad) genaucr Mngabe ber ttbtelfe grati* franco ju^efebieft, (0 ifl baber fiic bit %>. Z. '(<rovin)l<e»ol>ntT \c^t oort^citbaft, flQ cin folije! Orremplar fonimtn ju laficn, mreni bariu foteobj b>[ 'JUfui „[« <t rit sRcnennung adet auf btm Cager befinrlirtjcii <*e.ien|iante jmau erfiUtli* nnb. lit i< ricn-b-ngtn flMrtjfbtn entntbcc mit Vt«|na|nf obet gegeit 8infe«bung btf fleiraqt#
Motto d*a R«mm: 8ti4 biaigt tDaart fann gitt fcin 1
lOefte^ofenirager, bauet^aft unb pratrtf*, 1 l<aat auf eng(.3»im45, no. 80 fr.. au« tSeibt 8•• ft..
1 -ž* fl.
Wiener Lederwoaren,
bttannt a!« baf btjlc ffabritat. 1 amen • $anbia|Aen,  mit etabltrif, 1 Stild It r.'., 7 , 90, fl. l, 1.10; au* feinflem <if)a* grinlebcr, mit seegolteitin mejiv»i*loB 1 <St. (I. >, I.o*>, t.. :i.':o, 3.r.o
Vtcueft« VraltlfdK ^ertcmonnait« filt Tamtn cber v"Te". i St. fr  40, 60,80, 00, fl. i, bit ftittttcn iftid ti. t.SO. if>", t, t.-O.
^eattifdie ll)tie1taj«cti i eiitct tr. r,->, 80, ti. 1, 150; (cinfU  -ietten I 6t. fl. 'i, S.tO, 3,
n. «, 5.
Cigamnlafiben, l €l fr. in, eo, so, fl.i,i50, feitifte ®0TKit fl. 9. I. o, 3, 3.50. y;e:nbiiibei, fr. 10, 1», M, 25; feinil in Ctber,
fr   SO, 40 BO«
2abatlafrben, fr. 40, 40, bO, ft. 1, 1 tO, 1.S0. nieiieta<d><n au« ftarfem i ■ ter, mit 6vcofiblo§. 8.20. %. O, % SO. S 30, 3.80, 4 &0, 6. SDaffertirbte ;Hcile ftefter, mit b-.fter einrtittung, i  IX. ti. S.SO 3.S0, 4, l.-O, 5.
IHeiie-lUafcbni, mit vebet Uberjo^en unb 'Jecfjer, 1 čt. ft. 1.30, l.iiO, 1.90, 2.1-1. Dio grSstt« Aaiwabl
bet fcbonOcn ^ilbumd.
•"• eilber, ifben aufaeflatiet, tr. 00, 80, fl. I, 1 ,t0 So    0     fcin mit <9olbtr<ffuna, fr. 9o fl. 1,30, i. 30     „      ni.f«tj-.MH!ei- .'<ei',ieiuiM.fl.2.'0.:i. I..V.4.5 »ravbt.iSrcmUIan, 100 ttnlNU »Hib«, l@t. f(.4, 6,6, 8.
Mus k-Album.
vtebc* 'nibum ftie:t beim Ceffntnbe<-ftlbtn l»i btr utueuen Uitb beiiibien la^ii-ilrt' očrt Okm, mit tatiCiOen U<b>
[l-tjeii ftlaugtn, itDeiite aigeuebnic Uei-crrafibung brretut KtaN tem ."ruiit) r,ivfta-rr ber Jiiu lierbe bal! er baA mbi m
jbuuUbl. Um unb m ttmfelben liicuieuii mit -HU\\\X be>
jg.cttet nirb.
1 &> ti it ti me« Sormat ff, », to i Gtild grofiea lan-jce "irrnnt rt. il.  1 6iilr! grcfjttl Ouart/Hrarbtfluffe (I. 14, CU fflllfttfl ii-antJtu iVevr.t ogre mit aapiiui.iti. I^em e^tao unb aenauer Sebfraft auf I, 2 bi« IC I vSiit-crii.un n fl. 4, 4.&0, 5.. o, 6 50, 7 60
I Damen-Neceflaaires
ii*r^ mit 3iibalt atlet 91nbtequifiten, mit feinflcr aufjtitr iriuaftatiung ir. so s , fl. i, i.so. Ig icjelbcn mit t'raAtau0flattunA fl. I, 2.50, H, 4, 6. ' 'V;a8B*» »»r halbe 1>r*i« nrflcii fruher.
\»l^w   i ^,ior iM.ifert,
dur
bal ©sarf SS, 35, 4%,
».'il Tinnen«
netteflt Sacon, franj 1'ori.cDan,
r. 40, 00, 80, fl. i, 1.50. V*ii> ice €oiten fl v, 8, 4, 5.
