PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 472 ■ Gena 5 ilr - 3 jugoltre Poštnina pladana v gotovini TRST snhofn 1 d rlpppmhrn 1 Qdfi UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I Spedizione in abbon. postale * ’ 1 uctcmufd 17W Tei. st.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračaj - I. O Naloga vseh antifašistov je, da združeni in enotni vodijo odločno borbo za demokracijo, za mir in za prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Vzroki in posledice Vedno bolj postaja jasno, du dogodkov zadnjih dni ne moremo strpati v okvir vsakdanje kronike. Kar se odigrava pred javnostjo, in to, o Čemer javnost *e ne more biti poučena, bo — v najboljšem slučaju seveda — mnogo prispevalo k objasnitvi dogodkov najbližje preteklosti in pripomoglo k osvetlitvi političnega enačaja in vloge obeh nasproti si stoječih taborov: tabora naprednih sit na eni strani in o-stankov šovinistično pobarvanega italijanskega imperializma na drugi strani. Proces osvetlitve politične vloge, ki so jo stranke okoli tržaškega CLN-a igrale za časa Zavezniške vojaške uprave bo šel tvojo pot, ne glede na izsledke v tveei z najdbo orožja na sedežu tržaške sekcije akcijske stranke: nedvomno pa bo to dejstvo imelo ialekoseine posledice za celotno zgradbo tržaškega CLN-a, zlasti še, če bi preiskava ne bila vezana na rok, ki je bil postavljen za nadaljevanje razprave proti vodilnim osebam akcijske stranke, in če ne bi mogoče ie sam potek in zaključki preiskave privedel Zavezniško vojaško upravo do prepričanja, da je zaradi obstoječega todnega postopka potrebno obdržati celo zadevo v določenih mejah. Naj si bo temu tako ali drusfa-de, nesporno za vse iskrene demokrate pa ostane dejstvo, da je vsa zadeva v toliki meri kompromitirala akcijsko stranko pred demokratično javnostjč, da si tudi CLN ne upa tvegati odločnega nastojja v podjporo akcijski stranki, ki ji je predvčerajšnja številka njihovega glasila eLa Voce Liberaz radodarno odstopila levji delež svoje prve strani. Razen akcijske stranke, ki je urbi et orbi Protestirala proti aretaciji svojih vodilnih osebnosti, se ni nobena druga stranka CLN-a 'pridružila tem (protestom; ie več: glasilo socialistične stranke eUora socialista* previdno izjavlja, da ne namerava braniti aretirancev. CLN, ki je ob vsaki še tako neznatni priliki pošiljal protestne resolucije, to pot molči; pardon, poslal je »pismo polkovniku Bovimanu*, kier modruje v vzrokih in posledicah, to je o velikih vzrokih, ki niso imeli nobenih posledic in o neznatnih vzrokih, ki imajo velike posledice. Z drugimi besedami: CLN bi rad prepričal celo polkovnika Boivmana samega, da so na sedežih antifašističnih organizacij našli cele kupe orožja, ne da bi za to koga klicali na odgovornost; sedaj )m, ko so si — takorekoč na neposreden nasvet g. polkovnika samega — pri akcijski stranki, le zaradi osebne obrambe, omislili par pištol, pa tak hrup! To res ne gre, g. polkovnik — tako nekako zaključujejo svoje pismo, ki so ga naslovili potem, ko je policija preiskala tudi njihov sedež in baje aretirala nekaj novih oseb. Ce to gre ali ne gre, prepuščamo njim; kar pa absolutno ne gre in čemur je treba napraviti konec za vselej, je pojav terorizma, ki se je pri nas razpasel do take mere, da danes jjredstav-Ija ie običajno propagandno sredstio političnih bankrotnikov italijanskega šovinizma. Ce bo Zavezniška vojaška uprava tej nalogi kos, Se ne vemo; upravičeni pa smo dvomiti; po vseh dosedanjih izkušnjah — kljub nesporni resnosti in odločnosti, s katero je nastopila v tej zadevi. Po nadaljnjih dejanjih bomo sodili. Naše demokkratično ljudstvo, fci ne Stedi z napori, da bi vse resnične demokrate povezalo v enotno ljudsko fronto, si je že od vsega začetka na jasnem glede vzrokov in namerov teroristične akcije pri nas in ima le posmeh iti vse poizkuse, da bi s prozornim političnim manevrom naprtili njemu odgovornost za teroristične akcije. Vsakemu, ki ga Pamet še ni popolnoma zapustila, je jasno, da se terorizma poslužujejo vedno le tisti, ki jih ves razvoj vodi v po.itičnl bankrot. in ki si na tak način skušajo podaljšati življenje; nikoli pa tisti, katerih politični razvoj in rast koreninita v zgorovineki nujnosti zmage delovnega ljudstva, ki le noben teroristini atentat ne niore preprečiti. Tako se bo tudi to jposlednje orožje naših nasprotnikov kontno obrnilo v njihovo »kodo. Enotna fronta vsega demokratičnega ljudstva ni stvar, ki bi mogla propasti zaradi terorističnih atentatov skupine plačanih ali *tareninita v zgodovinski nujno-nepiačanih političnih obupancev; nasprotno, to njihovo poslednje Orožje bo povzročilo popolno po-kim njihove politične linije in odprlo oči tudi tistim. M so dosedaj * dobri veri sledili njihovim besedam, namesto da bi sodili ljudi *o njihovih dejanjih Svet štirih zaključil zasedanje Resneu zadnjih podrobnosti Guverner bo imenovan 10. februarja - Jugoslavija dobi od lialije eno križarko s spremljevalnimi ladjami New Tork, 13. — Sinoči so štirje ministri imeli poslovilno sejo in rešili še zadnje podrobnosti pri petih mirovnih pogodbah s satelitskimi državami, potem ko so sprejeli dnevni red moskovskega zasedanja. Nato 90 st drug drugemu čestital’ k doseženim uspehom, kakor to zahteva diplomatska vljudnost. Hkrati so izrazili upanje, da bodo dosedanje plodovite izkušnje pripomogle k rešitvi nemškega in avstrijskega vprašanja na prihodnjem zasedanju 10. marca v Moskvi. Tako se Je končalo po dobrih šestih tednih četrto in zadnje zasedanje v zvezi s petimi mirovnimi pogodbami, ki bo ostalo v zgodovini kot primer, da so sporazumi mogoči samo na osnovi soglasja med velesilami. Svet zunanjih ministrov je v 15 meeecih — od 11. septembra 1945., ko je načel vprašanje mirovnih pogodb — prebrodil dolgo pet Poleg dolgotrajne pariške mirovne konference so bila potrebna štiri zasedanja Sveta štirih (v Londonu, v Parizu dvakrat in končno v New Torku), da so ministri po skrajnih naporih premostili načelne razlike kakor, na primer, glede mej in reparacij in končno zaključili vseh pet mirovnih pogodb . Toda nobeno vprašanje ni terjalo toliko potrpežljivosti, vztrajnosti in iznajdljivosti, kot ravno vprašanje Trsta. Trst je bi! preizkusni kamen teh zasedanj, ki se Je kot refren pri peoml nenehno ponavljal in držal v napetosti skozi 15 mesecev vso svetovno javnost, ki se je zaradi neskončnih razprav in zasedanj že tu pa tam predajala malodušju in obupavala v stvar miru. Toda te dolgotrajne razprave ao pripomogle k razbistritvi vseh vprašanj in na osnovi medsebojnega popuščanja so velesile končno prišle do sporazuma. Tako so Je rodilo tudi Svobodno tržaško ozemlje s svojim statutom, ki je Izraz kompromisa med velesilami. Kakor so ministri, ki ao pred 15 meseci začeli s Trstom, hoteli simbolično prikazati na najtrši oreh, ki so ga strli, so se tudi na zadnji seji poslovili s Trstom. Nerešeno je namreč ostalo še zadnje vprašanje tržaškega carinskega režima. Byrne3 jn Eevin sta t-»k pred zaključkom zasedanja trdila, da bi moral Trst ostati vključen v Italijanski carinski sistem, dokler ne bo ustvarjeno Svobodno tržaško ozemlje. Molotov se Je uprl taki re. 51 (vi, pristavil pa je, da bo dal danes svoj končni odgovor. Preden ao se zunanji ministri razšli, »o podpisali zapisnik, v katerem se obvezujejo, da bodo ukrenili vse potrebno, da bo Varnostni svet imenoval tržaškega guvernerja na ta način, da bo imenovanje sovpadalo z dnevom' uveljavljenja mirovnih pogodb, to Je 10. februarja 1947. Na zadnji seji so tudi Sklenili, da bodo zavezniška civilna. letala lahko pristajala na Svobodnem tržaškem ozemlju, da si oskrbijo gorivo in izvršijo potrebna popravila. Mlnistr-1 bo sklenili, da bo v Svo. bodnem tržaškem ozemlju začasno v veljavi italijanska Um. Prebivalci tega ozemlja bodo imeli pravico, da opt-rajp za jugoslovansko ali italijansko državljanstvo. Nadalje so se sporazumeli, da bodo Italijani, ki se bodo izselili iz Svobodnega tržaškega ozemlja v Italijo, odnesli lahko svoje imetje samo skladno z določili tržaškega statuta in sporazuma, ki ga bo ozemlje sklenilo z Italijo. Gospodarsko-finančna komisija Sveta štirih, ki bo prišla v Trst, kjer bo proučevala gospodarske in carinske perspektive Svobodnega tržaškega o-zemlja, bo štela samo štiri člane ln sicer po enega za vsako velesilo. Sklenjeno je biilo tudi, da bosta Jugoslavija in Grčija prejeli vsaka po eno italijansko križarko poleg »spremljevalnih* vojnih, ladij. Nekaj vojnega brtodovja ostane Italiji, ostanek pa si razdelijo štiri velesile v enakih delih. Vendar bodo imena ladij, ki Jih bo morala Italija predati, držali v strogi tajnosti. da jih ne bi Italijani potopili Pomorski izvedenci zunanjih ministrov se bodo še nadalje sestali v New Torku z namestniki v evrho reševanja tehnične plati tega vprašanja. Na predzadnji seji je Molotov v zvezi z imenovanjem posebnih namestnikov za nemško in avstrijsko vprašanje ostro obsodil enostranski način pisanja ameriškega tiska. Dejal je: »Sovjetska delegacija je zelo začudena, da je ameriški tisk pristransko poročal o predlogih, ki jih je sovjetska delegacija dala na zasedanju Sveta zunanjih ministrov, Tako na primer ni Imela sovjetska delegacija niti prilike izraziti svojega dokončnega mnenja o Imenovanju namestnikov, ko se je že ameriški tisk nepovoljno Izrazil o Sovjetski zvezi. Želeli bi, da bi tisk ne prinašal enostranskih podatkov*. Zastopnik komisije, ki- Jo je imenoval Svet zunanjih ministrov za proučevanje nemškega vprašanja je poročal o pripravah za prihodnje zasedanje Sveta v Moskvi. /Končno so ministri na zadnji seji Sklenili, da bedo dokončno besedilo pogodb objavili po overovljenju prevodov v treh jezikih (ruskem, angleškem ln francoskem), čim bodo Izročili pogodbe zastopnikom prizadetih držav, to je okrog 10. januarja. Medtem bedo imeli strokovnjaki z namestniki maego dels, da »pravijo da pičice v sklad, francosko, angleško ln rusko besedilo, od katerih bosta samo zadnji dve pravomočnl. Ce bo Mo vse po predvidenem načrtu ln bo tržaški guverner imenovan 10. februarja, se bodo vo. litve v Trstu vršile najkasneje do 10. Junija 1947. (v štirih mesecih). Do 10. maja (3 mesece) bo guverner odločil, ali Je nadaljnje bivanje zasedbenih čet (po pet tisoč vojakov Jugoslavije, Anglije in A-merike) v Trstu še potrebno. Ce bo do takrat javil, da čete niso več potrebne, bodo le-te zapustile tržaško caemlje do 25. junija 1947, (45 dni). Podoben postopek Je pa odvisen od tega, ali bodo vse prizadete države podpisale mirovno pogodbo. Po mnenju diplomatskega dopisnika agencije »France Prease*, bodo sicer nekatere države protestirale proti pogodbam, vendar jih bodo končno le podpisale. Dopisnik opira svoje zaključke ata določilo mirovnih pogodb, ki pravi, da ns bo mogla nobena država uživati koristi, ki iz teh pogodb izvirajo, če jih ne bo podpisala. & Skupščina OZN prekinila s Francom Glavna skupščina OZN je sprejela priporočilo politično - varnostnega odbora o takojšnjem odpoklicu veleposlanikov ln poslanikov iz Spa. nlje. Poljski zastopnik dr. Lange ja lzjaiivl, da ta akiep pom; ni zmago Združenih narodov. Lange je tudi izrazit svoje zadovoljstvo, da so ZDA in Velika Britanija podprli ta sklep. «To je resnina zmaga de- mokracije*, Je zaklfuU poljski delegat. Ta sklep je povzročil veliko vznemirjenje v Madridu, kjer si je general Franco dal izglasovati v svojem'parlamentu protest proti temu, kar imenuje »obrekovalno kampanjo proti Španiji*. Glavpa skupščina je tudi sprejela resolucijo, v kateri prosi člane Varnostnega sveta, da naj uporabljajo pravico veta tako. da bo Varnostni svet lahko sprejemal nag:e odločitve. Politično-varnostni odbor je sprejel priporočilo odbora za razorožitev o zmanjšanju oborožitve in o nadzorstvu nad oboroževanjem. Molotov je protestiral proti temu, da odbor ni sprejel predlcga o izročitvi podatkov o četah. O tem vprašanju bo še sklepala glavna skupščina. Odbor za izbiro stalnega sedeža OZN se je odlečil za skupino nebotičnikov v Manhattanu v New Torku, Nekateri d:legati so protestirali proti tej izbiri, češ da je osem in pol milijonsko Rockefellerjevo darilo, ki ga Je dal s pogojem, da bo »talni sedež v Manhattanu, vpli- Maršal Tito sprejel britanskega veleposlanika Beograd, 13. - Tanjug — Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je sprejel danes v prisotnosti pomočnika zunanjega ministra dr. Vladimira Velebita Izrednega in opolnomocenega britanskega veleposlanika v Jugoslaviji Charlesa Peaka. Tržaški sindikati pred svetovno simikalno zvezo Pariz, 12. — Na prihodnjih zasedanjih svetovne sindikalne zveze, ki bodo od 13. do 15. decembra, bo Izvršni odbor proučil sindikalni položaj v Španiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Iranu, na Kitajskem, v Tunisu in v Trstu. Proučil bo tudi vprašanje organizacije panafriške konference, ki se bo pričela 1. februarja 1947 v Dakarju. Elliot Roosevelt v Varšavi Varšava, 13. — Elliott Roosevelt valo na člane odbora pri izbirj se- j 'n njegova gospa sta včeraj prispe- deža. la iz Moskve v Varšavo na obisk. ZADNJI