| 329 | GEODETSKI VESTNIK | 65/2| DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES DRUŠTVENE NOVICE NEWS FROM SOCIETIES NOVICI ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE DR. BRANKO ROJC, OSEMDESETLETNIK Dr. Branko Janez Rojc (roj. 1941 v Ljubljani) je ugleden slovenski kartograf in univerzitetni profesor v pokoju. Srednješolsko izobrazbo je pridobil na klasični gimnaziji, ki mu je dala široko humanistično in jezikoslovno izo- brazbo, predvsem pa izredno človeško širino. Študij geodezije je opravil na geodetskem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in se kmalu zaposlil kot kartograf na takratnem Inštitutu za geo- dezijo in fotogrametrijo (IGF). Izkušnje in skrivnosti kartografije je pridobil v sodelovanju s pionirji sodobne kartografije, kot so bili Emil Kržan, T omaž Banovec in Jože Rotar; kmalu jih je začel prenašati tudi na študente oddelka za geodezijo kot asistent pri predmetih s področja kartografije, kasneje pa je kot visokošolski učitelj za kartografijo nasledil prof. Alojza Podpečana. Obenem je na fakulteti nadaljeval formalno izobraževanje in se usmeril predvsem v raziskave in študij oblikovanja in zaznave kart. Magistrsko nalogo je posvetil uporabi barv v tematski kartografiji, v doktorski disertaciji pa je celovito obdelal vidike človekovega zaznavanja kart. Večji del kartografske kariere je uspešno povezoval znanstveno-pedagoško delo na fakulteti s strokovnim delom in vodenjem kartografskega oddelka na IGF . Kot redaktor številnih kart IGF je odločilno prispeval k oblikovalskim rešitvam in prepoznavni podobi kart mest in občin, avtokart, geografskih, planinskih, šolskih kart in najrazličnejših drugih tematskih kart. Vodil je projekt izdelave prve slovenske topografske karte DTK 25. Preučeval je uporabo in oblikovanje različnih pisav in uporabil mnoge inovativne pristope pri oblikovanju kart. Največja pohvala za oblikovalske rešitve dr. Branka Rojca je zagotovo prva nagrada za oblikovanje karte mesta Maribor, podeljene na mednarodni kartografski razstavi leta 1999 v Ottawi. Kot pedagog je bil potrpežljiv in sistematičen predavatelj, predvsem pa pozoren mentor. Njegova pou- darjena skrb za splošno in strokovno izrazoslovje ter pravopisno pravilnost je marsikateremu študentu, predvsem pa njegovim številnim diplomantom, razširila obzorja uporabe maternega jezika. Skoraj dve desetletji je kot predstojnik vodil Katedro za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na UL FGG. Predaval je tudi na Biotehniški fakulteti, posebej zanimiva pa so bila njegova številna strokovna in poljudna predavanja na posvetih, konferencah, razstavah in drugih prireditvah. Bil je član komisije za | 330 | | 65/2 | GEODETSKI VESTNIK DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES teoretično kartografijo Mednarodnega kartografskega združenja in predsednik sekcije za kartografijo pri Zvezi geodetov Slovenije. V zahvalo za uspešno delo na področju kartografije je bil imenovan za častnega člana Zveze geodetov Slovenije, prejel pa je tudi priznanje za življenjsko delo na področju kartografije ob prvem evropskem dnevu geodetov in geoinformatikov. Kartografiji in strokovnemu delu je bil vedno predan z vsem srcem. Pri tem so izstopali njegov humanistični duh, razgledanost in narodna zavednost, s čimer je presegal golo tehnično geodetsko znanje. Mlajši smo se ob njem učili spoštovanja slovenskega jezika, tudi ko smo se trudili s pisanjem znanstvenih člankov. Prav tako smo spoznali, da kartografija ni le izdelava kart, temveč tudi njihovo skladno oblikovanje, ki karto nadgradi v všečen umetniški izdelek. S podrobnim poznavanjem zgodovine kartografije, skladnega oblikovanja in percepcije kart je dr. Branko Rojc vidno prispeval k prepoznavnosti in dvigu kakovostne ravni slovenske kartografije, ki je že v času njegovega znanstvenega delovanja dosegala evropsko raven. Prof. Rojc je zelo poznan tudi v športnih krogih. Bil je dolgoletni predsednik društva Partizan Vič in za- služen, da je društvo Brazde vzdržljivosti ohranjalo in negovalo nekoč medijsko zelo podprte in množične prireditve za pridobitev naslovov kaveljc in korenina. Na vseh ravneh se trudi za razvoj in vzpodbudo prostovoljnemu rekreativnemu športu, ki le težko vztraja v koraku s pogosto izrojeno komercializacijo športa. Čas po upokojitvi v veliki meri posveča aktivni udeležbi na športnih terenih ali prireditvah, na potovanjih po svetu, pri predstavljanju slovenskih nacionalnih interesov, kot svetovalec pri zavarovanju premoženja, pogosto sodeluje in svetuje pri oblikovanju kart v različnih oblikah. V edno uglajen, prijazen in ustrežljiv. Ob izidu tega Geodetskega vestnika je praznoval osemdeset let, ki jih je preživel kot »kaveljc« v skladu z geslom »zdrav duh v zdravem telesu«. Želimo mu še naprej veliko zdravja in čestitamo! Slikovno gradivo: Miha Muck, Ljubljansko geodetsko društvo Zapisala: doc. dr. Dušan Petrovič, UL FGG – Oddelek za geodezijo; e-naslov: dusan.petrovic@fgg.uni-lj.si dr. Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije; e-naslov: dalibor.radovan@gis.si 27. SREČANJE GEODETOV NA KRIMU Letošnje tradicionalno srečanje ob obeležju koordinatnega izhodišča prve katastrske izmere na območju Slovenije je ponovno potekalo v prilagojeni obliki. Epidemija covid-19, ki nas duši že dobro leto, v tretjem valu na območju Slovenije sicer pojema, pa vendar grožnja za okužbo s koronavirusom ostaja med nami. Veljavni ukrepi in priporočila niso omogočali priprave srečanja v nekdanji obliki, zato je izvršni odbor društva člane povabil k individualnemu pristopu k točki in ni organiziral zbiranja na predlaganih izhodiščih rekreativnih vzponov oziroma skupinskih štartov sicer vsakoletnega tekmovalnega dela. Spremstva organi- zatorja tako v tem letu ni bilo, prav tako ne običajnega merjenja časa tekačev in kolesarjev, ki sicer vsa leta prizadevno merijo moči na strmih krimskih klancih. Je pa organizator predlagal tradicionalne dostopne smeri: