T LIKM T SCW, M14. lirCil 1825. Posamezna Številka stane V30 Din LBlO Lili.
Naročnina
ta državo SHS:
na mesec...... Din 30
m pol leta ..... „130 ia celo leto .... . 340
za Inozemstvo! mesečno.......Din SO
Sobotna Izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 00 T inozemstvu. ... . 80

	
M	
r -^rt^m-m	
> p.	
■v/, j	
	
m.	
tV"	L A
prilogo ^Ilustrirani Slovenec
C«
Cene Inserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 la Din V—i večji oglasi nad 45 mm višine po Din 350. veliki po Din V— In «•—. oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pr! veSjem nsroSUu popnit
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
FlSiHiH pl^SSBS V 0ML
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/111. Rokopisi ae ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejema jo. Uredništva lelelon 50, upravništva 338.
Političen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga In Dunn| 24,797.
B.:
V prepad...
V	zadnjem volivnem boju je zapisalo glasilo SDS na odličnem mestu, da naj si zapomnjo vsi in vsakdo, da vlada v Sloveniji že šesto leto neomejeno dr. Gregor Žerjav in da kani to tudi še za bodoče. Ta ugotovitev je jako važna, kajti s tem je »demokratsko« glasilo tudi samo priznalo in pokazalo, komu gre zasluga in kdo nosi krivdo za razmere, ki vladajo danes v Sloveniji. Dalje je SDS v vseh zadnjih letih, zlasti pa še v prošlem volivnem boju najbolj poudarjala to, da je bila in je obrnjena glavna njena pozornost na gospodarska vprašanja, češ da so vsi drugi programi, s katerimi so se podale v volivni boj ostale politične stranke, zgolj »demagoške krilatice«, preračunjene v svrho lovitve in vara-nja nerazsodnih volivcev. Tudi ta ugotovitev je jako važna, kajti s tem je SDS odločno poudarila, da je vsaj sodelovala pri naši gospodarski politiki v zadnjih letih in da nosi zanjo tudi odgovornost.
In kakšna je bila ta naša gospodarska politika? Če se spomnimo nazaj v prevratno dobo, tedaj moramo priznati, izvzemši seveda mnogih koruptnih afer, ki so jih zagrešili odlični voditelji današnje SDS, da so pokazali tedaj slovenski gospodarski krogi velike zmožnosti, mnogo iniciative, podjetnosti ,energije in zdravega instinkta. Vse svoje gospodarske sile smo osredotočili tedaj v izpopolnitev in ustvaritev močne domače industrije, zavedajoč se nedvoumnega dejstva, da je gospodarska bodočnost poljedelsko pasivne Slovenije zgolj v zgraditvi močne domače industrije in obrti, v kateri bi dobilo dela in jela tudi vse ono številno naše prebivalstvo, ki ga gruda ne more preživljati. To stremljenje je bilo popolnoma pravilno, kajti za industrializacijo ima Slovenija tudi vse potrebne pogoje, zlasti premog, vodne sile, les, precej zadovoljiva prometna sredstva in razmeroma dovolj kvalificiranih delavnih moči, česar ne more trditi o sebi prav nobena druga pokrajina naše države. Račun je bil enostaven in pravilen: velika, popolnoma poljedelska država nujno zahteva, da se vsaj en njen del industrializira in sicer oni, ki je za to edino primeren in poklican, kajti s tem se le okrepi gospodarska moč celo-kupnosti.
V	začetku je šlo dobro. Vtaknili smo v industrializacijo skoro ves svoj razpoložljivi kapital, gradili in ustvarjali z največjo požrtvovalnostjo tako da nas je navdajal upravičen optimizem tudi glede gospodarskih ugodnosti našega političnega osvobo-jenja. V Ljubljani smo imeli še kolikor-toliko avtonomno deželno vlado s precejšnjimi kompetencami, ki je s svojim naglim, uvidevnim in pravilnim poslovanjem omogočevala odstranjevanje raznih ovir, tako da so se gospodarski krogi lahko s polnim optimizmom posvečevali organiza-toričnemu in ustvarjajočemu delu.
2al je bilo teh upapolnih dni kmalu konec. Kakor hitro se je centrala le za silo uredila, je začela na inicijativo in z največjo aktivno moralno in materialno podporo politikov, pripadajočih SDS, odvzemati naši deželni vladi kompetence ln uvajati centralizem, ki je začel dobivati polagoma vprav nečuveno absurdne oblike. Zgolj zato, da se ohrani mala politična klika, ki je brez zaslombe v širokih ljudskih plasteh, pri političnem življenju in pri vladi nad Slovenijo, jo šla in z vso paro sodelovala pri naravnost brezglavi centralizaciji, ne glede na to, da so bile njene smrtonosne posledice za naše kraje očividne.
In res posledice niso izostale. Finančno politiko označuje brezglavi fiskalizem, kateremu je popolnoma vseeno, kje in kako dobi denar, in ta je z vso silo navalil na našo mlado industrijo in obrt tako, da ni požiral samo vsega čistega dobička, temveč grabil z obema rokama tudi obratni ka-pital, kar je zadušilo vsak nadaljni razvoj. Carinska politika se je vodila ves čas brez na'manjšega ozira na samoobsebi umevne potrebe naše komaj oživotvorjene industrije, kar ji je seveda onemogočevalo vsaka Vnnkurenčno zmožnost. Diletantska fi-
nančna politika je povzročevala navitje bančne obrestne mere do takih vrtoglavih višin, da jih nihče zmagovati ni mogel, državni krediti so bili pa za Slovenijo nedostopni, kljub temu, da smo pri nas plačevali davke najbolj redno in so odvlekli v centralno blagajno zadnje kronice iz naših javnih fondov in ustanov. In centralizirana uprava? Ta ni samo tehnično zaostajala za prejšnjo, temveč je naravnost ovirala vse, kar je stremelo za gospodarskim razvojem Slovenije. Skratka: centralizacija je ubila vse naše narodno gospodarstvo in nam grozi z gospodarsko smrtjo, če je kmalu, kmalu ne premagamo.
To vidimo na vsakem koraku. Mnogo nad polovico naše industrije je že prešlo zopet nazaj v tuje roke in ta proces gre nevzdržno naprej. Celo banke, ki so bile ustvarjene le z domačim kapitalom, prehajajo druga za drugo v tuje roke, tako da v Ljubljani kmalu ne bomo imeli razen naše Zadružnogospodarske banke sploh nobenega domačega denarnega zavoda več. Industrija je po večini že davno nezmožna konkurirati s tujo, radi česar prihaja v vedno večjo stagnacijo in krizo, posledica tega je najprej omejitev, nato ustavitev, končno pa likvidacija ali celo bankrot obrata. In kaj pomenja vsak tak slučaj, je na dlani. Na cesti so vedno nove in nove brezposelne mase in tisočeri družinski člani propadajo fizično in moralno. Časih je delavec v takem slučaju povezal svojo culico ter odšel v Ameriko, če ni imel za to dovolj sredstev pa vsaj v alpske rudnike, danes mu je celo ta pot zaprta.
In uprava se za vse to ne zmeni. Niti enega resnega koraka ni še nihče podvzel, da bi rešil Slovenijo pred to strahotno gospodarsko krizo. Stranka, ki ima po svojem lastnem zatrdilu že vsa zadnja leta vso moč v rokah, se na debelo peča s sumljivimi bančnimi, sekvestracijskimi in podobnimi transakcijami, lovi »protidržavne elemente«, ubija ubogo učiteljsko paro in razvija doslej še nepoznano strankarsko strahovlado, zraven pa mirno gleda, kako propada pri nas vse od industrijca preko obrtnika in kmeta do dela vca. Stranka, ki ima po svojem lastnem zatrdilu vso moč v rokah, mora vsekakor nositi tudi odgovornost, da so pri nas kakršnekoli državne investicije sploh nepoznana stvar. Polteno plačujemo davke celo mnogo nad proračun-nom, toda dočim se drugod zida in gradi na vse kriplje, stoji in propada pri nas vse od državnih poslopij do cest, ker se Š3 za njih vdrževanje nihče ne briga. Drugod so sezidali zadnja leta stotine novih pa.ač, pri nas noče graditi uprava ni;i poslopij za svoje urade itd., kar vse povzroča smotreno pavperizacijo Slovenije ter propad zlasti obrtništva in delavstva.
In to je bistvo našega državnopravne-ga problema. Ne borimo se za kulise, s kakršnimi nas hočejo varati pod krinko oblastnih »samouprav«, temveč borimo se za košček kruha, borimo se za svoj gospodarski obstoj, ki nam ga centralizem resno ogroža in izpodkopuje. In da si ohranimo pogoje svoje gospodarske eksistence, moramo dobiti predvsem poetično avtonomijo. Ker narod ne bo nikdar hotel prostovoljno poginiti od lakote, se tudi nikdar ne more odreči zahteve po avtonomiji.
Stranka dr. Gregorja Žerjava je pa očividno pripravljena žrtvovati centralističnemu molohu, ki jo edini vzdržuje pri življenju, vse, narod in njegovo eksistenco, samo da zadosti svojim vladohlopnim strastem, pa čeprav bi kraljevala na razvalinah Slovenije...
PRED VOLITVIJ0 NEMŠKEGA PREDSEDNIKA.
Berlin, 13. marca. (Izv.) Skupna kandidatura se je pone rečila. Oentrum kandidira za predsednika dr. Marxa, socijalni demokratje Otona Brauna, desničarji pa dr. Jarresa.
IZ SODNE DVORANE.
Budimpešta, 13. marca. (Izv.) Pred dnevi aretirani starcc Lelrer, ki je bi! osumljen umora svoje hčere prostitutke I.eirerjeve, je bil vsled preokreta v preiskavi včeraj izpuščen na svobodo.
tffiSS obvestila krono o svojlli
mm
izpremembah
monarhije.
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Z ozirom na vesti, da namerava večina razveljaviti vse mandate HRSS, se je Vaš dopisnik danes razgovarjal z uglednim članom Radičeve stranke, ki mu je izjavil:
»Mogočo je, da izfalzificirana večina steri tudi to novo nasilje, vendar ga n^ bo mogla opravičiti. Kajti mi nismo vstopili v kmetsko intsrnacionalo kot stranka; in kmetska intemacionala ne pomeni komunistične internacionalc.
Ne verjamemo, da bi krona odobrila ta korak. Mi smo tudi njo obvestili o svojih programatičnih spremembah, s katerimi sseo v svoj program sprejeli sklep, da smo iz. monarhijo.«
(Opomba uredništva: K tej izjavi voditelja Radičeve stranke je treba ugotoviti ir to-le: Radič sam je opetovano izjavljal, da mu republika ni dogma. Republike v svojem programu sicer še ni črtal, ker mu to pred volitvami ni kazalo, vendar je tudi on dal jasno razumeti, da pod besedo »re-
publika« misli on samovlado hrvatskega r.rroda v okviru te države. Do tega in takega pojmovanja je prišel Radič po raznih peripetijah, preko abstinence od 1. 1920. do aktivnega sodelovanja v parlament 1. 1924. In sedaj po volitvah je HRSS šla še dalje. Dne 25. februarja so objavili hrvatski listi uradno izjavo HRSS, da priznava monarhijo po angleškem vzorcu. Isto smo brali v objavljenem govoru Pavleta Radiča na zborovanju sedanjih poslancev HRSS, k! so se priključili enotnemu bloku opozicije na prav tem programu. Radičeva stranka je v tem dokazala, da ji republika resnično ni nobena dogma in da v celem obsegu sprejema sedanjo monarhijo. Z?.to bo nameravano nasilje vladne večine proti HRSS imelo za monarhijo in državo drugačne posledice, kakor si jih predstavlja politika Pašiča in Pribičeviča. Ravno monarhiji bi se morali sklepov HRSS najbolj veseliti. Dela vladnih strank na kažejo druge cilje. To ugotavljamo za danes.)
¥ nedeljo se olijavi Besedilo sporazuma opozicijskega bloka.
DOKAZ ZA SPREMEMBO PROGRAMA RADIČEVE STRANKE.
Belgrad, 13. marca (Izv.) Jutri se sestane predstavništvo bloka, ki se bo posvetoval ali se naj z onirom na namere vlade, ki hoče razveljaviti vse Radičeve mandate radi vstopa njegove stranke v kmetsko in-ternacionalo, že ob tej priliki objavi sporazum v bloku zastopanih strank, iz katerega bo jasno razvidno, da se je Radičeva stranka — o tem ni in ne more biti nobe-
nega dvoma — po svojih novo izvoljenih poslancih odrekla vsaki zvezi z inozemstvom. Biok bi že bil danes sklepal o teip, pa Pavle Radie pride šele jutri v Belgrad. Ako bi voditelji bloka narodnega sporazuma na jutrišnji seji to sklenili, bi bil sporazum strank v bloku narodnega sporazuma objavljen v nedeljskih listih.
^Javiti 00 fii
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Ugledni člani radikalne stranke, ki stojijo v tesni zvezi z vlado, so danes popoldne izjavili v verifikacijskem odboru, da je glede mandatov HRSS padla deJinitivna odločitev. Sklep vlade naj bi bil, da bodo razveljavili vse mandate hrvatskih poslancev, ki so člani IiRSS, dočim bodo potrjeni mandati onih poslancev, ki so člani Hrvatske Zaiednice. S tem bi bilo razveljavljenih okrog 60 mandatov, med njimi 3 mandati, ki jih je Radič v Sloveniji dobil. Potrjeni pa bodo; Dr. Trumbič (3»mandati), dr. Polič, dr. Ea-zala, dr. Lovrekovič in Krajač.
Siccr je tako doslej pri nas neznano nasilje naravnost neverjetno, vendar je nocoj glede tega položaj teliko jasen, da lahko verjamemo, da bosta Pašič in Pribičevič to nasilje vzela na svoje rame. Zagovarjal pa bi ta korak notranji minister Eoža Mak-simovič, ki bo jutri na seji verifikacijskega odbora utemeljeval tako rešitev in skušal dokazati pravilnost in zakonitost tega postopanja.
Glavni argument vlade za razveljavlje-nje je konsekvenca, ki jo vlada izvaja vsled proglasitve zloglasne obznane nad hrvatskim narodom 1. jan. t. 1. Vladni krogi izjavljajo, da morajo ostati konsekventni, siccr bi sami priznali, da niso ravnali zakonito in pravilno, ko so to obznano proglasili. Smatrajo, da je bilo postopanje pravilno, ko vlada ni prepovodala postavitve skrinjic HRSS, ker mora bili pri tem edino merodajna odločitev sodišča. Med tem je nastal drug položaj in gre lahko obznana preko formalnih vidikov in sedaj se lahko razpravlja o stvari s politične strani. Z volitvami pa je s politične strani dokarano, da je Radičevo stranko treba istovetiti s komunistično in ji je torej treba onemogočiti vsako akcijo. Taka je argumentacija vladnih krogov.
