PoŠtama plačana t gotovini. LXXIV., it. 274 Ljubljana, četrtek 27« 1941-XX Cena 40 eenf. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUIVA ULICA ft, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ls Kraljevine Italije m UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO Ms SJL-SS, Zl-SS, Zl-*4» Sl-M h* SX-2*. _Izhaja vsak d— opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Sa inozemstvo: 15-20 L. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pnbbttdta di provenienza ttaliana estera: UNIONE PUBBLJOTA ITALIANA S. A., MILANO. II vittorioso sviluppo della battaglia Altre unita nemiehe annientate — Un'azrone di alleggeri-mento con resultati gla evidenti — Intensa attivita del-1'aviazione — Resistenza eroiea nel gondarino D Quartiere goaierale delle Forze Arma-te comantca in data di 26 novembre il se-guente bohVttino di guerra n. 542: Nella grande e movimentata battaglia che arde da pifj di una settimana senza in-terruzioni sul terreno della Marmarica, ?c valorose infatirahili forze armate deIl'As*»e hanno sost« nuto ulteriori aspri combatti-mentl coronati da successo. Nel settore centrale le nnita nemiehe aceerrhiate nelJa sacca a sud di Pidi Ezej^h sono state annientate. Tra i cinquemila e pifj prigioniori finora eontati nei eampi trovaiisj oltre al generale Sperlincr, comandante una brigata corazzata, anche 11 generale Armstrong, comandantf una brigata della Ia divisione sudafricana noneht* due o^^rvatori ameri-cani e diversi giornalisti inglesi e ameri-canl. Sni fronte di Sollum ttitti gll aeeaniti at-tacchi sferrati da ben tre clivisioni avvcrsa-rie crcitro le posizioni tesa&e dalla divisio-i*e Savona. sono stati infranti dalla ferr.^a resistenza delle n ostro tiuppe. Gli attae-canti hanno riportato altre perdite sanjrui-no5e e non sono riusciti a realizzare alcun suceesso. Sono stati dfstrutla oltre venti rflrri armati o molti altri sono rimasti col-pitL X*n velivolo nemleo e stato abbattuto dalla contraerea. Una n ostra azione di alleggerimento 6 in corso, con H sul tati gia evidenti. I>nranto la notte sul 25 rcparti nemi'i avvicina.tisi alla Piazza di Bardia sono stati respinti con forti perdite. A Tobruk vlvaci duelli di artiglieria. Dne aerei ingle-si sono stati abbattuti dalle artiglierie della divisionc Trento. l.*aviaz?c^if italo-g-ermanica ha svolto iu-tensa attivita in tutta la giornata; sono stati bombardati e miragliati efficacemente concentramcnti di automezzi, tras porti Ji rifornimento e zone di decentramento di vel^voli nemiri. Un nostrc appareechio da bombardamento ha abbattuto nn eaccia britannico. Nella giornata del 23 e 24 l*a-viazione germaniea ha abbattuto comples-sivamente 26 veli voli avversari compresi qnel!i citati nel Bollettino di leri. N>lla zona desertica dopo strenna difesa di ouel nostro isolato presidio. 1'oasl di Gialo e stata oecnpata da forze sovver-chianri, le quali hanno snbito gravi perdite e danni. Tale colonna motorizzata awcr-saria e tenuta sotto i continui bombarda-menti e mitragliamenti del n ostri aerei; altri 15 suoi automezzi sono stati inc**n-diati e una cinquantina danneggiati. TJn nostro apparechio In rlcognizione offenslva sull'oasi, pA taca to da tre veli voli Blenheim ne ha abbattuto uno. Aerei ncmici hanno lanciato bombe *n T?cn»rasi: dne sole vittime e danni non ri-levanti. Ad Agodabfa dne vellvoH britin-nici hanno effettuato un'azione di mitra-gliamrmto: uno di essl č precipitato m fiamme colpito dalla contraerea locale. TTn nostro sommergiblle non e t ornat o alla base. Nell'Afrira ortentale fn corrispondenza dei caposaldi di Celga, T'alag e Kercher, attivita delle opposte artiglierle e scontri d| repa rt? avanzati, con no te voli perdite ner il nemico. Batterie della piazza di Gondar hanno strcvicato ten ta ti vi di infiltrazione effettuati dalle truppe britanniche con grnppi di automezzi blindati, dieci dei qua-li sono stati distrntti e diversi *»Jtvi colpiti dal nostri efficaci tiri. Zmagoviti razvoj bitke Nadaljnji sovražni oddelki uničeni — Olajševalna akcija z že vidnim uspehom — Intenzivno delovanje letalstva — Junaški odpor na gondarskem bojišču Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 26. novembra naslednje vojno poročalo št. 542: V veliki razgibani bitki, ki traja že lad teden dni brez presledka na ozemlju Mar-marike, so junaške in neutrudne oborožene sile osi vzdržale se druge huje boje, ki so bili kronani z uspehom. V srednjem odseku so bile sovražne ediniee obkoljene v žepu južno od Sidi Eregha in so bile uničene. I>osIeJ Je bilo naštetih nad 5000 ujetnikov, ki so že v taboriščih. Poleg generala Sterlinga, poveljnika tankovske brigade, je bO ujet tudi general Armstrong, poveljnik brigade 1. Južnoafriške divizije. Prav tako sta bila ujeta dva ameriška opazovalca lu več angleških ln ameriških novinarjev. Na bojišču pri Solumu je divizija »Sa-vona« odbila z železnim odporom svojih det srdit ln silovit napad vsaj treh sovražnih divizij proti njenim postojankam. Napadalci so imeli krvave Izgube in se jim ni posrečilo doseči nobenega uspeha- Uničenih je bilo nad 20 tankov, mnogo drugih pa Je bilo zadetih Protileta!ska obramba Je sestrelila eno sovražno letalo. V teku Je naša razbreme-njevalna akcija, katere uspehi so že vidni. "V noči na 25. novembra so se sovražni oddelki približali trdnjavi Bardiji, pa so bili odbiti z velikimi izgubami. V Tobruku se razvija živahen dvoboj topništva. Topništvo divizije »Trento« je sestrelilo dve angleški letali. Italijansko in nemško letalstvo je bilo ves dan izredno de!avno. Letala so bombardirala in uspešno obsipala z ognjem iz strojnic zbirališča prometnih vozil, prevoz- na oskrbovalna sredstva in zbirališča sovražnih Ir»tal. Naš bombnik Je sestrelil angleško lovsko letalo. V dneh od 23. do 24. novembra j*» nemško letalstvo sestrelilo vseh skupaj 26 sovražnih letal, vštevši tiste, ki so bila omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu. Na puščavskem ozemlju so po trdovratnem odporu naše osamljene posadke zasedlo zelenico Džalo sovražne sile, ki so bile v premoči, ki pa so imele velike Izgube in mnogo škode. Ta sovražna motoma kolona je pod neprestanim ognjem naših bombnikov ter jo letala stalno obstreljujejo tudi iz strojnic, že 15 motornih vozil le bilo zažganih, okrog 50 pa poškodovanih. Naše izvidniško letalo, ki je bilo na ofenzivnem poletu med napadi nad zelenico, je bilo napadeno od treh letal vrste Blenheim in je sestrelilo eno letalo. Sovražna letala so metala bombe na Ben gazi. kjer pa sta bili samo dve žrtvi, dočim škoda ni pomembna. V Agedabi.ii sta dve angleški letali napadli s strojnicami. Eno je sestrelila italijanska protiletalska obramba in je padlo na zemljo v plamenih. Ena izmed na«ih podmornic se ni vrnila na svoje oporišče. V vzhodni Afriki med postojankama Celga (Ualag) in Kerčer delovanje nasprotnega topništva in spopadi prednjih oddelkov, ki so se končali z velikimi izgubami za sovražnika. Baterije v trdnjavi Gonđar so razbile ponovne napadalne poskuse anelešk?h čet. J ki so prodirale z oklepnimi edin!cami in med katerimi jib je bilo 10 uničenih, i uspešno pa so bila zadeta še druga oklopna