Cena VSO din 0 Pogum je preizkušnja inteligence. Bojazen je umik pred strašili. Pogum izhaja iz presojanja verjetnosti. Renč Quinton. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopallika ul. i . Tal. ».<7 - likala vtako lobolo Velja letno S< din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, la Inoiemstvo letno 50 din Rokopltl te ne vračajo - Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Obdržite ! Nič nazai! Zdaj pošiljamo na ogled nddalj* njim novim naslovnikom — in sicer naslovnikom iz Celja, Ljubljane in Maribora — tretjih pat zaporednih številk (št. 11/18. III. ~~ 15/15. IV. 1939.), številko 12. od 25. marca s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke hotno pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica ~~ ali nakazali vsaj del, to je najmanj 2« 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cenjene zaupnike prosimo za sodelovanje. Uprava »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. Strnimo se!- Klic po narodni končen- traciji Država in ideje Pred več kakor sto leti je hotel Napoleon ustvariti Panevropo pod izključno nadoblastjo francoskega kapitala, čeprav je nam Slovencem njegovo nadvla-dje kulturno koristilo, bi bilo vendar dobro, da bi se spominjali tudi dejstva, ki ga je v svojem delu podčrtavala M. Pi-vec-Stele, namreč da je s svojo carinsko politiko gospodarsko našo zemljo izrabljal prav tako, kakor je egoistično plenil druge države, v katerih je bil gospodar. Napoleon je bil brez dvoma vojaški genij, R>da ne gre pozabiti, da so se zanj spojka borile ideje tedanjega naprednega, {^stopajočega meščanstva. Na višku moči je Napoleon te ideje izdal, bil je le še ?ase skrbeči brezobzirnež in sebičnež, ki je prav radi teh lastnosti zakrivil svoj lastni padec. Ta primer nam kaže med mnogimi, da s° »ideje« le tako dolgo močne, dokler Predstavljajo za mnogo ljudi uresničenje njihovih želj, njihovih teženj za srečo. ^Ideje«, kakršne si ljudje včasih predstav Jjajo, za mnoge ljudi uresničenje njihovih zelj, njihove težnje za srečo. »Ideje«, ka-krsne si ljudje#včasih predstavljajo, enostavne inisli brez zveze s potrebami ljudi ‘n njihovim življenjem, take »ideje« ne bodo nikdar gibala zgodovine prav zato, ker rastejo svet pretresajoče ideje iz ze-lo realnih potreb ljudi in ne narobe. . Mi, ki smo zelo mladi doživeli sveže ln zanosno navdušenje prevratnih dni, se zelo natanko spominjamo, kako so bili v&i sloji brez izjeme prežeti z veselo ve-[b v bodočnost. Takrat smo sanjali o ve-'mi. kulturni in socialno pravični domo-vmi, za katero bi delali in ki bi nas šči-bla. Danes, po dvajsetih letih, smo bolj razedinjeni kakor smo bili v početku. In vendar mislimo, da naše sanje od takrat ?>so lagale; država, kakršno smo sanjali, le bila mogoča in celo potrebna. - Mirno lahko trdimo: kolikor so kul- turne razlike med posameznimi rodovi naše države zgodovinsko utemeljene, sam slovenski, hrvatski ali srbski nacionalizem J{e more sam po sebi nikdar delovati pro-1 ustroju naše države. Razdiralen je le, bk° niu pomaga egoizem nekaterih ljudi, kl izzovejo odpor tam, kjer ga ni bilo treba. Res je: v naši državi govorimo in P>šemo dva jugoslovanska jezika in pri-Pbdamo dvema kulturnima krogoma, yzhodnemu in zapadnemu. Ln vendar ve-Zei° n. pr. nas Slovence z jugom mnoge, ne le krvne, tudi jezikovne vezi. Hrvatje ~~ kajkavci, govorijo jezik, ki je slovenščini sličen. V Posavini govorijo ka-£°r mi (»roža«, »mož«), prav tako, ka-, °r 4 Belokranjci nekoliko »hrvatujejo«. b ni slučajno, da se med Hrvati, posebno Vakavci, lahko priučijo slovenščine, saj 'majo v nenavadni meri naš, slovenski baR'as, s katerim naglašajo DubrOvnjk, ne> kakor štokavci Dubrovnik. Prav tako uporabljajo besede, ki so našim slične: {Postelja«, »klobuk«, »ura« in govorijo n, 4 in ce di dii nas meuseuujnj njiž_evni trg bolj živahen, bi Slovenci Beseda koncentracija je zlasti v za-] dnjih dvajsetih letih žal med nami le re-j dko zazvenela, še manj pa se izvajala, j Številni strankarski in skupinski spori ] poedinih strank in skupin so zavajali na; napačno pot, tu so se zrcalila vsa osebna; trenja poedincev v prizadevanju, da si pri' j dobi ta ali ta stranka ali skupinica izdatno korist na račun nasprotnika, ki je propadel. Vse to se je ponavljalo in se žal še danes ponavlja pri nas v takšni meri, da se lahko resno sprašujemo, ali se bomo kedaj spametovali, ali pa nas bo medsebojna negotovost in razkroj potegnil v narodno nesrečo. Dejstva preteklosti nas jasno opominjajo, da spoznamo še pravi, toda skrajni čas, ki naj pokaže našo življenjsko sposobnost ali nesposobnost. Dandanes je treba najti možnosti, da se primerno izoblikujejo naše življenjske narodne poti, ki se bodo stekale po kulturno in socialno urejeni ravni, da bo užival zadovoljstvo vsak stan in poklic. Izvedba narodne koncentracije ob severni meji bi naj temeljila na narodnih, socialnih in gospodarskih temeljih, ki bij točno določala načrtni ustroj narodnega sožitja na vseh toriščih narodnega živ- { ljenja. Glavno je, da se osredotoči vsej delo organizacij, korporacij in strank ] brez razlike naziranja na skupnem tori-! šču. Iz tega vidika je treba vcepiti zlasti j obmejnemu prebivalstvu zavest sloven- ] ske skupnosti in povezanosti. Prvi pogoj i temu je pravična socialna ureditev ljud-j skih potreb in teženj ter dvig na ono j višino, ki bo dala možnost dostojnega! razmaha našega malega človeka ob meji.! Gospodarsko močan obmejni zid bo edi-; ni kos ustvariti dovolj močno odpornost] obmejnega življa in posesti, kar je treba zavarovati pred odvisnostjo od tujega ka pitala od dokončnega propada. Naloga narodno-obrambnega dela bi naj bila v prvi vrsti, da se zavaruje kmečka trgovina pred špekulacijami, ki so v zadnjih letih našemu obmejnemu kmetu čestokrat« onemogočile nadaljni obstanek in ga privedle na boben, dočim je znal ta trenutek izrabiti z razpoložljivim kapi- talom tujec, ki se je polastil v veliki meri naše obmejne narodne posesti. Kmetijstvo ob severni meji se mora postaviti na zadružno podlago Ln s tem strniti vse gospodarske sile, da se gospodarsko stanje obmejnega kmeta dvigne na ono višino kot to zahtevajo njegove življenjske potrebe. Poleg teh perečih gospodarskih in socialnih potreb je v veliki meri odvisna narodna koncentracija od prosvetne vzgoje. Učiteljstvo bi naj postalo najvažnejši činitelj tega dela, ki bi v vseh ozirih zavzelo važnejša mesta in se lotilo intenzivnega dela na vseh ogroženih področjih. Po teh kratko navedenih predlogih bi naj naša javnost vendar enkrat zavzela potrebne korake, da se končno pripravijo tla novega skupnega dela. Le, če se bomo resno zavedli položaja, v katerem se nahajamo in krenili skupno na novo pot, bomo dcfšegli prepotrebno socialno, kulturno, gospodarsko in narodno okrepitev. Rajh Joško. »Bodite složni!" »Bodite složni, da ne bo tudi vas doletela naša usoda«, so bile besede, ki so jih opetovano in s solzami v očeh polagali češki begunci iz Podkarpatske Rusije na šrce naši mladini, ko so se ob vrnitvi v svojo staro domovino za kratek čas ustavili tu v Mariboru. Ob teh besedah mora človek nehote po misliti, kaj smo doslej mi Slovenci za oja-čenje naše narodne odpornosti storili? Smo se li strnili vsi v močno silo? Smo li uredili odnose s Hrvati in Srbi? Žal, moramo ugotoviti, da je vse ostalo le pri lepih besedah nekaterih vodilnih oseb, med tem ko drugi molče, kot bi živeli v naj-mirnejših časih. Oni, ki so poklicani, niso doslej storili ničesar. Zato tudi te besede niso njim namenjene, temveč tebi, slovenski kmet in delavec in tebi slovenski meščan. Kajti le ti boš moral v slučaju nesreče nositi križ trpljenja, le ti, ki si »seme izkrvavelega naroda« boš krvavel. Tebi, slovensko delovno ljudstvo, so namenjena sledeča vprašanja, da nanje iskreno in jasno odgovoriš, želiš li složnega dela vseh, naprednih in konservativnih .katoliških svobodomiselnih in marksističnih Slovencev? Želiš li resnične demokracije (ne samo na papirju!) v vsem javnem življenju? Želišt da se ustvari ob sodelovanju vseh političnih skupin na demokratični podlagi vsaj minimalni slovenski narodni program, ki bi svetoval skupno osnovo in glavne kulturne, gospodarske in politične zahteve Slovencev pri morebitnem sporazumu? želiš li poštenega sporazuma s hrvatskim in srbskim narodom (ne s samozvanimi »voditelji«')? Mislim, da ni pravega Slovenca, ki bi še v tem napetem času smatral, da je samo njegova skupina poklicana reševati narodna vprašanja. Mislim, da ni Slovenca, ki res ljubi svojo zemljo in svoj narod, ki bi odbil te zahteve časa. Z drugimi besedami: uverjen sem, da bi vsi pošteni Slovenci odgovorili na gornja vprašanja pritrdilno. ■ In vendar čas,teče, mi pa nismo storili ničesar. Naša naloga je, ustvariti močno Jugoslavijo. Toda desetletna izkustva so nam dovolj jasno pokazala, da nobena diktatorična vlada ni tega sposobna. Mo-! narod Slovenski, čas je, da se zaveš svo čna bo naša država samo takrat, kadar boj je moči in da svoje želje spremeniš v de demokratično urejena, kadar se bodo v njej počutili enako dobro kakor Srbi tako tudi Slovenci in Hrvati. Neki državnik je pred kratkim dejal: »Gorje neoboroženim!« Res je to, toda še bolj gorje onim, ki niso oboroženi z notranjo slogo in voljo do svobodnega življenja! Mnogo resnice je v Cankarjevih besedah »Narod si bo pisal usodo sam«. Zato janja! Ti kmet in ti delavec, dvignita svoj glas! Od vasi do vasi naj zadoni staro slovensko geslo »Le vkup, uboga gmajna!« Le tako se bo ustvarila ona mogočna elementarna sila množic, — katero poznamo izza časov kmečkih uporov in izza časa narodnih taborov, •— ki bo mogla premagati vse zapreke in izpolniti želje vseh slovenskih rodoljubov. Ra. Čas zahteva zrelost! V nekem listu, ki izhaja na naši severni meji modruje neki člankar -is-o , zasedbi Češke -- .aoi-tar. Obenem pa zavrača list vso nesrečo, ki je doletela bratski češki narod v zadnjem času na ljudi, ki so žrtvovali vse svoje moči za lepšo in srečnejšo bodočnost češkega naroda, kot pa jo je imel v preteklosti. Žrtve, ki so jih doprinesli ti ljudje so ogromne; prav tako velike kot vse one žrtve, ki jih je mogel doprinesti ves češki narod ob nastopu svoje poti na Golgato. In še nekaj! Ko zasledujem pisanje našega časopisja že nekaj let nazaj, nisem mogel prezreti dejstva, kako izvestni del naših listov, hvali in vzdiguje do neba vsa dogajanja, ki se dogajajo pri naših sosedih. Toda ne šamo to! Prva njihova naloga je sklicevati se za svoje pisanje, ki je čestokrat vse preveč smešno na pisanje tujega časopisja. Temu časopisju je poročanje nam nenaklonjenega časopisja sveta resnica, ki jo kaže svojim čitateljem v najlepši luči. Vse drugo, kar ne soglaša in ne odobrava njihovega škodljivega početja, je za narod škodljivo in skupnosti nevarno. To časopisje pa svojega pisanja v bistvu še vedno ni spremenilo. Dogodki, ki so se odigrali s filmsko naglico, niso odprli temu časopisju oči. Po njihovem pisanju so krivci, ki jih je treba obsodili oni, ki so se borili ža mir in človečanstvo. gotovo poznali vsaj nekatere jako dobre čakavske pesnike, take, kakršna sta Mate Balota in Drago Gervais. Takšne tesne jezikovne vezi spajajo celo nas Slovence ne le s kajkavskimi Hrvati, temveč tudi s čakavci od Istre do Konavlja. O mnogih medsebojnih stikih Hrvatov in Srbov sploh ni treba govoriti, ker jih vsakdo pozna. No, če še danes v Jugoslaviji niso za- Da ne ostaja med ljudstvom, ki si prav radi pisanja tega časopisja nc more ustvariti prave sodbe o svetovnih dogodkih, to pisanje brez posledic je razumljivo. Radi tega bi moralo vse časopisje osvetljevati dogodke po svetu in dogajanja v posameznih državah, tako kot to zahteva naš narodni in državni interes! Dvanajsta ura, ki bije danes, nam vsem v opomin, nam narekuje zrelost in pripravljenost. Slovenci smo bili pri vseh velikih dogodkih oškodovani, ker sm obili na nje nepripravljeni. In zdi se mi, da je tudi to pot tako. Vsi oni, ki dajejo delu našega časopisja to sliko, ki jo ima danes, pa morajo s svojim pisanjem prenehati. Je to zahteva časa! če se je zavedamo, pa moramo to zahtevati! In Lo je zahteva vseh narodno zavednih ljudi. trta nasprotja, ni tega povzročil niti različni jezik, niti vera, niti kulturna tradicija, temveč samo in edinole sebičnost ljudi, ki si niso bili svesti svoje zgodovinske naloge in se svojim osebnim koristim denarja ali oblasti niso hoteli odreči niti. v prid države, ki jih je ščitila, in ki bi jo bili morali čuvati. Da, da mdo-k go je poklicanih, a na žalost le malo iz- Tudi pri gozdni upravi — nagrade po zaslugah? Iz »Hrvatskega dnevnika« od 28. marca t. 1. posnemamo: Gozdni direkciji v Banji Luki so dovolili, da lahko razdeli 12.000 dinarjev nagrade uradnikom, ki sodelujejo pri naseljevanju ali kolonizaciji. Gozdni direktor je razdelil nagrado takole: direktor din 5000.—, šef kolonizacije din 5000.— in dva višja uradnika din 2000.—-. Ostalih 53 nameščencev, je dobilo samo pohvalo za vestno službovanje. Le-ti niso bili vredni denarne nagrade, ker so 11. decembra 1938 glasovali večinoma za listo dr. Vladimirja Mačka. — No, izbrani nagrajenci so pa tudi od vseh drugih najbolj potrebni take izredne podpore — pristavljamo mi. S o 11 s k i. voljenih. -f, i IZ VSEBINE Tekstilna industrija v Mariboru. Narodno obrambno delo v Prekmurju. Banovinski proračuni. Vinogradniške zahteve. Poštna hranilnica, žensk) poklici. Jetika v Slov. goricah. v..-" . •> ■■ ■ i • 7 dni domailh $ Drugo obletnico pakta prijateljstva z Italijo so v raznih krajih Jugoslavije primerno slavili. V Ljubljani je bila v gledališču uprizorjena Puccinijeva opera »Madame Butterfly«. Predstavi so prisostvovali tudi odličniki, med njimi ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in italijanski generalni konzul Guerini-Maraldi. V četrtek je radijski orkester iz Turina priredil v unionski dvorani veličastni Verdijev »Rekvijem«. Nastopil je orkester: 70 godbenikov in zbor 90 pevcev. Tudi solisti so bili Italijani. Koncert je dirigiral maestro Cm soli. $ Mestni svet mariborski je imel te dni sejo, na kateri je razpravljal o raznih tekočih zadevah. Ker je iz gradbenega fonda v letošnjem proračunskem letu ostal še znesek kakih 100.000 dinarjev, se zanj nabavi stroj za Čiščenje ulic. Stroški bodo znašali 125.000 dinarjev. Razliko poravna regulacijski sklad. »Večemlk« poroča iz Beograda, da imamo v najkrajšem času, kmalu po Veliki noči, pričakovati nov volivni zakon, zakon o društvih, tiskovni zakon. Volivni zakon predvideva okrajni sistem z volivnimi okrožji, tajno glasovanje in svobodne kandidature. Nemški konzulat v Mariboru. V torek je pričela v Mariboru poslovati podružnica nemškega konzulata v Ljubljani. Svoje prostore ima v Ciril-Metodovi ulici 14/11. £ Dimitrije Ljotlč zahteva v svojem listu »Novi put«, naj bi se osnovalo v naši državi ljudsko sodišče, ki bi imelo dolžnost, da preišče vse afere in korupcijske škandale, ki so se dogodili od ustanovitve naše države do danes, in po končani preiskavi naj bi se najstrožje kaznovali krivci. & Aeroklub »Naša krila« je imel te dni v Beogradu svoj letni občni zbor, na katerem so prisostvovali tudi nekateri generali. Namestnik predsednika je preči-tal poslanico Nj. Vis. kneza Pavla, v kateri poziva vse prebivalstvo Jugoslavije, naj se v sedanjih težkih časih trdno oklene najnovejšega orožja — letalstva. Zgledu inozemstva mora slediti tudi naša država, če noče v sodob .em letalstvu zaostati za drugimi. Vsakdo, zlasti pa mladina, naj stavi svoje plemenite idealistične in viteške sposobnosti na razpolago letalstvu Jugoslavije. p Motorni vlaki bodo letos zopet vozili v Bosni, in sicer-na progah Beogrcd— Sarajevo, Brod—Sarajevo in Sarajevo— Dubrovnik. Vsi vlaki bodo imeli v Sarajevu dobre zveze. Kdaj dobi tudi Slovenija motorne vlake? £ Zastopniki obrtniških zbornic iz vse države so obravnavali osnutek uredbe o zavarovanju obrtnikov. Sprejeli so resolucijo, v kateri se v načelu izjavljajo za osnutek uredbe. Zavarovanje naj bo obvezno za vse obrtnike na kmetih in v mestih. Starostna meia za dosego pravice do rente naj se zniža od 65 na 60 let in zavarovanje naj sc organizira na bazi decentralizacije. $ Za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti je imenovan sodnik mariborskega okrožnega sodišča, Janko Ser-nec, ki je že nastopil svoje mesto. Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja delodajalce, da imajo takoj, ko prejmejo račun, nakazati ustrezne zneske. Kljub ponovnim opozorilom in opominom še vedno mnogo delodajalcev zanemarja plačilo zavarovanih prispevkov za svoje nameščence in delavce. # V Splitu ie na občnem zboru Ud u-ženja gostilničarjev predsednik v svojem poročilu o tujskem prometu izjavil, da so izgledi za letošnjo tujsko sezono v Dalmaciji zelo slabi, ker je mednarodni politični položaj zelo napet in se ljudje ne bodo upali potovati v druge države na počitnice. £ V Podravini se mude zastopniki turškega voinega ministrstva, ki nameravajo kuoiti v Podravini, Medjimuriu in Shvo-niii za turško tonništvo 1000 konj. Plačujejo i!h po 4500 do 7000 Din. £ V Dramlinh je bila te dni razstava vin iz drameljsko-savinjskega vinskega okrožia. Obisk ie bil precej oovoOen in je pokazal, da zanimanje za vino teh krajev, ki je prav dobro, raste. * Lanska letina hmcUa je bila v Savin} >ki dolini precej neugodna, ker so rastlino ugonabbale uši in suša. Pridelalo se je 14 tisoč stotov, leto poprej pa 23 tisoč .lotov. Razvoj trgovine ie precej oviral naoeti mednarodni položaj. Hmeljarska zadruga je priredila vzorčni sejem hme-lia in vnovčila članom 240 stotov, priredila ie tudi poučni izlet na češko. Cene so bile precei ugodne in se ie prvovrstni hmelj prodajal po 30 dinarjev za kilogram in še dražje. Dva pomembna politična govora Mussolini: „Beseda mir zveni kot Isžen demr" — Daladier: bomo dopustili, da bi nasilie ureievalo razmerje med naredit** l Na proslavi dvajsetletnice fašizma je govoril MUSSOLINI pred starimi fašističnimi borci. Slavil je uspehe fašističnega orožja v Abesiniji in Španiji. Kar se je v teh letih zgradilo, bo trajalo stoletja. Italija iz leta 1939. ni več tista Italija Iz leta 1919. Dasi so poklicni miroljubneži posebno odvratni, dasi je beseda mir v zadnjem času posebno obrabljena in zveni kakor lažen denar, dasl bi pomenil večni mir katastrofo za vse človeštvo, je Mussolini vendar mnenja, da je potrebna dolga doba miru, da se zavaruje nadaljnji razvoj človešlfe omike. Poizkusi omajati os Rim-Berlin so otročji, kajti ta os je več kakor odno-šajl med dvema državama. Ona predstavlja stik dveh revolucij. Ako velike demokracije točijo solze nad usodo ČSR, ki je Diia njmova tvorba, se mi njihovim solzam ne moremo pridružiti, kajti narod, ki je razpolagal z znatnim številom vo-iaštva in ogromnimi skladišči orožja, je že s tem, da ni storil ničesar za obrambo svoje svobode, dokazal, da je zrel za usodo, ki ga je doletela. Če bi prišlo do zveze proti avtoritarnim državam, bi te odgovorile z napadom na vseh koncih zemlje. Kar se tiče odnosov do Francije, je izjavil Mussolini, da so bile zahteve Italije postavljene v pismu 17. sept. 1938. Ti problemi se imenujejo: Tunis, Džibuti, Sueški prekop, če bo francoska vlada še nadalje odklanjala razgovor o teh vprašanjih, bo jarek, ki danes loči obe zemlji, postal tako globok, da ga bo težko premostiti. Sredozemsko morje je polita no, vojaško, zemljepisno in zgodovinsko življenjski prostor za Italijo. Kadar se omenja Sredozemsko morie, se računa tudi Jadransko morie, v katerem so italhanski interesi pomembni, a se ne izključujejo s slovanskimi. Zaradi tega vlada v tem delu že dve leti mir. Na ta govor, ki ga je svetovni tisk označil še kot dokaj zmernega, ie odgovoril preko vseh francoskih radiisHh postaj francoski ministrski predsednik DALADIER. Vsi se danes s strahom izprašujemo, če so meje naše domovine var:e, in opazujemo, kaj počno naši sosedje. Podpisujemo med seboj pogodbe in predno so stopile te pogodbe v veljavo, so že raztrgane. Kdor se danes ne oborožuje, je sokriv takega postopanja in nasilja. Franclja hoče mir, toda mir svobodnih In če bi ji kdo vsilil vojno kot edini izhod med sramoto in vojno, se bo Francija dvignila za obrambo svobode, kajti Francija je danes močna in edina kakor še nikoli. S pooblastili, ki jih je vlada v teh za mir nevarnih časih prejela, smo izvedli več vojaških ukrepov, da bo ostala Francija domovina pravice in svobode. Moč Francije je njena armada, njen imperij, njene moralne in duhovne vrednote, ki slonijo na svobodnem iskanju resnice in njena prijateljstva, ki slone na pogodbah, pa tudi taka, ki ne slone na pogodbah, ljubezen tistih narodov, ki trpijo v nesvobodi. Danes se proglaša mnogo novih definicij: sužnost se imenuje svobo- da, obup se imenuje narodni ponos. Mj pa se borimo zato, da bo mogel živeti vsakdo po svoji volji in da bo lahko veroval, kar mu veleva srce, da bo lahko mislil, kar mu narekuje njegov genij. O francosko-italijanskih odnošajin je na-štel le gola dejstva. Omenil je francosko-italijansko pogodbo z dne 7. jan. 1935, po kateri je Francija Italiji odstopila del ozemlja v Afriki in ji dala nekaj gospodarskih ugodnosti. Postopoma bi se uredilo tudi vprašanje Italijanov v Tunisu. Ta pogodba se je pričela izvajati, dokler ie 17. dec. 1938 Ciano v pismu ni odpovedal. Na to pismo se je skliceval Mussolini pri svoiem zadnjem govoru, ko je rekel, da so v njem italijanske zahteve jasno izražene. V tem pismu — je rekel Daladier — j11 bilo nikakih teritorialnih zahtev. _ Svoje pravice je Italija utemeliila z deistvom, da je postala cesarstvo. Te utemeljitve pa Francija ne more priznati, kajti to se pra-vi, da prinaša vsaka koncesija vedno nove pravice. Francija ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje in ne bo nikdar odnehala od nobene svoiih pravic. Francija ie pripravljena izvajat? vse obveznosti, m iih je bila sprejela s pogodbo leta 1933. Vesti o nekakšnem zatiranju Italijanov v Franciji pa so le pravljice, ki jih lahko ovržejo ti Italijani sami. Potem je govoril Daladier še o razmerju Francije do Nemčije, ki se je doslej razvijalo v smislu največje miroljubnosti in popuščanja. Zasedba češke m Moravske pa je vsa ta prizadevanja ustavila. Nemčija je sprva govorila o načel« samoodločbe narodov, potem še o življenjskem prostoru, vse to pa so tena* živi za nadaljnja zaseda-ja. Vojna bi bila gotovo strašna nesreča za vse nat-odc, toda Francija hoče pomagati Evropi, da se reši iz takega kaosa. Ob zaključku govora ie Daladier pozval francoski in vse druge miromtbne narode sveta, naj skupno branijo ideale človečanstva. 7 dni po □ Daladierov govor je našel doma in v svetu lep odziv. Vsi francoski listi od komunističnih do skrajno desničarskih so izrazili svoje soglasje z Daladierovimi izjavami. Ameriški in drugi demokratski listi pa opozarjajo že na zunanjo razliko med govorom demokratskega državnika ali diktatorja. □ Francija je sklenila z Romunijo daljnosežno trgovsko pogodbo. □ Mussolini je ob priliki nekega razgovora dejal, da Italija ne mara ostati jetnik v Sredozemskem morju. □ Pogajanja med slovaško in madžarsko vlado so bila prekinjena. □ Vesti o premikanju nemških čet ob poljski meji se odločno zanikavajo. □ Bivši angleški zunanji minister Eden je imel dne 26. marca govor, v katerem je izjavil, da ie neobhodno potrebno, da se čim prej sestavi v Angliji Izvenstran-karska vlada, katere paloga bi bila pospešiti vojaške priorave Annlije ter zavzeti v zunanji politiki energično Stališče. □ Francoska vlada je naročdn se 100 letal v Zedinjenih državah. Pričakovati pa ie še nadaljnjih naročil. □ Tik za estonsko mejo so se pričeli veliki manevri ruske vojske. Pri manevrih sodeluie tudi veliko 'število vojnih letal. □ Chamberlain je imel s predsednikom irske republike de Valero razgovor, v katerem je de Valera iziavil. da bo Irska v vojni oskrbovala Veliko Britanijo z živežem, da bo pa politično ostala popolnoma nevtralna. □ V kneževini L5echtenstein so hotel narediti nemški nae:ona1ni sociaFsti, ki jih je tam komaj 10 odstotkov, prevrat, n proglasiti priključitev k Nemčiji, toda liechtensteinska policija je bila pravočasno opozorjena in iih je razorožila ter aretirala. Vodje prideio pred sodišče in bodo obtoženi radi veleizdaje. □ Poljska vlada ie razpisala notranje posojilo poldruge miliiarde zlotov za nabavo letal in protiletalsko obrambo. O V Tokki stalno poudarjajo, da so z Nemčijo in Italijp vezari le no protikomunističnem dogovoru, ki se nikakor ne nanaša na demokratske sile. Proti demokratskim silam Jaoonci niirmio ničesar, sai se sami ne smatrajo kot totalitarna država. Lebrun v Londonu □ V angleškem parlamentu je vprašali .poslanec pozicije Greenvvood Chamberlai-j na o uspehih pri pogajanjih miroljubnih I držav. Chamberlain je odgovoril, da zaenkrat ne more izdati raznih podrobnosti. Na ponovno vprašanje je izjavil, da bo Velika Britanija z drugimi silami takoj pomagala Poljski, čim