Mi smo svoje ftališče glede obznane že ob njeni progi a itvi naglasi!!: Zagovarjati se ne more z nobeno argumentacijo. Vsi koraki na nični podlagi so nasilja. Sodišče je svojo sodbo ie izreklo. Končno bo izrek-
lo, ko pride Radič pred sodišče. Zato bi vlada ne smela prejudicirati s svojim prenagljenim sklepom. Dasiravno so vesti o razveljavljenju Radičevih mandatov razna-šali po parlamentu ugledni člani radikalnega kluba, so drugi zopet trdili, da je to san:o naziranje enega dela radikalov, ki ima prikrit namen vplivati na opozicijo, posebno na Radičevce, da bi popustili in stopili v stik in razgovor z radikali v svrho določitve konkretnejših smernic za bodoči razvoj in reševanje notranje politične krize.
Ta trditev ni brez podlage, kajti radikali so ob otvoritvi nove skupščine neprestano poskušali priti v intimne zveze z blokom narodnega sporazuma in so stavili tudi konkretne ponudbe, o čemer smo že poročali. Vsekakor je blok pripravljen na vsako eventualnost ter na vsak napad na svobodo in parlamentarizem ter so bo znal in vedel braniti.
Beljrrad, 13. marca. (Izv.) Vladni krogi so trdili, da je vlada sklenila poleg 60 mandatov Radičeve stranke razveljaviti volitve v bregalniškem okrožju.
eSfavIlente
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Povodom verti o razveljavljenju mandatov HRSS pišejo »Novosti«;
»Radikali re hočejo z druge strani z razveljavljenjem mandatov HRSS osvoboditi fatalne zveze s Pribičevičem in zato bi najraje razveljavili toiiko mandatov HRSS, da bi mo^li sami imeti večino v skupščini. Znano je, da radikali ne delijo preveč radi oblasti, najmanj pa seveda s samostojnimi demokrati, katerih apetit rii nič manjši od njihovega, kar so pokazali v aferi Turn-Taxis. Zato bi radi, kakor preje, imeli svoj homogeni radikalni ka binet. Pribičevič to dobro ve. Zato je nasproten, da bi se mandati HRSS razveljavili. Danes mora o pristati na vse sklepe radikalov, ker jih drži
v škripcih afera dr. Lukiniča, s katero se je kompromitirala celokupna samostojna demokratska stranka skupno s svojim načelnikom Pribioevičom.«
Kako so se vršile volitve v Vojvodini.
SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
BHgrad. 13. marca (Izv.) Na današnji popoldanski seji je verifikacijski odbor pričel razpravljati o mandatih v Vojvodini. Pred prehodom na dnevni red je poslanec Dragutin Pečic opozoril predsednika dr. Srskiča na to, da so zapisniki o sejah odbora sestavljeni zelo malomarno in da se v njih govori govornikov vladno veČine za-beležujejo zelo obširno, medtem ko se govori opozicije skrajšujejo. Predsednik Srskic je vzel to na znanje in obljubil, da se bo odslej delalo, kakor je potrebno.
SubotiŠko okrožje.
V razpravo je prišlo subotiško okrožje. Proti volitvam v tem okrožju sta prispeli dve pritožbi. V prvi se navaja, da so čuvarji radikalnih skrinjic dajali volivcem že zunaj volivne krogljice. Tako se je dogodilo, da je bilo oddanih več glasov, kakor je bilo v resnici volivcev.
Dmga pritožba posebno navaja, da so orožniki in četaši onemogočali volivcem prihod na volišče, vsled česar najmanj 2.000 volivcev ni moglo izvršiti svoje dolžnosti. Poleg tega je sam predsednik glavnega volivnega odbora v zapisniku ugotovil, da je okrajni glavar izdajal posebne legitimacije, s katerimi so volivci mogli na volišče. Te legitimacije je izstavljal samo radikalnim pristašem. Radi tega je več tisoč volivcev prišlo ob svojo pravico.
Radikal Radonjič priznava, da se je to dogajalo. Vendar pravi, da se to ne more resno jemati v poštev, in zato predlaga, da se pritožba odkloni.
Davidovičev demokrat dr. Šečcrov pobija njegove navedbe in utemeljuje pritožbe Posebno osvetljuje delovanje Srnao in četnikov. Prelivali so kri. Opoziciji so onemogočali imeti svoje shode. Na dan volitev so ljudem onemogočali pristop na volišče. Kot tipičen primer navaja krvav pohod Srnao na Sekuliča Stajica in dr. Krafta. Čita proglas, ki so jih dajali radikali med ljudi, kjer jim grozijo, ako ne bodo glasovali za radikale. Dalje pokaže drug proglas, ki je bil razdeljen med ljudi, v katerem obljubljajo, da bodo odprte mažarske šole, da bo ma/arslti jezik enakopraven z drugimi, ako bodo volili z radikali. Predlaga, da se volitve v tem okrožju razveljavijo.
Njegova izvajanja podpira Milan Grol, ki govori o zadržanju vlade napram številnim narodnim manjšinam: >Jaz sem za popolno enakopravnost državljanov, torej tudi za enakopravnost narodnih manjšin, dasi-ravno nisem za nacionalno avtonomijo narodnih manjšin. Ne smejo se preganjati z bajoneti.
Radikalni govornikik so skušali oprati vladne organe očitkov in so predlagali, da se volitve odobre, kar je vladna večina seveda tudi storila.
Pančcvsko okrožje.
Verifikacijski odbor je nadalje razpravljal o mandatih v pančevskem okrož- ; ju. Volitve so bile odobrene.
Seja je bila nato zaključena.
Popoldanska seja.
Popoldne se je verifikacijski odbor sestal ob 5. uri. V razpravo je prišlo
novosadsko okrožje.
Pritožbo proti volitvam je zagovarjal Dragutin Pečic, ki je izvajal sledeče:
»V tem okrožju so se vršila najhujša nasilja. Tu ni nihče upošteval nobenih zakonov. Listi so javno pozivali, da je treba vsakega pretepsti, ki bo agitiral proti vladnima strankama. Oblasti so organizirale napade na shode opozicionalnih strank. Imele so plačano organizacijo pod imenom >Peter Mrkonjič«. Bila je družba najslabših elementov. Ime, ki so si ga nadeli, pomeni žalitev naše in srbske zgodovine. V Starem Pečeju so prišli »Mrkonjičk, oboroženi z revolverji in batinami, na shod, katerega se je udeležilo 3 do 4.000 ljudi. Tam so razbijali pred očmi državnih oblasti, da ni bilo mogoče govoriti. Ko je prišlo razbijanje do vrhunca, so oblasti shod razpustile. V Petrovem selu so z mo-tikami razbili shod, ki smo ga imeli v zaprtih prostorih. Oblasti niso hotele ničesar storiti. Drugače je bilo v selu Titelj. Ljudje so videli, da morajo sami vzdrževati red in so razgrajalce vrgli čez prag. Tedaj so takoj pridrli orožniki, branitelji spravice«, in razpustili shod. V Velikem Pečeju je prišel meshii fizik s štiridesetimi razgrajači, ki so bili oboroženi z revolverji in z noži. Postavili so se pred občinsko hišo in grozili ljudem, da jih bodo raz-gnali ter Pečica, ki je imel tam zborovanje, ubili. Oblast ni ničesar storila. Ko smo zborovali v zaprtih prostorih, so naskočili hotel. Hotelir nas ie prosil, nni gremo drugam, ker mu bodo sicer hotel demolirali. Ko smo bili kakih 50 korakov od hotela proč, so prižvižgale mimo nas svinčenke;
padlo je kakih petdeset strelov. Orožniki so vse to mirno gledali. (Medklic radikala Grgina: »Nasilje se je vršilo raditega, ker je nekdo zapel: »Deutschland, Deutschland ilber allesk) Vprašam, kaj sem prepeval jaz? zakaj sem bil pretepen? Tistemu, ki je prepeval, se ni niti las skrivil. Jasno je, da je bila dotična pesem naročena. Ljudje izjavljajo, da kaj takega niti pod mažarsko vlado ni bilo. Poleg »Mrkonjičev« so vladni organi organizirali »Leteče vrste« za red in varstvo. Mrkonjiči so namreč tako nastopali , kakor da so proti komunistom. Vpraševali so vsakega, ki je šel na volišče, če ima legitimacijo. Čeprav so jo mnogi imeli, niso mogli voliti. Če je kdo kljub grožnjam hotel na volišče, so ga Mrkonjiči pretepli. Te legitimacije so izdajali sami. Po nekaterih krajih so nanje pritiskali pečate, kakor pač so bili volivci zanesljivi, sumljivi ali pa nasprotni. Nekega duhovnika, častitljivega starčka, so do nezavesti pretepli. Omeniti moram še sledeči slučaj: Nekemu poveljniku orožnikov se je pretepanje ljudi zastudilo in je dal dvajset pretepačev aretirati. »Mrkonjiči« so areti-rance s silo oprostili, orožniškega poveljnika pa so razorožili. To so bile tako sramotne volitve, da jih je treba ne samo razveljaviti, ampak tudi obsoditi, da bo ves svet vedel, kake volitve-so se vršile pod radika'no vlado.«
Večina ie njegov predlog odbila in volitev potrdila.
Okrožje Kilciiuln Bočkerek.
V	okrožju Kikinda—Bečkerek se je vršila značilna borba med dvema radikalnima kandidatoma Tošo Raicem in dr. Ve-selinovičem.
Dr. S e č e r o v je poudarjal, da je pritožba radikalov proti protikandidatu posebno značilna za metode radikalne stranke. Toša Raič je bil predsednik glavnega volilnega odbora; sin njegovega tekmeca je Lil tudi v glavnem volilnem odboru. To ne sme biti in je treba preprečili. Značilno je tudi, da je kandidat Raič kot predsednik izgubil vse volivne akte. Volivni odbor je zato odločil, da se vrše v tem okrožju nove volitve. Vprašanje pa ie, ali .ie kriv, da jo i gu-bil volivne akte. Zato ni treba novih volitev, ampak naj parlament sestavi komisijo, ki naj na licu mesta ugotovi izid volitev.
V	u j i č poroča, kako so je njeinu godilo, ko se je pripekal v Ktkindo, da prijavi nove čuvarje skrinjic. Na kolodvoru sd ga pričakovali Srraoci. Odpeljali so ga na policijo, kjer oo ga rit in pol ure preiskovali in zaslišavali in zahtevali od policije, da ga odpelje in da mora izginili. Govornik navaja, da so se dogajala na voHšrih velika nasilja. Nadalje omenja, da so radikali dali komunistu Kovačeviču, ko je bil zaprt, denarja, da je mogel postaviti svojo komunistično lbto. Dr. Momčilo Ninčič, zunanji minister pa je medtem potoval po Evropi in dokazoval, kako preganja komuniste. Govornik zahteva, da se skliče
Tako je pred petimi leti ob priliki zlate maše umrlega p. Placida zapel kanonik dr. Mihael Opeka, ki je s temi besedami prav dobro karakteriziral blagega pokojnika. Takrat pač nismo mislili, da se mu bo tako nepričakovano hitro ustavil korak. Včeraj zjutraj, 13. t. m., ob pol 4 je umrl tako mirno kakor je živel. Kratka je bila njegova bolezen. Včeraj teden popoldne je obiskal prijatelja duhovnika in od tam šel naravnost v spovednico ter se prehladih Vendar je zdržal še do nedelje, ko je več ur presedel v spovednici in se nato moral vleči.
Pokojni je bil rojen v Novem mestu kot sin posetnika in trgovca ravno na Božič 1. 1846., >pravo božično darilo človeškemu rodu«, kakor pravi o njem eden ; izmed njegovih sobratov in prijateljev.
Zdaj, ko imamo vse njegovo žiyljenje pred ! seboj se v polni meri zavedamo resnič-\ nosti teh besed.
Pri sv. krstu so mu dali ime Vincen-; cij. Samo posebi je umevno, da so stariši ! dali nadarjenega in marljivega sina v gimnazijo, ki so jo imeli v Novem mestu in I so jo tedaj vodili očetje frančiškani. Po dovršenem šestem razredu je vstopil v frančiškanski red 1. 18G4. Predstojništvo ga jo poslalo v Nazaret na Štajerskem, kjer je 31. avgusta imenovanega leta dobil re-i dovno obleko in je ondi napravil novicijat, j na kar je šel v Gorico, da je končal gimnazij ke študije in prvi dve leti bogoslovja. Drugi dve leti je zvršil v Ljubljani. V i mašnika je bil po večen po končanem ! tretjem letu bogosiovja. Pri učenju je bil izredno marljiv, eden tistih, ki vedno vse znajo. Po dovršenih študijah je bil sprva nekaj let učitelj na samostanski ljudski šoli v Kamniku in vikarij. Leta 1878. je bil prestavljen v Ljubljano, kjer je po vrsti opravljal razne službe: bil je katehet v Šiški, pa tudi na protestantovski šoli v Ljubljani, kamor je zahajalo nekaj katoliških otrok nemških družin. Opravljal je j vedno prav do zadnjega tudi eno ali drugo čas-tno samostansko službo: bil je vikarij, j gvardijan, definitor in kustos; šestkrat je bil piovincijal, torej celih 18 let, petkrat pa generalni vizitator in komisar na Hrvat-I skem in Tirolskem, v Dalmaciji in Galiciji.
»V halji {»onlžni, reven in stokrat bogat,
ljubljen hodiš med nami:
kakor Frančišek, tvoj veliki oče in brate
Vse te častne službe je vršil s prav posebno spretnostjo. Obdarovan od Boga z vsemi za predstojnika potrebnimi lastnostmi je bil v tem oziru pravi vzor. Z izredno razumnostjo je opravljal posle, ob enem je pa imel za svoje sobrate pravo očetovsko srce, bil je poln obzirnosti in je znal prizanašati kakor malokdo, ukazoval je bolj z zgledom kakor z besedo. Pri vsej svoji skromnosti vendar ni bil malenkosten, temuč, če smemo tako reči, velikopotezen.
Svojo gorečnost je pa osredotočil na spovednico; tu je bil naravnost neutlrud-Ijiv in neizčrpen. Redno je vstajal ob % 4, da je opravil sveto mašo in brevir in nato je šel v spovednico, kjer je presedel po dve do tri ure redno vsako jutro, ob praznikih in drugih priložnostih pa do malega vse dopoldne. Ko je v spovednici končal, je dan za dnevom in predpoldne in popolne obiskoval bolnike, na večer je bil zopet v spovednici. Preprosto ljudstvo in gospoda, vse se je v obilnem številu zbiralo okoli priljubljenega p. Placida, ki je vedno in vsakega z vso prirojeno mu ljubeznivostjo sprejel. To pa mu ni zadostovalo, lastna spovednica mu je bila premalo: hodil je od enega do drugega ženskega samostana, ne samo po Ljubljani, temuč po vsem Kranjskem — povsod kot izredno goreč spovednik.