TSALDARISOV MANEVER Logična posledica fašistične politike grške vlade ENOTNOST DEMOKRATIČNIH Sil v skupni borbi za mir in demokracijo proti imperializmu Beograd, 13. Tanjug. — DanoS- proti monarho-fašističnemu teror- PREKI SOD E TABRIZU Boji v Azerbejdžanu se nadaljujejo Teheran, 13. — Iz Azerbejdž&na prihajajo zelo nasprotujoče si vesti. Vendar pa je jasno, da vest o kapitulaciji demokratičnih sil n.l b'la točna, kajti borba se še vedno r,a- la, da vodi sovražno politiko proti' neodvisnosti arabsk.h držav, piše list »Sand Es Saab*. V»i sirijski listi poročajo, da angleške čete, ki so razvrščcr.e na daljuje kljub vladni zasedbi glavne- ozemlju Transjordarije la Palesti. ga mesta Tabriza. Dopisn ki :e Ta- ne, vršijo manevre vzdolž slrijsko- hriza poročajo, da se v mestu sli-š: močno pokanje iz najbližje okolice. Prav tako se vrše borbe med Tabrizom in Mianehom, ki leži v libanonske meje. list poroča, da je libanonska vlada izroč'la poveljniku britanskih čet v Palestini! protest proti manevrom bmm lSbanonsko-paleatinske meje. Fašizem v Angliji Neprikrita nacistična propaganda In spretno podtalno delovanje List «A1 Kifan.lt jjJše. da sirijska državna v mostna sf.užba poroča, da so ves čas man evrov tuja letala če-smerl proti Teheranu. Cesta Tabriz- sto preletavala sirijsko mejo. Isti Mlaneh j» porušena ,in minirana. Čeprav so nekatera poročila pripovedovala, da 'Je tabr ško prebivalstvo sprejelo vladne čete z velikim navdušenjem, je bil v mestu ln v pokrajini objavljen prek’ sod in določena je bila policijska ura ob 18. uri. Po mestu se vrš! lov na demokratične elemente, nekatera poročila govore o pokol j'h. Glavno vlogo v teh akc'jah igrajo vladne čete. Ni še znano, kje Je zdaj glavna stan poveljstva demokratičnih čet In demokratske vlade, ki jo vodi dr. Ptethevari. Sovjetski veleposlanik je da.nee popoldne obiskal perzijskega šaha. Vladni krogi so glede tega razgovora zelo rezervirani, domnevajo pa. da je veleposlanik Sadčikov svetoval naj »e konča vladna akcija v Azerbejdžanu. Pričakujejo, da bo Ghavaim Sultanih izvršil jutri pre-oanovo svoj« vlade. Vladni krogi »o mnenja da Je mednarodni položaj iranske vlade zelo negotov. njo iPolitika» Je objavila uvodnik pod naslovom: rZadnji manever». Članek pravi, da je resnični oilj Tsaldarisovega potovanja v New York Ui obtožb preji Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji preveč jasen da bi mogel kogar koli prevarati. Stara izkušnja nas n/či, da poskušajo šibke jn protiljvdske vlade, Ki se znajdejo notranje-polttično v sle. pi utici, ustvarjati mednarodne spore. da bi s tem odvrnile pozornost od bistva vprašanja-. S takimi nameni je šel T salda ris v Ne w York. Danes se vodi v Grčiji borba velikega obsega od Trakt je na turški meji, preko vse Mal ktdon-.je in, Tesalije do Peloponeza tn na Egejskih otokih. Demokratična armada odločna odbija napade monarhe fašističnih oddelkov. Sama vlada in vojni minister Dra-goumls sta pričela dvomiti v lasten uspeh. V Grčiji se nadaljujejo po-kolji in incidenti; za to sta v prvi vrsti odgovorni grška vlada (n britanska vlada, ki podpira sedanji grški režim ln vzdrluje v Grčiji znatne vojaške sile eo, nikakor pa ne kot tožilec. Neprijetna podo-.:n'ea Tsaldarisn v New Yorku Nčw Točk, 13. — »Zveza za demokratično Grčijo* Je priredila sinoči v New Torku množično manifestacijo proti Tsaldarlsu in njegovi fašistični vladi ter preti prisotnosti britanskih čet v Grčiji. Pred hotel cm, kjer se je nastanil Tse-ldaris, so Amerikancl grške na- ju, proti zatiranju, ki mu je podvrženo grško ljudstvo In proti Tsal-darisovim spletkam. Kolaboracionisti na oblasti Demenstraoija je trajala poldrugo uro. Demonstranti so nosili zastave in transparente z napiai: c Brez demokratične Grčije mir ni mogoč*, »Britanske čete naj oe poberejo iiz Grčije*. Med manifestacijo so delili letake, ki pravijo med drugim: «1263 častnikov varnostnih bataljonov, ki so jih ustanovili Nemci med oku-pacijto, služi danes v grški armadi; 118 kolaboracionistov težje vrste sedi danes v grškem parlamentu, nemški Gauleiter Splliotepolos je danes načelnik Tsaldarisovega generalštaba. Obenem je 154 Elasovih častnikov v internaciji na samotnih otokih, od februarja do oktobra t. 1. pa so aretirali 81.187 demokratov. Sedanja Tsal da risova Vlada je prišla, do oblasti s pomočjo Britanije in ZDA, izvedla Je sleparske volitve, dela je grškemu ljudstvu osovraženega kralja, ukinila Je vse državljanske svoboščin«, uvedla ja strahovlado — vse po zaslugi aktivno britanske pomoči. Vse to pa na more zadušiti želje grškega ljudstva po neodvisnosti in svobodi; od severnih pokrajin, preko 3rednje Grčije pa do Peleponeza »e vodi borba, za katero je odgovoren Tsald&ris in z njim njegovi angleški predstojniki, nikakor pa tuje dežele. Sam Tsaldaris pa se mora posluževati laži o »tujem vmešavanju*. Dejania proti svetovnemu miru Po tej manifestaciji pnotl Tsaldarlsu je zveza z demokratično Grčijo sprejela resolucijo, ki zanikuje neosnovane Tsaldarieove obtožbe in pravi: »Poskus grške vlade pred Varnostnim svetom ne predstavlja samo dejanje proti svetovnemu miru, temveč je logična posledica notranje-političnega razvoja Tsaldarisove fašistične vlade. Resolucija zahteva takojšnji umik britanskih čet jz Grčije, resnično koalicijsko Vlado, prenehanje strahovlade in resnično svobodne volitve. To resolucijo so podali TsaM*>-risu ln vsem delegatom na glavni skupščini ZN. Rim, 13. — Podtajnik italijanske komumstične stranke Luigi Longo je ob svoji vrnitvi iz Ljubljane izjavil, da se je bil podal v Ljubljano zato, da razpravlja s svojimi slovenskimi prijatelji o važnih vprašanjih za utrditev enotnost i demokratičnih sil u Trstu. Izjavil je dalje, da so v Italiji borci za svobodo prepuščeni sami sebi, v Jugoslav'ji pa so na vodstvu države, kar pojasnjuje naglo polit‘ino in socialno obnovo Jugoslavije. Govoril je nato o velikih uspehih Slovenije na področju obnove, tta šolskem, sindikalnem in socalnzm področju ter dejal, da so mogoči trgovMski st'k' z Jugoslavijo, ker bo po izjavah tov. Marinka Jugoslavija v zameno za itaifjanske industrijske 'zdelke lahko izvažala meso. maščobe itd. O možnosti zaposlitve italijanske delovne sile v Ju-goslavlji je Longo Izjavil: Slovenija se naglo obnavlja, zato po trebuje naše delovne moči, predvsem zidarje, kovinarje (n tejin'ke. To potrebo mi Je ministrski predsednik ponovno poudaril. Longo je dalje ugotovil čvrsto tn očhčdno voljo, da se doseže z Italijo čim hitreje sporazum. Dokaz za to je tudi hiter povratek italijanskih vojnih ujetnikov. Glede pisanja nekaterih batov, ki so skušali prikazati vrnitev ujetnikov kot dolžnost, je Longo izjavil: Ti gospodje, k: hočejo sejati nespo- razum med obema narodoma, ne vedo, ali se delajo nevedne, da med obema državama ni niti diplomatskih odnošajev. Običajni rumen* tisk že dve let\ govori o taki Jugoslaviji, ki se pripravlja na vojno proti ItaVji. Povratek naših •ujetnikov pa je Jasen dokaz, da Jugoslavija hoče mir. Država, ki hoče vojno, na vrača ujetnikov državi, s katero se kani v kratkem spopast'. Za sporazuma med obema državama je g'avni pogoj, da se ne vmešavajo tretji, je dejal Longo. Tako je Izjavil Tito-Togliattiju ln to je ponovno poudaril ministrski predsednik, ki med drugim dobro pozna fašiste in staro italijansko vodimo kasto, ker je bil v fašistični Ječi v Castelfrancu od začetka leta 19 j j. Ob zaključku, je Longo izjavil, da Je za pospešitev sporazuma v prvt vrsti potrebno odzvatt se vabilu tn poslati v Jugoslav jo razne delegacije, da sl ogledajo tamkajšnje življenje. Tl stiki bi ustvarili povoljne pogoje za diplomatične korake, do katerih bo neobhodno prišlo. Potrebno pa je tudt: ojačit! enotnost demokratičnih s'l v Juttjski krajini. Te sile, ln naj bodo katere koli narodnosti, morajo vodili borbo združene in njih- borba mora bl-tt borba za demokracijo, za m*r, za dosego osnem'h socialr-h zahtev, za prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. NOVI SLOVANSKI KOMITE Jugoslavijo zastopa tudi tov. Ivan Regent Vladni teror Politibnl teror in razpuščanje demokratičnih organizacij Atene, 13. — Zaradi vedno težjega položaja, v katjrega brede grška vlada v zvezi z razširjajočim se partizanskim gibanjem, posega vlada v zunanji politiki po manevrih ln spletkah, da bi tako zakrila »vojo odgovornost, v notranji politiki pa poskuša s stopnjevanjem terorja zavreti razvoj, ki postaja zanjo vedno bodj katastrofalen. Tako je prišlo v Atenah do novih političnih umorov, katerih žrtve so delavci, po uradnih poročilih «baje» simpatizerji lev.čarskih gibanj. Razpust Epona Nov vladni ukrep v okviru načrtnega zatiranja naprednih demokratičnih organizacij je sklep o razpustu grške demokratične mladinske organizacije Epon, ki je nastala med narodno osvobodilno borbo. Ta ukrep utemeljuje oblasti s tem, da za »tako organizacijo ni nobene potrebe*. Glavni odbor E-pona je izdal proglas, v katerem protestira proti vladnemu nasilju, pravi, da se kljub nasprotnim ve-stem vodijo ogorčene borbe okoli Motice v pokrajini Mandira in v okolici kraja Sufulu. Izid bitke je še vedno neodločen. Poročila o borbah prihajajo tudi iz ostalih delov Grčije. Maršal Smuts Je danes priletel v Atene. Salazar se drži Franca New Tork, 13. — Josef Artur Porto, ki mu je Salazarjeva vlada ukazala, naj zapusti Portugalsko, kjer je bil štiri leta dodeljen trgovinskemu odseku ameriškega poslaništva. je v četrtek prispel iz Lizbone v New Tork. Izgnali so ga v zvszj s člankom v neki ameriški reviji, ki kritizira S e lazarjevo vlado. Porto je izjavil, da je bil za časa svojega bivanja na Portugalskem v sfkih s portugalskim demokratičnim gibanjem. De- Beograd. — Na zadnjem zasedanju slovanskega kongreee so izvolili predsedstvo in (Slane slovanskega komiteja. Prebran Je bil tudi proglas, ki je bil s kongresa naslovljen na vse Slovane. Slovanski komite »l je zadal nalogo, da v prihodnjem letu razširi Leon Blum upa, da bo .danes sestavil vlado Pariz, *13. — Francoski ministrski predsednik Leon Blum Je izjavil, da upa, da bo v soboto lahko sestavil novo vlado. Komisija za sorazmerno porazdelitev viškov glasov pri volitvah v republiški svet je proglasila za iz-voljene: 27 komunistov. 27 socialistov, 12 članov levičarske skupine, 8 članov MRP in 2 PRL. Trumanov ukaz o železniških prevozih žitaric tVashington, 13. — Predsednik Truman je podpisal ukaz o prednosti prevoza; ki je sestavljeno zelo ostro, da bi zajamčil zadostno železniške prevoze. ki hi rado nadomestilo dom okra- jad je, da vzdržuje Salazar tesne tično mladinsko organizacijo z mo-narhofašistično. Epon pravi, da se bo tej krivici uprl, ker je gotov podpore 46 milijonov članov mednarodne mladinske organizacije. Ogorčeni boji Partizanska borba divja z nezmanjšano ostrino po vsej Grčiji, čeprav bi oblasti to rade zakrile. Uradna poročila o uničenju partl- rodncstl, člani sindikatov in na-.zenskih »kupln v Traklji postavlja prednih organizacij manifestirali | na laž celo dopisnik Reuterja, ki politične in vojaške otike s Francom in da je med vojno dobavljal znatne množine surovin oenim silam. Sabotaže v Španiji Barcelona, 13. — Danes zjutraj sta eksplodirala na železnici Ma. drid-Barcelona dva peklenska stroja. Materialna škoda Je občutna. Fašisti v Ameriki New Tork, 13. Tanjug. — Iz A-t.lante v državi Georgija poročajo, da je javni tožilec ugotovil odgovornost mnogih članov proti.eemitske sekte »Columbia* za. njihovo fašistično delovanje. Ta organizacija je nameravala tudi izvajati tenor nad ljudstvom, preganjati narodne manjšine, in zbirati orožje. Njen program je bil zelo podoben Hitlerje-vsmu. Našli bo tudi večje množine d'onemita, ki »o ga nameravali upc-raoblti sa atentate proti črncem. Naclstt še vedno v časteh Niirnlberg, 13. — Francoske okupacijske oblasti so pridržale znanega nemškega vojnega zločinca Ambroža na važnem mestu v »I. G. Fariberindustrie* v Ludwigshafnu. Tako poroča Associated Press. Francoske okupacijske oblast! bo praprečili, da b: Ambrož prišel pred ameriško sodišče za vojne zločince. Ambrož je še vedno ravnatelj tovarne »I. G. Farbmlndustrie*. Med vojno Je bil med najvažnejšimi funkcionarji tega truata. OgraZaiUe neodvisnosti arahsVlh držav Beirut 13. Tanjug. — 35 manevri v hllž‘n1 meje med Sirijo ta Libanonom je Velika Brkandja poV»—» Iz Velike Britanije prihajajo 'udna poročila. Zdi se, da Sir Osuiald Mosley ni edini pebornik lažizma v Angliji; tam je tudi nekaj, kar imenujejo Britis/i Poe-plris Partg (Britanska ljudska stranka), ki jo vodita vojvoda Betfordski in John Beckett. Beckett je star Moslcyev somišljenik in star pri.atel) lorda Haw-Hau>a (angleški napovedovalec nacističnega radia), ki so ga pred letom dni zaradi veleizdaje obesili v neki londonski jetnišnici. Ta stranka je nedavno izdala knjigo pod naslovom tNtirnber-Ska polomija*, ki je polna fašistične propagande. Ta knjiga napada zaveznike, da to dopustili proces proti nacističnim voditeljem, kajti po njenem mnenju so saveznltki politiki najmanj toli- ko krivi kot nemški. Ta kn iga sicer imenuje iztrebljanje Zidov odvraten zaključek, razlaga pa, da je do tega prišlo samo zato, ker so se ponesrečili miroljubni poizkusi za enevtralizajijo Zidov*. Poleg tega pravi, da je th okrutnosti^ kriv eslovanski element» v nemškem značaju. Knjiga je polna propagandnih gesel Goebbelsove vrste. Napad na Pearl Harbour prikazuje kot amerišlco provokacijo. Nilrnber-'ski proces imenuje vrnitev k barbarstvu. zLuč dneva $e ne bo povrnila med nas, dokler človek ne bo spoznal ogromnih blagodati nacionalsocializma*, pravi knjiga tNUrnberška polomija*. V tem Sasu Mosley ni ostal nedelaven Objavil je svojo knjigo, »estavljn ■ jxj načinu Hitlerjeve- ga dela «Mein Kamp)*, ki nosi naslov sMoj odgovor*. Mosley sam je spreten politik in nedvomno bi deloval še mnogo bolj vešče in preudarno, če bi mu to dopustila njegova domišljavost. Vendar ve, da se je včasih bolje potuhniti kot precenjevati svoje moči in se zaletavati v javnost, ki še ni pozabila, kaj pomeni vojna. Tako se omejuje na potovanja po Angliji in privatne sestanke, organizira novo mrežo celic in razvija to, kar sam imenuje filozofske temelje fašističnega gibanja v Angliji. Nedvomno je mnogo vplivnih angleških fašistov, ki dvomijo, da bi mogel imeti Mosley veliko politično bodočnost. Tako rezvijajo na svojo roko številne majhne skupine, ki propovedujejo fašistične nauke. Ogromna večina teh skupin ne poskuša niti zakrivati svojo naklonjenost hitlerjev-stvu in svoj silni protisemitizem. Težko je reči, kako nevaren bi lahko postal ta i pokrit v Angliji, ki je sedaj ie bolj v povodih. iNew Stctesman and N rt ion* piše: vFašizem je sicer danes v Angliji bolj predmet zasmehovanja in negodovanja, ostaja pa resna, prikrita nevarnost. Napačno bi bilo, če bi ga trenutno pretiravali, silno nevarno pa je, Ce bi ga podcenjevali kot bolezen, ki jo je mogoče ozdraviti z zasmehovanjem ali zgražanjem.