bi bila ta napadena. Ta izjava je vzbudila veliko pozornost, ker je to prva nedvoumna obveza, ki jo je v tem času prevzela Velika Britanija. D Med Nemci in Pollaki je prišlo do hudih sporov. Nemški tisk očita Poljakom razne krvoločnosti in nasilja, ki jih baje Polj-ki izvajajo nad nedolžnimi Nemci. Poljaki, 5- »**•*=*<« ■***?. — -t: so vpoklicali 1 mPllon mož (v pnmeru vome iih lahko pokličcr lo štiri miliionej. V Varšavi so razdelili že 700.000 mask. n Pred~erin’k Roosevelt le predložil kongresu zahtevo no odobritvi naknadne-"a kredita 14,298 000 dolarjev za izpopolnitev mornariškega letalstva. H V Rttsifi ,fe na podlagi zadn>ega Uud-skega š*etia. ki se je vršilo pred nedavnim, 170 milijonov prebivalcev, torei za 23 miliionov več od zadni'*'Tn ljudskega štetja, ki se je vršilo leta 1926. □ V Španiji so Francovci vkorakali v Madrid in s tem pričeli zadnje dejanje španske žaloigre. Francozi in Angleži pričakujejo, da bodo sedaj italijanske čete, v soglasju s prejšnjimi pogodbami, zapustile Španijo, er1«, srn*** e~_;~ □ V Romuniji dobiva ministrski predsednik vedno znova in znova brzojavke iz vseh krajev zemlje, ki mu zatrjujejo« da je ves narod edin v želji, da branijo svoje meje in svojo neodvisnost ter svobodo. □ 33 bivših romunskih ministrov J® poslalo kralju Karolu vlogo, v kateri se zavzemajo za bolj demokratičen režim m za nadstrankarsko vlado nacionalne um-je. ‘ □ Članovo pismo, o katerem sta govorila Mussolini in Daladier, je francoska vlada objavila. V njem je govora lo tem, da Italiia odpoveduje Lavalov sporazum. O ods4oou ozemlja, kakor ie ' poudaril Daladier, v njem ni besedice. □ Poljcka ie sorejela od NemčFe m ‘ matum o priključitvi Gdanska k Nemcu* o izgraditvi avtostrade skozi koridor o pristopu , k antr-ominterni, kar V*,' Poljska ba«e na zahtevo generalnega st ba odklonila. IZ ČASOPISOV Stališče Švicarjev »Bolje se stališče celega švicarskega na roda ni dalo označiti," piše švicarska ,,Wellwoche“ (24. III. 183».), »kako Je to storil zvezni svetnik Obrecht v Baslu, ko ko je Izjavil: „V inozemstvu se morajo zavedati: tistega, ki bi nas napadel in ki bi hotel kršili našo neodvisnost in celo-' kupnost, čaka vojna. V Švici se ne bo zgodilo, da bi šli preje romat v inozemstvo." Tudi zvezni predsednik Etter je nekaj dni pozneje prav jasno govoril o istem problemu. Vprašanje je le, ali Je bilo prav. da je v tej zvezi opozoril, da ostanejo naši gospodarski odnošaji z osvojeno deželo neizpremenjeni. To zveni skoro, Čeprav morda nehote, kot neko laskanje zmagovalcu... Toda o teh izjavah ne poročamo, radi te rahle kritike, ampak ker bi dali radi vzpodbudo, da bi šli v Bernu ob priliki nekoliko dalje. V pomirjen je: mt ne maramo nobenih provakacij kakršnekoli tuje države. Samo zelo bi nas veselilo, če bi vendarle enkrat sišali v zvezni skupščini poleg jasne izjave, da se ne bomo umaknili pred nobenim napadom, tudi zagotovilo, da smo proti takemu napadu vsaj na naši meji toliko zavarovani, da se. je mogoče tako dolgo ustavljati, dokler se v zaledju ne izvede mobilizacija. Te vrstice švicarskega lista so vsekakor zelo zanimive in poučne ter veljajo tudi za druge male države, ki so v podobnem položaju kakor Švica. Nov hrvatski tednik Prejeli smo prvo številko novega hrvat-kega tednika „ISraše novine“ (26. III.), ki izhaja v Zagrebu in ga urejuje ter izdaja Turk Velimir. Iz uvodnika navajamo tole mesto v informacijo: „V času, ko se pojavljajo okoli nas časopisi s protldemokratsko tendenco, časopisi, katerih založniki in somišljeniki tavajo v mraku reakcije, kakor da bi stopali po sončnih stezah svobode, smo pokrenill ta list s povsem »neskromnim" ciljem, da branimo demokracijo. Nasproti tališčem o samoodločbi narodov po receptih in načelih totalitarnih sistemov — ki so v resnici reakcionarna, ker hočejo izvesti načelo samoodločbe narodov z navadnim menjanjem oblike narodnega zatiranja — postavljamo mi v prvo vrsto rešitev narodnega vprašanja na temeljih demokracije. Za nas je rešitev hrvatskega vprašanja kot osrednjega političnega in državnega vprašanja v Jugoslaviji, vezano s silami celokupne demokracije Hrvatske, Srbije, Slovenije i. dr. Od moči te demokracije bo odvisna bodočnost In svoboda Hrvatske. Vsako drugo pot ,,rešttve“ hrvatskega vprašanja smatramo kot stranpot." V Slovenskih gospodar ? oricah jetika Ako bi ta ali oni obiskovalec Slovenskih goric, ki po časopisju opeva lepoto teh krajev, ostal dalj časa v naši sredini in se nekoliko razgledal, bi pač ti napevi nekoliko drugače doneli, če bi se poglobil v statistiko, bi spoznal, da je pri nas povprečno 50 odstotkov ali vsak drugi človek jetičen. Nešteti očetje številnih družin in njih otroci bolehajo, hirajo in umirajo na jetiki. Vsled neznosnih stanovanjskih razmer se ta morilka človeštva množi tako naglo, da bo izguba res velika, če se ne bo kmalu kaj ukrenilo proti temu. Kje so vzroki? Pretežno površino Slov. goric obsegajo večji in manjši vinogradu Večji so last tujcev, manjši posameznih kmetov. Tu živijo viničarji s svojimi družinami v stanovanjih, ki tega imena sploh ne zaslužijo (tla v sobi so zemlja). Nadalje kočarji, ki ne morejo živeti ne umreti. Od tod odhaja vsako leto nešteto sezonskih delavcev. Zaslužek imajo pri nas v vinogradih najbolj v času kopi in drugih vinogradniških del. Viničarji in kočarskl dninarji dobivajo 8—10 din dnevno. (Uprava Ad-montskega samostana plačuje celo 6 din dnevno.) S temi mezdami se mora često preživljati veččlanska družina. Položaj se od svetovne vojne sem ni izboljšal. Tedaj je kopač zaslužil 20 krajcarjev na dan ter si za ta denar lahko kupil šest kilogramov krušne moke, do-čim si za današnjo dnevno mezdo kupi komaj tri kilograme. Takrat so bile Slovenske gorice še lepe. Danes so vesele pesmi kopačev utihnile. Tihi in zamišljeni stopamo v vinograd brez pesmi in prirodno lepoto še komaj opazimo. Življenje tu je res neznosno. O sladkorju se ne more govoriti, ker ga nadomešča saharin ... Zjutraj jemo žgance z rjavo čorbo, za obed kislo mleko, za večerjo solato. Seveda kuharski recepti po časopisju so bolj mastni in slajši. Treba je dati narodu človeka dostojno življenje, če tega ni ne pomaga vse skupaj nič, če bi vsak dan poslušali predavanje o boju proti jetiki. Prenaporno delo vsled pomanjkanja delovnih sil, slaba prehrana, premnogo pijače in nezdravo stanovanje, to so vzroki te človeške zajedalke in tu je nujno potrebno zdravljenje in korenita izprememba. v Anton Markovič. Beg tekstine industrije iz Maribora Aprilski razgovor — No, kako kaj? — Tako! Zdaj smo, veste,.za sporazum. Dr. Maček je naš — kako naj se izrazim — idol. Da. idol, to je beseda! Prejšnje čase — a ni, da bi se spominjali... —' Aha, niste si bili tedaj nekaj v sorodu s tistim, no, s tistim zloglasnim Jevtičem? — Jevtič? Oprostite, on ie bil pa mož, vsa .fiast mu! In na stare dni, glejte, smo sc znašli pod staro streho, z našim voditeljem dr. Mačkom na čelu. Ko smo bili Pri Stojadinoviču, je bila stvar... — Da, saj ste ...bili vi zelo vnet in primeren Stojadinovičev podrepniki Kako ste se razumeli, recimo pri pozdravljanju? •— Z dvignjeno rofto. Takole. A on takole. Rojen diktator, vam rečem. Skoda 8a •.. sem hotel reči vrag* ga vzel. Maček bo naša rešitev, sem večkrat mislil, še ko je živel, pokojni Stojadinovič. Kako 6a je škoda, tega Milana! Zdaj lii živel! *n s kundakom „bum, bum, bum!‘- bi po nrbtu hudičeve separatiste.. > ~* Ali niste Mačkov pristaš? — Se reče, Maček je naša rešitev. Ce "o kazalo, bomo drugače, to se pravi... 