Posebno vnet je bil nadalje za čast in lepoto hiše božje. Pod njegovim provinci-jaiatom je bil največ z njegovim trudom sezidan samostan na Brezjah ter cerkev in samostan na Viču. Za nameravano cerkev v Šiški ni nihče toliko storil kakor pokojni in tudi mu ne bomo mogli postaviti lepšega spomenika, kakor če vsi zastavimo vse sile, da se ta žeija blagega p. Placida že v letu njegove smrti uresniči.
Ali naj povzdigujemo še njegovo globoko pobožnost, utrjeno po obilnih gorečih molitvah in zvestem premišljevanju? Čemu? Vsi, ki so ga poznali, so videli v njem svetnika, pravega Frančiškovega sina. Zlasti to dobro vemo njegovi sobratje, ki smo ga vsi brez izjeme iskreno ljubili.
Pogreb bo jutri, v nedeljo ob Vi 4 popoldne. Slovesna sv. maša zadušnica pa v pondeljek ob 7. uri.
Počivaj v miru, blaga duša I
VIHARNA SEJA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim, 18. marca. Včeraj je faSistovska anketa z utemeljitvijo, da je treba tak na- parlamentarna večina v poslanski zbornici čin pridobivanja mandatov onemogočiti, j povodom proračunske debate vladi izglaso-ker v bodoče bodo vsi tisti, ki bi bili radi izvoljeni, izgubili volivne akte. To je sramota in škandal, ki se v pravni državi ne sme dogoditi.
Večina je predlog odbila in Toše Rai-čev mandat verificirala. O Raiču so govorniki navajali še razne druge nečedne stvari.
Samoborsko okrožje.
Dr. Bazala js zagovarjal pritožbo, ki je vložena proti volitvam v samoborskem okrožju. Ugotavlja, da so se tu vršila nezaslišana nasilja in teror. (Metlklic radikalov: »Ni dokazano!«) Mi bi morali prepeljati sem vse priče, da dokaženio. Če prinesemo dokaze, bežite pred njimi. Predlagam, da se skliče anketa, ki naj preišče dokaze. Vi jih hočete zavreči. Vemo, Vam jo neprijetno. Vprašali se morate, ali je to prav, kar delate? Vi govorite o avtoriteti oblasti, mi pa smo čutili samo njeno silo. Ta oblast je onemogočevala varuhom vršiti svoje od ljudstva jim poverjene naloge in kontrole. Zato predlagam anketo.
Dragotin P e č i č navaja, da so sc v tem okrožju vršile volitve v znamenju na-silstev in nezakonitosti in predlaga razve-ljavljenje, ako bi verifikacijski odbor ankete ne sprejel. Radikal L e o v a c : »Vaše pritožbe so si druga drugi podobne, kakor jajce jajcu.« (Franc Smodej: »In vaša dela so si podobna, kakor jajce jajcu!«)
Dr. Bazalin in Pcčičev predlog je bil odklonjen in volitve so bile potrjene. (Fran Smodej: »Čemu pa še razpravljamo, če se ne glasuje o razlogih, ampak o mandatih. Zdi se, da je verifikacijski odbor podoben stroju, katerega navija vlada, goni ga pa večina v verifikacijrkem odboru!«)
Predsednik dr. Srskič je sejo zaključil in sklical prihodnjo sejo za jutri dopollne. V razpravo pridejo volitve v S r e m u.
izg-i
vaia zaupnico. Seja je potekala vsled spopadov s komunisti izredno vihamo. Uvodoma je fašistovski poslanec F a r i n a c c i ugotovil, da je bil komunistični poslanec Damen (ki je v predidoči seji govoril proti fašizmu in vladi) obsojen na dve leti ječe, ker je bil ponaredil javno listino; dalje jo bii obtožen goljufije, a vsled pomanjkanja dokazov, ga je sodišče oprostilo.
Odstavljeni predsednik kombatentske organizacije posl. Viola je zaradi nekih fašistovskih medklicev izjavil, da komba-tenti nimajo ničesar skupnega s komunisti.
Nato jo govoril kom. posl. M a f f i, ki je med neprestanimi, viharnimi ugovori očital fašizmu in režimu korupcijo in proti-ljudsko, kapitalistično politiko. Imenoma je navedel Finziia in Acerbo, ki da sta^ v par letih iz nemaničev postala bogataša. Več fašistovskih poslancev je planilo proti govorniku in posl. Bottai ga je udaril s pestjo po roki. Rediteljem in predsedniku se je po daljšem tri:du posrečilo napraviti red, nakar ie Maffi nadaljeval svoj govor. Rekel je, da je Arnaldo Mussolini, brat ministrskega predsednika, prejel v dar več milijonov vredno j a'ačo, fašistovski odvetnik Teruzzi je prejemal po 100.000 lir letno; modi ljudje brez vsake sposobnosti so prišli na visoka mesta. Fašistovski režim služi kapitalizmu; pod njim so sindikati izgubili pridobljene pravice, plače so se znižale, delavstvo in celo žene in otroci se izkoriščajo in terorizirajo. Zdravstvene raz-\ mere delavstva so skrajno pomanjkljive, a ! vlada je v novem proračunu znova občutno znižala postavke za pomoč jetičnim, mate-j ram in otrokom. Notranji minister in veči-| na ugovarjajo. Ko je Maffi končal svoi govor, so mu komunisti viharno ploskali in vsklikali, večina pa je začela peti fašistov-sko himno.
Nato 6ta zavračala Maffijeve obtožbe poslanca Finzi in Acerbo; Finzi je zahteval, da se sestavi parlamentarna ltomi-sija, ki naj preišče vse njegovo javno delo-
vorom odstranili iz zbornice. Ko je končal, so se vrnili in predložili lasten dnevni red, ki ga je med ne; restanimi medklici večine vtemeljeval pesi. Pellanda. Izjavil je, da ostanejo kom baten t i zvesti sklepom v As-sisiju, demokraciji in svobodi.
Potem je nastopil notranji minister F e d e r z o n i, ki je naglašal, da je treba vladno notranjo politiko soditi v celoti in po uspehih, ne t a po posameznih slučajih. Vlada zasleduje samo en cilj: da zagotovi sccialni mir. Njeno politiko močne roke ji je narekovala potreba: preprečiti je morala spopad med hujskaškimi skupinami. Fašizem je ostal na svojem mestu, da dovrši svoje poslanstvo, za katero je le on sposoben, kajti samo fašizem more zmagati samega sebe. Položaj se je na splošno izboljšal, toda velike težave bo še premagati. Kakor je pa program strankin, tako je oblast državna in tako more ostati.
Nato je večina sprejela kratek dnevni red, ki odobruje vladno notranjo politiko.
Naznanjam vsem cenj. gostom, da
imam kavarno ob 5. uri odprto
Na izbiro se dobijo rsa jutranja gorka ln mrzla	i vanje.
okrcpfila. Točijo sc pristna dolenjska in štajerska	j Komunistični posl, Molinelll je
rina. Potcr tega nudim ccnj. gostom lep vrt in	vtemolieval dnevni red, ličoč se razpus'a
prostor za balinanje. Postrežba točna, C"ii solidne.	i-nmurfon| lffMTn nonti-ln^Tn orlhorn Knm.
Priporočam se MARIJA ZGONC, gosUlna in Im-	komborent^kega centralnega ocibom t\om
vam«. Pot v Roiao doline. 1607	baterttski poslanci so se med njegovim go-
DELCR0IX ZA K0MBATENTE.
Kim, 13. marca. Te dni se je oglasil
pri ministrskem predsedniku Mussoliniju predsednik invalidske organizacije posl. Delcroix v spremstvu gen. tajnika Baccari-nija. Delcroix je opozoril Mussolinija, da so invalidi in komlatenti eno, ker so se skupaj borili za domovino in predstavljajo eno najčistejših sil domovine. Vlada naj ne izdala nadaljnih ukrepov proti krajevnim odborom kombatentske organizacije, marveč naj začasno vodstvo treh komisarjev čim prejo skliče cbčni zbor, ki naj krizo rednim potom reši.
KRVAVI SPOPADI MED FASISTI IN NEFAŠISTI.
Rim, 13. marca. (Izv.) V več sicilskih mestih je prišlo do krvavih spopadov med fašisti in nefašisti. Posebno hudi so bili spopadi v Sirakuzah. V Sirakuze je prišel večji oddelek fašistov, ki se je hotel prepeljati v Tripolis. V mestu so fašisti zahtevali od trgovcev znižane cene za živila. Ker trgovci njihovi želji niso ustregli, so fašisti začeli mirno prebivalstvo na ulicah napadati in prelepali. Ljudje so se pa fašistov-skemu na T ju uprli in so težko ranili dva fašista tik pred vkrcanjem, da so ju morali prepeljati v bolnico. Vojaštvo je končno naplavilo red.
PERI S
^^vuiiiv,, oy« 14. marca 1925.
Stran 3.
Anglija proti o&Hgatoričnemu mirovnemu razsodišču.
toneva, 13. tnarca (Izv.) Na današnji seji Društva narodov je angleški zunanji minister Austen Chamberlain v daljšem govoru izrazil vse pomisleke Anglije proti ženevskemu protokolu. Izjavil se je proti razsodišču, obligatornem za vs«. Tudi gospodarske sankcije so po njegovem mnenju škodljive ne samo Bislemu držav, kateremu so namenjene, ampak tudi neudeleženim državam. Poleg tega je zahteva, da morajo vojne ladje kake države v slučaju izbruha vojne ostati na mestu, absurdna, ker preprečuje individuelno obrambo. Chamberlain je proti sankcijam. Nato jo popoldne govoril francoski delegat Aristide Briant, za njim pa italijanski delegat Scialoia. Briand je povdarii,da so principi ženevskega protokola ne smejo opustiti. Francija stoji za podpisom, ki ga je dala pod protokol, kot prva Francija si želi prihraniti vojne grozote, katere je doživela, in tega tudi ne želi drugim državam.
Ženeva, lil. marca (Izv.) Svet Društva porodov je danes enoglasno sprejel po dr. Benešu kot poročevalcu predloženo resolucijo, v kateri se odlaga sklepanje o angleškem ekspozeju do 6. letnega zborovanja Društva narodov. Glavni tajnik naj to stavi kot točko na dnevni red. Pripravljalna dela zn konferenco v varnostnih vprašanjih se vrše. Obenem jo svet Društva narodov potrdil člane sarsko komisije in za predsednika imenoval Francoza Kaulta.
nemška pogodba
Berlin, 13. marca (Izv.) Nemški zunanji minister dr. Streseman je v daljši izjavi v Kolnische Zeitung«, (katere zaradi pomanjkanja prostora ne moremo cele prinesti), povedal, da je Nemčija pripravljena, glede česar so že instruirani tozadevni poslaniki, da sklene z Anglijo, Francijo in Belgijo garancijsko pogodbo, s katero se garantirajo dosedanje meje in se prepreči vsaka napadalna vojna. Poljski strah je neupravičen. Miroljubnost Nemčije je izven sumnje.
SESTANEK CHAMBERLAIN - HERRIOT.
Pariš, 13. (Izv.) Na svojem povratku lz Ženeve v London se bo angleški zunanji minister Chamberlain v ponedeljek sestal v Parizu s francoskim ministrskim predsednikom Herriotorn.
ANGLIJA ZA VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
Ženeva, 13. (Izv.) Angleški zunanji minister Chamberlain je glede angleške izjave podal časnikarjem sledeče obvestilo: Velika Britanija sloji na stališču, da se ženevski pakt Društva narodov ne sme razveljaviti, ampak da se mora le dopolniti > posebnimi pogodbami, kakor jih je ielela tudi Nemčija. Izjavil je, da je iskren u-govornik predloga, da se Nemčija sprejme r Društvo narodov.
VPRAŠANJE KOLINSKE CONE.
Pariz, 13. marca (Izv.) Parlamentarna komisija za zunanje zadeve je sklenila, da ko naj kolinska cona ne izprazni vse dotlej dokler se Nemčija ne razoroži. Francija zahteva od zaveznikov garancijo.
ODLOČEN KORAK FRANCOSKE
DUHOVŠČINE.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Francoski nad-Skofje in kardinali so izdali na vernike izjavo, v kateri odločno protestirajo proti la-jiški zakonodaji, ki jo označujejo kot nasilje. Ta izjava je republikansko časopisje silno razjarila in vladni listi poisivajo na odkrit boj proti duhovščinL
AFERA UMORA SOCIALDEMOKRATSKIH ČASNIKARJEV NA OGRSKEM.
Budimpešta, 13. marca. (Izv.) Kakor mano, je bivši madžarski notranji minister Edmund Benitzky izrazil opetovano željo, da bi mogel dati važne izjave pred sodnijo glede morilcev socialdemokraških časnikarjev Samogyja in Bacza, če bi bil odvezan uradne molčečnosti. Državni upravitelj IIorthy je sedaj Benitzkyja odvezal uradne r-T-JčnosH.
RptafFsp
iri »LjJVit.lJVlrf«
Kakšna vrednota je jezik? Der ate je silno zbodel naš očilek, da namenoma hote pačijo slovenščino in jo pretvarjajo iz golega hlapčevstva v neko »jugoslovenšči-noc, ki ni ne srbščina, ne hrvaščina in naj-tranj seveda slovenščina. Pri svoji obrambi pred našim popolnoma utemeljenim očitkom pa imajo smolo in ker ne vedo stvarnega odgovora, se skušajo braniti z argumenti, ki so še bolj značilni za hlapčevsko miselnost naših demokratov kakor njihovo prizadevanje prepeljati slovenščino polagoma v srbščino. Tako-Ie piše neki demokratski list včeraj: »Jezik ni absolutna vrednota! Nad jezikom so duhovni in kulturni interesi, so narodnostna stremljenja, ."o gospodarske težnje in končno nadvladu-jejo državni ideali.« Popolnoma tako m
nam nekdaj govorili dunajski oblastniki. Tudi ti so rekli Slovencem: »Zakaj se pa pulite za svojo slovensko narodno beračijo? Kaj pa imate od slovenščine, ki jo govori komaj boren milijon ljudi? Učite se raje nemški, da bomo vsi avstrijski državljani govorili en sam jezik, kar nam bo državno upravo zelo olajšalo, vam pa bo poleg tega še gospodarsko zelo koristno, če boste govorili jezik, ki ga govori skoro 100 milijonov ljudi. Bodite pametni in učite se nemški!« Slovenska »napredna« inteligenca je nekdaj vse take dunajske ponudbe ogorčeno odklanjala. Dane3 pa se je »na-prednjaštvo« pri nas postavilo na dunajsko stališče in dan«s je alovenska(!) »napredna« inteligenca tisto, ki nam pravi po dunajskem vzoru, da zahteva uničenje slovenskega jezika »višji državni interos«! Teorija, ki jo je prav dobro poznal že cesar Jožel II. Na toj teoriji je Avstrija tudi razpadla.