* («New Tork Herald Tribune*) Sir Philip in njegova »pravica" Zastopniki domačih plemen v Keniji (britanska kolonija v vzhodni Afriki) so se obrnili na guvernerja s prošnjo, naj poskrbi, da se zemlja, ki jo imajo danes angleški naseljenci, vsaj deloma povrne domačim rodovom, kajti nujno jih potrebujejo za refitev pred lakoto. Guverner Sir Philip Mitchell jim je dal tipično imperialističen odgovor. Dejal je: *Mi smo tukaj s polno pravico, kajti ta dektle it naša.* Zanima nas. kakšno je osebno pojmovanje Sira Philipa o besedi ipravica*. Edino kenijski domačini bi mogli s polno pravico uporabiti to besedo. Pred kakšnimi 60 leti so začeli izgubljati svoje pravice, Ho si je pričela osvajati deželo iVZ-hodnoakriška družba* z nasilnim zasedanjem najboljših zemljišč. Domače prebivalstvo ni bilo dovolj močno, da bi se uspešno upiralo angleškim četam, ki so podpirale družbo. Kasneje je britanska vlada plačala Vzhodnoafri-»ki družbi primerno odškodnino in napravila iz Kenije svojo kolonijo. Tako je nova plodna zemlja obogatila plen britanskih imperialistov. Danes je zemlja, ki je Je v rokah domačinov, silno pičla in poleg tega najmanj plodna. Ce hočejo domačini živeti, se morajo udinjati kot poljedelski delavci belim veleposestnikom. m t« immrn a mm «r» vlcosl ", v svoje delovanje v notranjosti Češke ta Moravske, da razširi svoj tlkk ta da čim bolj temeljito pripravi vee za jubilejni kongres v letu 1948. Na predlog generallajtnanta Gun-dorrova eo izvolili slovanski komite, ki šteje 25 Članov. Iz vsake slovanske države je v komiteju po 5 članov. Predsednik komiteja je Jugoslovan Božidar Jiaslarlč, štirje podpredsedniki pa bo: Alekstj Vozne-senekt (ZSSR). Mečealav Mihailovič' (Poljska), dr. Zderek Nejedly (Češkoslovaška) ta Stela Blagojeva (Bolgarija.). Jugoslovanski člani so reaec predsednik^ Maslanča še univ. profesor dr. Števen Jakovljevič, publicist Veljko Vlahovič, zdravnik dr. Zlatam Sremec, ln publiciet Ivan Regent. Namestniki so: književnik Marjan Jurkovič, Kiro Gligorov in Juš Korak. S kongresa so poslati pozdravne brzojavke generaflletaiu Stalinu, maršalu Titu. Georgi ju Dimitrovu, Boleslavu Blerutu, dr. Edvardu Be-nešu ta Vjačeslavu Molotovu. 0 incidentih v Padovi Padova, 13. — Vrhovni glavni stan zavezniških sil v Sredozemlju je izdal o dogodkih v Padovi uradno poročilo, ki pravi, da je namestnik vrhovnega poveljnika sprejel prefekta in delegata delavske zbornice padovanske pokrajine. Delegat delavske zbornice je izjavil, da želijo dslavci živeti v miru z zavezniškimi vojaki. Častnik je odgovoril med drugim, da je prišlo do incidentov po krivdi prebivalstva ta j« izjavil, da bo prisiljen predlagati ponovno vzpostavitev zavezniške vejaške uprave, 6e bi se spet kaj takega pripetilo. Britanske spletke s Sudanom Kairo, 13. — Predstavniki sudanske stranke neodvisnosti so danes izjavili, da namerava Anglija povzročiti v Sudanu podobep položaj kot v Palestini in v ta namen izrabiti medsebojne spore med Egipčani in Sudanci. Po eni strani obljubljajo egiptovski vladi Sudan, čeprav v skupni upravi, po drugi strani pa obljubljajo Sudancem svobodo pod angleškim protektoratom. Sudanci pa zahtevajo popolno neodvisnost svoje dežele in takojšnjo ustanovitev začasne vlade, ki naj izvede priprave za popolno neodvisnost Sudana. KRATKE VESTI LONDON. — Vršilec dolžnosti predsednika izvršnega odbora arabske zveze Jamal Husseini je danes izjavil, da je arabska zveza na zasedanju v Kairu sklenila, da bo od britanske vlade zahtevala, naj dovoli bivšemu jeruzalemskemu mu-ftiju vrnitev v Palestino. WASHINGTON. — Politični odbor Sveta ustanove UNRRA, v katerem so zastopniki 48 držav, je včeraj odobril resolucijo, naj bi do 30. junija 1947. sklicali novo zasedanje Sveta ustanove UNRRA, razen če bi osrednji odbor imel to za nepotrebno. PARIZ. — Iz Marseilla Je s preko-mornikom »Pasteur* odpotovalo 1600 članov francoske tujske legije v Saigon v Francoski Indokini. ki Je zdaj pozorišče neredov, i LONDON. — Po vesteh »BBC* so se vse ženske iz vasi Lldlce, ki so ostale llve razen treh, vrnile v svojo vas. Češko vas Lidice so Nem. ci 1. 1942. porušili do tal. Mošk« so pobih, ieuake ta i — 2 — Pninorski mladini Mladinci in mladinke iz postojnskega okraja, ki so se zbrali v raznih delovnih brigadah na svojem prvem zborovanju, pozivajo vso mladino Slovenskega Primorja, da se udeleži jutri, dopoldne 15- decembra skupne manifestacije ob zaključku tekmovanja za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. Mladina, ki je bila v delovnih brigadah, naj prenese vse svoje izkušnje na ostalo mladino Slovenskega Primorja, tako na gospodarskem, prosvetnem in političnem polju! Vo k spokornik Starši na Opčinah so poskrbeli, da so njihovi otroci dobili svo; o-troski vrtec. S pomočjo občinskega svetnika g. Mianija so dosegli da lahko uporabljajo mizice bivšega otroškega vrtca, kar so tudi storili. Te dni sta se pojavili v vrtcu dve ženski. Nista prišli zato, da bi se morda zanimali za napredek o-trok. Prignala ju Je samo želja, da bi na lasfne oči videli, če niso morda one mizice last «Italie re-dentc*. Didaktični ravnatelj je obe ženski peljal v vrtec, kjer sta na svoje veliko razočaranje morali u-gotovitt, da mizice niso last »Ita-lie redente* in da je vsa zadeva v popolnem redu. Dogodek potrjuje resničnost naše trditve, da spre. memba imena niti najmanj ni spremenila značaja «Italie reden-tc». Volk ostane vedno volk, tudi kadar obleče spokorniško raševino. Naše ljudstvo bo (ritali^redento* odklanjalo vse dotlej, dokler se ne bo pri njej razen imena spremenil tudi program potujčevanja in do-kler ne bodo zamenjali vse osebje, ki je znano po svoji nenaklonjenosti nasproti Slovencem. Fašisti so namreč postavili v take raznarodovalne ustanove svoje najbolj zveste in najbolj zagrizene elemente. Osebje, ki je bilo dodeljeno v zadnjem času slovenskemu oddelku te ustanove, nima nobene besede, ker je to osebje brez odgovornosti in podrejeno istim organom, ki so vodili delo nekdanje «Italie reden-te» in vodijo sedaj tudi delo njene prekrščene naslednice. 14. decembra 1946. TRŽAŠKI DNEVNIK < SO SANJALI O NEMCIH, TODA JEZDNI SPORAZUM Biljski guverner v vlogi biriče m industrijske delavce pleni olrokom kuj ge, deije revije, pa !udi dovoljene dnevnike V četrtek ob 12.45 go prišli v tretji razred ljudske šole v Renčah guverner iz Bilj, njegova tokrtatica in dva zavezniška vojaka. Najprej so pregledali otrokom torbice in pobrali, kolikor so v njih našli «Svo-br,finih poti», «C:c bana* in »Pic-R.rja*. Nato »o postavili vse otroke brez torbic k steni, kjer so morali mi- no stati, da so guverner ir 2 »Cicibana*. Prilastili go si tudi »Primorski dnevnik», »Ljud-ko pravico* in (.Slovenskega poročevalca*. Te dnevnike bi namreč morala neka učenka razdeliti v svoji vasi med naročnike. Učenec MoizetiS Lado pripoveduje. da je videl, kako je neki podčastnik sztrgal iz knjige «Svobodna pota* sivko maršala Tita, jo zrneč- vojaka znova preiskali vse klop., al in bil z knjigo po zidu. V raz- Nato so otroke poslali v kloDi in zahtevali, da ' razgrnejo vse svoje stvari na klop. Nato je guverner pregleda! še torbo učitelja in ga vprašal, zakaj rabi knjigo »Svobodna pota*, ki jo je našel v njej. Učitelj mu je odgovoril, da jo rabi zato, kar druge nima in ker mu ZVU še ni izročila knjig za tretji razred. Zavezniški vojaki in guverner so preiskali tudi drugi razred. Ponovilo se je isto postopanje. Prebr. skali so tudi torbico učiteljici prvega in Irugega razreda, a brez »sreče*. Vsega skupaj so odnesli 10 »Svobodnih poti*, 4 «Nače besede* n Preskrba redih, kjer so našli in odnesli knjige In revije, pa zavezniških šolskih knj g -otrokom niso vzeli. Preiskava se je vršila opoldne in ko so otroci odhajali demov, so obenem prihajali drugi šolarji k popoldanskemu pouku. Ker so zvedeli, kaj se dogaja v šoli, so pričeli skrl- HMler redtvivus? Pri Banah »o že delj časa nemški vojni ujetniki. Toda prav nič, niso podobni ujetnikom. Dan za dnem jim vedno bolj Taste perje in greben. Sprehajajo se po Opčinah podnevi in ponoči. Obnašajo ge nedostojno in oblastno, lomastijo pijani po vasi, love dekleta in izzivajo prebivalstvo. Prav nič jih ni sram. Zaradi potuhe, ki jim jo dajejo, se jim zopet vrača nacifa-šlstični duh in oholost. Ljudstvo se vprašuje, koliko časa bo tod še rogovilila ta zalega. Kako se tl Tevtoni obnašajo, nam kaže naslednji dogodek: Sin tov. Malalana, predsednika openskega KOS-a se je predsinočnjim ob 11. uri vračal s pevskih vaj. Na vasi je videl, kako sta dva pijana nemška ujetnika skupaj z nekim vojakom napadla civilista ter ga vrgla v cestni Jarek. Ko je prišel mimo pijancev, so začeli tudi njega Izzivati in psovati ter «o žalili tudi maršala Tita. Fant, bivši partizan, jim je povedal, kar jim je šlo. Sli so za njim in začeli metati v Malalanova okna kamenje. Sete, ko so prlSU lz neke bližnje vile drugi vojaki, so jo odkurili. Tov. Malalanu ao tudi fašisti večkrat napadli stanovanje in ga razdejali, nlkda-r pa nt pričakoval, da se bodo taka vandalska dejanja ponavljala tudi v kraljestvu demokracije. Brivci vztrajajo pri svojih pravicah Predvčerajšnjim so se sestali bilvskl obrtniki tn brivci ter se pogajati o novi ureditvi mezd. Pogajanja so se razbila, ker delodajalci nlao hoteli podpisati sporazuma. Dejali so, da so sicer zahteva brivcev upravičene, da pa jih ne morejo sprejeti, dokleT se ne zvišajo tarife. Na to pa da mora pristati ZVU. Brivci pa ne morejo čakati, da ZVU zviša tarife, ker bi medtem poteklo kot po navadi več mesecev. Ce pa si brivski obrtniki ne znajo pomagati, ne smejo brivci zaradi njih trpeti m prejemati skrajno nizke plače. Zato so sklenili, da se v ponedeljek ob 19.30 uri sestanejo na skupščini v ul. Imbrtani 8. Tudi plesalke so stavkale Plesalke v gledališču Verdi so že več dni zahtevale, da tudi njim podelijo razne doklade kakor ostalim delavcem. Ker pa ravnateljstvo gledališča ni hotelo prptati na nji heve zahteve, so začele stavkati Obrnile so se na Enotne sindikate, da rešijo spor. Sindikati so te začeli takoj pogajati z ravnatelj stvom ln dosegli sporazum. Tako dobe plesalke razen osnovne plače tudi vse doklade. Mast po 80 gramov na potrošnika na odrezek št. TV. bodo delili od danes dalje v pedežolskih občinah tržaškega okrožja: Zaključek 31. t. m., cena 70 lir za kg. Delitev sladkorja in testenin na dodatne nakaznice za težke delavce ln za uslužbence pri zavezniških silah, ki se je začela 8. novembra, se z današnjim dnem zaključuje. Bel kruh bodo delili v Trstu 16., 17. in 18. decembra, ker je zmanjkalo navadne moke za peko. Peki naj še danes dopoldne dvignejo ustrezajoče odrezke. Boni trgovske zbornice, ki so trgovci zanje zaprosili, naj se dvignejo do 17. t. m. pri občinskem prehranjevalnem uradu, ul. Malean-ton 3 (okonce 4) od 8. do 12. dopoldne proti pobotnioi, ki jim jo je izdal občinski urad. Bone morajo razdeliti naslovljencem, vse nerazdeljene pa vrniti. vati svoje priljubljene knjige pod | ležiti. obleke. Tudi guverner je to opazil in kot nalašč Je neki učenki padla izpol obleke knjiga »Svobodna pota*. G. guverner, pa ni bil len, marveč je naglo začel preiskovati otroke ter našel še nekaj »nevarnih* knjig. Otroci