'Jh, to aprilsko vreme! Nič dobrega! ~~ Da, aprilsko vreme! Pa adijo in doma Pozdravite! —din— SKRBI ZA »EDINOST« Maribor je brez dvoma središče mlade tekstilne industrije Jugoslavije in popolnoma zasluži pridevek »jugoslovenski Manchester«. V mestu in okolici je kakih 30 podjetij, med njimi dve zelo veliki in več srednje velikih. Nad 7000 delavcev služi kruh v teh tvornicah. če štejemo zraven še svojce, lahko rečemo, da živi najmanj 20.000 ljudi od mariborske tekstilne Industrije. Kako hitro se ta panoga naše industrije razvija in kako visoko stopnjo je že dosegla, opažamo v manufakturnih trgovinah, kjer domače blago vedno bolj izpodriva inozemsko. Boljše tkanine, ki so jih morali še pred nekaj leti v veliki množini uvažati, so že domačega izdelka ter se glede kakovosti lahko kosajo s tujimi izdelki, v ceni pa je naše blago brez konkurence, ker pač odpade carina in so domače delovne sile mnogo cenejše, še bolj pa vidimo napredek, če redno obiskujemo razstave Mariborskega tedna, kjer že vec let razstavlja mariborska tekstilna industrija svoje izdelke in prinaša vsako leto precej novega, od priprostih tkanin do najfinejše svile, od priprostega sukna pa do dobrega blaga za moške obleke. Vse je kazalo, da so ustvarjeni pogoji za še razveseljivejši razmah te industrijske panoge, ki bi zaposlila še večje število našega delovnega ljuastva. Zadnje čase so se žal začele pojavljati v vedno večjem številu razne težave, s katerimi se imajo tekstilna podjetja boriti in ki deloma celo ogražajo njihovo ■nemoteno delo. V prvi vrsti gre za težave pri dodeljevanju deviz za nakup inozemskih sirovin, pred vsem bombaža in preje. Jugoslavija izvaža preveč v klirinške države in premalo v one dežele, ki plačujejo prejeto blago š svobodnimi devizami, t. j. s papirji, ki šo.toliko vredni kot gotov denar. Ker premalo izvažamo v te države, dobimo tudi premalo deviz, da bi mogli z njimi plačevati ono blago, ki ga kupujemo v državah, ki z nami niso sklenile kliringa. Iz klirinških držav pa se bombaža in preje tudi ne da dobiti, vsaj ne v oni množini, kot jo potrebujejo naše tovarne. Nemčija sploh ne pusti izvažati bombaža, ker ga sama uvaža in ima še večje težave z devizami kot ml. Italija ima sicer dovolj bombaža, seveda uvoženega, prodaja ga pa le, ako se plača z devizami. Ostanejo torej le Anglija Narodno obrambno delo v Prekmurju Zavest skupnosti, ki bi se v. teh težkih fasih morala porajati na vseh koncih in raJih slovenske zemlje, je dobila vidnega izraza — menda najprej na slov. obmejnem podeželju s snovanjem Meddruštvenega narodno-obrambnega odbora v Pfekmurski metropoli, v Murski Soboti, petinštirideset soboških in podeželskih društev, ki v glavnem kaj pomenijo, se je Uvedlo težkega položaja malih narod ’v v svetu in je vsled tega odvrglo vse pomične, verske in svetovno nazorske pred-sodke ter se združilo v delu za narodno ^'arhbo. v tem odboru včlanjena društva, kor- dno-obrambni odbor tako med javnost in Poracije itd. sicer ohranjajo lastno dru- na »dan«, bi bilo želeti, da najde pov- . . štveno delovanje, edina pa so si glede sod toplega odziva. — V skupnosti me_r in njegova stranka!« na rod n ih potreb,' ki jih hočejo skupno i j e m o č ! reševati. Na podlagi tem večje strpnosti I hočejo tako delovati v prid narodne in državne moči. Na skupnem sestanku, ki je bil dne 27. t. m. so si vsa ta društva, korporacije itd. izvolila osemčlansko eksekutivo, ki naj vodi nadalnje delo. Obenem so sl postavila po svojih delegatih program za delo do julija. Program obsega organiziranje narodnega mladinskega zborovanja, postavitev spomenika prvim prekmurskim književnikom ter osnovanje širšega pevskega zbora, ki bi naj širil med ljudstvo slovenske pesmi. Ko stopa soboški Meddruštveni naro- in Amerika ter nekaj drugih držav, ki pa vse zahtevajo devize za svoje blago. Tovarne napenjajo vse sile, da dobijo dovolj deviz za plačilo sirovin, pa jim ne pomaga mnogo. Zato so prisiljene omejevati obrat. Nekatere tvornice, tako zlasti Doctor d. d., delajo samo po pet ali celo le štiri dni na teden. Delavstvo je prisiljeno k neprostovoljnemu in seveda neplačanemu dopustu, kar naravno še dviga nevoljo. Na drugi strani pa opažamo, da v Beogradu in okolici nimajo tvornice onih težav z devizami kot v naših krajih. Tam se devize dodeljujejo skoraj vedno v oni množini, kot jih tovarne potrebujejo. Znano je tudi, da tam doli davki niso tako hudi kakor pri nas in da so delovne sile veliko cenejše, ker so ljudje navajeni J INMMETKEltacv l»ECILNI I»ltASEI£ IN VANIUNOV SIAIMCOlt mnogo skromnejšega življenja kot v Sloveniji. Vse to sili tekstilno industrijo k resnemu razmišljanju, ali ne bi kazalo prenesti obrat kam drugam, kjer so boljši pogoji za njen obstanek. Druga največja tovarna v Mariboru, Doctor in drug, se je te dni presnovala v delniško družbo, ki ima svoj sedež v Beogradu. Vse blago se bo iz Maribora pošiljalo tjakaj, tam se bo prodajalo, tam tudi plačevalo, denar se bo stekal v tamošnje denarne zavode, seveda v kolikor ga ne spravijo v inozemstvo, saj je skoraj vsa tekstilna industrija v rokah tujcev. Polagoma pride najbrze tudi obrat na vrstcf in stroje bodo prepeljali v Beograd. Sedaj se je odločila za selitev tudi tvor-nica E. Zelenka in drug, ki ima svoj obrat v Linhartovi ulici. Najprej pride na vrsto predilnica, ki zaposluje skoraj 200 delavcev, od katerih je del že prejel odpoved. Kasneje najbrže sledi tudi tkalnica, ki zaposluje prav toliko delovnih sil. Kam se preseli to podjetje, še ni znano, pravijo pa, da v Egipt, torej na vir bombaža, drugi pa zopet mislijo, da gre v Južno Srbijo, kjer ima industrija več olajšav kot pri nas. Tudi o dveh drugih tovarnah vedo nekateri povedati, da ne ostaneta več dolgo v Mariboru. In kaj potem? Kdo bo prej in boljše popravil nedolžnim žrtvam storjene krivice? Dajte nam društvo »Reparacija"! Slišali smo že, kako so se neke politične, gospodarske, narodne in prosvetne organizacije n^ed drugim tudi v Sarajevu zavzele za poštene ljudi, ki jih je Stoja-dinovičeva vladavina preganjala samo zavoljo nekakšne politične nepokorščine ob skupščinskih volitvah dne 11. decembra 1938. Talcih žrtev je bilo tudi pri nas, vendar razmeroma malo. Naši javni nameščenci namreč po veliki večini niso odrekli zahtevane politične pokorščine. Res pa je tudi, da se pri nas zlv krst ne briga za usodo političnih preganjancev. Kje so in kaj delajo naše organizacije? Starajo se za matere, za otroke, pa mirno gledajo, kako može teh mater in očete teh otrok ubijajo. Pa nam je vedno na jeziku beseda o krščanski ljubezni in lepa peta božja zapoved: Ne ubijaj! Nedavno je dr. Kramer posredoval pri predsedniku vlade Cvetkoviču, da naj popravijo krivice, ki so se zgodile njegovim političnim prijateljem pri zadnjih volitvah. Mislimo, da bi bil dr. Kramer boljše storil, ako bi bil drugače vse hvale vredno’ posredovanje razširil tudi na tiste politične preganjance, ki so jih rodili tudi vsi prejšnji režimi in jih ima kolikor toliko tudi on sam na vesti. Enostranski se taka vprašanja ne morejo niti ne smejo reševati! »Slovenec« od 21. marca t. 1. piše o tem po »Jutru« in je mnenja, da se naj krivice popravijo, če so se komu res zgodile, potem pa nadaljuje: »Ko so se pod režimi, v katerih so gg. dr. Kramer in njegovi somišljeniki delali volitve na Slovenskem, delale velikanske krivice vsem slovenskim ljudem, tedaj je dr. Kramer molčal in molčala so njegova glasila. Oglasili so se ti listi le takrat, kadar je bilo tedanjo režimsko oblast klicati zoper nasprotnike. Tako je bilo na stotine slovenskih ljudi vrženih iz služb. Nekaterim tiste krivice še do danes niso docela popravljene, ker so izgubili leta. Zato zahtevamo, naj se tudi tiste krivice popravijo, katere je storil bivši režim, ki je zanj odgovoren tudi g. dr. Kra- Mislimo, da »Jutro« in »Slovenec« ne moreta drug drugemu ničesar očitati v tem pogledu. Režimski ljudje ene ko druge barve so pač — da se izrazimo po »Slovencu« — delali volitve po svoji mili volji. Težek račun bi bil, ako bi hoteli točno in pravično dognati, kdo je zahteval več žrtev radi politične nepokorščine vobče. Toda to ni važno. Važno je priznanje z ene in druge strani. Politični spokorniki se torej že oglašajo !rs nemara celo tekmujejo, kdo bo prej in boljše popravil nedolžnim žrtvam storjene krivice. Pa nam naj ne zamerijo: v resnično politično spokornost starih krivičnikov nimamo prave vere! že dolgo jim ne zaupamo več in tudi zdaj resno dvomimo, da bi se jim naenkrat zares zbudila vest in da bi se jim naenkrat zares zganilo srce. Mi pravimo: Vse krivice se morajo popraviti! V to svrho predlagamo takojšnjo ustanovitev društva »Reparacija« za Slovenijo, in sicer pod okriljem Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani, da se delovanje čim lažje razširi po vsej državi. Redni člani naj bodo vsi tisti, ki se jim je zgodila krivica. Drugi so lahko podporni člani. Odbor naj šteje n. pr. 7 članov: predsednik »Reparacije« bodi vsakoletni predsednik Društva upokojencev, Člani odbora pa: po 1 zastopnik političnih prijateljev »Jutra« In »Slovenca« ter 4 zastopniki političnih preganjancev! Teh 7 funkcionarjev Imej vsak po enega namestnika Iz istih skupin sodelujočih! Itd. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani prosimo, da nemudoma vse potrebno ukrene v predlaganem smislu. Ureditev tako važnega vprašanja morajo vzeti v svoje roke prizadeti uradniki sami ob pametnem In iskrenem sodelovanju zastopnikov dosedanjih političnih prijateljev »Slovenca« in »Jutra«! S tem lahko mnogo doprinesejo k potrebnemu domačemu sporazumu in splošnemu pomirjenju v Sloveniji, kakor tudi k večjemu občemu zadovoljstvu v naši prelepi Jugoslaviji. Andrej Žmavc. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošlielo svoje prispevke nai-kasneie do vsake srede v tednu. Kulturna obzorja PREJELI SMO Gruda št. 3. Pravkar je izšla tretja številka že z velikonočno vsebino. Jože Da-nev objavlja pesem »čujte, vstanite«; Marija pa »Ob vstajenju«. Josip Udovič razglablja v članku »Vstajeni, slovenska vas!« o treh svetovih. List nadaljuje z Reymontovo novelo »Delo«, ki postaja vsebinsko zanimivejša in globlja, od številke do številke. Odlikuje jo še krasen prevod in čisti jezik Jože Glonarja. France Gerželj pa nadaljuje s prevodom naj-bolišega runalističnega (kmečkega) pisatelja Josefa Knapa in nam prikazuje v krasni obliki sliko Podkarpatske Rusije. Revija objavlja še razne druge sestavke, med drugim nadaljuje Ivan Nemec z zanimivim opisom »Naš svet med Dravo in Donavo«. — Mesečnik, ki se izpopolnjuje, ie s to številko naileoše dokazal svoj pomen. Kaže nam kulturni napredek kmetske mladine, ki daje našemu narodu nove upe in nade, da bo sloven?ko podeželje kulturno živahnejše, kot pa je danes. Iz tega vidika moramo gledati na razvoj revije in se veseliti njenega napredka. u. »Dejanje«, marec 1939, št. 3 prinaša uvodoma dr. St. Gogale sestavek »O duhovni svobodi«, poteni nesmi Jožefa Udoviča »Skrivna ura«, »Tiha godba«, »Iz vsega srca«, »Novi dnevi«, »V sredini«, »Krona vseh želja«. Boris Pahor je prispeval več drobnih črtic pod skuonini naslovom »Podobe iz Trsta«. Ivo Pirkovič je dal daljši članek, ki se bo še nadaljeval, pod naslovom »Svet kot projekcija«. Bogo Grafenauer je prispeval »Misli o fašizmu«, ki jih bo posebno danes kumenti je izšel prevoduml umi umi umi vsak z zanimanjem prebral. V rubriki Dokumenti ie izšel prevod članka Jeana Lac-roixa »Kako naj mislimo?«. V rubriki Pregledi opisuje Edvard Kocbek Francijo, sledi pod aslovom »Iz februarske kronike« nekoliko važnih dogodkov v tem mesecu, pod književnimi poročili poroča Janez Logar o knjigi laneza lalena: »Cvetkova Cilka«, ki je izšla v Družbi sv. Mohorja, Bogo Grafenauer poroča o knii-gi Albina Preneluha: »Prinombe k naši prevratni dobi«, Maks Miklavčič o 12. številki revije »Misel in delo«, ki je izšla za !<*"oc,fcmi»re^“. S—6 st. Pred nedavnim izišia dvojna št. obserta zanimivo Ingoličevo črtico iz_ Haloz: „Kako sem našel Veroniko”, ki je prav za prav osnutek epizode iz romana „Soseska“. Lazar Ivan Je prispeval kratko prozo o ..Poštenjaku1*, Ivan Slovin (psevdonim?) pa ,,Poizkus karakterizacije mladinskega gibanja v Prekmurju^, ki je vreden posebne pozornosti. Pisec razpravlja predvsem o vzrokih, ki so privedli do cenitve v prekm. akad. vrstah. Fr. Gumilar nadaljuje svojo zgodovinsko razpravo o „Plemičih v Prekmurju!\ o kateri bi bilo želeti, da se še nadaljuje. Franc Murčič dalje ocenjuje Kerenčičeve ..Zemljiške odnose v Jeruzalemskih goricah1 . „ Pesmi sta prispevala Fred Kališ — „Iz mojega dnevnika" — in F. Murčič -,Zdaj in nekdaj". |_ Revija, ki je vsebinsko m tiskarsko na dostojni višini, je vredna vse pozornosti. Gospodarstvo Proračuni naših banovin za leto 1939./1940. Vsi za Ciril-Metodovo družbo! Podpirajmo jo ob vsaki priliki, kupujmo njene razglednice, posebno ob praznikih, na novo pa zopet uvedimo narodni kolek, ki je svoj čas donašal lepe dohodke! Nalepimo ga na vsak dopis, račun! Družba pa naj jih izdela več vrst za posebne namene, n. pr. prekmurski, kočevski, obmejni kolek za zgradbo novih šol. Ne pozabimo, da se tudi iz najmanjših darov lahko nabere velika vsota. Zato na: Kdor sl naš, uporabljaj narodni kolek! Ali mora človek piti? Človek izloči dnevno približno četrt li-fra vode več, kakor je zavžije s hrano in s oitiem. To prihaja od tega, ker se votla sestoji iz kisika in vodika. Naše telo odvzema hrani vooikove spojine, jih zveže s kisikom, ki ga vdihavamo in tvori tako vodo. Na ta način dobi telo iz sto gramov sladkorja, ki ne vsebuje nikake vode, 55 gramov vode in iz 100 gramov masti celo 118 gramov vode! Razen tega trna skoro vsa hrana, ki jo zavzivamo, v sebi manjše ali večje količine vode. To, da so nekateri žejni, prihaja od tega, ker telo, ki zavžije večje množine soli, potre-huje več vode. Tako je mnogo ljudi, ki razen zjutraj, ko spijejo svojo kavo ali čaj, ves dan ne poizkusijo nobene druge oijače. Danes začenja novo državno gospodarsko leto 1939./1940. O državnem proračunu smo že poročali. Danes prinašamo približne vsote proračunov naših banovin. Kakor narašča državni proračun, naraščajo tudi banovinski proračuni: tu bolj, tam manj. Ako bi državna blagajna prispevala banovinam ustrezne zneske, ka- kor je kolikor toliko določeno, bi še nekako šlo in bi banske uprave lažje izhajale. Tako pa so večkrat v stiskah in iz leta v leto povišujejo svoje praračune. Banovinski proračuni za leto 1939.'1940. kažejo, številčno zaokroženo, približno tole sliko: Banovina Znesek v miljonih Več od prejšnjega leta v milHonih v od"totkih Dravska — Ljubljana . Savska — Zagreb . . Vrbaska — Banja Luka Primorska — Split . . Drinska — Sarajevo . . Zetska — Cetmje . . Dunavska — Novi Sad 193 241 40 70 88 60 202 Moravska — Niš.....................62 Vardarska — Skoplje 55 Skupaj: 1.011 Proračuni vseh banovin za 1. 1938./1939. so znašali nekako 918 in y~ milijona dinarjev. Za leto 1939./1940. so jih zvišali za približ-o 92 in *A milijona na 1 milijardo in 11 milijonov dinarjev, to je drugo k drugemu za 10%. V novem gospodarskem letu pride od 15.5 26.— 1.— 14.— 15.— 2,— 13.— 4.5 1.5_____ 92.5 8.75% 12.-% 2.—% 25.-% 20.-% 3.25% 6.75% 8.-% _2-5_%_ 10.—%" proračunane vsote vseli naših banovin na enega* Jugoslovana povprečno pičlih 70 dinarjev, od proračunanega zneska Dravske banovine na enega Slovenca pa približno 161 dinarjev = 230% od državnega povprečka vseh banovin skupaj. A. Zrn Kmetsko vinogradništvo Med pridelki, ki donašajo kmetu redne letne dohodke, predstavlja vino važno mesto. Lastnike vinogradov moramo ločili v dve vrsli: v,prvo spadajo večja vinogradniška posestva, katerih lastniki so navadno premožnejši sloji v državi ali izven nje. — Kmetsko prebivalstvo naziva te vinograde za .,gosposke go-rice“. — Druga vrsta vinogradov je manjše zemeljske površine in kmet. ki je lastnik tega majhnega vinograda, skozi vse leto pridno obdeluje in neguje svojo vinsko gorico. V upanju, da mu bo trta obilno obrodila, čaka na trgatev in prodajo vina, da ho kril z izkupičkom stroške celoletnega dela in da bo preostanek uporabil za nakup oblekč, čevljev ali manjnujnejših potrebščin za zimo. Lastniki večjih vinogradov, kateri niso prvenstveno odvisni od dohodkov vinogradniškega pridelka, lahko čakajo s prodajo vina in tako navadno dosežejo pri prodaji višjo ceno, kakor kmetski vinogradnik. Prednost imajo tudi v možnosti, da sortirajo vinski pridelek, kar jim je omogočeno z ozirom na obsežnost vinograda. — S tem lahko nudijo kupcu kakovostno boljše vino, kakor ga ima kmet v svoji kleti. — Kmetu vinogradniku je sortiranje vina radi premajhne količine pridelka onemogočeno, oziroma je v sedanjih prilikah brez vsakega večjega praktičnega pomena. Pri prodaji vina je kmet največkrat navezan na domačega gostilničarja, mnogokrat pa tudi pri njem vina n c more prodati, ker so številni gostilničarji tudi sami lastniki vinogradov in so najprej navezani na uporabo lastnega pridelka. — Smotrno urejena vinska trgovina v državi se pogreša in tako je kmetski vinogradnik prisiljen, da se posluži večkrat vinotoča, ki ga mnogokrat neupravičeno kritizirajo, ali pa proda vino že prvemu kupcu. Ako k iemu še dodamo in poudarimo, da je kmetski vinogradnik prisiljen vino čim prej prodati radi svojega težkega gmotnega položaja in da je s tem že tudi izpostavljen vsem mogočim izkoriščevalcem, potem ni vzroka, da bi se čudili, ako