Kočevje. Navada jc, da ko volitve minejo, gredo izvoljeni možje aa delo v parlament, oni kandidati pa, katerim ni bila treča mila, pa spet na svoje delo, kar pač so. Da ti in oni bivši kandidatje Se vsaj na videz vlečejo svojo politiko za en čas naprej, kot n. pr. slovenski republikanec, »eveda le radi lepšega, tudi Se gre v todobno politiko. Naš kandidat D. Sa-jevec pa ne tako! Da je tako sramotno propadel, tega mož kar ne more preboleti. Od samih srčnih bolečin postaja mladi politik smešen. Takoj po padcu ga je popadla misel na maščevanje. Kaj stori? Član P. P. bloka se naenkrat spomni, da je nacionalen. Med volitvami je brodil po kočevskih vaseh, hvalil, obljubovoJ. plačeval, a po padcu se je napela v njem nacionalna žila. Izposloval je od velikega župana, da noben Nemec nc snu; v uradu rabiti nemškega jezika, stroga pa je prišla prepoved uradnikom na okrajnem glavarstvu govoriti s komerkoli nemško! Prepoved je bila tu, a ljudi ni bilo še, nad katerimi bi sc dalo maščevanje izvajati. Tedaj začna glavarstvo pozivati Kočevce is vaških požarnih bramb k zasliševanju. Na vprašanja komisarja so Ko-čevci, nevešči slovenskega jezika, odgovarjali nemško kot doslej vedno, odkar obstoji SHS, a komisar jih zavrne, češ tu je uradni jezik slovenski. Ko Kočevci izjavljajo, da ne znajo slovenskega, jim komisar zaukaže, naj si dobe tolmača. Kočevarji pa izjavljajo, da oni sploh nimajo kaj povedati komisarju, zato naj išče on tolmača, čc hoče od njih kaj zvedeti! Ko-ncc avdijence je bil, da so stranke odšlcl Prišla je stara ženica s prošnjo ca glavarstvo, & nikdo ne govori nemško, zato je reva napravila dolgo pot zastonj. Sedaj uživa propali politik radost nad upornimi Kočevarji, ki mu niso dali kroglice. A le več! Sredi mesta je imelo društvo za varstvo ptic varnostno hišico in krmilnico za prezeble ptičke. Na drogu hi-; žice je bilo utisnjeno ime društva v nemškem jeziku. A nacionalna žila dr. Sajevca je tako močno tolkla, ko je mož zagledal nedolžni napis, četudi ima društvo postavno dovoljen nemški naslov. A vse to bolečin ne potolaži, zato je bivši kandidat v zadnjem času izdal letak, kjer žuga ogenj in žveplo onim, ki so volili SLS. Dokazuje, kako lahko bi bi! on izvoljen, samo ko bi bili hoteli Kočevci njemu dati kroglice. Poleg misli na izgubljen mandat pa dr. Sajevca muči zavest, da je v Ljubljani iij Belgradu pri SDS in NRS izgubil kredit, Ra j je mož toliko obetal, a tako mulo držal! Več je litrov vina plačal in več litrov bcncina na avtu spalil kot je kroglic dobi! in to boli! Zato zdaj uganja iz maščevalnosti politične otročarije, ki slovenskega župana v očeh Nem-ccv pač ne stavljajo v najboljšo luč in ne rodijo najboljše slike o slovenskem inteligentu, kar čutimo tu živeči Slovenci. Mi nismo prav nič ponosni na take rcprezentar.te slovenstva na takem mestu kot je županski stclcc v Kočevju. Za Novakom dr. Sajevec: isti stolec — isti mož.
Novice fz Trbovelj. fBlamaža našega gerenta.) Vseh sedem kompetentov za službo občinskega zdravnika je umaknilo svoje prvšnjc, ker si pač vsak premisli prevzeti tako definitivno službo, katero mu lahko vsak ne-definiliven gerent odpove, in povrh šc biti agitator za stranko, ki ima n?jmanj izgleda, da pride v Trbovljah na površje. Doktorji so pač druge vrste inteligenca kot si jo predstavljata ata Goropevšek in gerent Kokalj. — (Demokrati »preobračajo Trbovlje.) Za apostola, ki naj pridobi posebno rudarje za orjunsko-demokrafske ideje, so izbrali znanega pesnika iz Ljubljane, ki je že oblazil skoro V6e stranke in bo torej iz lastne izkušnje vedel, kaj najbolj vleče v Žerjavovo naročje. Pod masko Zveze kulturnih društev prireja tedenska predavanja, v katerih prikrito in neprikrito napada cerkev ln verske resnlcc, da bi tako omajal njih versko prepričanje in posredno po trm tudi politično spravi! pod streho SDS. Nekdaj svi te vrste govore imeli socijalisli, a jih niso obdržali n« vrhu, ker je ljudstvo uvidelo, da se za takim hujskanjem skrivajo drufjl nameni; tudi danes posluša tega Žerjavovefa agitatorja predvsem komunistična in socialistična mladina, ki jo bodo ti protiverski nauki napravili Se bolj revolucionarno, a ?erjavovci pri tem čisto gotovo ne bndo želi. Obenem jc ta gospod nastavljen kot stflen dnr»is"iK »Jutra« Is Trbovelj, dasi ima službo v Ljubljani,
pa s« večkrat na teden pripelje sem, gre na raport na občino in po navodila, nazajgrede se oglasi predvsem pri atu Goropevšku in drugih demokratskih veličinah, da izve vse novice in pregrete čenče, nato pa zagledajo v »Jutru« beli dan dopisi, ki k> vse kaj drugega nego resnični in fini. Ob svojem času pa bomo poročali, koliko so Orjuna, Sokol in demokratska stranka v Trbovljah napredovali, odkar prireja predavanja Žerjavova Zveza kulturnih društev in je znani pesnik dobro pla-čhni dopisnik »Jutru«. — (Protesten »hod vseh protirežimskih strank.) Namesto volitev bo v nedeljo protestni shod vseh strank radi odložitve. Žerjavovcem je postalo radi tega vroče, zato na vse grlo lažejo po »Jutru«, da so s preložitvijo volitev zadovoljni komunisti in Ljudska stranka! Seveda, zato bomo pa v nedeljo protestirali! Hinavci pač sodite druge po sebi. Na zunaj govorite: srno za volitve, na skrivnem pa pošiljate de-putacijc, pisma in gerenta v Ljubljano, da sc volitve zavlačujejo. To ste značaji! Vsakemu rezsodnerau čioveku pa je jasno, da kot stranka ljudstva ne moremo biti za gerenta. Glejte občinsko gospodarstvo: dela se oddajajo večinoma pod roko, ne pa po konkurenčnem razpisu, ue izvršijo se dela, določena v proračunu, n. pr. elektrifikacija Gabrskega, pač pa se delajo male stvari, za katere ni kritja v proračunu, samo da se da zaslužiti raznim
demokratskim kričačem; občinske ceste to
zanemarjene, občinske doklade se spreminjajo po mili volji vsakega gerenta, prejšnji jih j« nastavil za I. 1925 na 20 odstotkov, sedanji ji- je pa sedaj že par mesecev po novem leto zviial na 83 odstotkov. Rudnik bi ie davno sezidal še eno šolsko poslopje, ki je krvavo potrebno, lahko bi imeli meSčansko iolo, ki je bila že dovoljena, a se je pod »naprednim« gerentovanjem, posebno pod gerentom učiteljem Plavšokom vse potlačilo. In če gre zr. spremembo občinskih mej, mora o tem povedati svoje mnenje pač ljudstvo, De morejo pa biti odločilni ie interesi Roševe gostilne ia tujca-gerenta, ki ne pozna naSih razmer. Ko jc skupina zadnjič plakatirala svoj občinski vo-' livni program, je postal gospod gerent sila nervozen in gi i» dal zapleniti (I); upamo, da se »Slovencu*	poročilo ne bo tako zgo-
dilo, ampak da ga bo gospod gerent sopet nesel h Goropevšku, kjer ga bodo brali nt občinske stroške. — (Novi zvonovi.) Nove bronaste zvonove dobimo in sicer bodo blagoslovljeni in potegnjeni v zvonik za farno cerkev na tiho nedeljo, za podružnico Lok« na velikonočni pondeljek, v Dragi pa na belo nedeljo.
V Smartnem pri Litiji bo v nedeljo dn«
t S. marca po prvi maši v šoli občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva
Žiipnim uradom. Naročam, da gg. župniki onih župnij, kjer so pokopani italijanski vojaki, nemudoma sporočo škof. ordinariatu, ako tega na poziv v »Škofijskem listu« 5e niso storili, koliko Italijanov ja pokopanih na njihovem pokopališču. Zadeva je nujna ker italijanski odposlanec čaka v Ljubljani. — Anton Bonavcntura škof.
—	Čudežen pojav. Imamo v Sloveniji tako posameznike kakor cele organizacije, ki imajo zapisana v svojem programu očitno proti-katoliška načela, napadajo Cerkev in njenega poglavarja ter agitirajo za prestop iz katoli-štva v pravoslavje. S® več! Imamo ce!6 tako organizacije, ki načeloma propagirajo n a s i -1 j e kot sredstvo v boju zoper sodržavljane in ki so tudi dejansko nastopile v tem smislu, kar je gotovo v diametralnem nasprotju s katoliško vero in z zapovedmi Cerkva, in kljub temu se te organizacije zgražajo ter hu-dujejo, če poklicani cerkveni poglavarji ne dovolijo, da bi se njihove zastave cerkveno blagoslavljale! To naj razume, kdor more, mi ne. Če načeloma izpoveduješ protikato-liške nazore in dejansko nastopaš v popolnem neskladu z njimi, ne zahtevaj, da bi Cerkev te nastope še — blagoslavljala! Najnsenj p n ima pravioo kaj takega zahtevati organizacija, ki je organizirana v svrho, da taka proti-krščanska načela izvaja. Ne samo, da nima te pravice, ampak je skrajno nedosledno. Gospodje! ali ne čutite sami, kako nesmrtno smešite sebe in svojo organizacijo? Možati in dosledni res niste, to Vam že moramo reči.
—	Iz (Županske zveze«. Županska zveza sa višnjegorski sodni okraj je sklenila v svoji seji dne 1. marca 1925 soglasno: 1. »Županska zveza izreka svoje obžalovanje, da jo bil mogoče po uapačni Informaciji razpusčon občinski odbor v Trebeljevem in tako odstavljen eden najbolj vzornih in vestnih županov Jože Galo. Gospoda velikega župana prosimo, da v vsakem takem slučaja odredi pred odstavitvijo temeljito revizijo, in šele v »lučaju dobljenih napak odredi razpust.« Sklep se je poslal g. velikemu županu. (Ki si ga bo gotovo vzel k srcu — na dnu uradnega koša! —■ Sicer pa tudi kake pomote, ki jih ugotovi revizija, še silaleka ne morejo in ne smejo biti povod za razpust obč. odbora. — Op. ur.) — 2. Dalja je sklenila imenovana Žup. zveza: Vloži se prošnja na vojno ministrstvo potom celjskega vojnega okrožja sledečo vsebine: Ker je vsak slovenski novinec pismen in discipliniran, ni treba vedno spremljevalca od občine na pot v Celje. Naj se dovoli poslati novince brez spremljevalcev. Potrebne listine za poveljstvo naj bi se izročile najbolj inteligentnemu novincu. Ako sc to ne dovoli, naj »e odredi, da ima vsnj spremljevalec prosto vožnjo po železnici. ker tnale občine višnjegorskega okraja (tudi druge ue!) nimajo sredstev zo pokritje stroškov, ki niso v proračunu. Najbolj pa želimo, če prvi točki nista Izvedljivi, da ste priklopi cel višnjegorski okraj vojnemu okrožju v Ljubljani, ker »o moramo vsi voziti skozi Ljubljano v Celje. — K tem resolucijam do-dajernoiVse jo izvedljivo, če pokaže vojaška oblast le malo dobre voljo. Prepotrebna pa je nova razdelitev in preureditev vojnih okrožji, saj se morajo iz mokronoškega okraja, ki spada pod celjsko vojno okrožje, tudi vozili skoz Trebnje ln Ljubljano v Celje, a Trebnje spada pod ljubljansko vojno okrožje.
—	Občinski uradni pečstl. — »Slovenski Narod« od 13. t. m. kvasi nekaj, kakor da bi veljala ministrova naredba, po kateri morajo občine nabaviti novo uradne pečate z državnim grbom, le za stare (t. j. predvojne) srbske pokrajine, ne pa tudi za Slovenijo ln Hrvatsko. Pri tem se jo moral seveda — ob-sebi umevno! — zaletetl tndi v »Slovenca«, češ da ugau.ia ne vem kaj. — 1, kakopak! Čakaj no, stari ata: Cemn pa je potom Izdal veliki ž-»pnn — Iz ln fncira nnrrlba gotovo ue — ukaze občinam v Sloveniji! Da jih je i
iadal, je vendar jasno, saj smo Imeli v rokah
izvirni ukar, ki ga je prejela neka občina. Torej je moral dobiti tudi on od nekod tikaš, lecimo od ministrstva. Ce je torej dobil ljubljanske oblasti veliki župan, ki je vendar v Sloveniji, ukaz od ministrstva — in dobil ga je, potem bo samo kak butelj ali k večjemu '.Narodove dopisnik tako omejen, da bo trdil: ukas velja le za stare pokrajine. Če je dobil ukaz veliki župan v Ljubljani, ga je gotovo prejel tudi veliki župan v Maribora. Zato j» tudi čisto gotovo, da ni veljal le za stare, temveč tudi za »nove« pokrajine, rasen ee prišteva ministrstvo tudi Slovenijo in Hrvatsko že k stari Srbiji. Ne, ne, očka «N»-rodt: le ne piši, česar ne veš! Kaj jih boi zagovarjal z neresničnimi pripovedkami, ko so jo sopet enkrat polomili, četudi morda polomijo sudaj popravljajo s preklicL
—- Umrla jc 8. marca j 023. na KoprivnS-fcu v Bohinju Am Praznik roj. Sadar. Bolna je iskala zdravja pri svojem bratu Janezu, žut»-nemu upravitelju; toda našla ni časnega zdravja, ampak je prejela večno plačilo od svojega Boga, ki ga jo poveličevala v tem življenju z neprestanim trpljenjem.