so začeli vpiti, nekateri jokati, drugi pa so zbežali domov in poskrili knj'ge. In glej jih, česa so se lotil! fantje Ko «e je guve--ner z vojaki mudil v šclskih prostorih, so »preiskali* jcene in razmetali pap;rje in knj'ge, ki so Jih vojaki najbržc zaplenili po drugih vaseh. Starši v Renčah pripovedujejo, da so otroci celo noč sanjali o Nemcih in se skrivali pred njimi, tako da jih je bilo treba miriti in to- PINO TOMAŽIČ VZOR LJUDSKEGA JUNAKA Narodno gledališče V Skednju v dvorani hivSega Gospodarskega druitva. Nedelja, IS. ded. ob 10: eVSteli dan ali Ma-tilek se tcni», premiera-. Sreda, 18. deo. ob IS: eTako tudi boe, premiera. « Matiček se ienh ob M. uti na Opčinah. Četrtek, 19. deo.: t Mati tek se ten I* ob -to. uri na Kontovelju. Sobota, tl. dec.: tTako tudi bo» ob SO. vri pri Sv. Ivanu. Nedelja, St. dec.: € Matiček se tenis v Skednju ob IS., tScampOlO» ob SO. url. Obvestilo Nedeljski informativni tečaj Prosvetne zveze za dramatiko to nedeljo odpade. Vpisovanje v tečaj slovenščine Vpisovanje v tečaj slovenščine za slovenske dijak«, ki obiskujejo italijanska šol«, Je v prostorih mestne ga odbora am ti fašistične mladine v Trstu, vSa Machiavelli 13, dnevno od 9. do 12. i-n do 15. do 18. ure. Na openskem strelišču je leta 1941. omahnilo pod fašističnimi streli pet junakov, borcev za enakopravnost in svobodo primorskega delovnega ljudstva: Pino Tomažič in njegovi štirje, tovariši v borbi in smrti. Med vso dolgo vrsto naših junakov je eden najlepših likov naš vzornik Pino Tomažič. Ni bil le Tržačan po rodu (rojen 20. marca 1915 v Trstu, piazza Lipsia, sedaj P jazza Hortis 2.) temveč tudi po svojem borbenem značaju, po svoji veliki gvobedoljubnosti. Bil je še v plenicah, ko je okus*l tegobe vojne in moral z materjo v begunstvo, fte v svojem poslednjem pismu, ki ga je napisal v noči pred ustrelitvijo. se spominja te dobe z besedami: «Mati, ki me je v vojni vihri nosila po svetu, je zame najdražji spomin*. Videl Je tudi požig Narodnega doma v Trstu in zelo ga je zadela smrt štirih bazoviških žrtev, na katere so 14 letnega dečka vezale prijateljske vezi. Tudi on se je predal že v zgodnji mladosti borbi proti fašizmu. Organiziral je skupine po Trstu, na Krasu, Vipavskem in v Istri. Njegovo široko politično obzorje in poznavanje socialnih In gospodarskih razmer sta mu pomagala, da je z lahkoto pridobil delavce in kmete za skupno borbo protj fašizmu. Leta 1935. je odšel v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval svojo borbo proti tedanjemu režimu. Vrni! ge je čez dve leti nazaj v Trat, kjer je bil tudi nekaj časa zaprt. Zopet svoboden. je prepotoval vse križem primorsko zemljo, organiziral staro in mlado in Jih navduševal za borho proti fašizmu lin nacizmu. Ze Ma 1938. je jasno videl, da bo prišlo do vojne, v kateri bo naše ljudstvo napravilo dokončen obračun s silami reakcije. Zanimivo je, kako je gledal na problem Trsta. Naše mesto bi po njegovem moralo dobiti posebno av-tonomljo, ki bi jamčila za svoboden kulturni razvoj in resnično ljudsko demokracijo v okviru Jugoslavije, o kateri je vedel za trdno, da mora zrasti iz ruševin stare centralistične države. Kakor mu ni zmanjka’o nfkdar poguma pri delu, tako je bil pogumen tudi v zaporu, pri zas'iševa-nju In na procesu. Vedel Je, da mu fašizem ne bo prizanesel in da ga Pripravljalni tečaj za umetniško-obrtno šolo Cut za dekorativno upodabljanje Je v našem narodu zrlo visoko razvit. To nam potrjuje bogata ornamentika, ki j« zasledimo v našem ljudstvu. Znano pa je tudi. da Je krivda fašizma, da Slovenci nismo bili deležni pouka na umetnisko-obrtni šoli. Zato pa moramo dati danea našemu ljudstvu, ki Je to panogo likovne umetnosti gojilo skozi stoletja, zopet priliko učenja. Naloge tega pouka pa so zelo obsežne. Od mizarstva s sodobnimi intarzijami v lesu pa do stilizirane ornamentike v vezeninah, čipkah in tkalski obrti sploh. Dalje stilizirana ornamentika hišnih fasad, lična moderna oprema platnic *in tiskarska oprema knjig, revij ter tiska. Vse to je bogato polje, ki ga zajema ta .šola. Umetnostno obrtno Solo imamo lahko za prcd3topnjo umetnostne akademije. Da pa damo na« m Tari .ni priložnost učenja, smo sklenili ponovno odpreti prekinjeni tečaj, ki naj bo imel pripravljalni značaj in bo predhodna stopnja za umetnostno obrt. Učni načrt Je obširen, vsestranski in strokovno na visoki stopnji. Prijavijo na) se vsi tisti, ki čutijo v sebi nagnjenost k r.sanju in slikarstvu. Tečaj se prične v kratkem. Zato vabimo vse, ki se za to zanimajo, da se takoj prijavijo v ul. San Vito St. 17, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila. čaka smrt Ko so ga prišli domači obiskat Jim je rekel: «M| smo sejal, vi boste želi*. Ob vsaki priliki jp bodril k vztrajnosti svojih 58 tovarišev v zaporu in, ko so ga s Kosom, Vadnalom, Ivančičem in Bobkom odpeljali na opensko strelišče, je prepeval Internacionalo. Pino Tomažič nam bo vedno naj-gvctlej?i vzor borca za' ideale. Letos, 15. decembra, ob peti obletnici njigove smrti naj nas spomin nanj-stme v trdno enoto proti vsakemu imperializmu in tujemu izkoriščanju! Njegovo delo nam bodi o-poroka, po kateri bomo uravnavali svoje delovanje. Njegove Udeje naj nam bodo smernice v naši borbi do uresničenja njegovih in naših vzorov. Pino Tomažič za nas ni mrtev, ker njegova ideja živi v nas in okoli nas. Slava njegovemu spominu! Spominske svečanosti ob obletnici ustrelitve Pina Tomažiča In tovarišev V nedeljo 15. t. m. poteče pet let. odkar so bili od posebnega sodišča obsojeni na smrt in ustreljeni na Opčinah borci proti fažizmu: tov. Pino Tomažič, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viktor Bobek. V počastitev njihovega spomina bo v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri zjutraj spominska svečanost na strelišču na Opčinah. Sodelovale bodo vse antifašistične organizacije V okraja in delegacije iz mesta. Ob 11. uri dopoldne organizira kulturni krožek «Pino Tomažič* v spomin na svojega vzornika spominsko svečanost na pokopališču pri Sv. Ani. Ob 20.30 uri bo v prostorih imenovanega kulturnega krožka spominski večer v počastitev Pina Tomažiča. Sodelujeta domači pevski zbor in pevski zbor prosvetnega društva tdvan Cankar* od Sv. Jakoba. Kongres vseučillščnlkov Kongres vseiičlliskih študentov se še nadaljuje. Po dveh dolgih sejah, ki *o bile posvečene postopku, ao se dela na kongresu pospešila. Ker bodo v nedeljo volili tribuna, «o razpravljali, kako naj bo sestavljeno zastopstvo študentov. V sredo so predložili kongresu načrt O sestavi zastopstva, pri čemer so bila mnenja različna. Nekateri so zahtevali, da se ustanovi organ, ki ho ščitil sindikalne ln univerzitetne Interese posebej, drugi pa so zahtevali enotnega, kar Je kongres z večino sprejel. Tudi kar se tiče ustavnih določil, to se mnenja de-lila. Nekateri so zagovarjali pro-H~*m, po kat-rem naj bi Imel tribun pravico Izbrati svet in zapovedovati študentom mimo Izvoljenega organa. Večina pa je stala na demokratičnem stališču in zahtevala, da se svet izvoli ter da bo tribun hkrati vedja študentov ln sveta. Po dolgih razpravljanjih kaže, da bo prišlo do sporazuma in da bo zmagala demokratična struja, DAROVI IN PRISPEVKI ZA NAŠEGA DIJAKA Je nabral mladinski odsek prosvetnega društva Rojan 5600 lir. ZA SKEDENJSKI OTROŠKI VRTEC Je darovala tov. Mihalj Kristina 1000 lir. . Včeraj so pred Uradom za delo med industrijci in sindikalnimi predstavniki sklenili mezdni sporazum za induitrijske delaven. Pogajanja so gg začela že v septembru in so se zavlačevala zaradi nepopustljivosti delcdajalccv. Končno je usprilo vsaj delno doseči uresničenje delavskih zahtev, tako da s; bodo v tem hudem zimskem času vsaj malo opomogli. Tudi če niso delavci popolnoma dosegli svojih zahtev, so vtndarle prgajanja pokazala, da se da s skupnim nastopom mnogo tl os tči in da bode morali delodajalci računati s slogo vseh delavcev ter jih ne bedo mogli izkoriščati po svoji mHl volji. Objavljamo besedilo sklenjenega sporazuma v izvlečku: S por.®: m deloča, da se za 55% povišajo mezde, k! jih je določal sporazum z dne 1. februarja t. 1. Vsem trem kategorijam delavcev bodo ta povišek računali na podlagi njihovih mezd. Nato določa sporazum, kako bodb povišali nagrade za akordno delo. Po 31. decembru bodo to nagrado tako povišali, da bo v iftem razmerju z csnovne m*Trio, kakor je tria dosflej. Draginjo!*o doklado bodo Izplačevali v isti višini kakor v onem mestu severne Italije, kjer je dragin.iska doklada najvišja. Pri tem se bodo prllagojevali morebitnim spremembam. Za božično nagrado bodo delavcem Izplačali 200 delovnih ur mezde z vsemi dokladami. Delavcem, ki delajo na aker-d, bodo Izplačali znesek, ki bo enak zadnjim štirim Proznik istrskih kmetov V Ankaranu pri Kopru so imeli pred kratkim veliko ljudsko slavje. Vsa vas je bila okrašena s slovenskimi im italijanskimi zastavami, ki so oznanjale, da je sedaj končano izkoriščanje istrskega kmeta in da je ljudska oblast vrnila zemljo o-nemu, ki jo obdeluje. Proti večeru se je zbralo ljudstvo in nepolnilo prostorno društveno dvorano, da bt prisostvovalo svečani odpravi kolonata. Navdušeno je ploskalo nastopajočim govornikom in z vseh obrazov je odsevala radost nad dejstvom, da so se končno rešili gospodarskega jarma izkoriščevalske gospode in da so postali na svoji zemlji svoji gospodarji. Tudi mladina je dala ■ pestrim kulturnim sporedom poudarka radostnemu razpoloženju. Veselo je donela borbena pesem lz mladih grl, saj je današnji dan tudi njihov praznTk. ko se jim ne bo treba več klanjati tuji gospodi, kakor so morali do sedaj delati njihovi očetje. tednom zadužka. Onim delavcem, ki niso bil. zaposleni vse leto, bodo izplašali bcalCno nagrado sorazmerno z meseci zaposlitve. Za praznike, ki jih določa pogodba, bodo delavcem izplačali normalne mezdo. Delavci debe 12 dni plačanega dopusta z vsemi dokladami. Za otro-ke bedo delavcem zvišali doklado za 50%. Nato določa sporazum podrobne pogoje za delavce pri gradbeni stroki in v mali ln srednji industriji. Mezdni sporazum za vajence bodo sklonili po podp’su tega sporazuma. Mastna kupčija, ki se *e končala v zaporu Jerčič Anton in Orlando Marij sta izfuhtala. kako bi na lahek način zaslužila nekaj tisočakov. Zglasila sta s" pri trgovcu Fantoma in zahtevala od njega mast za trgovca Franca Preloga, ki ima trgovino pri Sv. Jakobu. Ker je Prelog res predhodno izročil Fantomi odrezke za mast. Je ta dal Jerčiču in Orlandu 67.600 kg masti, ki sta jo brž prodala nekemu Maddp.lcni za 30.000 lir. Ker pa Prelog masti ni dobil, Je napravil ovadbo na policiji. ki Je gba novopečena trgovca spravila pod ključ. KAKO SI DRVA NAJLAŽE PRESKRBIŠ Zasedbena oblast je objavila, da bo preskrbela kurivo vsem Tržačanom. V ta namen so doslej že razdelili celih 10 kg drv na potrošnika. Potrpežljivi Tržačani si Jih morajo nabavljati pri oglarjih po visokih cenah. Nekateri vojak: pa so bolj praktični. Odpravijo se kar v najbližji gozd ter si jih nasekajo. Pri tem ne vprašajo, ali rastejo na zasebnih ali javnih posestvih. Čeprav načelno tako silno spoštujejo zasebno lastnino, niso pri nas tako tenkočutni, ker ne gre za njihov interes. Tako so prišli 30. novembra ob 3. popoldne v Trebče v gozd, ki je last Justine Kraljeve, tor odpeljali GOSPODARSKE VESil DR7.AVNI VINOGRAD. Pet kilometrov od Prizrena bodo uredil! velik državni vinograd, ki bo zavzemal okolu 90 ha rodovitne zemlje, ki je bila do sedaj v večini neizkoriščena. Pri tem bo zaposlenih nad 800 mladincev. SLABA LETINA V KANADI IN AVSTRALIJI. Kanadski statistični urad poroča, da svetovne potrebe po žitu še vedno prekašajo mož-nost izveza. Krizo Je še povečal pičli pridelek v Avstraliji in tudi dejstvo, da j« kanadska proizvodnja znašala letos samo 418,757.000 korcev, to je 22 milijonov ifianj, kot so pričakovali. V Porurju so pridobivali v pre-teki cim tednu 198.038 ton premoga dnevno. KULTURA BOŽIČNE PESMI Izšla je lična zbirka bozičnih pesmi za mešani zbor. Slovenska prosvetna zveza v Trstu je poskrbela, da te odpomore pomajkanju priložnostnih skladb te vrste s tem, da je naprosila nekatere naše zborovske skladatelje, da prispevajo svoja dela za to zbirko. Ce pomislimo, da so bili naši arhivi v teku dolgoletnega preganjanja našega ljudstva skoraj do zadnjega uničeni in z njimi vred vse skladbe posvetnega in cerkvenega značaja, nam je ta zbirka tem bolj dobrodošla. Bližajo se bobi dni prazniki in marsikateri cerkveni pevski zbor bo z veseljem pozdravil novo zbirko in njegov pevovodja bo rešen skrbi prepisovanja, saj stane ta zbirka, ki vsebuje devet zborov, komaj 30 lir. Tako je omogočeno, da si vsak pevski zbor nabavi tudi večje število izvodov. Naši zborovski skladatelj, ki so na prošnjo Slovenske prosvetne zveze prispepevali svoje priredbe ali pa izvirne pesmi, so pokazali velik smisel in razumevanje za teV- nje in pevske potrebe našega ljudstva ter so segli deloma 'po znanih starih božičnih napevih, ki so med nami že davno ponarodeli in deloma po izvirnih skladbah. Tako srečamo v tej posrečeni zbirki štiri pesmi v