je cena kmetskemu vinu mnogokrat sramotno majhna. Zavedati se moramo, da je nesmiselno zahtevati od poštenega, še manj od brezvestnega kupca, da m vino plačal dražje, ko je prepričan, da ga lahko kupi skoroda po vsaki ceni pri vinogradniku. . Samo posredovanje odločujočih či-niteljev, ki je nujno in ki mora spraviti vinsko trgovino na zdravo trgovsko podlago m izključiti vsako spekulacijo, ki je mogoča in za kupca dobičkonosna, zlasti pri nakupu grozdja, (ki ga potem kupec sam spreša) lahko vinsko kupčijo uredi. Po vseh neštevilnili zahtevah in prošnjah ter protestih s strani kmetsko-strokovnih organizacij, ki trajajo že precej let. se mora tudi urediti cena modri galici. — Enake važnosti sta občinska in banovinska trošarina na vino in vinski mošt. — Znižanje trošarine se mora izvršiti, vendar tako, da bo deležen koristi od znižanja izključno kmet, ne pa mogoče kupec. — "Pravilno in pravično bo tudi že enkrat treba urediti vprašanje uvoza banatskega in dalmatinskega vina v Slovenijo in istočasno omogočili in uravnati naš vinski izvoz v inozemstvo. Za povzdigo kmetskega in sploh vsega vinogradništva smatram za umestno, da se čim prej ustanovijo po vseh vinorodnih krajih, koder še ne obstojajo, vin ar sk o-kredi tne zadruge, ki bodo prevzemale vinski mošt, odnosno grozdje od kmetskega vinogradnika že ob bratvi. Koristi takega zadružnega delovanja bi bile: 1. kmeta bi obvarovale škode radi nujne prodaje vina; 2. kmet bi takoj sprejel za vino denar; 3. z ozirom na skupne zadružne kle- li bi tudi kmetu bilo omogočeno sortiranje vina v vsaki količini in 4. tako bi se dosegla boljša cena za vino. Kdor hoče kmetu pomagati, raora to v prvi vrsti dokazali z delom. Možnost ureditve vinogradništva in vinske kupčije je dana. — Izvesti pa jo morajo takoj tisti činitelji, ki imajo za to na razpolago moč in potrebna sredstva! Kreft Vladimir. Napredek industrije avlonov Proračuni 38 držav kažejo, da je namenjenih 50 odstotkov izdatkov, ki gre-do za oboroževanje, nakupu leta!'kega materiala. Temu so krivi, veliki stroški proizvodnje. Danes je namreč ootrehnin petkrat več delovnih ur za izdelavo motorja, kakor pa je bilo to leta 1918. Motorji so postali mnogo boli zapleteno sestavljeni, radi česar je delo natančneje • in zato tudi dražje. Po računih italijanskih strokovnjakov se ffiblie vrednost ae-roplana med 350 in 860 din za 1 kj’0-gram; to pomeni, da je vrednost avtomobila ali lokomotive petkrat maniša. Leta 1937. je bila svetovna proizvodnja okrog 28 tisoč aeroplanov. Na laponskem je bilo izdelanih 2158 letal, v Italiji 2365,. v Franciji 3200 in Ameriki ■ 3840. Izvoz aeroplanov stalno narašča; letos sta izvzeti le Anglija in Francija, ki potrebu; jeta mnogo za svoje potrebe. Od 144o milijonov dmariev (vrednost izvoza aeroplanov iz leta 1928.) je skočila vrednost na 2923 milijonov leta 1937.. v prvi polovici 1938 pa že na 2021 milii. din. — Največ izvaža USA (1937: 1717 milij. din);slede Anglija (1937: 797 milij. din). Francija (1937: 186 milj. din) in Italna (1937: 139 milj. din). Izvoz narekujejo seveda cene in notranje potrebe. Potreba Holandije ie manjhna, zato izvaža ta dežela mnogo letal (1936: okoli 60 odstotkov). Druge dežele, ki potrebujejo za lastno oborožitev veliko število letal, izvažajo mnogo mani. Anpliia 1935 vsega 23 odstotkov, Francija 1936^37 — 33 odstotkov in USA 1936 — 31 odstotkov svoje proizvodnje. Ta trgovina bi prikazala še mnoeo večja števila, ko bi druge dežele ne skušale razvili lastne industrije. Med tenu zemljami je poleg Romunije in švedske tudi Jugoslavija, ki ima že nekaj zasebnih in državnih tovarn aeroplanov odnosno aeroplanskih delov. V zadniih Je-tih sta se pojavila na svetovnem tržišču dva nova izvoznika in sicer bivša Češkoslovaška in Poljska. Japonska in Rusija zaenkrat še nista mednarodna konkurenta, kajti tam so domače potrebe še vedno velike. Posebno v Rusiji je notranje tržišče nenasitno, saj gradijo tam poleg vojaških predvsem letala, ki služijo v' gospodarske nampne. Kakor je videti, je razvoj tehnike šilo-vito pospešil napredek industrije aeroplanov in gre človeštvo v tej industrijski oanogi z ogromnimi koraki naprej, škoda ie pri tem samo to, da služijo letala tudi kot orožje, ki ubija svoje ustvarjalce. ^ železniška uprava bo letos naročila 125 lokomotiv v vrednosti 234 milijonov dinarjev. Novi osebni vagoni bodo stal! 384 in tovorni vozovi 343 mihlonov dinarjev. Za obnovo voznega parka bo torej izdala država skoraj milijardo dinar-iev. Da sc ti izdatki kolikor mogoče kri-jelo, se z novim proračunskim letom povišalo blagovne tarife za 5%. Cene življenskih potrebščin in delavske mezde V poslednjih letih so cene življenjskih potrebščin poskočile za okroglo 30 odstotkov, kar je imelo za posledico podražitev prehrane delavskih družin. Z ozirom na to bi morale rasti delavske mezde, kajti sicer mora nujno nastopiti občutno krčenje pri nakupu in stradanje. Naj na kratko prikažemo, kakšno je bilo in je še resnično stanje. Pri pregledu povprečnih indeksov cen v preteklem letu dobimo v primerjavi z letom 1937. in z letom najnižjih cen v času 1932—1934 sledečo sliko, ki nam prikazuje, za koliko se je povečal indeks cen leta 1938.: rastlinski proizvodi 15,8 50,0 živinski proizvodi 1,0 20,5 mineralni proizvodi 2,7 19,0 tndustrij^i proizvodi 0,6 18,1 skupni indeks 4,8 23,8 Razen pri rastlinskih proizvodih, je razlika cen v letih 1937. in 1938. mnogo manjša nego razlika cen v letih 1936. in 1937. To pomeni, da je gospodarska konjunktura, ki je bila le bežna, zopet v padanju. Pač pa je za naše razmotrivanje bolj važno dejstvo, da so cene v lanskem letu še vedno naraščale in, da je bilo leto 1938. že tretje leto sistematičnega večanja cen. Nasproti letu najnižjih cen kažejo rastlinski proizvodi največji prirastek (50,0 odstotkov). Visoko ceno teh proizvodov je povzročilo državno posredovanje. Da je bil izvoz Čim večji (radi pridobivanja deviz), so se delile izvozniške nagrade (dobival jih ni kmet, marveč trgovec na veliko!) in pa, izvozniške cene so bile nizke — konkurenčne (predvsem ame-rikanskim). Vsled tega — da je bila po- krita ogromna razlika, prav za prav izguba — so morale ,:ostajati cene na domačem tržišču stalno zelo visoke. Ker pa so šle velike žitne zaloge čez mejo,_ se nam je zgodilo, da smo ostali ob slabi*1 letinah (n. pr. predlanskim) doma brez žitaric, radi česar je domač vijak cene še bolj privil. , V takšnih gospodarskih okoliščina" so se gibale cene na malo tako. da bil najbolj prizadet mali nakupovalec. O" leta 1935. namreč cene na malo stalno rastejo in so bile v letu 1938. povečan (v odstotkih): nasproti 1. 1937. za Beograd 10,2 Zagreb 6,7 Ljubljana 4,6 Skoplje 7,4 Sarajevo 5,0 10 mest • 6,7 Med ceami na malo so najbolj narasti* cene žitaric, vsled česar ie bil pri n® kruh stalno drag in je takšen tudi še c*3" nes. Kakor vidimo, so cene življenjskih po* trebščin v poslednjih letih občutno na-rastle. Ni pa enak slučaj z delavskm mezdami. Po podatkih OUZD je povečana delavska mezda v razdori 1935—1938 za 6 odstotkov. V istem ca^ pa ro poskočile cene na malo za 12.6 oo stotkov. To pomeni, da je v resnici o lavska mezda prav za prav padla, s c mer se je zmanjšala kupna moč druceS‘, najmočnejšega sloja v naši državi, m tej razliki, v tem nesorazmerju je tre iskati vzroke stalnega propadanja lavskih družin. nasproti 1. 1935. za 15.6 13.9 9,1 19,1 11.4 12.6 Napredek Poštne hranilnice Sredstva te ustanove stalno rastejo, toda kako jih delijo, o tem centralizem ne govori kritja (v gotovem denarju) za svoja pasiva, ki so: hranilne in čekovne vloge, tekoči račun, fondi (rezervni, za kurzne razlike in za sumljive terjatve) ter čisti dobiček. Ta poslednji je domena državnega budžeta; tako je dobila država vz te postavke lani 68,2 milijonov dinarjev, 1937. leta 61,4 mil. din, 1936. leta 59,17 mil, din in 1931. leta 23,9 milij. din! Sicer pa lahko daje Poštna hranilnica kredite v višini ene polovice svojih hranilnih vlog, ene četrtine čekovnih vlog in celotne rezerve (ta znaša okrog 190 milij. din). Te vsote lahko vloži za stalno, ostale vsote pa samo omejeno, začasno in le na kratek rok. Največ kreditov dobijo državne ustanove; lani so jih dobile 1 milijardo 53 milijonov. L. 1938, je prevzela P. hran. za 215,9 milijonov 5% državnih obveznic, namenjenih financiranju javnih del. Poleg tega je sodelovala pri vpisu akcij Privileg. a. d. za silose; teh akcij je vpisala za 44,19 milijonov din, od česar je že vplačanih 25%. V drugo skupino kreditov so uvrščeni »prehodni dolgovi pošt« (1938. leta 229 milijonov din), »komunalna posojila« (znašajo sedaj 34,4 milij. din) in »krediti odobreni denarnim zavodom« (n. pr. pri Narodni banki lani 96,4 milij. din). V tej skupini pa se je pojavila 1. 