—	Občri zbor trgovskega grcmlfa v LftfjL V četrtek 12. L m. se je vršil v Liliji občni zbor trgovskega gremija ob pičli udeležbi 22 čla::ov. Otvorii ga je načelnik g. M. Lajovic. Po poročilih tajnika in blagajnika se je preSlo na volitve ter je bil s 11 proti 5 glasovom izvoljen za načelnika g. H. Lebir.ger mL Za pod-načelnika sta bila izvoljena gg. Franc Skrabar iz Višnje gore in Rudolf Ahčan iz Zagorja. Med tem je prišel v Lilijo s popoldanskim vlakom g. Zebal iz Ljubljane, zasledujoč pri tesn gotovo politično misijo, ki pa se mu jc popolnoma ponesrečila. Ko so vsled njegovega prihoda nekateri »mladinski« agitatorji dobili pogum, so pričeli že po izvršeni izvolitvi g. Le-bingerja za načelnika protestirali, da je volitev neveljavna, češ da g. Lebinger ni dobil zadostne večine glasov. Po dolgotrajni debati pa se je z novim glasovanjem potrdilo, da je bila i/.volitev g. Lebingerja popolnoma pravilna, kar so potrdili vsi navzoči zborovalci razen dveh. G. Lebinger je nato prevzel predsedstvo ter se je vršiia še volitev delegatov za Zvezo gremijev. Obravnavalo se je potem še o spremembi pravil, zapiranju trgovin ter so bile sprejete resolucije. G. Lebinger jc ob zaključku občnega zbora podal še načelno izjavo, da politika ne spada v strokovne korporacije ia je v svojem zahvalnem govoru zagotavljal, da hoče varovati nepristranost trgovskega gremi« ja. Potek tega občnega zbora riam zopet dokazuje, da trezni trgovci ne marajo slediti poizkusom »mladinskih« agitatorjev in zato svetujemo tudi g. Zebalu, da naj svoj čas raj« obrne v koristnejše namene, kot da skuša se-jpti razdor in prepir med trgovce. Naj lepo posluša one, ki imajo malo vpč življenjske izkušnje kot on, in gotovo mu bo to več koristilo kot pa politična agitacija v gremijih. S časom se bo naučil tudi lepega vedenja.
—	Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 12. marca 1925 št. 26 objavlja poleg drugega: Obče uzance in vrednot® za trgovanj« z blagom; Obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje k vrednotami; naredbo o Amortizacijskem posojilu mestne občine ljubljanske za razširjenje električne centrale.
—	Načrt novega tiskovnega zakona objavlja zadnja številka Nove Evrope z dne 11. marca 1925. Vsa številka je posvečena razpravljanju o svobodi tiska. Med drugimi prispevki najdemo v tej številki tudi odlično razpravo vseuč. prof. dr. M. Dolenca o protizakonitem postopanju politične oblasti v Ljubljani ob priliki ustavitve nekega tednika. (Pisatelj misli seveda na »Domoljuba«, ne da bi ga imenoma navajal.) Pisatelj dokaže, »da sc u ovom slučaju država nije više smatrala pod-redienom tvojim usUvaim odredbama*. da
je p o m o g 1 &, po »vojiin prcdstavnicima, — početku nc« tajanja pravo« države.«
Zato konča pisatelj z vpraSanjem, kaj bo rekla k takemu postopanju vladnih organov narodna skupščina.
—	Velja tndi ea nas. V ogrskem parlamentu se je razvila pred par dnevi zelo značilna razprava o državnem gospodarstvu, ki stoji, kakor znano, pod vrhovnim nadzorstvom generalnega komisarja Društva narodov. Poslanec Sandor je generalnega komisarja ljuto napadal, češ da je napram vladi mnogo premehak in popustljiv. «Mi smo danes majhna država in ue več nekdanja velika Ogrska,« je rekel poslanec Sandor, «lu ml ne potrebujemo niti tako velikega števila poslancev več niti toliko in tako obsežnih ministrstev kakor nekdaj. Ml bi lahko shajali z mnogo manjšim in cenejšim aparatom.« — Tudi L. aljevina SHS bi brez vsake škode za upravo lahko svoje upravne stroške znatno zi .žnlo. Kar je mogoče drugod, bi bilo mogoče tudi pri nas.
—	Tožb;* proti romunski vladL Velika ameriška tvrdka Baldwin je dobavilo romunski državi lokomotiv za 3U0 niiljonov lejev. Namesto plačila v denarju pa je ponn-dila romunska vlada tvrdkl neko državne zadolžnic* kot plačilo. Tvrdka je to orientalsko ponudbo hvaležno odklonila ln vložila proti vladi tožbo. Samo za koleke pa je bilo troba plačati 2 miljona lejev.
—	Razmero mod orožništvom v Makedoniji. V bregalniškem orožniškem bataljonu niso orožniki, med katerimi je veliko Slovencev, dobili v tekočem letu, to je za januar, februar in marec niti vinarja plače! Ali veste, kako se morajo orožniki preživljati? Na upanje in od darov ljudstva! Zdaj si človek lahko predstavlja, kako mora trpeti varnostna služba v kraju, kjer mora orožnik sprejemati od ljudi milodarov. To ni nobena pravljica, ampak čista in gola resnica.
—	Afera »Rdeče pomoči«. Prvoinštančno sodišče v Belgradu je potrdilo pritvor časnikarjev Ivana Vui, ki so ga bili zaprli zaradi udeležbe pri akciji »Rdeče pomoči«.
—	Napredek Zagreba. Te dni je zboroval zagrebški regulacijski odsek. Rešil je celo vrsto načrtov in predlogov za tlakovanje ulic, zgradbo novih palač, olepšavo Itd. Največji zgradbi, ki ju začno letos graditi, bosta palača glavnega urada za zavarovanje delavcev in štirinadstropna zgradba penzijskega zaklada uradništva trgovske in obrtne zbornice.
—	Velik vlom t Zagreba. Predminulo noč so zlikovci vlomili v stanovanje inž. Adol-
j ja Ehrlich na Josipovcu v Zagrebu. Odnesli * so srebrnine in drugih vrednosti za 84.000 dinarjev.
—	Mesto venca na grob pokojne g. Marije Oraahen iz Višnje gore, je daroval trgovec g. F. S. Skrabar istotam za reveže občine De-dendol pri Višnji gori 100 Din.
—	Predrzen rop se js izvršil v noči od 10. do 11. marca v Cešnjicah pri Virantu. V malo hišo, kjer ravno ni bilo nobenega notri, so vdrli lopovi, odnesli venkaj omaro in skrinjo, vlekli oboje v gozd kakih tristo korakov proč, odtrgali vrata ter vzeli venkaj vso obleko, perilo, rjuhe in posteljna odela, prte ter odšli brez sledu. Skoda je zelo velika.
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten priaatek za kavo-
—	PROTI ODEBELOSTI deluje s ko!o-salnim uspehom samo »Viltanor čaj«. Dobiva sc ▼ vseh lekarnah in drožerijah. — Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.	_1501
Kloljuke, čepice, perilo, kravata
Itd. — nudi najceceie
TRGOVINA »PRI AMERIKANCU« LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 10.
;jag» Zaloga telovadnih potrebščin !
iz Primorske.
p Zrter italijanskega sovraštva. Maloka-teri narod se nad podjarmljeniini narodnimi manjšinami tako barbarsko, brezobzirno znaša kakor Italijani, in to tako nad celoto kakor nad posamezniki. Tipičen zgled za to nam je bivši mnogoletni župan v Buzetu in istrski deželni poslanec Fran Flego. Dasi je bil mož vedno pravičen tudi nasproti Italijanom in vživa med njimi splošno spoštovanje, ga ne-poslavno preganjajo. Prvi čas po okupaciji so mu odvlekli v Sardinijo sina župnika, ki jo ondi v bridkosti umrl; potem so Flegu zažgali hišo in uničili vse premičnine. Nato so odpustili iz službe hčerko učiteljico. Pred kratkim so mu odvzeli gostilniško koncesijo, edino sredstvo za preživljanje (saj je mož že siv starček). Pa neutolažljivo plemensko sovraštvo še nima miru: v četrtič so poslali v Fle-govo hišo cclo četo orožnikov, da izvrše hišno preiskavo, dasi že nobenkrat niso našli najmanjše sumljive stvari. Tako ravnanje nasproti zaslužnemu starčku pač ni vredno naroda in režima, ki se ponašata s starorimljansko tradicijo!
taka uprizoritve, pri katerih se javno smeši sosedne države in nje državljani. Nosili so pri tem tudi vojaške puške ln sablje. To je bilo tulenja in vpitja po Grebinju kakor v kak-Snem afrikanskem pragozdu. Kaj takega je pač le zmožna naša »inteligenca«, ki ima svoje veselje če more kdaj uprizoriti dogodke iz časa jugoslovanske zasedbe po svoje in s tem dražiti mirno ljudi. Po drugi strani se pa prav pridno hodi k njim prosit kruha. Pri tej priliki je bilo napadenih na trgu ln cesti več Slovencev. Itošnikovega sina in več drugih so na prav ciganski način oblajali in mu dajali priimke, ki jih dostojen človek ne Izgovarja.
Iz štajerske.
Iz Koroške.
k Pust v Grebinjo. »Kor. Slovenec« poroča iz Grebinja: V pustnih dneh so naši gre-binjski srakoperji zopet prav pokazali svojo kulturo. 2o v nedeljo je bilo za neumno hujskaško maškerado plakatirano po trgu in se lo čudimo, da oblast dovoli plakatiranje sa
š Joief Ornig f. Dne 11. t. m. }e v Gradcu umrl bivši ptujski župan in deželni poslanec Jožef Ornig. Dasi Slovenec po rodu je bil eden najvnetejših razširjevalcev nemštva na južnem Štajerskem in strupen sovražnik lastnega naroda. Priznati pa mu jo treba, da je veliko storil za povzdigo mesta Ptuja in okolice. Ob prevratu se je preselil v Gradec, kjer živi tudi njegov sin dr. ing. Jožef Ornig. Orni-govo truplo prepeljejo v Ptuj in pokopljejo v družinski grobnici.
Nailepše in
PERILO za gospode in dame, lc iz prvovrstnega blaga, nudi F. in I. GORIČAR, Ljubljana, St. Petra c. 29, ker lastni izdelek po jako nizkih ccnah.
Iz Ljubljane.
lj Pogreb ge. Konstanc« ITlnterlcchnnr-jeve bo v woboto 14. t. m. ob pol 2 pop. In ue ob 4, kakor jo bilo prvotno oljavljeno.
lj Pojasnilo. Vojni invalid g. Rudolf Di n-nik, ki ima trafiko na Bregu, uam naznanja, da on v hiši, o kateri je »Slovenec« 8. L m. poročal, da v njej straši, ne stanuje. G. Rudolf Dimnik s tisto notico, sploh ni v nobeni zvezi.
lj G. generalni konzul Italije nam z ozirom na pojasnila glede potnih listov, o katerih se je trdilo, da so pisana samo v italijanščini in nemščini, obvešča, da so tozadevna pojasnila v italijanskem jeziku na zunanjih vratih, ob strani ua istih vratih v nemškem jeziku, na vratih urada za polne liste pa v slovenščini. To je g. generalni konzul ravno iz obzirnosti do pokrajine, ki ga je sprejela kot gosta, takoj ob prevzemu vodstva tukajšnjega generalnega konzulata odredil.
lj Predrzen vlom na Frankopasski ccsll v Šiški. Odkar je razkrila policija več predrznih vlomilskih družb, ki so izvršile mnogo tatvin in predrznih vlomov v Ljubljani, je bi! nekaj česa v Ljubljani mir. Vlomilci so dobili s svojimi tihimi kompanjoni in pomagači občutne kazni pri sodišču in so se porazgubili po raznih kaznilnicah. Pojavile so se šc manjšo tatvine in vlomi, vendar se je opažalo, da ne gre tu za nobeno organizirano vlomilsko družbo. Tudi oni, ki so takrat morda srečno utekli reki pravice, so se izselili ali pa so začeli redno in pošteno živeti, ter so s tem zakrili vsako sled prejšnjih zločinov. Sedaj pa so sc začeli viačati posamezni zločinci že iz zaporov. Prestali so svojo kazen in vrnili so se po dobri k.znilnični šoli zopet v svobodno življenje. In to nezaslužen-o svobodo menda že čutimo na svoji grbi. Sešli so se stari znanci in postajajo zopet stari lumpje. — V zadnjem času smo že poročali o par predrznih tatvinah in vlomih. Vlom v stanovanje Frančiške Bežek na Kongresnem trgu — pri belem dnevu so vlomilci brez sledu odnesli svoj plen. — Vlom na Privezu pri trgovcu Hugonu Skali se je poskusil predsnočnjim, k sreči pa so bili vlomilci prepodeni. Toda še isti dan popoldne in bržkone isti vlomilci pa so izvršili skrajno predrzen vlom v stanovanje Pavline Štefanec, šopi oge strojnika, ki stanuje na Frankopanski cesti 23. Vlom je bil izvršen med drugo in č< trto uro popoldne, kar znači, da je moral vlomilec dobro vedeti, kdaj je varen pred razočaranjem in mora tudi hišne razmere dobro poznati. Vlomilec jc imel tudi pravilno ponarejen ključ in ne navaden vitrih, ker je vrata v kuhinjo in sobo prav lepo odklenil in za sabo zopet v redu zaklenil. Predrzen vlomilec odnosno njegovi tovariši, čc jih je imel, kar j« verjetno vsaj kot paznike, je napravil prav dtber plen. Okradcl je tri osebe in cenijo skupno vrednost ukradenih predmetov čez 24.000 Din. — Odnesel je Pavli Štefančevi tele piedmete: Srebrno uro (300 Din), zlat poročni prstan (300 Din), zlato ovratno verižico z obeskom in rubinom (250 Dir,), prstan z dvema briljanloma (1500 Din), zlate uhane z rubini (1000 Din) in pa pločevinast domač-hranilnik, v katerem je bilo 1400 Din. — Dalje je bilo ukradeno kolarju pri »Slogradu« Juriju Mau-rinu, ki tam stanuje, 6 zlatnikov po 20 kron, 8 zlatnikov po 10 kron, 5 zlatih moških prstanov z rubini (7500 Din), 5 zlatih ženskih prstanov z dragocenimi kamni (3C00 Din), 3 zlate obratne verižice z obeski (3000 Din), dvo-pekrovno damsko uro (1500 Din) in 3 zlate b»-oše (1000 Din). — Poleg tega je vzel lopov še služkinji Mariji Zvegličevi iz ročne torbice, k. jo je imela v omari, prihranek 100 Din. — Vrh tega so napravili vlomilci šc tudi precejšnjo škodo s tem, da so razbili tri kovčeke.
lj Policijske vcnU. Aretirali so Antona Japlja. katerega so zasledovali žc delj časa tudi v policijskem dnevniku radi tatvine, in pa Feliksa Kobala, ki je ukradel Mihu Gol-' majorju 340 Din vreden suknjič, — Ovadb
je bilo vloženih 13 in sloer radi tavlne 2, radi poskušenega vloma 1, radi nedostojnega ve-deuja 3, radi kaljeuja uočuega miru 1, radi prestopka cestno policijskega reda 4 ln eua radi prekoračenja policijske ure.
lj Pogovor na cesti. A: To je pa Se treba reči, dane« ima Oblačilnica na Miklošičevi cesti najboljše manufakturno blago v Ljubljani in kar je še posebno važno, poceni je, poceni. B: Kdo izmed nas uradnikov pa more danes kaj kupiti, ko še za hrano zmanjkuje. Ko bi dajali na obroke, kakor nekdaj, bi le bilo! A: Saj tudi sedaj lahko dobiš na 6 mesečnih obrokov. In to je za nas posebno važno. Dobro blago dobiš, poceni in ua obroke. Kar tja pojdi in boš vsestransko zadovoljen. 1608 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBn
u	B
| Spenfače (Heltmaschinen)
g velike in male, ter sponke. 1 FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrelle S. g
B	B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBB
Prosveta.
pr Dr. Corlnov simfonični koncert v pondeljek 16. t. m. so prične točno ob 20 (8 zvečer z ouverturo »Britannicus« Francoza Seaasole. Ouvertura v skoro klislčnem slogu pisana je brlljantno Instruinontirana ln bo krasen uvod koncerta. Nedeljsko muzikalno predavanje je namenjeno šolski mladini. Vstopnice prodaja trafika v Šelenburgovi ulici štev. 1.
pr Abonma koncert Filhartnonične družbe v Ljubljani, ki je bil nameravan dne 16. t m., je preložen na poznejši čas. Filharmo-nična družba prosi abonente kakor tudi ostalo občinstvo, da vzame to na znanje. Novi datum ln spored se pravočasno objavita.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA: Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 14. marca: Ob 15. uri: VERONIKA DESENIŠKA dijaška predstava pr1 -mii žanih cenah. — Izven.