vozila. „Tod ni prehoda!44 Nepremagljiv odpor „Savone" — Poraz angleških tankov med Bir el Gobijem in Sidi Rezegom Z bojišča v Marmariki, 27. nov. s. V okviru bitke v Marmariki so važni posebno sledeči uspehi: 1. uničenje nadaljnje oklopne angleške brigade, 2. žilav odpor divizije »Savona«, 3. ogromne izgube sovražnika, 4. sprememba tona nasprotne propagande. Kakor beleži poročilo glavnega stana št 541, je bila 22. oklopna angleška bri-gana uničena Manever se je pričel 23. t. m. in se je zaključil naslednjega dne. V noči na nedeljo so pričele oklopne skupine divizije »Ariete« pokret iz Bir el Gobija proti severovzhodu. Istočasno so nemški oklopni oddelki izvedli pohod v nasprotni smeri. Italijansko in nemško krilo sta se srečali v sredi in obkolili močne sovražne oklopne sile, katerim je pripadala 22. brigada v področju med Bir el Gobijem in Sidi Rezegom. V okeiji so učinkovito sodelovali tudi brzi italijanski oddelki. Ni še mogoče navesti števila uničenih in onesposobljenih sovražniho tankov. Številni so tudi ujetniki Doslej sta bili torej uničeni dve sovražni oklopni brigadi,, in sicer 4. in 22. brieada. Sovražne oklopne sile so bile zaradi tega znatno razredčene. V soboto popoldne je suvražnik na odseku divizije »Savon*« sprožil prve napade t ofldupui'ini edimcaTni ob podpOTi mcčnotfa topniškega ognja. Z juga so napadle južno-četa, % vzhoda pa indijske četo, **- da sovražnik, ni uspel. V sledečrh dneh je sovražnik ojačil pritisk z novozedaindskinu četami. Toda ni mu uspelo zlomiti žilavega odpora divizije. Čudovito je bilo m je še vedno zadržanje divizije »Savona«. Odločnost in hladnokrvna volja navdaja povelj-tvke in čete v teh kakor še nikoli. Vojaki -»SivOTie« stoje trdno na terenu in pravijo: »Tod ni prehoda !c Carigrad, 27. nov. s. Semkaj je prispelo 28 italijanskih državljanov, ki so morali zapustiti Afganistan zaradi pritiska angleškega in sovjetskega poslaništva na af-gansko vlado. Italijanski konzulat v Carigradu je Italijanskim državljanom šel z vsem na roko. Se te dni bodo odpotovali v Italijo. Z istim vlakom je prispelo tudi 180 nemških državljanov. Gre torej v celoti za 208 državljanov osnih držav, zaradi katerih so se razburjala ministrstva in poslaništva dveh velesil, ki sta zaradi tega skromnega števila tujih državljanov ogrozili celo z invazijo Afganistana. Bodočnost Evrope zagotovljena Velik govor nemškega zunanjega ministra pri velikem sprejemu zastopnikov antikominternskih držav Berlin, 27. nov. s. V čast delegaciji 12 držav, ki so se udeležile zgodovinskega sestanka v Berlinu, je nemški zunanji minister v. Ribbentrop priredil včeraj opoldne velik sprejem. Navzoči so bili vsi člani nemške vlade, prvaki narodno - socialistične stranke, diplomatski zbor, številni visoki oficirji in druge osebnosti. Dvorana Kaiser-hofa. kjer je bil sprejem, je bila svečano okrašena. Nemški zunanji minster v. Ribbentrop je imel ob tej priliki važen govor, v katerem je opozoril predvsem na pomen in važnost berlinskega sestanka. Razširjen ln utrjen je bil blok konstruktivnih sil, je rekel med drugim nemški zunanji mimtser in ta blok je ogromen jez proti negativnim in rušilnim sovjetskim silam in internacio-nim demoplutokraUčmm silam, ki so se združile s kominterno. Od Belega morja do črrnega morja so postrojeni narodi, ki so prihiteli na poziv Berlina in Rima ter predstavljajo popolno jamstvo za to, da bo boljševiška nevarnost ne samo obvladana, temveč tudi za vedno odstranjena. Z junaštvom oboroženih sil Nemčije ln zavezniške Italije ter ostalih zaveznikov je bila državna moč komunizma in boljševizma strt3 in se ne bo mogla, kakor je rekel Hitler, nikoli več dvigniti. Dva velika moža, vodja Nemčije in vodja Italije sta prva pred 20 leti spoznala to nevarnost in pričela z borbo proti temu Gkstremnemu pojavu moralne in duhovne dekadence. Ta akcija pripada danes že zgodovini. Sledila je druga faza borbe za bodočnost obeh narodov. Zapadne demokracije, ki jih vodi razmeroma majhna sku- pina izkoriščevalcev, niso hotela nič slišati o reviziji. Zoperstavljale so se slehernemu Hitlerjevemu poizkusu, da bi nemškemu in italijanskemu rodu zagotovil osnovo življenja, to je vsakdanji kruh. Angleži so vztrajno smatrali Nemčijo za silo drugega reda. AngleSko-ruska zveza Ko je izbruhnila vojna, so Angleži spet pričeli druge države silti v vojno. Nazadnje se je Churchill začel ozirati na vzhod Minister Ribbentrop je omenil nato razvoj pogajanj z Rusijo leta 1939 in tedaj sklenjeni sporazum s Sovjetsko Rusijo, katerega Sovjeti niso držali. Ribbentrop je nato govoril o lanskih Churchillovih izjavah v spodnji zbornici. Po teh izjavah ie bilo jasno, da bo Sovjetska Rusija stopila v vojni na strani Angležev. Angleško-sov-jetsko sodelovanje se je jasno pokazalo ob pričetku tega leta, ko je izbruhnila balkanska kriza. Beograjski prevrat je uprizorilo Anglija v sporazumu s Sovjetsko Rusija Poziv lorda Beaverbrooka Angliji in Ameriki na pomoč Rusiji je prvič javno prika-j zal pravi značaj angleško-ruskih odnosov Zavezništvo med Londonom ln Moskvo, >-? je bilo objavljeno po pričetku sovražnost;, je bilo samo uradno potrdilo stanja, ki je trajalo že dalje časa v tajnem. Pet mesecev vojne v izredno težavnih okoliščinah z izredno oboroženim in številčno največjim sovražnikom na svetu je razpršilo zadnje vojaško upanje Anglosa-sov v Evropi. Rusija se je 20 let tajno pripravljala na zavojevanje sveta. Zanamci bodo večno hvaležni Hitlerju, da je rešil Evropo pred uničenjem. nah orožja in streliva. Cestokrat pa se morajo delavski bataljoni boritt v prvi vrsti, duhovno trdnost nemškega naroda, ki je združen kakor granit okrog svojega vodje. Isto velja za Italijo, ki se ima za vse zahvaliti zgodovinski osebnosti Duceja in fašistični revoluciii. Evropa se je prebudi'a ter se je združila ln pošilja svoje sinove v borbo proti skupnemu sovjetskemu sovražniku. Nihče nas vojaško in gospodarsko ne more napasti in zato lahko organiziramo politično Evropo, kakor da bi ?e vladal mir. Z rastočo edinostjo in solidarnostjo narodov bo naš kontinent čedalje močnejši proti slehernemu napadalcu. Mogoče j'e. da bodo potrebni še veliki in silni napori in nove žrtve za dosego našega cilja, je zaključil v. Ribbentrop. toda v borbi mladih narodov za noVi red proti zastopnikom mednarodne klike židovskih špekulantov in političnih tlačitoljev njih narodov ne more biti dvoma glede končne zrna- te . Posledice sovjetskega poraza Posledico sovjetskega poraza moremo povzeti takole: 1. Z vojaškega stališča je prenehal predstavljati važen činitelj zadnji zaveznik Anglije na kontinentu. Nemčija in Italija s vojimi zavezniki ne moreia biti napadeni na kontinentu, dočim so se močne energije sprostile za druge naloge. 