harmonizaciji Ivana Grbca, eno izvirno dvoglasno Ubal-da Vrabca s spremljanjem kot sa-mostojnim stavkom, dvoje pesmi Frana Venturinija (eno izvirno in eno harmonizacijo) ter dvoje pesmi. Vinka Vodopivca, med temi eno novoletno. Vse harmonizacije so v splošnem 'preproste v cerkveno poljudnem tonu, dostopne verskemu pevskemu zboru z izjemo sklabe V. Vrabca, ki je v tem pogledu nekoliko zahtevnejša. Zbirka je tiskana na dobrem papirju z jasnim tiskom. Naslovno Stran je naslikal akademski slikat Albert Sirk. Pevski zbori lahko naročijo poljubno število izvodov bodisi pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu ul. S. Vito št. II ali pa v kmigarni Stoka, ul. Milano št. 30. K. S. Sporočila in Zborovanje Enotnih sindikatov V nedeljo 16. t. m. ob 9.30 uri bo v prostorih v ul. CarduccI 14 Zborovanje okrajnih odposlancev, vodilnih odborov, podružnic, tovarniških odborov in zaupnikov. Razpravljali bodo o važnih perečih problemih. Za dečji božič Nocoj ob 19.30 priredi Zveza primorskih partizanov v gostilni Su-ban pri Sv. Ivanu ples. Cisti dobiček je namenjen za dečji božič. Prireditev na Konkoneln Jutri v nedeljo ob 16. uri bodo nastopili na Konkonelu pionirji iz Piščancev. Pester spored bo obsege 1 več pevskih točk ln še marsikaj drugega. Predavanje na ikoljetu Drevi točno ob 20. uri bo 'mel tov. Rakič v prosvetnem, krožku na Skoljetu predavanje o internacionalizaciji Donave. «Mladost očetov* Danes ob 19. bo nastopila mladinska dramska skupina kulturnega krožka Skorklj« v kulturnem krožku Škamperle z dramo »Mladost očetov*. Smnčarčki izlet Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 15. t. m. smučarski izlet z vajami na Cmi vrh nad Idrijo. Odhod ob 6. uni zjutraj s kamionom. Predplačilo te pojasnila v knjigarni Stoka, ul. Milano. Snežne prilike ugodne. Izleta in vaj naj se udeležijo tudi začetniki. Vožnja stane v obe smeri 200 lir. Zamenjava izkaznic za brezposelne . . Delovni urad pri ZVU javlja, da bodo od 15. t. m. zamenjali zelene izkaznice za brezposelne pri nekaterih kategorijah delavcev in uradnikov z drugimi, ki bodo rdeče barve. Sestanek jestvinskih namežčencev Odbor mladih jcstvinsk.h nameščencev sklicuje za nedeljo 15. t. m. ob 10. uri v ulici Leo 7 zborovanje in vabi vso mladino, ki je zaposlena v trgovinah z jestvinami, da se je udeleži. Otvoritev novega kina pri Sv. Jakobu Danes popoldne ot> 16.30 bo prva predstava v novem kinu »Ideale* pri Sv. Jakobu. Predvajali bodo film »Ljubezen se vrača*. Kino je v prostorih bivše tovarne za pohištvo nasproti glavnega vhoda cerkve prj Sv. Jakobu. Prostori so -prenovljeni ln prirejeni po sodobnih predpisih. Jutri ob 10.30 bo v kinu predstava, katere čisti dohodek gre v korist dečjega božiča. Prekinitev električnega toka ob nedeljah Od nedelje 15. t. m. bo električni tok v coni A Julijske krajine ukinjen od 9. do 12. ure dopoldne. Izpiti za uiltniake uradnike Prihodnjega Januarja bodo pri predsedniku tržaške con» izpiti za uradnike pri trosarinskih uradih. Prošnje naj zainteresirani naslovijo na predsednika izpitne komisije do 10. januarja 1947. Med pogoji za sprejem je navedeno tudi italijansko državljanstvo. Izvoz smole prepovedan Z ukazom ZVU je črna smola konttngentirana in je prepovedan vsak Izvoz iz cone A. Dohodninski davek Finančna intendanca poziva vse delodajalce, da ji takoj Izplačajo denar, ki so ga pritrgali za dohodninski davek od plač svojih uslužbencev. Te zneske je treba plačati v korist državnega erarja. Enotni sindikati Brivski in frizers/ci nameSčenoi so vabljeni na občni zbor, ki bo 18. t. m. ob 19.30 v ul. Imbriant 5-1. Vodstvo gradbenikov ima 14. t. m. ob 18.15 Izredni iestanek zaradi važnih strokovnih problemov. Rojstva, smrti, poroke Včeraj se j« rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 10 ljudi, poroke pa so bile 4. Opravljene poroke: uradnik Lucijan Klun in zasebnica Lidija Ar-ci, kuhar Egid-j Greko in zasebnica Blanca Canziani, dekorater Franc Karii in zasebnica Joslpina Guštin, šofer Lado Celihar in uradnica Kristina Poropat. Umrli: 80 letna Joslpina žlafrek, 63 letni Viljem Sirijani, 44 letna Marta Malusardi por. Mllacco, 61 letni Ermenegild Planinc, 64 letni Ivan Cok, 65 letnj Franc Straua-schitel, 62 letni Ciprijan Demarki, 68 letna Amalija Plščanc por. Ur-sinl, 55 letna Bruna Schiffmann por. Abcatlct, 75 letni Anton Batič. kar cel kamion debel z vejami vred. Ne omejujejo se pa le na drva, marveč povzročajo škodo tudi drugod. 22, novembra so s tanki podrli 6 m z’du na zasebnem zemljišču Emila Kralja v Trebčah št. 72. Kar »e konj tiče, pa so bili prizadeti že vs! Trebenci. , - To je le nekaj primerov. Naše ljudstvo misli, da bi morali gospodje vendarle malo bolj spoštovati lastnino, ki ni njihova. Idrijsko tiskarstvo Naša čipkarska zadruga Je v polnem razmahu. Komaj pred neka; meseci ustanovljena žleje danes tr 558 čipkaric, ki »o zaposlene z ;zd<-lavo svetovno zninih idrijskih Č.p11-Največ razumevanja za soli !no izdelovanje čipk so pokazale čipkar-ce iz Vojskega in Stopnika. Dejansko bomo samo s solidnimi tzrielk: pronicali na trg ter na ta n:, čin zopet pridobili sloves, kakor smo ga že imeli svoje dni. Naša zadruga prejema ogromna naročila tako iz Ljubljane kakor tudi iz Italije. Zagotovljen je reden zaslužek marsikateri naši marljivi ženi. Na ta način se bo tudi gmotni položaj naših pridnih žensk V mestu in okolici izboljšaj. RADIO TRST II. SOBOTA, 14. DECEMBRA 7 otvoritev - koledar: 7.10 Jutranja glasba v zvezi z Vidmom; 7-30 vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; č pestra glasba; 11.30 pestra glasb*; 12 predavanje: Melioracija v USA; 12.15 plesna glasba;; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 glasba po željah; 14 zdravniška oddaja; 14.10 čitanje sporeda! 17.30 Rossinijeve in Mozartove skladbe; 18.45 kulturne aktualnosti; 19 za vesel konec tedna - nekaj skečev; 19.30 plesna glasba; 19.45 pevski koncert Kosem Rožice; 20 napoved casa - vesti v slov.; 20.15 tedenski politični pregled; 20.30 ljudska glasbena ura; 21 ope* ra: «Prijatelj Fritz*, Mascagni; 23 napoved časa - zadnje vesti v ital.; 23.15 zadnje vesti v slov. in č,tanje spored za prihodnji dan; 23.30 plesna glasba. KIN0PRED5TAUE! ROSSETTI. 16.30: »Norčava dekleta*, J. Stewart, J. Garland. FENICE. 16.30: »Čarovnico sem do. bil za ženo*, F. March, V. Lacke. FILODRAMMATICO. 16.30: »Sin, tir. moj!* M. Car roli, B. Aheroe, L. Hayward. ITALIA. 16.30: »Seviljski brivec*, N. Conadi, Tagliavinl, T. Gobbi; ALABARDA. 16.30: »Zaljubljen*1 brez daril*. IMPERO. 16.30: »Bandit*, A. Na* zari. VIALE. 16.30: »Usodni gozd*. MASLiMO. 16.30: »Otroci s cest«*. GARIBALDI. 16.30: »Priča*, **• Lupi, M. Berti. NOVO CINE. 18.30: »Zlata vrat**’ Ch. Bo^er. KINO MARE. 16.30: »Številka 217» Sovjetski film. ARMONIA. 15.30: »Rim — odpri® mesto*, A. Magnani, A. Fabrizi. ODEON. 16.30: »Vstajenje*, Paoli eri, Durante. KINO »PROSVETNI DOM* - NABREŽINA. Danes ob 20: »N8 polju slave*, ameriški film. "T V soboto ob 20 in v nedeljo 18.30 in 20. uri: »Jasna pot*, vjctskl film. Kdo ve kaj o njem Se vedno pogrešajo vesti o tov-Fontanotu, polit-delegatu I. bat«' ljona. Star Je 26 let. V partizane Se prfsel iz Sardinije. Neki tovariš f* je še videl 6. I. 1945. v Črnomlju-Kdor ve kaj o njem, naj to Javi n» naslov: Marija Rot. Trnovo ob Soči. pošta Kobarid. Odg. urednik DU9AN HRESCA^ tVsom prijateljem in zn*®' cem javljamo žalostno vest, nos Je danes v petek 13. 12. ob 13.7 uri za vedno zapustil naš črsf mci, oče, tast in stari oče POLA JOŽEF klobučar v Sežani, star 72 let Pogreb dragega pokojnika bo soboto 14. t m. ob 16 uri v SeVP' Sežana, 13. 12. 1946. Žalujoči sorodniki- LAZAR LAGIN 40 Ohloj) nica „Anuska“ »Ogenj!* Je zaklical Aklejev z glasom, ki ni bil več njegov. In že Je začel streljati iz svoje »maksimovke* dolge rafale v zrak. Ku-t.voj kraj njega Je v Štirih rafalih izpraznil dv« *«riji nabojev. »Streljajo, tov. kapetan... dva mitraljeza! Streljajo v zrak!* j« Javil oglednik razburjeno. Cez hip »o čull tudi na minočistllcu strele it strojnice. «Signal'st! Javi na glavnem jamboru, sprejeli smo signal in ga ra zumali*. j« ukazal Suhovej te rdeča zastava, z belo kroglo v si edini, se je dvignila na glavnem jamboru. S tem so sporočili ljedcm na motornem čolnu, da so videli njihov znak te da so razumeli njegov pomen. • * • Aklejev je oddal še en rafal ln Kutovoj je naložil še dvakrat naboje, preden sta se prepričala da jima prihaja minočistilec na pomoč. Vse j« bilo tako naravno in vendar tako podobno sanjam da se »prva nista upala povedati Verniveherju. Čistilec se je stalno bližal, dokler nista Ishko opaeila njegove zastave ln rdeče zastavice z belo kroglo, ki je visela na glavnem jamboru. »Prejeli »mo vaš znak ta ga razumel!*, je zaklical Aklejev vzhičeno te je krepko stisnil Kutovoju roko. Pravzaprav je samo domneval, da jo je krepko stisnil, v resnici bi jo lahko vsak 10 letni deček stisnil krepkeje. »Kako voj to ?» Je vprašal Kutovoj, ki »e mu ntti sanjalo ni o pomenu signaln.h zastavic. »Ali vidiš onole rdečo zastavico na vrveh glavnega jambora? Pomeni, da so nas čull ln da »o razumeli, kar smo jim hoteli povedati*. Kutovoj je skušal uganiti, kaj je hotel reči Aklejev z »na vrveh glavnega jambora* in je menil, da je Aklejev mlatil na vrvi, s katerih je plapolala mala rdeča zastava. Važno pa je bilo, da je bil sedaj gotov, da je prihajal či«t:iec proti njima. Stekel je v kajuto in našel Aklejeva, ki se je že sklanjal nad S.bkim ln nezavednim Vernivcherjem. »Štefan, Stjopa... Vernivther*! je zaklical Aklejev ta ga stresel za zdi a »o ramo, »Le pogumno, Stjopa, sedaj je vse dobro! Neki minolo ves gre po nas!* Vei-niveher ni takoj odprl oči. Bal se je pokazati svojo šibkoet, bal se je, da ne bi jokal, ker so postali njegovi živci tako slabi. Počakal je dobro minuto, da sta bila tovariša že vea preplašena tn je nato počasi dvignil svoje vročične in izsušene vek«. Uprl je svoje oči v mršave, toda vesele obrase Aklejeva in Kutovoja, ki sta bila sklonjena nad nj'm te se tiho smehljala. »Prišel je. tu Je, Stjopa!* je dejal Aklejev šepet a je, kot bi »e bal, de bi ne motil veličastnega miru okrog nj!h. »Tam prihaja naš ntino-čietilec, čez eno minuto tt ga bomo lahko pokazali!* Dvignil je Verniveherja in ga namestil tako, da je lahko skozi lano videl bližajočo se ladjo. »Paravan* je bil že čisto blizu, morda kakih 20 kablovlh dolžin oddaljen od njih. Kutovoj je mrzlično brskal po zavoju, vzel iz njega ono znamenito steklenico z vodo ln vprašujoče pogledal Aklejeva. Ta mu je prltrje-valno pok mal ta Kutovoj je dal steklenico Verniveherju. »Izpij vse, brat moj! Kar izprazni jo! Nima več smisla, da bi jo hranili*. Zdelo se je kakor v sanjah: nič več ni bilo treba žtediti * vodo. Vemlveher je ispmznU steklenico. Saj itak ni bilo dosti. ♦Sedaj m pa zopet vleai, Stjopa. Midva pa greva ve«, da sprejme va čietllca*, Je dejal Aklejev obzirno, toda Vernlveher Je dvignil roko v protest ta dejal z vročičnim glasom: »Jaz grom z vama... Jaz grem tudi ven*. Ni bilo časa, da b! se z njim pričkala. Bilo bi brez haska ln mord-. celo nepravično. Aklejev ga je prijel okrog pasu, ovil Vecrnlveherjevo roko okrog svojega vratu ln ga z opotekajočimi koraki vodil na krov. Kutovoj je medtem pometel a krova stotine praznih patronov; ko je pnčietil krov, je začel brez posebnega vzroka ali namena ravnati gube na zastavi, ki pa se je zopet zavila, čim jo je izpustil, ker ni b.lo niti najmanjše sapice. Potem je začel puliti ostre kosce razbltlga stekla iz vrat. Iz neprevidnosti se je zopet vrezal v prst in se veselo zasmejal, kot bi bilo to Bog ve kakšno ugodje. Izmozgal je kri na roki ta hitel pomagati Verniveherju, da je lahko prišel na konec čolna. CistMec je bil oddaljen komaj 50 metrov, ko so se trije mornarji ns-mestlli na najhnem zadnjem krovu. Stali so eden poleg drugega — na desni Aklejev, ki^e z desnico pozdravljal in držal z levico Vsrnl-veherjo krepko okrog pasu. Verniveherju so se noge šibile in glava mu je brezmočno kimala. Na njegovi levici je stal Kutovoj, ki je tud; r eno roko držal Vernlveher ja okrog pesu in je zaradi večje varnosti ovil Vemiveherjevo zdravo roko okrog svojega vratu. Stali so tako v pozoru in pričakovali bližajočega se čistilca, držeč svoj« glave pokonci, kol.lror je tp dopuščala teža Veniiveherjevega telesa, kakor to zahtevajo pravila Rdeče armade. Molčali so m njihove oči so imele svečan In skoraj vesel izraz. Samo še nekaj minut jih je ločilo od končne re itve. Njihova srca je navdajalo neko neizmerno veselje, n« morda tistr navadno in lahko razumljivo veselje ljudi, k! so bili rešeni smrtne ni vri nesti, anvvik n»k občutek zmagoslavja, kot ga občutijo prav! bore tisti, ki nočejo kloniti do zadnjega diha in ki so zaradi ttga zmagal’ (Ss naialjvjt/ Po kratkem in mučnem trpljenju nas je danes za vedno zapustil nad predobri MAKS KRIŽE TRGOVEC v 61. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo lz hiie žalosti v nedeljo 15. decembra, dopoldne. Postojna, 13. decembra 1946. Žalujoči: soproga ROZALIJA, roj. GORŠE, otroka NADA in MILAN, zet HUGO SIMSIC, vnuka MARIJAN in MILAN, sestri in brata ter ostalo sorodstvo. V nedeljo dne 15*' t. m. ob 17 uri priredi ZAMJK la DAN pri Seianl dramo Mire Pucove SVET BREZ SOVRAŠTVA Vabljenj vsi 1 « • Vab jenl vsi 1 MLIN Mletje koruze, žita a presejanjem moke; zmaščenje ovsa za konje. Phan je ječmena, koruze, drobnjaka itd. Phanje celega graha in ovsa za otroke. POSTREŽBA NA DOM. Pisati na naslov; M AHNIČ JOSIP mlin it. 174, poštno lnieče DOLINA (Vale) HUM0RSK2 DNEVNIK — S — 14. decembra 1948. Proletarski Za obletnico smrti IVANA CANKARJA i Ivan Cankar, rojen 10. maja J. lile, je otrok dobe, ko vstaja v svetu in tudi v Sloveniji četrtt stan, nasprotnik meščanstva, mla-dl proletariat, delavstvo. Nemški kapital, je tedaj na široko prodiral v slovensko zemljo, poleg njega se je skušal uveljaviti, dasi z malimi uspehi, slovenski malomeščanski kapitalizem. To je znak dobe, ko je rasel Cankar, in v tem znamenju se je razvijalo njegovo delo. Ivan Cankar je iz-raz svoje dobe, njenih razmer, njenih nasprotij, Cankarjevo delo je zvesto ogledalo Sasa bi lovljenja, kakor je šet skozenj slovenski narod ob koncu 19. stoletja, tja do prve svetovne vojne. Ima pa to Cankarjevo delo svojstveni pečat. Genialni umetnik je vse razmere oblikoval iz dna sroa, s toliko človečnostjo in s takim nar ravnim zanosom, da bodo njegove besede še daljnim rodovom velika priča vsega, kar je preživ Ijala slovenska domovina v njegovih casth. Tudi po svojem življenju ni mogel biti Cankar kot umetnfk kaj drugega kakor izraz dobe, ki se bliža prelomu in preuredbi Človeške družbe. Rodil se je v števil- rodbini krojača na Vrhniki, va (Klancu*, tam, kjer se končajo gosposke hiše trzanov in se začenja predel siromakov. Na Vrhniko se je kmalu priselil tuji trgovec z oblekami, ki je odj-del rodbini kruh. ZvabH je krojača k Sebi, da gn je uničil. Odslej je rodbina tonila v siromaštvu. Pečat tvojega rojstva je nasčl Cankar »Voj Uv dan s seboj. Vse njegovo Sivljenje je borba za obstanek in n 'znamen ju le borbe je tudi konec njegove Hvlfemjske potu. Nadarjenemu dečku, ki je zgodaj zbujal pozornost, so pomagali, da je iei v Ljubljano v srednjo šolo. Toda vos ees učenja je bil odvisen od tuje pomoči, od milo-Ičitne. Bila je to grenka, bridka mladost, a le težja so bila leta, ki jih j« prežhfijal kot vs&učitfičnik. Kakor generaotjo pred njim Josip Jurčič, je Ivan Cankar okušal na Dunaju vso bedo slavonskega u-metnAka, ki ne more itudirati, ki ne more k svojemu olju, ker si mora e trdo tlako sluliti vsakdanji kruh. Toda če je Jurčič pisal v velikem mestu (Desetega brata*, če jo popisoval dolenjske origvnale, *, leaj smo. Prej je bilo delo na zunaj; in mislim, da je bilo lažje; zdaj pa Je p>-'šel čas, ko je treba delati tostran mej. Prej sovražniki od zunaj — ves narod proti njim; in svetnik je bil kdor je govoril na taboru. Jaz sam sem bil, dvanajstleten oti-ok, pri Sveti Trojici, im sem slišal Tavčarja tresel sem se Ui se jokal. In da-ne« vidim: kakšen je to narod, ki sem pripravljen, da darujem življenje zanj f — Tak bo ta narod, kakor ga boš napravil — tolike bo vedel, kolikor ga bol naučil! — tako si mislim. In zato n« moja dolžnost, 'temveč moje življenje je, da tako storim, kakor mislim*. Zdravnik je pulil močno; vsa soba je btla polna dima. (Ubogi fanti No. ne zamerite! — Ces deset, čem dvajset let bo {« drugače! Ampak stvar j« ta- ka, da pndejo pametni ljudje zmerom prezgodaj, zakaj če bi prezgodaj ne prišli, bi ne bili več tako pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni umetnost; ampak slutili jo prej, to je umetnost!* Ugodil je pipo s prstom, Izpsl je ostanek čaja in je slel^l spalno suknjo. (Saj vam ne bom v nadlego, če pojdem z vami!* (Kako bi mi bilo v nadlego!» se je razveselil Kačur. Stopila sta v noč; tu, tam je gorela dremotna svetilka, razsvetljevala je komaj ozek kolobar ob cesti. Pot je bila lužasta ln blatna. Iz teme so se zasvetila okna gostilnice. (Torej v božjem Imenu!* se j« zasmejal zdravnik in je odprl duri. (V božjem imenu!* je odgovoril Kačur in se zasmejal tudi sam. Izba je bila polna kmetov Mi delavocv in težak vzduh jima je puhnil v Hoa. Zdravnik in Kačur sta sedla za malo okroglo mizo pod ogledalom In Kačur se je ozrl po tebi. Nekotiko sitno mu j« bilo pri srcu in vroč« mu je bdo v žiro. ko je vdei uprte nase radovedne očt in ko je spoznal takoj, da ni na Obrazih, v očeh, v bese- dah poleg radovednega pričakovanja nič navdušenosti, temveč namesto nje v nekaterih pogledih m vzklikih kljubovanje in zlovoljnost. Koncem dolge mize je sedel poštar e n kmet, plečat In visok, z gladko obritim, veseflim obrazom; gledal je nejrrestano na Kačurja, tn mu je mežikal z očesom. Za posebno mizo so sedeli de lavdl, strojarji; zdelo se je Kačurju, da vidi tam resnobo in zaupanje. Kmetje tn fantje so govorih zeVo glasno in so tolkli s kozarci ob mizo, da se je vino razlivalo. (Nič dobrega ni tam; pijani so že», je pomisill Kačur. V tistem trenutku, ko je vstal In izpr e govoril, je odprl duri rdečelični kaplan; ostal j« na pragu in je gledal s tihim nasmehom v izbo. Njegov pogled je zmedel Kačurja in govoril je prve besede * neodločnim, jecajočim glasom. (Kmetje! Delavci! Prišli smo nocoj skupaj, da se pomenimo o imenitni stvari.,.* (Francka! Se en fter!» je zaklical kmečki fant in omizje se je zasmejalo hrupoma. (Kdo pa mu je dal besedo t Kdo pa je dal besedo gospodu učitelju!* je vprašal kaplan na pragu s prijaznim glasom in smehljajočim obrazom. \ (Res j« tako! Kdo pa je dal škricu besedo!* je zakričal pijan kmet im je udaril s praznim litrom ob mizo. (Nobeden mu je ni dal*, je odgovoril zdrarmik s prav tako prijaznim glasom in smehljajočim obrazom. (Saj ni shoda tukaj ni predsednika in n\ žandarjev! O-štarja je in v oštariji govori lahko, kdor hoče*. (Naj govori!* se je oglasil stro-jar. (Da slišimo, kaj misli povedati!* (Le naj govori!* je poklrnal dolgi kmet in je pomežiknil Kačurju. (Veliko vam nimam povedati, ampak kar hočem povedati, je važno in zapomni naj si, kdor je dobre volje! Ta večer, zdaj, ko sem slišal vse te besede, izgovorjene na glas in natihoma, sem prepričan bolj nego kdaj popred, da i« eno nad vse potrebno*. (Vera!* ga je prekinil kaplan s mirnim glasom in smehljaje. (Tako jel Vera!* je zakričal krmet. (Dajte mtrl* Je zakHoal dela/veo. (Kdo mi bo ukazoval!* Je vstal kmet izza mize in j« prijel ta kozarec. Delavno je molčal. Kmet se je ozrl počasi po itbi od obraza do broma (n je sed/*. ■ — (Eno je nadvse potrebna: učenje, izobraženost! Jaz sem te misli in nobeden mi je ne more omajati, da je vse naše nesreče vzrok nevednost, neumnost, živalska zabitost in sirovost. Zato nobeden narod ni tako nesrečen kakor slovenski!* (Kako je dejal!* se je vzdignil izza mize kmetski fant z bleščečimi očmi. (Se enkrat naj pove, da ga bomo razumeli!* (To phekličite!* je zahteval kaplan in je stopil korak v izbo. (Naj pove do konca!* so klicali delavci. Zdravnik *i je prižgal smotko tn se je sklonil bliže h Kačurju. (Tako nikar, če vam je zdravje drago*. V Kačurju je kipelo od razočar ranja, srda in razburjenosti. (Ne prekfčen ničesar! Ce hočete, poslušajte da’je, če nečete, pustite! Kdor misli, da mu ne govorim po volji, naj tud i misli, da ne govorim zanj!* (Torej do konca!* je izpr e govoril kaplan. — Do konca!* je zaklical Kačur s trepidajotfm glasom. (Jaz sem vabil nocoj V to krčmo Ifirdi, Id so poštenih misU. Pomeniti sem se hotel Z njim,! o strnri fei je pomenka vredna. — Kaj ni sramota, da ta map} M — uči brati po državni zapovedi, me bere drugega nego molitvenike, če ne spi v oerkvl! Da mu ne moreš povedati ničesar, če ne govonf na prižnloi! In da je zato, ker bere komaj molitvenike tn ker med pridigo spl, ali pa kadi pred cerkv’jo vtržinko, tako neveden In okoren, kakor še za kmetskih puntov ni bil!...* (Kaj nas je prišel zmerjati t* je zaklical kmet. (Poslušajmo ga!* se je nasmehnil kaplan. — «Eno je nadvse potrebno: učenje!* (Sam se uči!* se je zasmejal kmet. — (Ne roka — pamet ustvari blagor! Zato sem vas klieal no-ooj, da se pomenimo o diužbi, ki bi si naročala knjige ln časopise ln ki bi se shajala, da bi Se modri in učeni ljudje brali o koristnih stvareh. — To je bil moj pošteni namen...* Vdrugič se je sklonil k njemu zdravnik. (Brez srda, brez žolča!* «— moj pošteni namen je bil, ampak noooj se ne bomo razgovor joll o stvari! Klical sem, pa so prišli med poklicane tudi ljudje, k’ poriva niso vredni in ki naj ostanejo hlevu!*. med svojo i’v1no v Zdravnik ga je prijel trdo za roko in ga je potegnil na stol. Strojarji so ploskali, kmetje so vstali hrupoma izza mize. Kozarec je priletel na Kačurjevo muzo in vino mu je oškropilo obraz in suknjo. (Koga »i nvslll, fkriot Koga si zmerjal, smrkavec!* Dolgi kmet. ki je sedel koncem mize, je vstal, zibal j« z glavo, opotekal se je h Kačurjevi mldl in je razprostrl roke. (Tak nikar! Tak nikar ne!* Ozrl se je preko rame na Kačurja tn mu je natnežtknil. Delavci so vstalr In so prijeli za stole. (Na korajžo!* je zaklical kmetski fant; slekel je v hipu suknjo tn jo je vrgel na tla. . Biol je letei pod stropom, udaril je na mizo in kozaroi so za-zv&nčall. Sredi izbe se je zagozdila gruča kričečih ljudi; Kačur je vdel razgrete obraze, nabrekle žile na čežu in srisnp-n« pest*. Ob zidu s« je privil krčmar k zdrai miku in mu je stisnil v roko ključ. (Tam skozi! Tam skozit* Zdravnik Je prijel Kačurja pot pcuzduho, odklenil jo male stranske duri in stopila sta v temo ZA FIZKUITURNO MEOEIJO Se enkrat v Ljubljani Jutri Ljuhilalji Ponziane proti hrvatskemu prvaku Dinamu 8e to nedeljo bo morala enaj. storica Ljubiteljev Ponziane gostovati na nogometnem igrišču v Ljubljani. Njen nasprotnik bo nogometni prvak Hrvatske Dinamo. Prihodnjo nedeljo pa bomo že lahko v Trstu navijali za naše predstavnike nogometa, ki bodo Igrali s splitskim Hajdukom. Nedeljsko tekmo lahko smatramo za eno Izmed najtežjih, kar Jih je do sedaj Igrala tržaška enajstorica. Njen nasprotnik Je moštvo, ki igra prvovrsten nogomet. Ni zaman prvak Hrvatske. Pred nekaj meseci, ko je po Ju-goslovijl gostovala bratska sovjetska enajstorica CDKA, sovjetski nogometni prvak za leto 1946., Je prav Dinamu uspelo doseči naj&stnejšl rezultat. Sloves hr-vatskega in Jugoslovanskega nogometa pa Je zagrebška enajsto- po izredni tehnični igri in ostrem ter točnem strelu na vrata, srednji krilec Horvat, igralec izrednega znanja, in Golob, ki je tudi letos že oblekel državni dres. Poleg tega pa ima v svojih vrstah še igralce, ki so bili nekoč steber jugoslovanske reprezentance in so v nogometnem svetu zelo znani. Navedemo samo krilca Plešeja in desno krilo Brozoviča. Skratka enajstorica, ki igra moderen nogomet in je dobro podkovana s tehničnim znanjem. Igra dovršen W sistem. Ob pričetku prvenstva je sicer nesrečno starta la, a se Je kmalu popravila in Je trenutno najresnejši tekmec za drugo mesto v državnem prvenstvu. Ljubitelji Ponziane, ki so morali vse tekme odigrati na tujih igriščih, so s svojo lepo in tehni- Moitvo Dinama: Monsider, Lojen, W6ljl, Clmermančič, Strugar, Senčar, Pleie, Golob, Rele, Ettnger rtea ponesla tudi preko mej Jugoslavije. Po gostovanju v Češkoslovaški je nad vse častno zastopala Jugoslovanski nogomet. Tudi v Jugoslovanskem nogometnem državnem prvenstvu zavzema na kvalifikacijski lestvici zavidanja vredno mesto. Enajstorica se lahko pohvali, da ima v svoji sredi igralce, ki sestavljajo tudi Jugoslovansko nogometno reprezentanco. To so vratar Monsider, katerega uvrščajo nogometni strokovnjaki med najboljše vratarje Evrope, dalje srednji napadalec W81fl, ki je znan p*} pf: e'v- : . ;'v.