OPERA: Začetek ob poi 20 »večer.
Sobota, 14. marca: MIGNON. Red D.
Veronika Deseniška kot dijaška predsta*
va. Gledališka pisarna nam poroča: Danes popoldne ob treh se uprizori v drami Zupančič e v o traged i j o »Veronika Deseniška« kot dija š k o predst a v o pri znižanih cenah. Predstava je sicer v prvi vrsti namenjena di-jaštvu, vendar so vstopnice vsakomur na razpolago pri dnevni blagajni. (»Uršo Plut« se dobi v gledališki pisarni. Op. ur.)
Josip Rijavec kot gost v Bohcme. V nedeljo popoldne ob treh se poje v operi krasno in silno občuteno delo nesmrtnega Puccinija. njegova izredno lepa in globoka opera Bohcme. Rudolfa poje gost Rijavec, Mirni — Rozuraova* Musette — Thalerjeva, Marceli je Popov, Co-Iin pa Zathey. Šavnarda poje Šubelj in Zupan pa vlogi Bernarda in Alcindora. Dejanje opere se godi v Parizu leta 1830. Opero dirigira g. Štritof, režira pa g. Debcvec. Cene so znižane, začetek ob treh popoldne. — Drama uprizori zvečer ob osmih »Vdovo Rošlinko«.
Dijaška predstava v drami. Danes v soboto popoldne ob treh se uprizori v drami Zupančičeva tragedija »Veronika Deseniška« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, ima pa pristop tudi drugo občinstvo. Konec ob šestih zvečer.
Kaj fco z žitnimi cenami?
Mednarodni poljedelski zavod v Rimu prinaša v svojem zadnjem poročilu tolažilno vest, da bo razpoložljivi pridelek žita ravno še zadovoljil povpraševanje. Račun izgleda sedaj, ko se je vso cenitve pregledalo, takole:
Za izvoz razpoložljiv pridelek v času od 1. avgusta 1924 do 31. julija 1925 v milijonih ton v Kanadi 4.75, v Združ. državah 7.15, v Indiji 1.05, v Argeutiniji 4.5, v Avstraliji 3.3, v drugih državah 0.6, skupaj torej 21.35 mlljonov ton. (V teh številkah ni za-popadena izvozna množina žita v Lidiji v letu 1925.)
1 Na drugi strani potreba. Tu naravno sestoji račun iz golih cenitev. Vsekakor se more računati za države, ki potrobujejo uvoza in ki vodijo produkcijsko in trgovsko statistiko, z porabo, ki bi bila približno v sredini med lotom 1922-23 (slaba lotina in doba omejitve) in 1923-24 (bogata letina in velika poraba). Po tem bi šlo najprej za količino okroglo 38. miljonov ton, od katerih sa mora odšteti 21 miljonov tou lastnega pridelka, tako da je potreben uvoz 17 milj. ton. K temu pride še potreben uvoz v drugo države, vštevšl Rusijo, v višini 4 miljonov ton. Moremo tedaj računati s potrebo uvoza 21 miljonov ton, ki se z zgoraj navedenim številom izvoza od okroglo 21.33 mlljonov ton skoraj krije. 1. januarja 1925 je znašala razpoložljiva količina za izvoz no celih 12 milj. ton, nekaj več, nego je znašala potreba uvoza držav, ki so uvozila med 1. avgustom in 31. decembrom 1921 komaj 9.25 miljonov tou.
Iz tega lahko sklepamo, da svet razpolaga s količino žita, s katero zamore zadovoljiti potrebo na severni polobli do prihodnje letine. Potreba in ponudba sta pa tako blizu ena drugi, da zamore nsatati nervoz-nost z ozirom na negotovost prihodnjo le-i tine. Na drugi strani učinkujejo visoke cene j in razni ukrepi omejevanja na konzum tako, j da se to leto s: svetovnimi zalogami posebno varčno ravna.
Na amerikanskih žitnih borzah se špekulacija na »Imusset do konca februarja še ni opomogla od udarcev, ki jih je zadobila pričotkora meseca. Kljub nervoznemu položaju ln omejenim kupčijam se jo cena polagoma dvigala. Konc0m februarja po je zdelo, da bodo cone zopet skokoma šle navzgor. Ta tendenca je bila že podkrepljena radi nakupovanja Rusijo ln mrzlega vremena v žitnih pokrajinah Evrope, tako da se je cena v Cikagu iu Nowyorku bližala oni nevarni točki koncem januarja t. 1. A ta smer se je kmalu zgubila. Začetkom marca je cetia padla. Pred mesecem Izražena sumnja, da je blizu ena dragi, da zamore nastati nervoz-ferat premagana,. je zadobila s tem potrdilo.
• • • ,
g Poravnalno postopanje. Poravnrlno postopanje Josipa Puncerja, trgovca v Laškem se je končalo s poravnavo.
g Odobritev prisilne poravnave izven konkurca. Poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Vinko Manko, trgovec v Rakovcih, s svojimi upniki za 70 odstotkov njih terjatev, plačljivih v treh enakih obrokih (\. 5. 1925, i. 6. 1925 in 1. 7. 1925) je odobrena.
g Ustavitev poravnalnega postopanj«. Poravnalno postopanje trgovca Friderika St6-gerja v Krškem se je kot brezuspešno ustavilo.
g Obie usance ljubljanske borze za blngo la vrednote ia trgovanje > blagom. Uradni list
št. 26 z dne 12. marca 1925 prinaša »Obče
uzanee ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom.«
g Občna zbora. Lesna industrijska delniška družba »Drava« v Mariboru 25. marca 1925; Prometna btuika 31. marca 1925.
g Dobava gradbenega materijala. U po zora vamo sve naše pretplatnike i čitaoce, — gradjevne poduzetnike i dobavljače bilo kakvog gradjevnog materijala, — da izvole pročitati u zagreb&čkim Narodnim novinama br. 53 ili 54. od 5. i 6. marta o. g. (strana prva) jeftimbu za gradnju kuča i dobavu gradjevnog materijala za Zadrugu »Žcljezničarski Dom« u Zagrebu, jer se radi o večoj dobavi od preko 3.000.000 Din. Rok za podnešenje ponuda gradjevnog materijala produljen je do 17. marta 1925. Prtmječujemo još, da r.adruga uživa bes-platan podvoz za sav gradjevni materijal na teritoriju Ljubljanske i Zagrebačke Direkcije državnih željeznica, te da od likvidiranih računa nc ustegiva odbitak od 4 i pol %, jer je zadruga privatno poduzeče, a račune likvidira prompt.	1650
g Italija bo imela 240 borznih mešetarjsv. Italijanski finančni minister je sporazumno z ministrom državnega gospodarstva z ukazom določil število borznih agentov na 240, ki se razdelijo tako-le: Milan 60, Genua 45, Turin 39, Rim 39. Trst 30, Napolj 15, Firenze 5, Bologna 4 in Palermo 3. Vsak agent ima lahko dva zastopnika. Agenti na borzah v MIlanu in Genovi bodo morali položiti kavcijo enega milijona lir, v Rimu, Turinu in Tratu po 800.000, na drugih borzah 500.000 lir.
Dne 13. marca 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.51—2.54 (2.5375-2.5675), London 296.20-299.20 (2U6.75-299.75), New-york 61.67 -62.67 (61.85-62.85), Pariz 3.2050 (roba) (3.1750-3.2250), Praga 1.8370-1.8670 (1.8425—1.8725), Dunaj 0.086250—0.088850 (0.0870—0.0890), Curih 11.95-12.05 (11.95 do 12.05).
C sirih. Belgrad 8.35 (8.40), Pešta 0.0072 (0.072), Berlin .1.2350 (1.2360), Italija 21.02 (21.22), London 24.82 (24.875), Newyork 518.60 (519.20), Pariz 26.62 (20.72), Praga 15.40 (15,15), Dunaj 0.007350 (0.007325), Bukarešt 2.55 (2.55), Sofija 3.7850 (3.55).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.395, KodanJ 127.80, London 24.00, Milan 28.74, Newyork 70.935, Pariz 36.50, Varšava 136.25. Valute: dolarji 70.48, angleški funt 33.85, francoski frank 36.25, lira 28.76, dinar 11.33, češkoslovaška krona 20.94.
Praga. Devize: Lira 136.50, Zagreb 5425« Pariz 173.50, London 161.80, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7-odstotno investicijsko posojilo is leta 1921. 65—67.50, 4-odstotno kranjsko deželno posojilo iz leta 1888. 22 50 (blago), 4 in pol odstotno kranjsko deželno meli-jorarijsko posojilo iz leta 1911. 22.50 (blago), 4 in pol odstotno kranjsko deželno posojilo iz leta 1917. 22.50 (blago), Celjska posojilnica, Celje 210—210 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 255 (denar), Merkan-tilua banka, Kočevje 105-105 (zaklj. 105), Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blngo), Združene papirnice Vevčo 100—112. Stavbna družba, Ljubljani* 275 -285.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 123—124, Hrvatsko slavonska zemaljska hipotekama banka, Zagreb 65.50. Jugoslaven-«ka banka, Zagreb 107—108, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 5)40—945, Slavenska banka, d. d., Zagreb 70, Dioničko društvo za ekeplo-ataciju drva, Zagreb 54, Hrvatska slav. d. d. za industriju šečera, Osijek 700, Narodna šum-ska industrija 50, Našica 50, Guttmann 500, Slavonija 59—60, Trboveljska premogokopna družba, tu 425—435, Vojna odškodnina 159 do 161, 7-odstotno drž. invest. posojilo 67.50.
Dunaj. Greinitz 131.000, Kranjska industrijska družba 453.000, Trboveljska družba 482.000, Hrvatska eskomptna banka 141.000, Leykam 140.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 73.000, Guttmann 595.000, Mundus 825.000, Slavonija 69.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami suhi, merkan-tilno tesani, 8-8, 8-11, 11-11, 11-13, 13-16, 18-19, 16-19, 16-21, 19-24, 21-26 in 24-29 cm, fco Postojna, 20 vag. 370 (zaklj. 370). Trami, lepo merkantilno tesani, suhi, asortirani, od 4-5—12 m dolž., od 16-29—24-29 cm, fco. Postojna tranz., 50 vag. 382 (zaklj. 382). Hrastovi frizi, od 4—9, od 25—60. I. in II. vrata, foo. Postojna 1880 (denar). Deske, 20 mm, 30 mm, media 24, fco. Postojna 575 (blago). Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, par. Ljubljana 490 (blago). Pšenica medjimurska, par. Ljubljana 475 (blage). Odpadek pšenice, par. Ljubljana 325 (blago). Otrobi pšenični', drobni, pol pap. pol juta vreče, fco. Ljubljana 205 (blago). Koruza nova, prompt., fco. sremska postaja 182.50 (blago). Koruza nova, april, maj, junij, fco. Postojna tranz. 260 (blago). Koruza defektna, v jutastih vrečah, fco. Postojna tranz. 177 (denar). Oves makedonski, fco. Ljubljana 340 (blago). Ajda siva, foo. štajerska postaja 390 (blago). Ajda siva, fco. medjimurska postaja 325 (blago).
Ajda siva, graščin., fco. medjimur. postaja 387.50 (blago). Laneno seme, zimsko, fco. Ljubljana 700 (denar). Bučne peške, rešetane, fco. hrvatska postaja 500 (blago). Bučne peike, rešetane, fco. Rijeka, neocar. 525 (blago). Krompir rdečkast, foo. štaj. postaja 165 (blago). Krompir beli, fco. štaj. postaja 140 (blago). Krompir rumeni, fco. štaj. postaja 130 (blago). Čebula, fco. štajerska postaja 360 (blago).
Učiteljski vestnik.
Slomškova zveza ponovne nujno poziva
vse svoje člane, ki so napravili pritožbe vsled protizakonitih premestitev na državni svet, da ji takoj pošljejo prepise toib, da bo lahko pravočasno na merodajnem mestu izvedla rešitev pritožb. Na prepozno došle prepise tožb se odbor SI. zv. ne bo mogel ozirati, vsled tega tem potom zadnjič pozivamo svoje člane, naj v njih lastnem interesu ugode pozivu Slomškove zveze.
Naznanila. ~
Pevski zbor nar. žel. glasbenega dišiva Drava priredi v soboto dne 4. aprila t. 1. v Mariboru v Goctzovi dvorani koncept pod vodstvom g. prof. Hladkyja, na kitereg« se prijatelji petja že danes opoza-j.-j".
Ruska Matica, V nedoljo, dno 15. t. m. se bo vršil v balkonski dvorani univerze sestanek R. M., na katorsm bo inšpektor ruske šole v Ponovičah, r. Vlad. Levioki, predaval «0 novejših nr.r.lmnjih o pojavih podedovanja«. Začetek ob 15. Vstop prost.