2. Z gospodarskega stališča je postala os s svojimi zavezniki, to je z vso Evropo, neodvisna od prekomorskega uvoza. Evropa se je za vselej zavarovala pred vsakršno blokado, žito in surovine evropske Rusije krijejo popolnoma potrebe Evrope. Njena vojna industrija bo kmalu v službi nemške in zavezniške vojne industrije in bo znatno dvignila evropski vojni potencial. Organizacija teh ogromnih ozemelj se že izvaja. S tem se ustvarjata zadnja in odločilna pogoja za zmago osi in njenih zaveznikov proti Angliji. Sovjetska zveza z vojaškega stališča Evropi ni več nevarna. Churchill prvi krivec Ribbentrop je nato govoril o položaju sil osi nasproti Angliji, izjavljajoč, da se Nemčija in Italija z zavezniki nahajata v strateško absolutno boljšem položaju. V nadaljnjem razvoju vojne stoje nasproti močnemu evropskemu bloku, ki ga je ustvarila os, angleški otoki z njihovimi severnoameriškimi prijatelji. Nemčija in Italija sta v stanju zbrati potrebne sile svojih armad, mornarice in letalstva za končno uničenje glavnega sovražnika, Anglije. Ribbentrop je poudaril, da je Churchill prvi krivec vojne. Amerika ne ho preprečila zmage osi Nemški zunanji minister je prešel naio na zadržanje Amerike v sedanji vojni in je poudaril, da ameriška politika ne predstavlja volje naroda, temveč samo interese mednarodnega židovstva in njegovega eksponenta Roosevelta. Nemški narod ni nikoli gojil sovraštva do ameriškega naroda in gotovo tudi ameriški narod ne sovraži nemškega. Ako Zedinjene države abbav-ljajo vojni material sovražnikom osi in ako pričnejo vojno proti osi, vse to ne more spremeniti izida vojne, to je zmage osi 'm njenih zaveznikov. Odgovornost za to z vsemi posledicami bi pripadla izključno le Rooseveltu. Zavezništvo, ki ga je Roosevelt sklenil z boljšeViki, demantira njegove trditve, da se hoče boriti za ohranitev demokracije. To zavezništvo bo samo ob sebi še zaostrilo že obstoječa socialna nasprotstva v Ameriki. Dočim je Roosevelt v glavnem odgovoren, bo Anglija tista, ki bo občutila prve posledice Rooseveltove politike. Nevzdržen položaj Anglije Položaj Anglije v sedanji vojni se lahko prikaže takole: 1. Na kopnem in na morju Anglija ne more zmagati nasproti silam trojnega pakta in zaveznikom, pa naj bo ameriška pomoč kakršnakoli. 2. Zemljepisni položaj angleškega otoka je mnogo bolj neugoden kot je položaj evropskega kontinenta. 3. Tudi brez Japonske je vojni in gospodarski potencial osi po porazu Rusije neskončno večji kot združeni anglo-ame-riški. 4. Ob nadaljevanju vojne bo Anglija izgubila postojanko za postojanko. 5. S koncentrično uporabo vseh vojnih sredstev osi in zaveznikov proti angleškemu otoku, na morju, v zraku in na kopnem, bo Anglija uničena ter bo prej ali slej v vsakem primeru propadla. Minister je formalno izjavil, da Nemčija po odklonitvi poštenih mirovnih predlogov Hitlerja v nemškem državnem zboru in zlasti po zlomu Francije ni več predlagala miru in niti ni imela več namena, da bi ga predlagala. Churchillcva fiksna ideja Drugo orožje propagande je zanetenje revolucije v Evropi. Minister Ribbentrop je prikazal popolno neutemeljenost takih Churchillovih fiksnih idej in je opozoril na Razgovori Ciana in Ribfeentropa Bčrlin, 27. nov. s. Italijanski zunanji minister qrcf Oano je včeraj sprejel madžarskega ministrskega prcdscdniftca Bardoissyja in se z njim dolgo n izredno prisrčno raz-govarjal. Tudi nemški zunanji minister sg je včeraj sestal z madžarskim ministrskim predsednikom KaTdo'-svjem, z ruartun-skrm zunanjim ministrem Antortescom vn z zunanjimi ministri Bc'.garije Popovom, Danske Skareniusom in Hrvatske HctrkoviĆOTru Sprejem pri maršalu Goringu Berlin, 27. nov. s. Na svojem domu v Berlinu je maršal Hermann Goring priredil svečan sprejem zastopnikov narodov, ki so pristopili k protikomintemskemu paJttu. Sprejema so se udeležil italijanski zunanji minister grof Ciano, slovaški ministrski predsednik Tuka, ministrski predsednik in zunanji minister Madžarske Bardossv, ministrski podpredsednoik in zunanji minister Rumu-nije Mihael Antonescu, zunanji ministri Bolgarije, Danske, španske, Finske in Hrvatske, japonski poslanik Ošima in poslanik Mandžurije. Med nemškimi gosti so bili tudi maršal Milen, maršal Kessslring in drugi visoki oficirji ter vodilne pol tične osebnosti Berlina. Danska politika proti kominterni Kod: nj, 27. nov. s. Danska vlada je uradno objavila pristop Danske k protiboljševi-škemu paktu. Glede na zakon iz preteklega avgusta o ukinjenju komunistične stranke in prekinitvi diplomatskih odnošajev z Rusijo, ;e pristop naravna posledica politike, za katero se je Danska odločila ob pričetku vojne med Rusijo in Nemčijo. Gre za politični in ideološki pakt skupine narodov za obrambo pred komunizmom. Pakt ne do imel vpliva na sedanje stanje ne vojskovanja Danske. Ves tisk odobrava odločitev vlade. Daljši vžhcd proti kotssistterni Tokio, 27. nov. u. Vladni informacijski urad je v zvezi s poialjšanjem pakta pr>ti kominterni objavil naslednjo izjavo: >Osnova japonske nacionalne politike je ustvaritev novega reda v vzhodni Aziji in zato Japonska Čuti naraščajočo potrebo, da se zavaruje pred kominterno. Tudi v Nan-kJngu je bilo objavljeno, da je nacionalna kitajska formalno pristala na pakt proti kominterni, k čemur so jo pozvali poslaniki Italije, Nemčije in Japonske.« Terenski uspehi na vzhodu Uspešni napad na srednjem odseka bojišča — Hode izgube angleške vojne mornarice ob obali severne Afrike in na Atlantskem oceanu Wa«hhigtont 27. nov. 8. Predsednik Roosevelt je sporoča, da je določi] kot svojega j osebnega zastopnika na Bližnjem vzhodu bivšega velepoaliniln t Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: V srednjem odseka vzhodne fronte so prinesli naši včerajšnji napadi nove znatne pridobitve ozemlja. Dve sovjetski vojni ladji ste zadeli na neraSko-flnsko zaporo s minami ter sta se po močni detonaciji potopili. V boju proti Angliji so nemška letala podnevi in ponoči bombardirala z bombami težkega kalibra pristaniške naprave In letališča na jugozapadu ln jugovzhodu otoka. Prt uspešni obrambi nekega konvoja proti napada angleških brzih čolnov je Ml potopljen eden izmed nemsidb strasnih čolnov z zadetkom torpeda. Posadka Je bila rešena. V severni Afriki je prinesel pipilups^ nemSko-ttalljansIcih čet nadaljnje uspehe. Postojanke na solnmskl fronti so bile Kljub sovražnim napadom ohranjene. Novi poizkusi izpadov tat Tobruka so se poneare- CUL Kakor Je bilo Javljeno te s posebnim poročilom, je angleška vojna mornarica doživela v zadnjih dneh zopet težke izgube, ie v včerajšnjem poročila nemSke- bojne ladje s torpednim zadetkom je pred Sol umom nemška podmornica pod vodstvom kapitana fregate barona Rlesen-hansna napadla angleško bojno ladjo ter jo zadela s torpedom. Nadalje je potopila podmornica pod vodstvom kapitana fregate Mohra na Atlantskem oceana ang^Š-ko krizarko vrste »Dragnn«. Is bojev pred Moskvo poročajo o naraščajočih pobegih boljše viških vojakov. Da bi nastopila proti tej krizi, se je čurPa Stalinova vlada prisiljeno objaviti noto o grozovitostJh nemških vojakov proti sovjetskim ujetnikom. Nemška vojska in k njo boreče se zavezniške čete zro z največjim zaničevanjem na takšna lažniva poročila, s katerimi se hoče prikriti bestialno postopanje boljševlških tolp ter dvigniti njihova bojna morala. Sovjetski delavski bataljoni Stockholm, 27. nov. s. Moskovski radio Je ostentativno zatrjeval, da v Sovjetski zvezi m več nikakega posebnega poklica, marveč da ta trenutek vsa dežela dela za obrambo. Resnica pa je v radijski oddaji le prišla na dan. Nazadnje je bilo rečeno, da sleherni delavec ne glede na kategorijo pripada obvezno delavskim bataljonom, tega opravlja še svojo dalo v tovar- Borba proti komunistom v Srbiji Berlin, 27. nov. s. Kakor se doznava iz Beograia, se vodi borba proti komunistom v Srbiji s čedalje večjo energijo. Neki patroli srbskih prostovoljcev je uspelo ujeti komunističnega kurirja, pri katerem so našli med drugim operacijski načrt poveljstva skupine, ki deluje v južni Srbiji. Ta načrt je omogočil močnim skupinam prostovoljcev napad na enega izmed komunističnih, generalnih štabov. 