Wt«fg* l^iu piaftifdieO billine« «ef*«nf ifl bie
»t^T    lieuf irtjitib. arnitur aui SBroncfguf). bcflevtnt and 10 žtiiđen, unb airar: i ll^rbalter, i «ž(bitib^iig, 1J 1 Botttttffltr, 1 ^eftbtt-crtr, 2 ©ibieib.l'eucbter, 1 l^ermo« 1 meter,  i fanbtaiAttr, i i\cuet<eug, i JJeterrcifrJer, 2lDt« 1 fegr biib(a) unb cleaant au«aefut)rt unb fofict blrf 3 fl-
Haupt-Depot
4»ertfii   uub .*>iiibfrftnimpicn, befleđ
I.Hffif-'je- f^abiiUt. 1 i vb- ^ericitforfen fl. i -o, 2,40. »     m m       Iv:te r. rte fl. 3.50, 4.&0.
l    m   Ianne i .imtnfttutnsfe ft. 1.S0, 2.J0, s.ao. I    m       * k tefte ; erte ft. 4 50, 5.50.
1    „    flmb l'itri.iiu U' fl. 1 60, 1( 1.50.
09 ' Tu' 'irL'"tr "Uufinohl t>otl
MUK— Bali-, Tlieatcr-n. Promenadefachern.
1 čl. einfacb, aber bitbfu), fr. 30, 4i>, 60. 1 6t. mit ffbcner »laterei. fr 40, HO, ft. 1, 1.20. t-i.1.! O-lMI .ut^neiit, rt, fl. 1 5(1,2,2.30,3, 4,6,0.
ŽJfl^/iir Dmucu uurntticljrltdj.
oiae Unlversal -Dameu-T Ollette -k«»ette,
i; -.'ti, vel it, ) m ip.-vun, mit • vie.;el mtb mit tem Jubattc ven i ©tU« leitettenftife, 1 iilacon ^farfilm, * ©tilđ JDactflvomab«, 1 Stilcf lafcbcnfpieael, 1 {Jrtflr* mm, 1 ©taiibtamm, 1 JJlacon Rblnerwajfer, l fiaai^
1.60.
Octtc engl. fjetermeffer 6<> 80 tr., fl. l, 1 vo.
(Scbte iKeerfebaum« .sigarrtn«iPfeifcn unb @ficti;, fdjcnfte jjasen unb fclnftc @d)nibecti. i €tiid 60 tr., fl. 1, 1.5», 2, 3.
Jtomblet tinaeriibtete iHamtoanuturen aul (cblem IKe.r fibamn unb Šcrnftein, iti cinem dlui, Zafcbcnformat- je nacb .^a!)l bet iViilluiia mit mftbiebtnen i pit en unb Hieo'cn fiir aderlei i igarrcn unb libaf, mit ,t«ne-1tua Suntt, inamnmafetiucnunbVapicrfonieanbercn Staueb' teauifitCH, ptt čtilcf fl* 3, 4, 6, 6, 8.
»4Jra tifct>e lafrbtnftucr^euae, mit unb ogne Sunit, 1 -it. 20. 30, 40, m, 60 fr.
F tir Herren lehr brauohbar.
l iiuu'-i'al-KaTr Icilffte Staffcttf, fcin, «um Svccren, mit ©ricflei, mit tem Jnbalte: 1 ftine« enfllijtbee IKaftrmeffcr, eiu (Kaflrbinfcf au« To*«'baartn, 1 fe-ne IKafir«JOinrier Gtiit. 1 VUtatl-Otafirtcfe, I Vlbjieb- unb 6rblriftl<in 1 «.iutftuir. Mi r-ftamm, 1 dabnbiirftc, 1 -'tiief fei -tamiva-a, 1 -rtiid Ve'aib?Vrmabe, 1 čtild ^anbfeile 1 it acl fei ne 'funiabe. I fjlacon 'etiiCft Cel, 1 flevf biltite. i iKa rmeifir, 1 lafrbenfiieget. KDef »on feinjter -iiaut.it fl  3 so
ChlriftHlIber ^
Tuit bitfer Zilberplatte,
lieileOualttjr, mitlOiSbrig« ©arontie beiftetemOebramfe, -        kjfilrfiei fl. 16; ffaffceloffel ff. »j Vleflcr uub^a-
bd fl. 27 , 1      ir feucitcr fl. 4, 5, «.
- iitef ^emUfcičffel fl. 4, 4.80. 1 Dl>t>. I>effertm.ff«t fl. 10-50. 1 ©aubaltev, Irbbnftcr Becon, ff. ».60,
i DfefleTftttiin fl. i.so, 2,
1 Huefcifheu.r ft. 2. 3.
1 atuđ ■J'lilrbf(bb"i,fer fl. 3, 3 80.
1    ,,   •Sii&penfttecftr fl. 5.50, 6.50.
t 'I o t. ttUetlerraftel, frbbnfte R.igcn, ft. ».
9lnKcre (ibina-ilitr.iMedenfianbe ju Subriffpretfen. Ticfefl
\5abntat ifl in fjarbe unb fjavon bem tibten &tlbir
getag nadijtabmt.