Dijaški vestnik" ~
d Podružnica fericlncga bvjzr ps nr.i-verzi v Ljubljani ima svej III. rodni občni zbor v nedeljo 15. t m. ob 11. dop. v dvorani štev. 90. Udeležba za člane strogo obvezna.
d L redna glavna skupščina Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani se vrši danes v soboto dne 14. t. m. ob 14. uri n« tehniški visoki šoli. — Tajnik.
d Društvo slušateljev juridične fakultete je izvolilo na X. rednem občnem zboru dne 11. t. m. sledeči odbor: Predsednik: Cvetko Branko, cand. iur.; podpredsednik: Jelene Goj-mir, cand. iur.; tajnik: Zdolšek Joško, stud. iur.i blagajnik: Baškovč, stud. iur.j I. knjižničar: Logar Jože, stud. iur,; II, knjižničar: Šija-ntc Milan, cand. iur.; revizorja: Senkovič Mi-lrn, cand. iur., Pogačnik Frido, cand, iur. Razsodišče: Golouh Ciril, cand. Iur., Vujčič Vilko, cand. iur., Bučar Joško, cand. iur., Gubenšek France, cand. iur., Toernar Štefan, cand. iur.
Turistika in šport.
Kranjska ffora. (Sneg.) (Poročilo od 18. marca.) Ob 7. —9 C. Barometer se dviga. Nebo brez oblakov. Ozračje mirno. Sneg pršič — visok 50 «ra. Smuka idealna. Saninec zelo dober.
Sneg v Kamniških planlr»«\K (Poročilo z Velike planine 1555 m od 12. t, m.) Sneg poprli. Na 50 em starega, ulef»)v>g.\ moga 10 cm novega. Smuka idealna. Nebo jasno brez vetrov. Razgled čist!
S. S. K. Maribor t S. X. Prlmorj?. V nedeljo dne 15. t. m. se odigra v Ljubljani prvenstvena tekma med navedenima klubo^r, ki obeta oster in zanimiv boj. Mariborčani, ki so prošlo nedeljo v lepi raaniri premagali Celjane s 3 : 1, so se na to tekmo dobro pripravili ter nastopijo v najmočnejši postavi Obenem je ta tekma zelo važna za nadaljni placement V prvenstveni tabeli. Tekma prične ob 15. uri. — SK Slovan s Primorje rez. Treningpred-t«rkir.a, ki pričn« ob 15.30. — SK Primorje II i SK Slovan res. Ob 10. dopoldne nastopijo ml?de sile. Vse tekme se rrle na igrišču SK Primorje, Dunajsk* cest«.
Za prašnik sv. Jožeia (19. marca) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom sledeče skladbe: Chlondowskit St. Jeseph invokacija za mešani zbor in orgl«. Partitura 6 Din, glasovi po 1 Din. — Besedilo te skladbe obsega kratek stavek: »St. Joseph proteetor nos ter, ora pro nobis ad Domi-nura.« Sladatelj je to besedilo razširil v veličastno in lepo skladbo, ki se prav učinkujoče menjata zbor in samospev. Za praznik sv. Jon žefa jc ta skladba kot motet po ofertorija zelo primerna. — F a i s t, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, Partitura 20 Din, glasovi po 4 Din. Obsega poleg drugih tudi dve prav lepi pesmi sv. Jožefa. — F e r j a n č i č t litanije sv. Jožefa za mešani zbor. Partitura 6 Din. Melodijozne in lahke. — Pogačnik: missa St. Joscphi za mešani zbor. Partitura 12 Din, glasovi po 4 Din. Lepa in lahka; tudi za šibkejše zbore. — Premrli pesmi svetnikov za mešani zbor. Partitura 12 Din« glasovi po 6 Din, Obsega 20 raznih pesmi svetnikov, med temi tudi veličastno pesem sv. Jožefa. — Sattner: svetniške pesmi za mešani zbor II. zv. 18 Din. Vsebuje šest svetniških pesmi, med temi tudi zelo lepo pesem sv. Jožefa.
Meteoroiogi&no por ©žilo.
Iiinbljana iBS m m. m. v 14.
Normalna barometerska višina 736 mm.
j lin ci^eri^ooci |
to* OpikBO- van IA	um w cm »t« v mm	ivruto-met-sr « C'	1'dllltuu • IktoreiicH » 0	v.trov	t ana
12./3. 21 h	7347	-ID	08	obl. s.	|
13./3. 7 h	736-3	—1-4	0-7	Jasno	0.
11/3. 14 ti	7334	31	Z-i	jasno	
iL/ubžfana
Seleinburgov« ul. fl./l.
Vsaka drobna vrstica D?n 1*50 ali vsaka beseda 50 pa«*. Naj-nuinjšl 5 £>3n. Oglasi nad devet vrstic sc računajo vi Je. Za odgovor znamko!
MOČAN UČENEC
zdrav, s primer. Šolsko Iz.
obrazbo, poštenih staršev, «1 pod 15 let star — »e •prejme v trgovino IGNAC ANDRASlč — KRANJ.
Trgovski UČENEC
S primer, šolsko naobrazbo se sprejme. - A. SU5NIK, trgovina s železnino, Ljubljana._1632
KUHARICO.
liCem za malo župnišče v lepem kraju, ravnina. Delo aa vrtu. Ponudbe na upravo lista pod številko 1622.
Čevljarski VAjlNEC~
se sprejme takoj LOVRO ZUPAN, Zalokarjeva ul. 9.
PRODAJALKA
nlajla moč — išče mesta v trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1618.
SAMOSTOJEN
VRTNAR
oženjen: 32 let star, z dobr. spričevalom, vešč vseh panog, išče stalno mesto. Nastop takoj ali 1. aprila. — J. ROBIČ, Rečica, Bied Z
PEKOVSKEGA
VAJENCA
sprejme z vso oskrbo v hiši pekarija M. Traven, Složico pri Ljubljani.	1614
■snmmsiofistmisRfflan
Gospodinja
in
samost. kuharica
IŠČE MESTA v župnišču aH ▼ kaki drugi polteni hiši. -Naslov pove uprava lista
pod itev. 1587. .■■BHan33Bsii>xtiasaBS
Sprejme se ŽENSKA
katera zna samost. oskrbovati 8 glav živine. Udobno stanovanje, tudi ima lahko par otrok pri sebi. - Naslov Jakob SLOKAR — Krekov trg 10, Ljubljana.	1585
Gospodična
že nekoliko izvežbana v trgovini meš. stroke, Išče službe, najraje na deželi. - Ponudbe upravi lista pod »Dobra moč« štev. 1620.
DOTIČNI GOSPOD
JOS. RAJNER, kateri s« j« javil na: »Pomoč« pod šifro »M. M. 9«, na) dvigne pismo na poštno ležeče.
E-SUtlfj) P°"encga in krepil Cl!! t Id kega, sprejmem v učenje za čevljarsko obrt. — JOŽEF KRUŠIČ, poita D. M. Polje._1652
RENESANSA.
Mladenič zbira družbo Idealnih nezaposlenih ljudi v svrho raziskovanja novih potov v igravski umetnosti. Priglasi pod »Renesansa« na upravo lista.	1656
Čevljar. POMOČNIKA
dobro izveibanega in solidnega sa sprejme za boljša dela. Izurjen naj bi bil nekoliko prikrojevanja; delo je trajno, plača po dogovoru. -ALOJZIJ LOBODA, čevljar, Domžale 83.	1586
40 letni mož
IŠČE SLUŽBE SLUGE
ali kaj sličnega, pri trgovca ali ▼ tovarni. More vložiti kavcijo lO.OCO Din ter Je vsestransko pošten in vesten. - Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiv 15/5«.
Ia angleški livarnlški koks Ia angleški premog )a anglc,'ki kcvsški premog Ia trboveljrki premog
41% /\
DOBAVI:
▼ plombiranih vrečah A 50 kg na tone in v celih vagonih promptno in najceneje D, Čvb;n, Ljubljana, \Volfova 1/11.
Laboranta
za metalurgičen laboratorij išče za takojšnji nastop svinčeni rudnik v Mežici. - Podrobne ponudbe z navedbo plače na gornji naslov.
4 leta prakse, išče nsasta. Razume se tudi na operativnem delu. Govori slov., l.rv., nem. in ital, - Ponudbe pod »Zobotehnik« upravi lista.
sprejmem v trgovino z mešanim blagom v LJubljani. Vso oskrbo m">ra imeti pri star
Sprejme se takoj prav
^ pridnaV 3 j @ tt fc 3
za špccerijeko trgovino, katera ima že enoletno učno dobo ali pa je že izučena. -Ponudbe pod »Vajenka 1925-1439« na upravo »Slovenca«.
MOČAN UČENEC
z dobrim spričevalom — se
ših. - Naslov p.jve up-ars »prejme. - Ponudbe na: L. »Slovenca« pod štev. 1475. j Gutenbergcr dediči, umetni
_____________j mlin, trgov, z meš. blagom
«_-,._ , i in elektrarna, MEŽICA, p. . *!« ? -?!* I Prevalje.	1561
vati r,£ I venščini, nemščini, is pomoč pri francoščini ali v ljudsko
NA STANOVANJE
šolsk:'h predmetih oz. sprej- i in hrano sprejmem 2 go-me tudi kak drug posel v j spoda ali zakonski par brez popoldanskih urah. - Ponud- I otrok. — Ambrožev trg 1, be upravi lista pod »B. V.a gca&ua.	1615
SKIOPTIKON
dobro ohranjen, opren ljen z dvojno lučjo in podobami, kompL za predstave se takoj po ugodni ceni proda. -Sušsik Martin, Drstela 15, Sv. Urban pri Ptuju. 1655
IVAN TURK v Ložo pro-d a dobro ohranjen, dolgi
giasovir.
HIŠA v Ljubljani
nasproti univerze, trinad-stropna, renovirans, vsebujoča 19 stanovanj, večjo restavracijo in 5 trgovskih ! lokalov, SE PRODA, - Po- ! izvedbe pri g. MayerjJ v Gosposki ulici 3/IL 1657
~s¥žboTcI
TRGOVSKI POSLOVODJA ali FOSLOVODKtNJA mešane stroke z večletno trgovsko prakso, ki je zmoicn položiti kavcijo ali dati jamstvo dobrega poroka. Nastop takoj ali pozneje. • Ponudbe « priporočili naj se pošljejo na: KONSUM, LJubljana — Kongresni trg 2. Znamk za odgovor ne prilagati. Kdor tekom 8 dni nc prejme odgovora, naj smatra, da ni sprejet	1597
Angleščino
poučuje graduant ameriške univerze v Washingtonu, D. C. z diplomo A. M. Naslov pove Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Vajenca
za žpecer. stroko sprejmeta takoj. - Ponudbe sprejema uprava lista pod itev. 1589.
Tkalski mojstri
ki imajo že dolgoletno prak. so, se potrebujejo v Tekstil. n! industriji a. d. Beograd, Kralja Petra 31. ReflektanM naj predlože pis. ponudbe s vsemi podatki in fotografijo.
Svileni klobuki
okrašeni, od 200 Din napref v raznih barvah prodaja
MINKA HORVAT
■nodisika Ljubljana, — Stari trg 21.
GRAMOFON t 40 ploščami proda za 750 Din Ražanec, Glince 220 pri Umeku. 1651
Stanovanje
SE ZAMENJA . 6 »ob, v sredini mesta, za tudi moderno stanovanje 3 SOB, s pritiklinami. • Ponudbe pod »Spomlad« — 222. 1580
išče dobro vpeljanega ZASTOPNIKA z Jamstvom. — Ponudbe pod: »ZA 4515« na » Puhlici tns«, d. d., 0„'L zavod, ZAGREB, Gundufi-čeva ulica 11.	1624
STAVBENO PARCELO
[ do 1000 kvadr. metrov, v ' vzhodnem delu Ljubljane, KUPIM. Ponudbe z navedbo cene, velikosti in kraja na upravo lista pod šifro: »StavbiSče It. 22«. 1611
Prodam lepo
STAVBENO PARCELO
ca 900 m5 veliko, že ograje. ( no (zasajen vrt). Cena Din I 90.000. Isiotam se proda ali i pa odda v najem gospodar-, ako poslopje, tudi s hlevom, J za vsakega obrtnika porabilo. — Poizve se pri upravi »Slovenca« pod štev. 159*.
SREERNEKRONE
kupim. — Ponudbe na upravo pod xKrone« 1554t
—mmma—awBMa—Bpnip—»«

jubezen in zlato.
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
80
Ko pa je dovršil svoje delo, je bil gotov za odhod. Ko je oznanil svojo namero, so C.uggenhammerji tekmovali z angleškimi podjetji s ponudbami za odkup Ophirja in vseh njegovih naprav. Guggenhammerji so ponujali največ in cena, ki so mu jo plačali zanj, je prinesla Daylightu dober milijon čistega dobička. Splošna govorica je trdila, da je bil vreden kakih dvajset do trideset milijonov. Vedel pa je on sam, kako ie pravzaprav stal in da mu je s prodajo zadnjega kieima, in ko je pospravil ves svoj dobiček, njegova prvotna misel prinesla samo malenkost vež ko enajst milijonov.
Njegov odhod je bil dogodek, ki je prešel v zgodovino Yukona kakor ostali njegovi čini. Cel Yukon je bil njegov gost, Dawson pa sedež praznovanja. Tisto zadnjo noč ni bilo nobeno drugo zlato dobro kakor edino njegovo. Pijača ni smela biti na prodaj. V vsakem salunu so točili brezplačno s pomočjo posebnih pomočnikov utrujenih natakarjev in vsakdo je pil, kar je hotel. Človek, ki je odklonil njegovo gostoljubnost in je po vsej sili hotel plačati svoj račun, je bil takoj zapleten v tucat bojev. Isti che-cliaqui po se vzdignili v obrambo Daylightovega imena pred tako žalitvijo. V sredini vsega pa se je z mokasini na nogah gibal Daylight, na vso moč glasni Br rning Daylight, prekipevajoč dobre volje in tova-r t n, glareč svoje volčje tuljenje in lasteč si noč "kot fvoio, upogibajoč ob bari možakom roke, Izvršujoč čine svoje moči, z zarjavelim obrazom rud očim od pi-
jače, s črnimi očmi žarečimi, oblečen v vrhnjo delavsko obleko in flanelasti jopič, z visečimi ušesnimi krpami in dolgimi rokačami vihrajočimi na vrvici okoli ramen. Amj ak to pot razsipanje ni bilo niti predujem niti stava, temveč zgolj igralna znamka v igri, ki je on, ki je imel toliko igralnih znamk, gotovo ne bo izgubil.