30 komunistov je bilo aretiranih, 57 jih je padlo, 36 pa je bilo ranjenih. Pri nadaljnjih očiščevalnih akcijah je bilo ujetih 143 komunistov, dočim jih je 50 padlo v borbi. Glavno zbirališče komunistov je v zapadni Srbiji in njim na čelu je neki znani agent kominterne. Izvedelo se je končno, da so srbska vojna sodišča obsodila na smrt 8 komunistov. Dva komunista sta bila obsojena na 15 let robije. Obsodbe komunistov v Bolgariji Sofija, 27. nov. s. Vojaško sodišče v Skop-lju je obsodilo na smrt 5 komunistov, dva pa sta bila obsojena na 15 let robije. Skušali so napasti s strojnicami in drugim orožjem neki oddelek bolgarse vojske. Vojaško sodišče v Bitolju je obsodilo na smrt trt komuniste, ki so skušali razdejati železniški most Vojaško sodišče v Plevlju je obsodilo več komunistov na robijo zaradi prevratne Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, «etrtek, 27. novembra 1941-3DT. Ste*. 274 Žalni zbor naših pravnikov V dvorani častili tpomin Ljubljana, 27. novembra. Šest tednov mineva, kar je s smrtjo prof. dr. Mefoda Dolenca izginila iz vrst naših pravnikov močna in zaslužna osebnost. Da počasti spomin velikega pokojnika, je naše društvo »Pravnik«, ki ga je dr. Dolenc deset let vodil kot predsednik in bil njegov častni član. povabilo člane ln vse slovenske pravnike na žalni zbor. V posvetovalnici mestnega magistrata, okrašeni z zelenjem se je snoči zbralo zelo lepo število najuglednejših pravnikov vseh poklicev in zastopnikov našega javnega življenja, oblasti in znanstvenih zavodov. Dvorana je bila polna in se je počastitve številno udeležila tudi mlajga pravniška generacija, ki ji je bil pokojnik vzgojitelj in pravni učitelj, žalnemu zboru je prisostvovala tudi pokojnikova hči ga mag. pharm. Jtfnriia Dolenčeva. Čelna stena za predsedniškim stolom je bila zagrnjena z veliko preprosro. sredi nje pa je visela izvrstna pokojnikova slika, ki jo je že pred leti naslikal Anton Gojmir Kos. Pod podobo je visel venec z žalnim trakom. Počastitveni žalni zbor je otvori! v imenu »Pravnika« prof. dr. Rndolf Sr-jovic ln se zahvalil navzočim, da so se v tolikšnem številu zbrali k skupni poča=ti*v1 moža. ki je bil med prvimi delavci društva in mu je društvo dolžno večno zahvalo. Za njim ie povzel besedo univ. prof. dr. Janko Polec, in v kratkem, zgoščenem oripu označil pokojnikovo najpomembnejšo znanstveno tvornost, njegovo velevažno pionirsko delo na polju slovenske pravne zgodovine. Prof. dr. Dolenc je bil izreden pojav med našimi znanstveniki, saj je plodno deloval m'selno ln praktično v dvoh panogah pravne vede. Ko ga je Anton Kaspret navdušil za raziskovanje slovenske pravne zgodovine, se je lotil tega dela z veliko vztrajnostjo in ljubeznijo Ostal mu je zvest do svoje prezerodrn? smrti in si tako upravičeno zaslužil naziv ustanovitelja slovenske pravne zsrodovine Prof. Polec je kratko oenačll dolgo vrsto njegovGb monosrrafskih razprav, nj^srovo 1. 19.15 izišlo pravno zgodovino in »Gorske bukve«. Seznam njegovih del v razmeroma kratki dobi 20 let je presenetiIIvo velik, če vemo. da se je poleg t^cra. havil še s kazenskim pravom, da je Ml vzgojitelj, vnčkrat rektor, d*»kan snomar^o. da ni bil samo marljiv, temveč tudi genialen. Kakor piovpnski pisatelj dr. Tavčar, o katerem je TTjpnr* da ie risal čjssopisn" uvodnike kar med sodnimi razpravami, je prof dr Dolenc mnogokrat pisal svoje roznrave med izpiti. Pisal je 'zredno lahko in se vedno znal prilagoditi svojim bralcem. Iz istih lastnosti izvira, da je bil zelo cenjen in iskan predavatelj. Prof. dr. Dolenc je umrl mnogo prezgodaj in seboj v grob je pone-sel Se veliko načrtov. Slovenski narod mu bo sa njegovo pomembno delo chrani! traj-no hvaležnost, na polju znanstvenih prlz.i-dfcvanj mu bo odr»ieno najsvetlejše mesto Pokojnika kot kazenskopravnega znanstvenika je očrtal prof. dr. A v . M u n d a. Opozori! je na nazore prof dr Dolenca v vseh bistvenih vprašanjih, ki se tičejo zločinca in kazni. Po\rsod je zastopal splošna načela etike, stroge pravičnosti in čl ove-čanstva in bil pristaš sociološke šole. Skrajnih naziranl ni nikoli zagovarjal v teoretičnem razrleblianiu je mislil tudi na praktično živlienie. V zastopanju svojih nazorov jo vedno pokazal neumorno vztrajnost prof. jir. Metoda in prizadevnost; značilna za njegov značaj je ugotovitev, da je v času, ko se je v bivši državi načelo vprašanje enotne ureditve izvrševanja kazni na svobodi, obiskal vse kaznilnice v bivši Jugoslaviji, da je lahko učinkovito zagovarjal svoje predloge pred kazenskim odborom. Kot kazenskopravni teoretik je posvetil mnogo pozornosti zlasti tiskovnemu pravu in zakonu »• tisku, ker si je bil svest pomembne vloge časopisja v javnem življenju. Praktično je sodeloval v zakonodajnih odborih ln opazoval uspešnost našega novega kazenske* ga zakonika. Ko je spoznal, da je potreben nekaterih popravkov, Be je za te zavzel in novela je njegovo delo. Prav tako je priredil zakon o podaljšanju zakona o prekrških. Takoj ob uveljavljecju novega kazenskega zakona je napisal svoj Tolmač, ki je tem pomembnejše delo, ker ni Imel na razpolago nobenih običajnih pripomočkov komentatorjev. Kasneje je v skladnem sodelovanju s prof. Maklecovom izdal še učbenik. Kot zastopnik mlajših pravnikov, ki so bili pokojnikovi učenci, je di. Lev S v e t e k prakazal prof. Dolenca kot vzgojitelja in učitelja. Njegovo vodstvo pravniškega naraščaja je bilo skrbno, hkratu pa kritično ostro. Na zunaj strog, mnogokrat osoren, je zahteval pri izpitih strogo natančnost. In vendar je pri vsem tem imel zlato srce. saj se je zavzemal pri ocenjevanju vedno sa kandidata, če je bilo njegovo znanje kolikor toliko zadovoljivo. Tistim, ki so se zanimali za njegov predmet, je bil pripravljen vedno pomagati. Zlasti so ga dijaki vzljubili na izletih; najbolj so mu pa bili hvaležni za njegove učbenike, ki so jim močno olajšali uk in razgledanost čez zahtevano snov. Profesor dr. Dolenc je rad podpiral delo akademikov in organizirana pobuda za gradnjo univerzitetne knjižnice je našla pri njem veliko zaslombo. Vsem učencem pokoji, ga profesorja bo ostal njegov lik svetel in nepozaben. O pokojnem profesorju kot družabniku in sodelavcu društva »Pravnik« je končno spregovoril še državni tožilec Branko G o s 1 a r. Delovanje dr. Dolenca v »Pravniku« se je začelo že zelo zgodaj. Bil je zelo marljiv član, dajal važne izpodbude in pomagal povsod, kjer je bilo treba. Društvo »Pravnik« naj bi postalo po pokojnikovih | težnjah matica slovenskega pravnega udej-stvovanja. V odbor je vstopil prvič že pred dvajsetimi leti. Po smrti dr. Danila Maja-rona je