- Tek če* dm *» strm. v Skednju: Zmagovalka Vertoveo Josiptna se je odtrgala od ostal/ih tekmovalk čno dovršeno igro navdušili Jugoslovanske ljubitelje nogometa. Skoda Je, da so igrali lepo sam* za oko, da pa se niso še bolj borili za zmago in s tem za točke, ki veljajo prav za prav v prvenstvu več od lepe igre. Zaradi tega so do sedaj tudi nabrali tako malo točk. Upoštevati pa moramo tudi, da so bili utrujeni od dolgih potovanj, kar je v dobršni meri vplivalo na njih igre. Saj so v 15 dnevih odigrali štiri tekme in to z nasprotniki, ki igrajo dober nogomet. V nedeljo bo torej Ljubljana doživela eno najlepših nogometnih tekem zadnjih let. Dva nasprotnika se bosta srečala, ki igrata tehnično enako lep nogomet, ki pa se razlikujeta po sistemu, ki ga predvajata. Na eni strani angleški sistem s tretjim branilcem, na drugi strani pa stara avstrijska nogometna šola. Na eni strani v mednarodnih srečanjih prekaljeni igralci, na drugi mladi nogometaši z manj rutine, a z večjo borbenostjo in bodoč, nostjo. Na eni strani nogometaši, katerih slava Je še kratkotrajna. na drugi strani pa mladost, polna poleta in vere v svojo bodočnost. Nedvomno tekma, ki bo to nedeljo v ospredju zanimanja Jugoslovanskih in primorskih športnikov. Prognoze so na strani Dinama. Pristavljamo pa, da ni nemogoča zmaga naših tržaških nogometašev. Obenem jim želimo, kar Jim manjka: obilo sreče. Po raznih nogometnih JutrlBnJi dan pokrajinskega In okrožnega nogometnega prvenstva bo potekal v znamenju tekem, ki so bite zaradi tehničnih zaprek preložene. Ozrimo »e najprej na pokrajinsko prvenstvo. V Trstu bosta dve tekmi, ena zanimivejša od druge. V prvi se bosta spoprijeli enajatoricl, ki *e potegujeta »a prvo mesto, do sedaj še nepremagani Rudar iz Ra še im Skedenj. Tudi Skedenjcl v tem tekmovanju še nlao izgubili noben« tekme. Kako se bodo pa jutri odrezali, Je težko prorokovati. V drugi tekmi pa bo tržaški »der-by» med Tovarno strojev in Mon-tebeltom R. Medtem ko je prva •najstorice do sedaj še lepo vozila, se je druga že enkrat spotaknil la In »irer v Raši. Vsekakor lepa ki borbena tekma, fcl bo zadovoljila ljubitelje nogometa. V Kopru, kjer bo tekma med Izolo in Romkami, Izolanom n« bo tetko premagati goste, kateri so ravno sedaj v krizi. Tudi »Gasilni* najbrž ne bo imel hudega dela V Ajdovščini. Zato pa bo tem bolj vroče v Postojni, kjer bo domače moitvo, ki je pred tednom dni s katastrofalnim porazom odpravilo Romke, skušalo ponoviti ne toliko rezultat, kakor zmago. Seveda bo to nedeljo poeel malo nevarnejši, kajti za nasprotnika imajo odlično enajstorloo Iz Milj. TriVfka enajstorica, ki se je tudi pred enim tednom proslavila z zmago nad Torpedom, bo verjetno tz Krrnina prinesla domov obe točki. Seveda kolikor ae a tem strinjajo Krmknci. V zadnji tekmi pa bo Torpedo na svojem Igrišču skoraj gotovo zopet zmagal. Njegov nasprotnik je Pulj. Tudi okrožni program ni nič manj zanimiv. Na Igrišču CRDA se bodo občinstvu predstavile 4 enajsterice. Prvi bosta nastopili «Aoegat» in »Roi&neee*. Na papirju so gotovi zmagovalci Rojand. V drugi tekmi bosta Igrali »Dre-her n» in «VOM». Zopet dve točki za mlado enajsterico iz Vtcolo Oepedate Mili tare. Program »e bo nadaljeval na Opčinah, kjer bodo 3 tekme. Openci bodo, sodeč po dosedanjih izidih, premagali »Skedenj n». »Primorje D» pe »Tovarno strojev 11», «0*1» pa «8v. Marko*. Tekma, o kateri ne moremo 'sreči nlkaš* sodbe pa bo med »Kraljičem* in »Plsoml-jaoa*. V Nefcraifc* pa bo skušale »Costaluniga* dobiti dve točki ter s tem zopet zasesti z »Primorjem P» prvo meeto. * ŠPORTNI PABERKI Prizor s tekme Skedenj-Koper 2:0, Pred vrati € K oprat Letošnje prvo Livški smučarji sn že olvorili svojo sezono Llvško ravnico in okoliške griče je že pokril prvi beli, mehki sneg, katerega so smučarji tako nestrpno pričakovali. Takoj bo se lotili dela in prvi smučarji so se že pojavili s smučmi na nogah. Saj Jih marsikdo od njih že leta ni imel. Prvi poskusi, prvi ameh, kadar se je kdo prav malo okret-So zaril v belo odejo. Preteklo nedeljo pa ao Imeli livški eiraičarji, člani telesno vzgojnega društva «Km», sestanek. Najprej so sklenili, da bodo organizirali smučarski tečaj in določili za dan otvoritve drilgi januar. Ob zaključku tečaja pa bo smučarska tekma za pokal »Matajur*, s katerim bedo počastili padle borce za svobodo na Matajurju. Pokal si bo osvojilo moštvo, sestavljeno iz 4. tekmovalcev in enega rezervnega tekmovalca Vendar pa bo pokal samo v prehodni posesti Dokončno si ga bo osvojilo tisto moštvo, ki bo trikrat zaporedoma ali ločeno zmagalo. Letošnje leto obeta sijajno smučarsko sezono. Krasna livška okolica z odličnimi smuškimi tereni vabi ljubitelje t ga zimskega športa. Najboljši igralec nogometa Zveza nekega sovjetskega nogometnega moštva je bil prava zvezda na nogometnem polju. Imel je vse lastnosti nadpovprečnega igralca. Naglo je tekel in Imel je izredno točen udarec na gol. Prav zaradi tega pa je bil tudit temu primerno domišljav. Pred neko tekmo je izjavil svojim občudovalcem: »Danes bom za- bil gol tako, da bom pretekel z žogo vse igrišče ln jo usmeril v zgornji levi kot*. Nekako ob istem času so dobili novega trenerja. Nekoč je tudj on igral nogomet, vendar ni nikdar zablestel na nogometnem polju. Ker Je tudi on izvedel za namero, je dejal igTalcu: »Otroci se t3ko hvalijo!* Naš igralec je . . _ v«**'V I' 1 r* IP ' W Sovjetski prvak za leto 29*6 CDKA: Fedotov, Nikamorov, Prohar nov. Vinogradov, Bobrov (gostova) z tDinamomt v Angliji), Tuškov, Košetkov, Nikolajev, Grinfn, Afanasfijev, Denin bil užaljen in mu Je odgovoril: »Bomo videli!*. In res ni ves čas igre čakal drugega kot ugodne prilike. Ko so nasprotniki pritisnili njegovo moštvo v obrambo, jo Je izkoristil. Dobil je pred svojim golom žogo in tekel z njo proti nasprotnikovim vratom. Preigral je krilca, nato ša enega igralca, končno branilca dn zabil gol točno v zgornji levo kot. Gledalci so navdušeno ploskali. Prvi polčas je njegovo moštvo vodilo. V drugem polčasu pa paš igralec ni delal drugega, kot čakal prilike, da bi ponovil svojo igro iz prvega polčasa. Pričel je igrati egoistično, ne da bi gledal na korist vsega moštva. In njegova je bila krivda, da je njegova enajstorica tekmo izgubila. Prihodnjo nedeljo pa se je zgodilo nekaj, kar je zadelo domišljavo samoljuiblje našega igralca. Določen je bil za rezervnega i-gralca. Bil je užaljen in si je dejal: Kaj, jaz, najboljš; napadalni igralec, sem rezerva?* M.slil je, da se bo zaradi tega svet podrl. Jezen je pristopil k trenerju in, mu dejal: »Kako to, da ste me porinili v rezervo?*. DohU je odgovor: »Zato, ker n« znas igrati nogometa*. V prvem razburjenju ln jezi j« hotel prestopiti v drugo moštvo. Ze s. je predstavljal, kako svojemu zabija gole in kako je trener zaradi tega ves nesrečen. Vendar pa tega ni storil, kajti preveč je bil navezan na stare tovariše. V tekmi je igral mesto njega mlad dečko, ki je bil do sedaj vedno v rezervi. Ni igral tako lepo za gledalce, vendar pa je tH-di naš igralec nierad uvidel, da je Igral koristnejše za skupnost, .ki predstavlja 11 igralcev in ne samo enega, čeprav ni bilo njega v moštvu, so zabijali gole in zma- gali. Najbolj pa je bil naš igralec jezen zaradi tega, ker je ravno tist., ki ga je zamenjal, pripravil največ situacij za dosego gola, sam pa ni zabil nobenega. No in končno je nastopil tudi za našega nogometaša dan, ko je lahko poaovno nastopil. Obolel je neki igralec. Trener je poklical: »Polunin*. Od veselja, da bo zopet igral ni vedel naš domišlja-vec. kje se ga glava drži.. B.la je odločilna tekma. V tej pa je igral naš junak vse drugače kot v prejšnjih. Nobene egoistične igre vec ne lova za goli ne igre, s katero bi osvojil gledalce, a stvarno škodoval moštvu. V tej tekmi ni zabil niti enega gola, pa je bil vseeno najboljši igralec na terenu. Po tekmi p«, je dejal: »Najvažnejše Je, da »mo zmagali, ne pa da sem zmagal! Po tekmi pa je dobil pohvalo, ki je pomenila več kot vse ploskanje publike. Trener ga je potrepljal po ramah in veselo pripomnil: »Danes si bil najboljši igraleč*. V teh besedah, pa je občutil vse ljubezen prijatelja, ki mu je pr'-pomogel do resničnega znanja nogometne igre. TOLMIN PLAN TVO pianina, središče sonca, zraka in svetlobe, zdravja in lepote, bogastva in radosti, kdo je ne bi ljubil, kdo ne cenil? Tisočletja izumetničenega življenja so dovedla kulturnega človeka do spoznanja, da so zakladi zdravja, življenja in veselja le v prirodi, ki je bila z.belka vsega življenja. Klič: »Nazaj v planinski raj* odmeva vse vprek. In prav tako! K prirodi se vračamo, prirodo posnemamo. Dočim si pa človek svojevoljno uravna način življenja, je uboga živinica odvisna od s lnejše volje svojega gospodarja. Z Val. ki je kdaj okusila bla-godati planinskega raja, postane na pomlad nemirna, trga ae in vleče, zahrepeni po zvoku planinskega zvonca, mukajoče pričakuje odrešenja, svobode. Toda tudi planinsko gospodarstvo je trebi voditi po nekem redu, ki ga določata človeška provdarnost in lžkušnja- Maši planinski pašniki Planinski pašniki se raz prest sira j o v visokih liega h ( nad 1500 m qad morsko viš.no), kjer drevje polagoma prehaja v nizko grmičevje (ruševje) in kjer se ipreko travnikov razgubi ja rastlinstvo med skalovjem in pečevjem, izmed katerega š.rle proti nebu gologlavi gorski vršiči kot čuvarji višavskega življenja. Spodaj ležeči pašniki so nižinski. Na teh je od maja do junija, potem gre živima na planinske pašnike. Septembra pa se vrne zopet v nižinske in se tam prepase, dokler ne nastopita mraz im slana. Sele potem odženejo vso živino spet v dolino. Lahko se računa, ako je vreme le količkaj ugodno, da se živina prepase skoraj dobrega pol leta. Planine so sicer najdalje ohranile spomine r* srednjeveško tla-članstvo, na čase, ko si je graj-ščak zagotovil tudi’ vse pravic« do voda in gora v svojo zabavo in lovsko korist. Mnogo planin so podjetni kmetski oproščeno! že osamosvojili, mnogo pa jih Je še slabo ali sploh neizkoriščen*.!!. Prvi začetki melioracij Tolminski okraj obdaja venec gorskih vrhov, ob katerih sl je od Crne prsti do Krna in Triglava in Matajurja marljivi kmetič poiskal zelenih tratin in Jih obdal s plotovi, ogradami iz rušev- in. ANDREJEV Qočposld tujci u odv-StkLji napravili fašistični banditi iz gor-njeStaJerskega taborišča. V tarnam Judenburgu Je pet tujcev okradlo urarja. Ko so tri tatove ulovili, so jih njihovi pajdaši poskušali rešit; z orožjem. Napadli so sodno palačo, kjer so bi'. zločinci zaprti in streljali na policijo. Izsledili j'h niso. V nekem podeželskem listu je Izšla duhovita karikatur« avstrijskega modrijana Haslingerja, ki dospe v G raz ter vpraša prvega, ki ga sreča: Molim lijepo, kerem szepem, pnošem pana, p le ase, bit-te, kje je avstrijski konzulat? Res amešno, toda resnično! Helno Lipp, sovjetski prvak u metu krogle, je na vsezveznem flzkulturnem dnevu vrgel kroglo 16.12 m daleč. Helno Lipp je Estonec. Svojim uspehom se ima zahvaliti odlični tehniki in talentu. Poraz evropskega prvaka v hokeju na ledu. V Stockholmu je dosedanji evropski prvak. Švicarska reprezentanca hokeja na ledu zgubila tekmo ■ Švedsko v razmerju 9:7. V Sovjetski zvezi je SO miljo-nov športnikov. Predsednik glavnega fiakultumega odbora Sovjetske zveze je izjavi! glavnemu uredniku francoskega Športnega časopisa »Športa«*, da Je v Sovjetski zvezi 30 milijonov aktivnih športnikov obojega spola. Tudi nogometaii stavkajo. Stavka angleških nogometašev Je bila odložena. Vendar pa bodo njihove zahteve, tudi zaslužek, vzeli v pretres. Kakien je ivedski nogomet t SvedS igrajo nogomet, ki povsem spominja na nogomet, ki so ga Igrali Avetrljlcl pred 15 leti, ko Je takozvanl «wunderteam» v Angliji takrat zgubil samo s 2:3. Igrajo dobro z glavo, njihovo glavno orožje pa Je v Igri s kratkimi nizkimi pasi ter v preigravanju. Švedsko drtavno prvenstvo v meVatonskem teku Je osvojil do sedaj neznani tekač Johnsson v času 2.26.48.8. Petnajstletni deček Mac Lane Je v San Diegu preplaval 1550 m presto v izvrstnem času 19.23.27. Boksarski reprezentanci Irske ln Francije sta se srečali v Irski. V prvem dvoboju je zmagala Irska z 10:6, v drugem pa Franclja s 14:2. V zaipadnih pokrajinah Avstrije najdete mesta in vasi, v katerih J naletite na tujo govorico, kjer se potepajo različni tipi sumljive zunanjosti, različnih narodnosti ter zbujajo vašo pozornost s svojim nesramnim ln nedostojnim obnašanjem. Stanujejo v lepih letoviščih, nenehno se vozijo z vlaki, srečujete jih na kolodvorih, trgih. | prirejajo »umetniške razstave* na . katerih prikazujejo portrete Pil-1 sudakega in Anderea, organtzira-i jo »narodne bloke* in tajinetvene I tolpe, se bavtjo a kriminalom ter ustrahujejo tamkajšnje prebivalstvo — Avstrije«. Takšne elemente najdete povsod. Posebno privlačni so Jim Salzburg ln Gornja Avstrija (ameriško okupacijsko področje), Koroška In Štajerski (angleško okupacijsko področje), Tirolska in Vorarlberg (francosko okupacijsko področje). Objavljeno je bilo, da je v Avstriji nad 360.000 »beguncev*. Kas neje so ugotovil, da to število ni točno. V resnici Jih Je bilo pol-drugikrat več. List »Berlchte und Informatlonen*. ki izhaja v Salzburgu pod nadzorstvom Američanov kot glasilo znanatveno raz-iskovalnega zavoda za gospodarstvo ln politiko, je objavil letos v eni izmed svojih številk, da dosega število »beguncev* v zapad-nih treh pokrajinah 18% vsega prebivalstva. Toda največ »beguncev* j« koncentriranih na Salzburškem. kjer jih Je kar 31% vsega prebivalstva. Evropsko reakcionarno smetišče Objave športnih društev Trlafkt odbor baHncarjev vabi. naj se v torek 17. t. m. udeleže setdanka, ki bo v prostorih gostilne v ul. Industrie 24, sledeč! tovariši: Zuliani, Giulianl Cesar«, Oolont Rugenljo, Aocerbani, Mi-Ohiefli Glovsnni, Magllano Simeone, Mor'ni Umberto, Vidmar Aldo, Snebel PastoreMi, Boseutl in Rio-sa. Prosi *e točnosti. Torej skoro pol milijona tujcev v zapednlh predelih Avstrije. Splošno Je znano, da so to v večini ljudje, ki nimajo čiste vesti. NI še dolgo tega. ko so ti ljudje — do končne propasti Nemčije — hlapčevsko služili Hitlerju. Potem so pa zbežali v mirne pokrajine Avstrije, da bt tam pri čakali »boljših* dni, ko bodo pozabili na njihove težke zločine. Mnogi se nadejajo, da se bodo udeležili novega pohoda za sve tovno nadoblast. Kaže, da »e njihove nade opirajo na neke obljube. Tu so se Zbrali fašistični pri-repniki vseh vrst ln barv. V posebnih taboriščih in tudi izven njih najdete Paveličev« ustaše, Mthajlovlčeve četnik«, madžarske | šadasljevce. nejeimnllke A ruden«, vlasovske ladajaloe, Nemce iz osle vrste dežel Južnovzhodne Evrope Slovak«, Romun«, Bolgare, Fince, z «no besedo vse one, ki jim ne kaže, da bi se vrnlU v domovino. Kakor je že izjavil predstavnik jugoslovanske komisije za vojne zločince v Avstriji, je v raznih avstrijskih pokrajinah mnogo Jugo,-slovanskih vojnih zločincev, ki jih iščejo beograjske oblasti. Kot v splošnem vsi zločinci ti ljudje ne sedijo prekrižanih rok. Vzdržujejo zveze s fašističnimi Ilegalci v domovini, razvijajo razdiralno delovanja širijo letake in drugi material. Vsakemu Je Jaano, da to niso navadiml »begunci*.