Kot noč pirovanja je ta noč daleč prekosila vse, kar jih ie bil Dawson kdaj videl. I)aylight jo je želel narediti znamenito in njegov poskus je bil popolen uspeh. Tisto noč se je dobršen del Dawsona opijanil. Vladalo je jesensko vreme in dasi reka Yukon še ni zamrznila, je kazal toplomer petindvajset stopinj pod ničlo in je še dalje padal. Zaradi tega je bilo treba organizirati reševalne čete, ki so hodile po ulicah in pobirale pijance, kjer so počepali pijani po snegu in kjer bi uro dolgo spanje bilo usodepolno. Daylight, čigar muho so ga gnale, da je opijanil stotine in tisoče glav, je sam sprožil misel za to reševanje življenja. Njegova želja je bila, da je mesto Dawson imelo svojo noč, pri tem pa je tudi, nikdar brezskrben niti lahkoživ, skrbel za to, da je noč potekla brez nezgode. In kakor v nekdanjih nočeh je tudi topot izdal ukaz, da ne sme biti niti prepirov niti bojev, in da bo vsakdo, ki se pregreši proti temu, imel opravili z njim samim osebno. Vendar ni imel posla v ni enem slučaju. Stotine njegovih pristašev je skrbelo za to, da so zlohotno razpoložene povaljali po snegu in jih hitro spravili vposteljo. V širnem svetu je navada, kadar umre kak velikan industrije, da se za eno minuto ustavijo vsa kolesa, ki so se sukala pod njegovim vodstvom. V Klondyku pa je bi'a vesela žalost ob obhodu svojega velikana tolika, da se celih štiriindvaj- ,
set ur nobeno kolo ni zavrtelo. Celo ogromni Ophir s svojim tisočem delavcev ni delal. Dan po tej noči ni bilo nikogar, ki bi prišel ali bi bil zmožen za delo.
Naslednje jutro ob prvem svitanju dneva se je Daylight poslovil. Tisoči, ki so stali na bregu, so nosili rokače na rokah in ušesne krpe potegnjene čez ušesa in zavezane. Toplomer je kazal trideset stopinj pod ničlo, obrežni led je postajal vedno debelejši in reka Yukon je nosila pogonski led. S krova parnika Seattle je Dajiight mahal z roko in klical slovo. Ko so odvezali vrvi in se je lad ja zagibala v tok reke, so ljudje, ki so stali blizu Daylighta, opazili, da so mu bile oči rosne. Ni čuda, saj je odhajal iz domače dežele, te silne severne pokrajine, ki je bila takorekoč edina dežela, ki jo je bil poznal. Potegnil je čepico raz glavo in mahal z njo.
>Z Bogom, vi drugi vsik je klical. - Z Bogom, vi drugi vsik
DRUGI DEL.
Prvo poglavje.
Bnrnlng Daylight ni prišel v sijaju slave v mesto San Francisco. Pozabljen ni bil samo on, ampak tudi Klondvke z njim vred. Svet se je zanimal za drugo reči in pustolovščina v Alaski je bila stara zgodba, prav kakor vojska s Španci. Izza tedaj se je prigodilo obilo novega. Vznemirljive reči so se dogajale dan-nadan in prostor časnikov za senzačne dogodke je bil omejen. Vendar je bil učinek tega, da so ga puščali v nemar, prav razvedrilen zanj. Najsi velikan v veliki igri na daljnem severu, mu je služilo samo v dokaz, koliko večja je bila ta nova igra, ko je enajst miljo- I nov težak možak in z zgodovino, kakoršna ie bila njegova, ostal neopažen.	j

»
^	Vam stavimo brezplačno proračun za
fel črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
SKnjlgoveuifea K.T.D. v Mubljani Kopitarjeva uilca II.
$]li(Sffl®®!!®®OII®®!S BHMMlffl®®®®!
PEK ARIJ A
<r Mariboru, dobro vpeljana, ic s hišo vred naprodaj. — Naslovi V. LESKOVSEK, Celje, Cankarjeva ulica 5.
FOTO~^KAMERO
10X15 ali 13X18 KUPIM. FOTO-APARAT »SUnley* 13X18 & pripadki prodam. — Ponudbe na upravo lista pod: »Fctesport« 1504.
OREHE ^
lepo rumeno suho, KUPI trgovina KNEZ, Radovljica.
KUPI SE manjša
GLASOVIR
»klavir 170 cm dolg), v dobrem stanu, naprodaj za 8000 Dia v Radovljici, hiš. štev. 46. Glasovir je pripraven za društv. dvorane.)
v Ljubljani ozir. predmestju, v dobrem stanju. - Ponudbe na upravo lista pod »HIŠA«.
Železo, ŽELEZNINO,
portlaudcement, potrebščina za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUkNKK, Liubljana, Zaloška cesta. — Velika zaloga! — Nizke cene!
Najmodernejši KROJI
(tnuštri) po meri za dame in gospode i natančnim poukom. - 16. marca tečaj ra krojače, šivilje in za samo-tiporabo! Od min. za trtfov. in obrt konces. KROJNA ŠOLA, Židovska 5, Ljubljana.
NAPRODAJ več novih
in to sestava Ganz, Amrae, Giesecke in Konegen. Stroji ao popolnoma novi in nerabljeni. — Natančnejše podatke daje tvrdka: *KON-CERN« d. d. Zagreb, Vrhov-Ccva ulica 18.	1338
Največjo zalogo
re~ne emajlirane, aluminijaste ali železne kuhinjske posode, kakor drugih raznih orodij za. obrtnike, dalje razne verige, tehtnic®, lopate, krampe, motike, vrtnarska orodja in različne stroje iid. ler vse v železninsko stroko spadajoče blago nudi vedno ui najceneje veletrgovina z 2e'tz:;ino STANKO FLOR-JANČIČ, Liubljana — Sv.
Petra cesta štev. 35.
»Opeka«
prvovrstne zidake, priporoča opekarna
»Em
v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Pražekovi nI. 3, pritličje.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš srčno ljubljeni stric
i Pllsiranje vseh vrat — A2u-riranje — Enticnje in preoblečene g u m b e izdeluje najceneje in najhitreje
BELIHAR ! VELEPIC
LJubljana VII, Sp. Šiška — Kolodvorska ulica Stev. 150.
Maigai
pleskar in Sitar, sobo ln trhcsllktr, Delavnice: Kolodvorska k!. 6, Zg. Šiška 121
Naročila se sprejemajo Kolodvorska al. 6.
SALAME -vse
kg Sun kari c e ž 41 Din, kg Braunšviške a 16 Din razpošiljam od 5 kg naprej po povzetju. Za dobro blago in točno postrežbo sc jamči. FR. GOLOB, mesar in pr--kajevalec, fciška-Ljub- ana VIi
z Dolenjskega str GOZDNA DELA v Savinjski «3o!iui. Poleg prostega stanovanja dobi vsaka družina tudi nekaj polja. — Ponudbe naj se pošiljajo na; Inž. R. PEČLIN, Maribor, Trubarjeva 4.	1632
kustos, bivši provincijal, konz. svetnik itd.
v petek, dne 13. marca, po kratki bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo 15. marca ob %4 popoldne iz frančiškanskega samostana na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1923.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI,
LEPA ENONADSTROPNA
s prostim stanovanjem, vrtom in malim zidanim skladiščem je v Celju po ugodni ceni naprodaj. Vprašanja na M. Eotbe, Celj3, Kralja Petra c. 32.
Vse mnegotere prij-tdje majhnih in velikih avtomobilov francoskih znamk vljudno obveščam, da mi je svetovna znamka »RENAULT« Pariš, podelila svoje zastopstvo za vso Slovenija. Vsa vprašarja, informacije in naročila sprejema generalni zastopnik:
Javna zahvala.
Mogoče bom nadležna, toda prevelika je moja radost zaradi zopet najdenega zdravja ic naj izve svet, da kakor jc dar zdravja velik, naj bo tudi zahvala primerila za ta dar.
Gospodu dr. V. ČERVINKI
zdravniku ne Polzeli — velja ta zahvala, saj sem po njegovem trudu in zdravniški spretnosti spet zdrava, zato hvalim Boga in svojega zdravnika.
Gornje Gorče, dno 13. marca 1923.
_ __M, V.
OKLIC.
Dne 16. marca ob 9. uri bo v Vel. Mengšu fc. št. 85 sodno prodano posestvo s hišo, njivami, nekaj živine itd.
Cenilna vredost 1313.880 K; skupni najmanjši po-nudek 875.920 K. — Vse posestvo bs nahaja na zelo lepi logi	1637
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10.
Od 2 do 23. marca 19?5 bomo v Zagrebu na vseueiliški očesni kliniki oftalmološka očesna klinika kr. vseučilišča, da izdelamo po naravi
umeten očesa
za paciente in jih pomerimo. F. Ad. MOSOer S'nov8, WiesEsafiCE«, , .	zavod sa umetna očesa.
IY h, Da se preprečijo zamenjave z enakimi -v I v-' imeni, prosimo, dobro pazili na ime in čas.
očastil: nt. ta ali oni način njen spomin in darovali stie: tSKRENA HVALA! — Posebno se zahvaljujemo čč. gospodom Mladinskega doma, Lichtenturničnemu zavodu in Gasilnemu dru-
vsem, ki ste po cvetje: ISKRENA HVALA!
iz
štvu v Mostah sa častno spremstvo.
Lfabljuna, dne 13. marca 1925
ŽALUJOČI OSTALI.
Vdani v voljo Božjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostn« vest, da je naš iskrcnoljubljeni sin, brat, častili gospod
MILIŠ«
kaplan
izdihnil svojo blago dušo v četrtek 12, t. m. ob 7 .uri zvečer. — Pogreb nepozabnega bo v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hiralnice ev. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. KriZu. — Priporočamo ga v molitev in v blag spon in.
Ljubljana, 12. marca 1923. JOŽEF in MARGARETA SEVER, starši. — STANISLAV, biat — in ostali sorodniki.
vJPl
Povodom smrti naše nenadomestljive, aadvie ljubljene mame, soproge, stare mame, tašče, sestre, gospe
stso prejeli mnogo brednih dokazov iskrenega sočutja, za darovane vence in krasno cvetje, zu mnogobrojno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku izrekamo najtoplejšo zahvalo vaeni, ki so sc prerano nam umrle spomnili.
Hvala vsemi
Žuiujoča rodbina ZUPAN- ČERNE.

ftEfeS
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš ljubljeni oče in soprog, gospod
danes ob 4. zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo v nedeljo 15. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Rcsljeva c. 23.
Ljubljana, dne 13. marca 1925. Žalujoča soproga ter otroka Ivan in Ivanka.
Opr. Stev.: E ~
A_I 13/25 t


Bi!.
-2$, mmca tizs wb 13. n? S s® ae««« m u^m* ffte&Mlalfc V'M ESrbanC pa ia9Bi draibl Sledeči predmeti:
Razna posteljna oprava, pohištvo, salonska ura z nihalom, ura budilka, slike, kip iz gipsa, cepina za turiste, slamnati okraski, divan, umivalnik 7. ogledalom in marmornato ploščo, porcelanasta umivalna garnitura, karnisc, posteljna odeja, svetilke, razno moško perilo, telovadne hlače, cepiče, zastari, posteljna pregrinjalka, več slamnikov, sobne kredence, omare za kmige, razno pohištvo, razna posoda, servisi, kuhinjska oprava itd.
K draženju se bo začelo pozivati še-le pol ure po zgoraj naveden uri; medlem se lahko ti predmeti ogledajo.
puščinska zadeva: IrSS Jst?.«£IC iS LSlfilT/anE.
I m B
si

»bralno sotiiise d LfM&IiSEi, ntiJ. II.
dne 8. marca 1925.
Vsomcgočni nam jc v svojem nedoumljivem sklepu poklical k Sebi dne ti. marca t. 1. ob pol 21. ur) po kratki mukepolni bolezni, boguvdano našo iskreno ljubljeno soprogo, hčerko, mamo, staro mamico, taščo, gospo
soprogo skladiščnika drž. žel. v pok.
Pogreb nepozabne mamice se vr£i danes 14, mama ob J4. uvi i/, deželne bolnlcc na pokopališče k Sv. Kri;';u.
V ?. j-.tbljani, dne 13. marca 1925.
Globoko žaJn'oči> rodbina)
KNIFSC—SRAMEL.
Oblastna monopclska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 10. aprila t. 1. ponovno ofer-talno licitacijo:
A.	Za prodajo v zalegi nahajajočšh se:
1.	Malih zabojev od pločevinastih spojk)
2.	velikih zabojev od cigaretnega papirja:
3.	starih sodov od olja;
4.	odpadkov od jutnih niti;
5.	odpadkov od pletenine iz kozje dlake?
6.	odpadkov konopcev črnorumenih;
B.	Za oddajo v enoletni zakup:
1.	Odpadkov od jutnih niti:
2.	koruzne slame od ambalaže. Interesentom-tuzemcem je vložiti do 10. ure
dneva licitacije kavcijo v iznosu 5 inozemcem pa 10 % od ponudene svote v blagajni tobačne tovarne v Ljubljani.
Razpisani materijal kakor tudi dražbent pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe tudi vse tozadevne informacije.
Iz pisarne Oblastne monopolske direkcije v Ljubljani, št, 270/14 I. 1925 v Ljubljani.
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam, da sem se povrnil in počel zopet izvrševati svoj
v Slovenj, gradcu. — H EJts&o Eiigorfžnlk,
pri popravi ŽUPNE CERKVE in MEŽNARIJE
v ŠKOFJI LOKI se oddajo potom ponudbe ali ofertov, ki sc morajo vložiti do konca' marca t. 1. pri žup-em urada žkoija Loka. — Vsak ponudnik mora položiti za kavcijo 5 odstotkov od ponudene evote, in dobavitelj še nedaljnih 5 odstotkov. Pogoji se izvejo pri župnem uradu ali pri županstvu Skoija Loka.
Stavbeni komite.
SC I ! 0
Kr. angleška
pošino-psiobredna Sinja.
Gensrat. zastopstvo :b ftjal|e»lno SHV
Trs l. žie*. 17.
Reda potniški promet Hamburg—Cherbourg—?oulhampton v Kovli forfrs S m Kanadio
Cherbourg— Liverpool—^outhampton v lisSrso Atnertko Rio de Janeiro, iantos. Monlevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odpravs polnil'.r-T 1, 2, J. nircd., - Ketiin. 3. mr.. r S ia i postelj.«) Udobnout — Sigurnost — Dnin«
Podzastopstv«: Beograd, Karagjergjevn ulica 9!. — L nbljana. Kolodvorska 26. — Ve!. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzol.vn! c.olov » v s r. gsrnle podzastopstva „K0YMA!I.PAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Piomclna batka v Sara tvu in Gružu. Don''sovnn e v vseh azlkih.
Nasiov x. brzojavke; 1'roioctna bonii«,
Bike.
perll©. lam ccplcc, sa
nucSf Bi<a|^godne|e
Izdaja konzorcij »Slovenca*.
Odcovorai urednik: Viktor Ceiuie v Ljubljani.
©lavna flrgj St. 2
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.