bil izvoljen za društvenega predsednika in opravljal odgovorno dolžnost polnih deset let. V znak priznanja ga je letos društvo izvolilo za častnega člana. Ves čas je bil najdelavnejši in najplodnejši sotrud-nik društvenega Življenja in udeleževal se je vsega društvenega dela. Zlasti pa je prikupen lik pokojnika kot družabnika, saj je bil dober človek v najplemenitejšem pomenu besede. Njegovo geslo je bilo: delo in dobrota. Rad se je udeleževal izletov, zlasti pa je zahajal z veseljem na naše planine, odkoder je občudoval lepote slovenske zemlje. Za vse mu velja hvala in večna slava. Navzoči so v največji tišini pozorno poslušali besede govornikov. Na poziv predsedujočega prof. dr. Sajovica so se ob sklepu dvignili in z enominutnim molkom počastili spomin zaslužnega moža. Pietetna svečanost, ki je s svoj'> resnobnostjo napravila največji vtis, je bila s tem končana. zastarela, a večno veljavna načela; igra jo s simpatično naravnostjo, prikupno rahlo k omiko in pristao toploto materinsko čuteče žene. Severjeva je Giovanna. po kulturi in volji močna, moža nadkriljujoča ženka, Kralj je domišljavi, a malo sposobni slikar Vincenzo, Nakrst previden ften-skar, Lipah trezni zdravnik ln Gabrijel-čičeva jezična Ninetta. Teh Sest oseb je našlo avtorja za resnično koncertno predstavo. No, — hm! — in kaj še? Kakor sem že rekel: nippes. V kotiček steklenjaka ž njim! Fr. G. Lep praznik zadružne misli Ljubljana. 27. novembra, riabavljalna zadruga državnih železnic v Ljubljani praznuje danes lep praznik — '-D-letnico svojega plodonosnoga delovanja Ustanovljena je bila na ustanovnem občnem zboru 27. novembra 1921. v Mestnem domu, kjer se je zbralo nad 1.400 železničarjev. Večina je bila pa proti ustanovitvi zadruge. Le 23 neustrašnih mož je vztrajalo in ti so sadrugo ustanovili. 5. decembra 1921 je bila -nova zadruga vpisana v zadružni register kot Nabavlja Ina zadruga uslužbencev in upokojencev državnih železnic, r. z. z o. s. v Sloveniji s sedežem v Ljubljani. V prvem odboru sc bili Vrišer Matl?a. predsednik Kobale Kajetan, podpresednik, m odborniki Zadel Jakob. Orehek Ivan, Cerček Srečko, Kaline Franc, Podbevšek Ferdo, Kyov»ky Josip in Lukanc Maks. Vodstvo zadruge se Je moralo v prvih časih boriti s veliki težkočami. Za razvoj zadruge je ovirala v prvih povojnih letih Se obstoječa Gospodarska poslovalnica južne, oziroma kasneje državne železnice, ki ni bila zadruga, temveč nekakšna uradna že-leznicarska aprovizaclja. Nova zadruga ie pa z neumornim detlom svojega odbora, ki so ga vneto podpira4i zadružniki, sčasoma premagala vse težave. Od bivše Gospodarske poslovalnice je prevzela skoraj 3000 članov m njene poslovne takale, kamor se je vselita rz »tare barake na gorenjskem kolodvoru. Ni se orne j *!-.'■ samo na ožje področje nabavljanja in razdeljevanja živil ter živi enjs!;:h potrebščin, temveč je tudi sicer nudila svojim članom pX36podarskn in socialno pomoč. Dne 1. fe«-fruarja 1930 je otvorila v prostorih Ljub Ijanskrjr.i dvtra želeamčarsko menzo, ki še d,ine* »ud ki no postaje. V ŠiSki je ustanovila za svu-je člane okrepčevalnico in začela prirejati f|n«*H>drnjs.ke tečaje za železničarske žene in hčere. Največji ifpeh pa ;e dosegla z zidavo mladinskega d'»ma v Gozou-Mar-tuljku. Lani je štela zadruga 8483 članov :n je doslej prodala blaga za 641,09^.514 din. Posmrtnin ie izplaea'.a 1.547.165 din, po.lpoc članom po 1.241.748 din. V 20 letih je preje-! vsak član od svoje zadruge povprečno po 7000 din Želimo Nabavi jalni zadrugi na^ih železničarjev da b1 tudi ▼ bodoče poslovala c čim večjim uspehom v prid in zadovoljit vo svojih članov. Določbe za preureditev zasebnega zavarovanja GhsrarfSljeva „0, ta mladina!44 šest oseb je našlo avtorja za koncertno predstavo Ljubljana, 27. novembra V sodobnem gledališkem repertoarju mora biti nekako tako, kakor v kulturnem stanovanju: poleg najvažnejšega in težkega pohištva, umetniških slik in kipcev pa preprog so tu še — nippes. malenkosti, drobne umetninice iz groteskne, celo otroške, vselej pa ljubke stvarce, spomineki na potovanja ali darila pozornih prijateljev. Brez takih nippes, večinoma brez resne vrednosti, ne more obstojati dramski repertoar. Zaradi igralcev in zaradi publike In taka drobna, ljubka stvarca je Gherar-diieva »O, ta mladina!« Nič bi ne izgubili, če bi je ne imeli, ker pa so nam jo podarili — sam Boe: ve. kje je iztaknll S. Samec to komedijo Cisto neznanega italijanskega avtorja! — smo si jo pičli dve uri ogledovali in nato postavili v kotiček steklenjaka. Gledališki lepak jo označuje kot veseloigro, a po mojem čutu je komedija, ki biča mladino in sodobni zakon oziroma lehkot-nost, s katero mladi rod trga zakonske vezi. pa dokazuje, da zakon ni le za zabavo dveh oseb različnih spolov, temveč ima višji, resen, važen socialni, narodu in državi potreben cilj in smoter. Zakona ne vzdržuje v nezlomljivih sponah le živahen seksus. temveč z večjo silo odgovornost za prostovolino izbranega zakonskega tovariša. Več kakor strast velja prijateljstvo, življenjsko tovarištvo, s katerim mož in žena drug drugemu neprestano izku-šata storiti dobro in prijetno. In zato so trezno premišljeni in stvarno zasnovani zakoni navadno trdnejši in srečnejši, kakor oni iz hipne strastnosti sklenjeni, ki vzplamte in ugasnejo kakor slamnat kres. Taka se mi zdi tendenca te bolj resnobne kakor veselo zabavne igrice. Gherardi kakor pravi italijanski odrski tehnik je dal svojemu delu tisto eleganco, temperamentnost in toplino, ki odlikuje vsa taka dela italijanskih stilistov. V originalu se navedenim vrlinam gotovo pridružuje še blesk in zvonkost jezika, v katerem dobivajo večje ln manjše duhovitosti še lepoto, prijetno sluhu in razumu. Glavna moč komedije nI v kakem posebno izvirnem zapletu in razpletu dejanja, temveč v značajih petorice, treh mladih in dveh starih oseb. Avtor pa Izrablja celo slučaje, ki so končno zmerom možni in vsaj v komediji verjetni. čeprav je navedeno, da se godi dejanje v današnjem času v Lombardiji, so osebe in dogodki mednarodni, torej ne naveeanf na kakšen poseben kraj in čas. Osrednja oseba, bivša učiteljica in vzgojiteljica dveh ducatov nečakov ln nečakinj, je celo v današnjem treznem Času kar silno romantična. Ta lucia ljubi moža. id ga ni nikoli videla, mu ne ve niti imena niti poklica niti mesta. Met Živi aH «e živel V vlaku je bila pred" dolgimi leti nasla medaljo« s njegovo sliko, pod njo napis tLtieijI«' Id nečitljiv podpis. Tega neznanca ljubi Lucia z romantično zvestobo in odkloni snu-bača. občinskega zdravnika dr. Andrea Mh-rinija, ki pa je trezen mož, ne išče ljubice v zakonu, temveč inteligentne tovarišice, prijetne prijateljice in kajpak vrle gospodinje. Pastami zdravnik je plah in sramežljiv snubač, saj se boji smešnosti. In tu je prilika, da mu Lucia soli ženske duhovitosti, ki so zabavne in resnične: >Vsi bojazljive! fantazirajo, ker niso zmožni dejanja. — Kdor ljubi v resnici, ne pomisli na smešnost. — Zelo težko osvoji žensko srce, kdor se boji prestopiti mejo neumnosti. — Bojazljivim zdravnikom je plašnost moralni nadomestek za njihovo fiziološko nesramnost. — Ko odkriieS na sebi ostarelost, si predpišeš recept: poišči si ženo, da si boš domišljal, da si še mlad!