BestionstruIrteZbmsprltien, "^^^
tvelebe in teinein ^ati«baltt febten fcllctt. 1 €t ftinter fnue ho fr.,ti  i, i 20. i  etiltf grofic €briyc fl. l.»0 i.t-o, i.»0, i etiid 9)tuiterfpribc!<orr.,fl. l.ao.   i eiu* Si'inib'irivf, O^fae in fr.. .Sinn 30 tr.
lSibic»ritaiuiia.Veffel <""efunbgtitfl'Coffel)   Z ie fc* ctijtifibc .\abiifat ift tein ten aHcn ©tfiftotleii, oi bitt raber uirbt, trie a ubere UJetaUc, ift febr baucruaft n ii c bleibt i muti t ncifj unb glditieub. llCtU ffaffceloffel hi. tr. 12    ,,    ffitltC tbffclfl. 1.20. ©VviieloffcJ fl. 1 60. Dbcratdjcp'tr 'M Tr. etiDpenfrbbbler 5<- tr. m tr Eotate Alpaooa>LOff«l. -Wt 1 2)(}b. Cjfllbffcl II 2 40,        a.50, 4.60, », 1   „  ffafltelbffct fl 1.30,1.6», 2.10. HžtOcf žuvv«itf*b>fer fl. 1, i »o.
I „   Dlitnjjdjbpiet i'-, »;o fr. iĐetrtlbcrte -l'.ci.iil v. ifei, ble itnmer tstifj blciben:
12 etitef arofte 6r-eiiclbffcl 95 fr.
II „   ffaifeelbffel l& ft. B>#~ roiuste ouRllBoho Eisbeatsoke. f&O
1 X>V,b. in auffelbotn ijcfafjt, fl. 3.5", 4.60. 1   _ feinfte eorttn. ti 5.6o, <i.50, 7.5n. 1   „ 3)c(fcrt-«eflc(f', itUpelj, 8<i« ober »Ufferborn ae-fafjt, ft. 2, 3,4.
Veinste Alpaccu-Leuchter.
^bbe: 4",  5",  6",  7",   8", <i",
•uvfer, 1   i tuf .-'.u-nvait.«, i fjlacon Jpaarbl, i $aar voinate, 2afo)cnfamm.  I   2tielfatum , 1 ffammreiuiger, 1 Sungetifajabet, 1 illa.ielfeilc unb ^Juber, 1 fflcibctburfle, 1 Jtopfbtirftc, l Dtaaelbarfle, 1 Sabnburfte.  BOe« »on 'ciitfier Cualitat unb foflet nifammen blofl fl. 4.80.
eeiben'$aiebinben filr ^etren, 1 ©tuđ frfircarj obet Tolotitt 2r>, 35,45. 60 tr. 1'icrernfle 6cibcn>"frbar&eA s 80 tr., R. 1, 1.50.
Vreifc: i ©t. tr. 40,  50,  6<>.   7n,  BO,  v>, il. l. najg^ ©i« f*bnftcn Slottntiiict bronce E.vell uit. r.
1 gjaat fl. 1.60, a,mi, 3, i.m, i   'Dieiclbcu, top« pelarmig, netiefter (raven, 1 l»aar 3, 4,5 fl. Vi4t[parer au« fllabaflcr M tt., mit laife li tr.
illcfle lafcben 1'atetnen. febr ptaftifci   1 ©t. mit Blcubalas, gibi cineii febr arofjtn Virbtttcifl, tt.uo, tietfaibe iUIenre fl. I.SO,
r i-1 niti- .i.viu.-L-ie mil ,iu tem (Slafl, udrbc auf eittet balben liftitc ,uunutji VlUtC bcutlitb erteuucn laffen,  l ©tlirt i", -"ti., ji 1,1.20.
7o, »o,
Krnitihilliir f«iib bie utaurpgarnituren au« 1      oilll^ jjtonccjufj. (SlniSigartentiager (Offulnenform), einn|rbcnpaltcr. cin ^euetjeug unb cin fd)b« ne0 <£igattettpl(ifrbtn auS fcinftcm Uiecilrbauni. JUiea }u. fammen btel ff. 1.60. 170»
Siifltcirb uiaeie icV bit boa)gcegrten^rooin)beh)obn(rauf mcintSommiffionS'llbt&cilung aufmerffam; e> ifl bit* baBeinjtgc <^c|rbaftbiefer »rt, in tem {emobl bet tleiufte 0i8 aucb ter flTbBtt lluftrag, inlebc ©tana)e efnfa)tagtnb, fiSnell unb biHig l-eiet,;t rcirt. H6 cmpficptt fii& b.ibet m« )ablrcid;cn Bufttagtn
Dad c rji c btfcrr. ©ommiffiond^cf cl)ttft uro A. Friedmann tu5U?icn,
Vrotrrftrofir g?r.2Gt
(48—B)
Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jclovaek.
Tiskar: F. IS kaza iu drugi.