- Kaže, kakor da 8? Je v zapadni Avstriji zbralo reakcionarno smetišče skoraj vse Evrope, da so se ifim po skrili vsi nasprotniki demokratičnih režimov, ki so naatali kot posledica umčenega fašizma v Jugovzhodni Evropi. Ko se napotiš v zaipedne pokrajin« Avstrije, čuješ najprej žalostne pritožbe o »razseljenih ljudeh*. Ti uživajo neverjetne prednosti, celo pri okupacijskih oblasteh. Avstrijska poliolja se ne ime vtikati v njjh zadeve. Nikjer ne delajo, hranUo e« pa boljše kot domače prebivalstvo. Začudeno boš zvedel, da so še pred krntkbn dobil) dvojne obroke hrane. Tudi sedaj, ko je to ukinjeno, »begunci* uživajo še nadalje neke prednosti. Na Tirolskem dobe hrane za 1800 kalorij dnevno, medtem ko je prebivalci Dunaja ne dobe niti za 1200 kalorij. Požrešni gosti odjedajo Avstrijcem njihov kruh. Se več, domače prebivalstvo pripoveduje ogorčeno o neštetih primerih terorja, nasilja in izzivanj teh »beguncev*. Roparji in tatovi Samo nekaj primerov. Na področju mesta Salzburga je bilo samo v enem tednu 15 roparskih napadov in 99 manjših tatvin. Skoraj polovica aretiranih zaradi teh kriminalnih dejanj so bil* tujci. V Beljaku na KortoŠkem je vojno sodišče obsodilo 8 ljudi na smrt — same bandite — tujce. Med njimi Je največ Poljakov — andersovcev. Dunajska »Arbelter Zeitung* Je poročala pred nekaj tedni, da Je okolica Judenburga zadnje čase v stalnem strahu pred organiziranimi tolpami tatov. Nedavno so napadu vas Reifling ter ustrelili 23 letnega Franca Btichterja, težje ranili njegovega očeta in premetali vso hišo. Orožniki so zatrjevali, da so to ti Usoda lista „PM ali svoboda tiska pod dolarsko diktaturo List «FM» (Post Meridiem) Je bil do sedaj bela vrana v Ameriki Ni namreč objavljal oglasov samo zato, da bi neodvisno ln svobodno izražal svoje mnenje. Zgodovina Usta je zelo zanimiva in njegov pojav J« povzročil splošno zanimanje. Ustanovil ga je 1940. ameriški novinar Ralph Ingersoll. List naj bi bil gmotno neodvisen in zato brez oglasov, ki so glavni vir dohodkov vseh ameriških listov. Ingersoll Je nagovoril skupino premožnih ljudi, da podprejo list, ker Je bil prepričan, da bo list izplačal samega sebe na račun čltateljev, ne da hi pri tem prodal svoje prepri-anje in svoje čast, V prvi številki Je Ingeneoll napovedal program, v katerem nastopa proti laži in prevari, pohlepu ln surovosti, v zaščito poštenih, častnih ln borbenih ljudi. »Ml smo Američani in dajemo prednost demokraciji nad kakršnim koli drugim načelom vlada-v'ne.» List «PM» Je sledil temu programu in re« zavzemal v vprašanjih zunanje In notranj« politik« napredno »tališč«. Toda širokogrudni IngersoRov liberalizem Je kmalu zadri ob surovo amerško »tvamosrt. Ze proti koncu leta 1940. Je list zašel v ta- ko finančne težave, da ga Je moral Ingersoll prodati bankirju Marshallu Fieldu. Ingersoll je o-stan urednik lista ln v zunanjepolitičnih vprašanjih Je list kakor prej sledil napredni smeri, toda v notranji pOKtikj »e Je že ogreval za konzervativne ideje. List j« imel zelo veliko naklado (165 tisoč Izvodov) in čltatelj! so ga zelo cenili, toda velikega dobička svojemu lastniku ni prinašal. Poleg tega se časi spreminjajo tudi v ZDA ln napredne ideje v tej deželi bankirjem slabo nesejo. Bankir Fleld J* prišel do zaključka. da se Je Ingeraoll dovolj igral »svobode tiska*, on sam pa dobrodelnega lastnika. Pa Je sklenil, da mora Vat sam kriti svoje stroške in ne sme biti več origi nalen ter da rpora b't! njem mesta tudi za oglase. Odpustil je Ingersoll a z uredniškega mesta. Tako je prišlo do preobrata v listu «PM* ln Ingersoll Je moral na lastni koži preizkusiti resnico, da v ameriški demokraciji ni dobro do nebes povzdigovati razum ■drave pobude in druge čednosti, kajti svoboda tlaka v deželi dolarja ne pomeni nič drugega kot dolarsko diktaturo. Ze časa žetve Je poročala »Miirztaller Volksstlmme* v Brucku na Muri: »Žetev je v nevarnosti in to zaradi tega, ker uhajajo iz taboridča organizirane tolpe in kradejo po naših poljih. Kmetje so prisiljeni pobirati nezrelo sadje, drugače jim ne bi nič ostalo*. Prebivalstvo teh avstrijskih pokrajin vse pogosteje protestira proti zločinom »razseljenih ljudi*. Na mnogih delavskih zborovanjih smo čuli izjave proti fašističnemu terorju. Vsaka beseda govornikov, ki se nanaša na privilegirani položaj hitlerjevcev in kolaboracionistov, ki se imenujejo z lepo besedo »razseljene!*, izziva veliko ogorčenje. Delavstvo zahteva od oblasti, da odstrani to zalego, ki je postala prava kuga v deželi. Ogorčeni protesti domačinov Nevzdržne izpade tujib faslstov so obravnavali tudi v avstrijskem parlamentu. V enem izmed vprašanj ministru za notranje zadeve Helmerju, ki so ga postavile skupine soc'allstičnih poslanicev, kažejo na teroristična dejanja »razseljencev* na Koroškem. Poslanci so vprašali ministra, kaj namerava ukreniti za obnovo varnosti v deželi, kjer vlada, strašen položaj. Kot primer so navedli strahovit zločin andersovca Petra Levkovlča v Beljaku. Lev-kovič je odvlekel v gozd 4 letno deklico Rosemarle Ariiesei, kjer jo je posilil in ubil. Ta primer Je silno odjeknil med prebivalstvom. Mestni župan Je ob pogrebu otroka dejal prisotnim: «Qb odprtem grobu protestiramo proti onim, ki na tako ostuden način zlorabljajo našo gostoljubnost, ter za-hlevamo, pomoči pri odgovornih oblasteh. Naša potrpežljivost je pri kraju!* Prebivalstvo je Izglasovalo resolucijo ter jo takoj izročilo angleškim vojaškim oblastem v Celovcu, Prebivalstvo zahteva, da angleška policija 'fašistične zlotlnce čtmprej Izžene. Toda prilike se niso spremenile. Fašistični handibi se še vedno svobodno sprehajajo ter strahujejo domače prebivalstvo. Prilike so p&stale že tako neznosne, da so bile okupacijske sile prisiljene opomniti »begunce*. Na angleškem področju so uvedli smrtno kazen za nasilje in vlome. V ameriškem ao izdali naredbo, po kateri avstrijski varnostni organi lahko aretirajo vsakega civilista ne glede na njegovo narodnost, če krši avstrijske zakone ln odredbe ameriških oblasti. Ve« skupaj priča, kakšna j« varnost v sapadnjh pokrajinah Avstrije. Rešitev tega problem« J* popolnoma jSsoa: Iz Avstrije »« ja, žično mrežo ali ozidjem. V zavetju, varnem pred plazovi, in v bližani studencev si je skrbni planšar zgradil svoje hleve in stanove, okrog katerih se noč in dan razlega rožljanje kravjih zvoncev. Da ž.vini ne razhodi plodnih tal, je razkopal po pašnikih gorske steze, po kotanjah pa je priredil zanjo zasilna napajališča, ki dostikrat kljubujejo najveeji suši. Razdrobljeno kamenje, razme- tana ln od strele uničena debla je spravil na kupe, ohranili pa j* redke gozd-če, v katerih daje vo-jev j e dreves dobro senco in varstvo planinski čreda, ki ji gospodari on, skrbni gorski planšar. Marsikdo, ki vid; le mlmogreds njegovo enolično preprosto življenje, b. ga pomiloval v njegovi samoti, toda Ce od bliže pogleda njegov red, bo videl, da ima tudi planšar pestro življenje in raznovrstno delo. Planšar - neumoren od zore do trde noči Prod jutranjo zoro (ob treh) je Že na nogah, da ge mu kravice ne razkrope po pašnikih, ker je drugače molža neprilična. Ko Je posnel mleko na malem posne-malniku, kolikor ga rabi za ma-zlo, ostalo zasiri, očedi stajo in že ga vidiš stopat) v višino, da obvaruje živimo, k; se spušča v opasne strmine ln jo zavrača na tratine, ki bi jih sama ne našla. Kot vesten oskrbnik s. je pred odhodom zataknil za pas sekirico, za palico mu je roCna motika. S sekiro si utira pot na obraščene trate in sproti gradi gorske steze. Mimogrede z motiko prevrača kravje odpadke, ker ve, da izpod njih s.cer poganja bujna trava', a se je žvina izogiba zaradi njenega neprijetnega duha. Tu in tam opaž; bohotno jere-biko ali jelšo, ki se po nepotrebnem razrašča v škodo paše. Ko je ogrebel zemljo ln kamenje, odseka rastlino prt korenin:, ki zaradi hude vročine vsahne. Skrbno tudi izkopava borovničev-je, rešje, brinje, Sleč ln drug planinski plevel. gnjenja), naposled naruje ščavja za prašiče in odhiti v stan. Tli ga pujski že prav težko pričer kujejo. Na planini Razoru J« imel tov. Prane Lužnik iz Porju-binja (Kocjan po domače) letos dva po nekaj tednov stara prašič* mongolske pasime. Kodar seffl prišel v to planino, sta nJ že hitel a nasproti, da jim podam I1*) šcavja. Uspeha te reje do danes me vem, ker so n*i podatki o vzreji te paeme pri nas še premalo znani. O tem se bomo pogovorili drugič. Pu južini ugnete planšar sme tano, zlušči iz primešane trave semena. da jih natrosi po planjavah. Ko je že v ogradi navuval repe za prašiče, podžge kotel in že zopet odhiti, da obnovi dopoldanska dela in pota. Zvečer spravi žVmo (vsaj molzmiče) h koči In v staje ali v druge varne kraj*- morajo izseliti vsi fašisti — be- Milojki I 4« Vztrajno napravlja seno, ki mu je potrebno za primer, da bi »e krave otelile. V tolminskem planštarstvu pride to le redko v poštev, ker se vse telijo v zimski dobi, ali pa za pokladanje živini, kadar bi jo ogrožalo neurje. In na planini se često dogodi, da sredi poletja snežna plest ogrne gorske pašnike. Na tolminskih planinah za to le malo skrbe in sicer iz dveh razlogov: Alj sploh ni dovolj krme, se za pašo živine. ali pa je koenja in spavlja-nrje sena zaradi slabe planine nemogoče. . Za zdravje in srene bolečine Odhajajoč proti kočam nagrebe planšar po pečevju, travi, mahu (zoper Jetiko), nakoplje volkove« (strup), eno-sna (za prebavo bn želodčne bolezni), štrbca (za krmljenje čebel), ruženburca (za vsekline);. skrivaj potisne v žep bUgodičeči ščepet (za srčna na- Po malem Smamu prihajaj* gospodarji živine. Pastir natančno pozna vsako žival in tečno ve. kod se pase. Najti j* tedaj hi težko. Zdrava živina in dober dohodek Gospodar zadovoljno obSiue i" pretehta živtnče. Zdrava je, saj s* je pasopla svežega zraka, prepojenega z ultravioletnimi žarki, uničevalci Jetike, ki v dolineklh hlevih in hlevski reji uničuje živino. Kosti ao se Ji utrdile in mišičevje je postalo odporno, da žival lahko uporabi ali proda, kot pašno plemensko živino. Da pa preračuna, koliko mu j* planina koristila v gmotnem oziru, stopi k zadružnemu tajniku, da poravna račune in pregleda planinsko gospodarsko upravo. Zadovoljen z računi in uspehom peše se vrne zadružnik domov prav nič ne godrnja, ko ga klič* načelstvo k delu: utrditi napajališča, popraviti ogrode in streh*, r* zvoziti gnoj po planini, »ekatl ruševje, odstranjevati podri* debla, zlagati kamenje in suhljad. Planina zahteva vedno dč-sti dela ln skrbi. Planine - najdonosnejše ljudsko premoženje Planine tolminskega okraja eo si v biftvu zelo slične. Večinoma se na njih izredi plemenska živina, v prvi vrsti pa krave molz-n:ce, ker je sirarstvo v teh pla- mm Krn pod snegom. r.lnah, akoravno še primitivno, toda 6s močno razvito. Tudi v tem pogledu se bodo prilike predvidoma izboljšale, ker je treha vravnat) gospodarstvo tako, kakor nam velevajo potrebe čescu V tolminskem okraju Je pod /Jugoslovansko upravo 34 planin s 6348 ha pašne zemlje in na njih se lahko pase skupno 1908 mlečnih krav, 857 glav ne mlečne Sivine, 131 konjev, 905 ovac, 600 keza, 133 prašičev. Med pešo se pridobiva letno 7387 stotov mleka, izdela 66.150 kg sira, 2100 kg masla ln 3d.450 kg skute. Mlekarjev je na njih 30, pastirjev 169. Povprečno tedaj lahko rečemo, da Je planina tolminskega okraja ogromna glavnica, ki bi «e pa dala ob racionalni gojitvi najmanj podvojiti, poaebno kar m tič« ovčjereje. V to »vrh© pa planšarji nujno rabijo m melioracij« 2 milijona lir, lastne volje za izboljšanj« planin, planšarski »a- nem narodnemu gospodarstvu, ustrezajočem razmerju med gozdom in planino. Živinorejci naj spričo navedenih dejstev ne dopuščajo, da ** osamljene gorske kmetije pogoz-de, pač pa naj Jih živinorejske zadruge odkupijo, zasejejo •># uporabijo kot pašnike ob skrbni negi za vzgojo krav molznic, v prvi vrsti pa plemenskih blkoV in telic. Planine »e sloer najtežje upravljajo, a predstavljajo naše naj-rentabilnejše ljudsko premoženja. U. K. Vulkani na Kamčatki Na polotoku Kamčatka Je 2* delujočih in nad 100 ugaslih vulkanov. Vulkan Ključevsliaja J* visok 5000 metrov, mnogo pa Ji* je, ki dosežejo le 1000 metrov višine. Leto« je posebna letalska ek*" pedlclja naprav;!« 4000 fotografu glavnih vulkanov polotoka- I** vrilll »o tudi mnogo ekskurzij pobočja teh vulkanov ln v ris* gth primerih »o m »pu*tlH v 'v bova žrela. . Kc-ncem oktobra Je **čei tr*" h«ti največji vulkan Azije ln *-