« i. t. d. Kako Lucia zve. da je njen moški ideal že v grobu in da ima vdovo, ki ji je tudi ime Lucia, da je bil torej medaljon namenjen materi bogataša postopača in športnika Gianglacoma, ki zdaj zgolj športno zalezuje nečakinjo Gicvanno, — kako se Lucia zave nesmiselnosti svoje romantične zaljubljenosti in pametnosti zdravnikove trezne ponudbe, obsega en del dejanja. Drugi del se suče okoli Giovanne in Vin-c en za, mladega zakonskega parčka, ki Sta si tudi bratranec in sestrična. K teti Luciji sta prišla na poročnem potovanju; osem dni sta že poročena, se že od prve skupne noči le pričkata, spita dosledno ločeno in sta se zavedla, da nista drug za drugega. Čudovito romantičen položaj. Vzela sta se le, ker so ju že kot pol odrasla zaročili in ker je bila teta Luda, njena vzgojiteljica, prepričana, da se ljubita. Rada bi se ločila a se bojita Škandala ln katastrof v dveh družinah, zlasti pa za nežno teto. Kako ta mladi parček končno le spozna, da se ljubi in da je zakon dober v prijateljstvu in tovarištvu, kakršen bo med teto Lucio ln zdravnikom, kako Glanglačamo še pravočasno uteče v Afriko zveri streljat, preden se je resno zaplel a Gio-vanno. zvemo V zadnjem delanju. Ta Giangiacomo je torej hud Deus ex machina: ozdravi teto romantike, zbudi Vincenzu ljubosumnost In zanimanje za Gicvanno, Giovanni pa odpre oči, da bi bila pustolovcu le za igračo ter je torej zanjo najbolje ostati pri Vincenzu, ki ga ima vendarle rada. O, ta mladina, ki mofa hoditi po starih potih, naj se jih Se tako brani! Predstava v režiji prof. O. Šesta je bila zopet prikupen vzorec gladko potekajoče ln Živahno Zajete uprizoritve. Dialog teče. se Iskri ln peni, da je radost poslušati. Elegantno prizorišče je sa vsa tri dejanja isto. PTabldcka Igra teto Lttelo. se vedrio svezo m fračnd. bistro In blago neltdanjo vZgOjl-ttfjicd, Id je vsttrala ¥ fffča Ivdjtt fjjencev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, glede na svojo naredbo z dne 14. junija 1941-XIX št. 43, glede na uredbo ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 23. februarja 1937., M. s. št. 115 in na poznejše dopolnilne določbe ter smatrajoč za potrebna, preurediti zasebno zavarovanje v ljub ljanski pokrajini glede na nove petrebe in na spremenjeni gospodarski položaj pokrajine, odreja: Člen 1. Do nove odredbe so zavarovalni posli v Ljubljanski pokrajini pridržani italijanskim družbam, ki so na dan 6. aprila 1041-XIX že poslovale v tej pokrajini, in to za panoge zavarovanja, za katere so dobile od bivših oblastev bivše kraljevine Jugoslavije dovolitev. Glede na svoje svojstvo poldržavnega zavoda se sme poleg tega baviti z življenjskim zavarovanjem zavod »Istituto Nazio-nale delle Assicurazioni«. Člen 2 Italijanskim družbam iz prednjega člena so v smislu 1. čiena prienačene bivše jugoslovanske družbe, ki imajo svoj sedež v Ljubljanski pokrajini. Člen 3. Druge bivše jugoslovanske družbe in inozemske družbe in bivše jugoslovanske podružnice inozemskih družb morajo prenehati poslovati v roku in po pogojih, ki jih določi Visoki komisar radi varstva zavarovancev in drugih upravičencev po naslednjih, načelih: a) bivše jugoslovanske družbe, podružnice italijanskih družb, morajo prenesti svoje listnice na italijanske družbe, od katerih so izšle in ki so zato pooblaščene poslovati razen v panogah zavarovanja iz člena 1. tudi še v tistih panogah, za katere so imele dovolitev te podružnice; b) bivšim jugoslovanskim podružnicam družb iz zavezniških ali prijateljskih držav se sme dovoliti, da prenesejo svoje listnice in svoja kritja na ustrezne italijanske podružnice tistih družb, iz katerih so izšle; c) listnice in kritja družb iz sovražnih držav in njih bivših jugoslovanskih podružnic se dodelijo po pogojih, ki jih določi za vsako izmed njih Visoki komisar, družbam iz člena 1. te naredbe. Člen 4. Kadar bi to po posebnih razmerah v zvezi z višjimi državnimi ali pokrajinskimi koristmi kazalo, sme odrediti Visoki komisar preustroj, spojitev ali likvidacijo družb, upravičenih za poslovanje v pokrajini, ali pa prenos in združitev njih listnic, kakor tudi razrešiti njih organe in poveriti njih upravo, tudi izredno upravo, posebnemu komisarju. Člen 5. Prošnje za dovolitev iz črke b) člena 3. se morajo predložiti uradu za nadzorovanje zasebnega zavarovanja pri Visokem komisariatu v petnajstih dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. Prošnje morajo navajati podatke in se jim morajo priložiti listine V izvirnem jeziku in italijanskem prevodu, k j jih predpisuje pravilnik, odobren /. odločbo ministra bivše kraljevine Jugoslavije za trgovino in industrijo z dne 10. junija 1938. Ne da bi se spremenil rok za vložitev prcšvje, se sme dovoliti na obrazloženo prošnjo in iz utemeljenih razlogov daljši rek za predložitev listin iz prednjega od-' - \ ka. Čl. 6 Ce bi se prošnja iz črke b) člena 3. ne vložila v predpisanem roku ali če je bila zavrnjena, se presenesejo listnice s kritjem vred na družbe iz člena 1. te naredbe. Družbam iz člena 1. so pridržane tudi listnice tistih družb, ki so bile upravičene baviti se z zavarova'ninv posli v Ljubljanski pokrajini, a sklenejo prostovoljno to opustiti ali likvidirajo prostovoljno ali prisilno. V takih primerih dodeli listnice Visoki komisar po zaslišanju odbora iz poznejšega člena 8. Člen 7. Posle, ki so spadali doslej v pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo bivše kraljevine Jugoslavije, opravlja Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, pri katerem se v ta namen ustanovi urad za nadzorovanje zasebnega zavarovanja. Urad sme o vsakem Času zahtevati od družb in agencij, ki se bavijo z zavarovalnimi posli v Ljubljanski pokrajini, podatke in listine in opraviti pri njih preglede ter ovedbe. Drugim organom in uradom Visokega komisarja pa ostane pristojnost za posle, za katere so bili prej pristojni banovinski organi in uradi. Člen 8. Posli iz pristojnosti zavarovalnega sveta pri ministrstvu za trgovino in industrijo bivše kraljevine Jugoslavije, se dodeljujejo odboru, sestavljenemu iz odposlanca Visokega komisarja kot predsednika, iz predsednika Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine kot podpredsednika in ne več ko desetih članov in petih namestnikov, imenovanih od Visokega komisarja za tri leta izmed predstavnikov zavarovalnih družb, poslu-jočih v Ljubljanski pokrajini in izvedencev v zavarovalni stroki. Odboru je v pomoč tajnik, ki ga tudi imenuje Visoki komisar. Člen 9. V veljavi ostanejo premijski zneski in prispevki iz §§ 11. in 15. uredbe ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 25. februarja 1937., M. s. št 115, katerih namemba se določi pozneje. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 24. novembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emillo Grazioll Disciplina del commercio tli vendita al'pubblico L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vi sta la legge sulle imprese del 5 novembre 1931 deli'ex Regno di Jugosla-via. visto il R. D.