1938. nova postavka. To so »zadružne ustanove«, ki so dobile 1938. leta 168,9 milijonov dinarjev, namenjenih za poljedelske zadruge in njihove zveze. Za te kredite računa Pošt. hran. 3% obresti! Poštna hranilnica pa je nudila lani zadružništvu še eno veliko pomoč. Vpisala je namreč za 60,6 milijonov din obveznic 5% posojila Dravske banovine. Te milijone je dobila ljubljanska Zadružna zveza. Pri stvari pa je najbolj zanimivo to: Če se je postavila Pošt. hran. na stališče, da bo dajala tkzv. zadružne kredite po 3% obresti, zakai je potem zaračunanih Sloveniji po 5%!? Sploh bi bilo zanimivo izvedeti, kolikšen del kreditov, ki jih je v zadniih letih razdelila Pošt. hran., je prišel v Slovenijo. Moral bi biti precejšen z ozirom na velik odstotek udeležbe naše ljubljanske podružnice nri denarnem prometu. Lani je bila dograiena v Beogradu palača Pošt. hran. za 70,5 milijonov dinarjev... Upravnik Poštne hranilnice je samo eden. V nadzornem odboru, =2 - T Poštna hranilnica je državna ustanova, ki dobiva vedno večji obseg. Tako se je povečal njen lanskoletni celotni promet za 34 milijard ali za 12%. S tem je dosegel rekordno višino 334,3 milijard dinarjev, kar pomeni, da »gre skozi roke« 1 milijarda in 100 milijonov dinarjev. Od leta 1933. do leta 1938. je rastel celokupni letni promet takole (v milijardah din): 227,34 — 234.24 — 239.62 — 255.74 — 300,08 — 334.30. V petih letih torej po-rst za 106.96 milijard dinarjev, dočim je znašal porast v 10 letih (od 1923 do 1933) Prej — med njimi so leta gospodarske oknjunkture — le 164,19 milijard dinarjev. Kako so udeležene posamezne podružnice pri večanju vsakoletnega prometa, o tem nam lahko da približno sliko pregled čekovnega prometa, hranilnih vlog m števila čekovnih računov. Čekovni promet je bil po posameznih podružnicah dne: 31. XII. 1932 1. V. 1937 v milijonih din Beograd 309 786 47% Zagreb 312 393 23,6% Ljubljana 158 213 12,6% Sarajevo 126 202 12,1% Skoplje 35 66 3,9% 940 1.659 Številka za beograjsko podružnico je radi tega tako velika, ker so osredotočeni čekovni računi skoraj vseh velikih centralsnih državnih ustanov pri Poštni hranilnici v Beogradu. Skupno stanje hranilnih vlog je bilo 1. 1938. okrog 1.280 milijonov dinarjev. O tem. koliko so k temu prispevale posamezne podružnice, pa nimamo podatkov, kajti uprava Poštne hranilnice jih ne objavlja. Čekovnih računov pa je bilo lansko le-io pri podružnicah v: Zagrebu 6.970 (26,7%). Liubliani 6.686 (25,7%), Sarajevu 2 419 (8,9%), Skoplju 1.531 (5,9%). Podgorici 187 (0,8%) in Sušaku 157 (0.6%). Iz tega vidimo, da so podružnice pri celotnem prometu Poštne hranilnice močno udeležene. Sorazmerno velike* prispeva ljubljanska podružnica, če vzamemo kot osnovno merilo 8%. kolikor nas je Slovencev med vsem državnim prebivalstvom. Kam gredo ogromna sredstva, ki se zbirajo v Poštni hranilnici? V prvi vrsti skrbi Poštna hranilnica za to. da ima okrog 20 do 30% stalnega pa so sami državni uradniki. Stanovsko zborovanje zveze absolventov kmetijskih šol v Mariboru V nedeljo, dne 26. marca so absolven-tje kmetijskih šol iz Mariborske okolice imeli svoje vsakoletno spomladansko zborovanje v prostorih Gambrinove restavracije v Mariboru. Zborovanje je ob 10. uri otvoril gospod Vinko Drolc, inštruktor na Vinarski šoli, ter takoj podal besedo tovarišu Doberšeku, ki je v obširnem referatu obdelal vprašanje absolventov v okviru samouprav. Navajal je, kako se da rešit: v tem oziru vprašanje ustave, ter iz tega prešel na organizacijo stalnih kmečkih domov, navajajoč ameriški, nemški m nekdanji ruski stalni dom, nazvan mir. Zavzemal se je za odpravo prevzemnih taks za posestva, katerih katastralna vrednost ne presega 50.000 din ter predložil v odobritev druga, nad vse važna določila poprave naših zakonskih določil, ki jih je podkrepil s stvarnimi predlogi in utemeljitvami na podlagi obstoječih zakonov. Za njim je govoril inštruktor Drolc o reorganizaciji našega kmetijskega šolstva, ter zahteval, da se pred izvedbo te organizacije skliče anketa vseh, ki imajo v tem oziru izkušnje, posebno pa absolvente kmetiiskih šol, kaiti bas h najbolj vedo, kaj kmetiiskim šolam mamka. Tovariša Tkauc in Rajšp sta govorila o našem društvenem delovanju, agrarni reformi in trgovinskih pogodbah, tovariš Vogrin ie pa podal obširno poročilo o našem društvenem delovanim povdanaloč predvsem slabo stanje naših obcestnih nasadov, ki so nam ob razviiaiočeni se tujskem prometu v sramoto. Mnogi obce-stni nasadi sadnega drevia izgledato kot stare vrbe, brez vsake strokovne osk-be Obcestni nasadi z lepotnih in votaskih uzirov moraio obstojati, *oda to, kar najdemo ob naših cestah, ie vse drugo, kot Pa sadno drevje, ampak le divje razraščena rogovila z mahom in gnezdi škodlijv-°ev, ki se od tu širijo v druge sadovnia-kc. Tovariši iz Mislinja so pokazali na dejstvo, da mesarii kurmteio ž;vino kot tretio knkovost, m*so na nnvinlnio kot t>rvo kakovost. Pri tem trpe kmetje in oni, ki morajo meso kupovati. Predlagajo, da se naj uvedejo posebni potni listi, ki bodo to imeli v kontroli. Ta potni list, na katerem bi že občina naznačila kakovost, bi moral biti v resnici pri dotičnem mesu na vpogled predložen. Spregovoril je še tovariš Frangeš, opisujoč težave naprednega dela na vasi. H koncu je spregovoril nekaj besed o pomenu takih zborovanj še tovariš Doberšek, ki je zboro-jvalcem prečital zelo izčrpno izdelano resolucijo, naslovljeno na kmetijsko mini-Istrstvo, prosvetno ministrstvo in kraljev-' sko bansko upravo. Predvsem se je v re-| soluciji podčrtavala zahteva spremembe uredbe o činu strokovnih šol nasproti srednjim šolam in fakultetam, ter na 'podlagi zakona o uradnikih ustanovitev novih zvanj občinskih kmetijskih ekonomov in pomočnikov sreskih kmetijskih referentov. GOSPODARSKE VESTI 4. Slovenski čebelarji so zborovali v Celju. Občni zbor je vodil znani čebelar župnik Hinko Peternel, ki je dvanajst let stal na čelu Zveze. Njemu se je v veliki meri zahvaliti za to, da v Sloveniji v vedno večji meri uvajajo panje A-Ž, ki jih je izumil znani čebelar Anton Žnidaršič v Ilirski Bistrici in ki jih poznajo tudi že v inozemstvu. Ker župnik Peternel ni hotel več prevzeti predsedstva, je bil izvoljen za njegovega naslednika čebelarski učitelj Ivan Dšura iz Radvanja pri Mariboru. Sklenili so, da se sedež Zveze, ki ima 72 podružnic z več kot 1500 člani, prenese v Maribor. $ Za obnovo trgovine s Španijo, kjer se bo, po vseh znakih sodeč, že v par dneh končala državljanska vojna, se/ potegujejo vse države, tudi Jugoslavija, še pred par leti je bila trgovina s španiio še precej zadovoljiva. Naša država ni sicer izvažala blaga, vendar smo bili v prometu s to državo zelo aktivni. Naši izvozniki imajo še dobiti nad tri milMone pezet, ki so blokirane zaradi državljanske vojne. DoBina Šentflorjanska Lepo vreme. Je že tako, da je o nečem treba govoriti. Razmišljaš sem, razmišljaš tja, povedal bi to, vedel eno, zinil kaj drugega — pa nenadoma zgrabi jezično mišico lak gromozanski krč, da jedva izblebetaš nekaj neslanosti o lepem vremenu. Sai bi nairaiši molčal, toda ne gre. Hvala Bogeeu, da vsaj o lepoti vremena lahko govorimo in — celo pišemo. Vremena bodo Kranjeam se zjasnila. To je pa že nekaj drugega, če se vzame dobesedno. Nad Kranjci so še oblaki in gosta megla, da ni videti tako jasnine ali jasnosti, kako vidi to n. pr. kak Obdra-vec ali Jadranec. Kršenduš, morebiti pa se vidi kaj z nebotičnika!? Ce bodo pravočasno pogledali v nebo, bodo li videli „tnene. tekel. fares“? A Kai iim pomaga, ko bodo še kar naprej imeli v vsaki ulici imenitno politično stranko! In z gnojem napolnjene telege. Smo pridni ljudje in zelo delavni. Tako pridni pa le še nismo, kol tisti znani Amerikanec, o katerem govori zadnje čase vsa Amerika. Zbolel. je, a da ne bi; ležal kar brez opravkov, je začel valiti. Po predpisani valilni k Hi potreba. Sicer pa,