-L. 3 maggio 194l-XTX n. 291, ritenuta la necessita di disciplinare 11 commercio di vendita al pubblico, sentita la Camera di Commercio e Industria, Art. 1. L'esercizio del commercio per la vendita al pubblico di merci sla all'ingros-so che al minuto, anehe in forma ambulante, e soggetto al rilaeclo di apposita con-cessione a sensi del S 60 e seguenti della legge ulle imprese del 5 novembre 1931. La concesslone e rilasciata dall'Alto Commissariato a suo inappellabile giudizio: tenendo conto del bisogno locale. Art. 2. La concesslone potra essere re-vocata nel časi ln cul a) 11 comerciante o H suo gerente re-sponsabile sottraggano al mer ca to i generi posti ln vendita o 11 distruggano, b) 11 commerciante o il suo gerente re-sponsabile vendano i generi predetti a prez-zi superiori a quelli contenuti nel listini dei prezzi massimi o comunque consentiti dalle autori ta competenti, c) M commerciante che per due volte con-secutive qualunque sla 11 periodo di tempo dell'mfrazione sla stato punlto per contrav-venzione alle ordinanze ln materia anno-narla e dl approv vlglonamento in genere. Art. 3. Gli en ti o le persone che al mo~ mento dell'en trata ln vi gore della present« ovdinanza eserdtano il commercio dl vendita di metel dl mjsMasl natura sono, senraltra formalita, autorizžati sila conti- nuazione dell'esercizio, salvo dlsposiaioni contrarie in base alle quali singole attivita Gommerclsli sono vtncdlate a speclale auto-fizzazlone delTAlto Commissario. Anehe per ouesti trovano applieaskme M đlSposlZlOnl A etd al precedente artledlo % AH. 4. Oualifc*) trtrformaalone, esteu-HflM e tolfertffleftto di Mde e pausafr* di proprieta per atto tra vivi 65 esercM commerciali gia esistenti o c~ .cessi a norma della presente ordinanza sogiaciono al-rautorizzazione dell'Alto Commissario. Art. 5. La presente ordinanza entra ln vigore con la sua pubblicazlone nel Bollet-tino Ufficiale per la provincia di Lubiana. L*Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emillo Grarioii. viko Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o ob rtih z dne 5. novembra 1931., na podstavi kr. ukaza z dne 8. maja 1941-XIX St. 291 in smatrajoč za potrebno, urediti trgovsko prodajanje občinstvu, po zaslišanju Zbornice sa trgovino ln Industrijo, odreja: Člen 1. Za trgovsko prodajanje blaga občinstvu na debelo ali na drobno, tudi v obliki potujočega obrta, je potrebna posebna dovolitev v smislu § 60. in nasl. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. Dovolitve izdaja Visoki komisar po lastnem neprizfvnera preudarku« upoštevajoč krajevne potrebe. Člen 2. Dovolitev se lahko odvzame: a) če bi trgovec ali njegov odgovorni poslovodja odtegoval trgu za prodajo namenjeno blago ali ga uničil, b) če bi trgovec an njegov odgovorni poslovodja prodajal tako blago po višjih cenah, nego so obsežene v maksimalnih cenikih aH kakor koli dovoljene po pristojnih oblastvih, c) ne glede na časovni ražštoj med prekrški, če je bil trgovec dvakrat zapored kaznovan saracb kršenja naredb O živilih m oskrbovanju vobče. Člen & Ustanovam t* oieoam, KI ob času, ko stopi ta naredba v veljave, izvršujejo trgovsko prodajanje kakršne koti vrste blaga, se mi vsake obllčnosti dovoljuje nadaljevati obrt, kolikor m po nasprotnih dol0C6&n za posamcač trst« trgovine po- trebna posebna pooblastitev Visokega komisarja. Tudi sa te se uporabljajo določbe iz prednjega člena 2. Člen 4. Za vsakršen preustroj, razširitev ali prenos sedeža in prenos lastništva po pogodbi med živimi za Že obstoječe trgovinske obrate ali ki se 8e dovolijo na podstavi te naredbe, je potrebna dovolitev Visokega komisarja. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino: Fmi»:o » črne krvavice.....» 8.— » » bele krvavice.....» 10.— » » Za meso brez kosti se cena ne sme zvišati za več ko 25°V Friklada kosti ne sme presegati 20% teže celotnega nakupa. člen 2. Ta cenik velja na ozemlju mesta Ljubljane brezpogojno. Okrajna načelslva l^hko določijo še nižje cene. nego so označene v členu 1.. vsako zvišanje cen pa mora odobriti Visoki komisar. Člen 3. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljub1lari»5p pokrajino: Emilio Grazioli (Se/ eztt t cr% KOLEDAR Danes: četrtek, 27. novembra: Vlrgilij. Skof Marija Čudodelna DANAfiXJE PRIREDITVE Kino Matica: Oekle z jastrebom Kino Union: Slabo v vedenju Kino Sloga: Jurij, pogum! Veseli teater: Predstave ob pol 19. mi v Delavski zbornici DE2TRNE LEKARNE Danes: dr. Piccoli, mr. Hočevar, CelovSka cesta 82, mr. Gartus, I loste-ZaloŽka cesta 47. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 27.: O. ta mladina. Red A. Začetek ob 17.S0 Petek, 28.: Hamlet. Izven. Ljuiska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 17.30. OPERA Četrtek, 27.: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17. Petek, 28.: Zakijtičena predstava za Dopo-lavoro Začetek ob 17.30 Sobota, 29.: Madame Butterflv. Izven. Začetek ob 17.30. Iz Spodnje Stsf^rske — iiave glasbene Sole. Kakor v Mariboru, Celju^ln drugih večjih mestih, je bila tudi v Ptujfu ustanovljena glasbena šola. Svečana ovorttev je bila v ponedeljek, 24. t. m. Otvoril jo je vodja štajerskega glasbenega Šolstva dr. Ludvik Kelbetz s primernim slavnostnim nagovorom. V nedeljo so pa. Imeli svečano otvoritev glasbenih sol v Trbovljah in Hrastniku. — Berlinska koncertna pevka v Maribora. V torek, 2. decembra priredi v Mariboru koncert berlinska koncertna pevka Gerda LaffiffleTfl, KI je v Nemčiji na glasu kot ena najboljših koncertnih pevk. Ste*. 2/4 »SLOVENSKI NARODc,četrtek. zt. novembra idiiOOt Stran 1 DNEVNE VESTI -— 13.450 sinSatelJev na ngrebSki uni verzi. Na zagrebški univerzi so se priček prejšnji teden predavanja na vseh fakui tetah. Doslej se je vpisalo okrog 12.45 slušateljev in 1000 slušatelj ic. — Vinogradi na Hrvatskem. Hrvatsk ima zdaj okrog 72.922 vinogradov, im. pa samo eno tovarno modre galice, ker jI bila galica v Koprivnici prodana »Zorki-ki ima svoj obrat v Šabcu. Na Hrvatsken se čuti veliko pomanjkanje modre galice Hrvatski \ in-uradniki jo potrebujejo okrog 500 vagonov na leto. letos so Jo pa dobili tf 2J'0 vs2onov ^ — Enotne obleko m čevlji na Hrvatskem. Hrvatsko +r?r^v-nsko ministrstvo namerava Uvesti ero*r»r oblpke in čevlie ta kmete in delavce, da se doseže boljše ir-knri.šćanie sirovi«, na drugi ^rani naj b; pa bila omogočena kmetom in de'Rvtetti lažia in cr itVa ^^'pko ?n obutve — VPc*M n»d ITrrat«kr«»* vma.fa. Poglavnik dr. Pav^ :ć ie ođfeolt da <=e ustanovi Viteslti rp^ rtfvatskegs efnajft, ki bo njegova na!n«?» čuva* i 7eodovinska izročila hrvatskega naroda, ustanavljati in vzdrževati spomen;ke ;n narodna svetišča ter tftJSUeSevat] nnrodno kulturno ustvar-jan'e. Z-> poglavarja Viteškega reda ie imenoval poglavnik m^rSnla Kvate»-nika. — Kolektivna pe»coba M ?0.eno delavcev. Med zastopniki le^re industrije Ifi hrvatsko delavsko rvezo ie hl^ skleniena te dni posadi-a. ki ?e nanaša na 20.000. delavcev, 7 - islenib na hrvatskih gozdnih železnicah Delavci, zaposleni na žagah in drugih pod;e-jih lesne industrije, so dobili kolektivno pogodbo že pred me«eei. — Hrvatski škofje pri poglavniku. Poglavnik dr. Pavelić je sprejel člane hrvatskega episkopata, ki so bili prejšnji teden zbrani v Zagrebu na škofovski konferenci. Sprejem je omogočil plodonosno izmenjavo misli med državnim poglavarjem'' in škofi, ki so se zglasili pri njem pod vodstvom nadškofa dr. Stepinca. — Nove omejitve živil na Hrvatskem. Pod predsedstvom hrvatskega ministra za trgovino, industrijo in obrt dr. Dragotina Totha se je na mestnem poglavarstvu v Zagrebu vršila konferenca, ki so na njej razpravljali o preskrbi Zagreba in okolice z najvažnejšimi živi. zlasti z mesom, mastjo, miekom in mlečnimi proizvodi. Kljub dosedanjim zatrdilom hrvatskih dnevnikov, ki smo o njih tudi mi poročali, da ta živila na Hrvatskem za zdaj še ne bodo omejena, je vendarle videti, da bo njih poraba omejena. Na konferenci je bilo namreč poudarjeno, da je nujno potrebno poskrbeti za pravično razdelitev mesa, masti, mleka in mlečnih proizvodov na vse meščane v enakih količinah, to pa bo mogoče doseči le z uvedbo posebnih nakaznic za te vrste živLL — Nova mestna palača v Zairrebu. Kakor v Ljubljani, so tudi v Zagrebu mestni uradi zelo raztreseni, kar marsikdaj onemogoča redno in naglo poslovanje. Da bi to vprašanje rešila kolikor toliko zadovoljivo, je zagrebška mestna občina sklenila zgraditi za svoje urade v Varaždinski ulici posebno palačo, kjer bo lahko namestila vsaj večino svojih najvažnejših uradov. Novo palačo bodo začeli graditi takoj pomladi, približni stroški pa bodo znašali 10 milijonov kun. Palači bodo naknadno dozidali še nove trakte, dokler ne nedo dobili toliko prostorov, da bodo vsi zagrebški mestni uradi lahko pod eno streho. Izjema bodo le pogrebni zavod, vodovod, elektrarna in plinarna. — »Volkischer Beobachter« o hrvatskih letalcih. Te dni je »Volkischer Heobach-ter« objavil daljše poročilo svojega vojnega poročevalca Rauchvvetterja, ki je med drugim poročal tudi o hrvatskih ielr.lcih na vzhodni fronti. Fauch\vetter pravi, da si je nemške letalce v borbah brez hrvatskih že skoraj nemogoče zamisliti in da nemški letalci na vsakem svojem koraku oziroma na vsakem svojem polenu Čutijo, da z njimi čuti in na ogromni fronti sodeluje tudi vsa Hrvatska. Čeravno hrvatski letalci še niso toliko izkušeni, kolikor so po s' v.erih poletih izkušeni Nemci, bo vendar tudi dragoceno hrvatsko sodelovanje v gigantski borbi proti rdečemu moskovskemu zmaju privedlo do končne zmage. — Izkoriščanje bogatih granitnih skladov. V okolici lepih mest Jabianice ob Neretvi in Rame so nenavadno veliki granitni skladi, ki so jih že v bivši Jugoslaviji primerno izkoriščali, čeravno smotrno izkoriščanje ni bilo urejeno. Neodvisna hrvatska država je te rudnike, ki so že od nekdaj državna last. preuredila in zgradila posebne delavske kolonije in kuhinje, tako da je za delavstvo v vsakem pogledu primemo poskrbljeno, kar je hkrati tudi pogoj za uspešno delo v samem kamnolomu. Granit kopljejo predvsem za irielavo kock za tlakovanje cest in za izdelovanje spomenikov. — Is »Službenega lista«. »Službeni list ea Ljubljansko pokrajino št. 95 s dne 26. lovembra 1941-XX. EF. objavlja naredbe visokega komisarja: Določbe za zasebno avarovanje, predpisi za trgovsko prodajo bčinstvu in najvišje cene za svinjsko me- •?o domačega izvora ter odločbe Visokega Komisarja: razrešitev predsednika in članov Začasne uprave razlaščenih gozdov tn Tropravek. — Razrešitev predsednika In Članov sa-'asne upravo ra*la*č>nlb gozdov. Visoki Komisar *a Ljubljansko pokrrjino je razrešil preds. in člane začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani njih funkcije in imenoval upravi razla*?f-,lh gozdov za komisarja centuriona ing. Giuseppa Pepa. poveljnika ljubljanske kohortne državnu milice, ki bo opravljal svojo službo v skladu s smernicami in navodili Visoke-ea Komisarja. — I* trgovinskega registra. Bolaffio. trgovina z vinom v Ljubljani in drugimi opojnimi pijačami na debelo, lastnica Mara Prešel, Ljubi lana. dan vpisa 17. novem hra in Pinter & Lenart, trgovina z železrino. družbenika Pinter nAtoruia in Lenart Rado, oba trgovea v Ljubljani. Celuloza, družba z o. s. Vid»»m pri Krškem, vpise se poslovodja Erlich Hilda roj BonaČ. sooroea industrijca v Mariboru noplnvodin Erlieh Krnest in poslovodklnia Erlieh Hikla zastopata tvrdko in podpisujeta zanjo vsak samostojne Ka.stelic in đrapE. t r aro vi na s Da-pirjpm na deh^'o v Ljubljani TzbrlSe se prekura, podeljena Herti Scbrautzer. — Iz zadružnega registra. Vpisana ie bila Kmetijska hlaeovna zadruga Z omejenim jamstvom v Kočevju. V upravnem odboru je 6 zadružnikov, in sicer posestnik v salti vasi Slfrar Ivan. dekan v Kočevju F*laj-nik Peter. posestnik v Bregu Marolt Frane ravnatelj v Kočevju Kovač Franc, posestnik v Bre«ni Vavdek Jože in posestnik v Dolgi vasi Leustlk Anton. Izpremem-be in dodatki: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Crnomllu. Izbrisali so se dosedanji člani upravnesra odbora Pavlin Bitnar. Klemene Pavel. Grahek Anton. Grebrijan Niko in Bahor Jakob ter vpisali novoizvoljeni člani upravnega odbora šterbenk Karel, ravnatelj mešč. šole. in Majorle Franc, posestnik, oba iz Črnomlja. Springer Jakob, posestnik Petrova vas. Sterbenc Janez, posestnik Dohliče in Medic Franc, posestnik v Otovcu. živinorejska selekoHska zadruga s omejenim jamstvom v Fari pri Kostelu: izbrisal se je član upravnega odbora Južnik Alojzij in vpisal novo izvoljeni član upravnega odbora Marinč Jože, posestnik v Potoku. Hranilnica in posojilnica, zadruga z omejenim jamstvom v Kostanjevici na Krki: Izbrisala sta se dosedanja člana upravnega odbora Hojšin Martin in Favlenč Janez ter vpisala novoizvoljena člana upravnega odbora Bambič Anton, posestnik ČJr^šnje-vec in Premrou Franc. pos. Dolenja Prekopa. Vinarska zadruga z omejenim jamstvom v Kostanjevici ob Krki: izbrisal se je dosedanji član upravnega o^nora Albert Gatsch in vpisal novoizvoljeni Član upravnega odbora steh Ivan, pos. v iftalencth. Gospodarska zadruga, nabavna in rrodaj- na zadruga v Ljubljani, z. z o. j.: Izbrisal se je član upravnega odbora ing. Muri Lambert, vpiše pa se član upravnega odbora dr. Jan Branko v Ljubljani. Vzajemno podporna čebelica v Ljubljani, z. z o. j.: Izbriše se član upravnega odbera LekSe Alojzija, vpiše pa se član upravnega odbora Rakovec Marija, služkinja v Ljubljani ter za sopodplsovanie pooblaščeni uradnik Oc-2-pek Martin, misijonar v Ljubljani. Kreditna zadruga državnih nameščencev z o. j. v Novem mestu: izbrisala sta se dosedanja člana upravnega odbora Golob Mirko ln Zakonjšek Ivan. ter vpisala novoizvoljena člana upravnega odbora Friedl Marica, postna uradnica v pok. in Dodič Davorii, jed naz. v pok. oba v Novem mestu. Hranilnica in posojilr.ica, zadruga z o. j. v Tržiču: izbrisali so se dosedanji Sani spravnega odbora Zupin Karol, Pelko Janez, Linc»ič Anton in Orešek Vinko ter vpisali novoizvoljeni člani upravnega odbora Jenko Janez, župnik Tržišče. Gorenc Ramold. pos. Medvedjek. in Lindič Janez poe. Skur-ševec in Zabukovec Ivan, pos. Gabrijele. — Sodobno delavsko kopališče v Karlovcu. Podružnica urada za zavarovanje delavcev v Kariovcu je ena najmočnejših v neodvisni hrvatski državi, saj ima 18.123 prijavljenih članov, dočim ima v mestu Karlovcu prijavljenih Članov 6645, kar je za sicer skromni Karlovac izredno visoko število. Število zavarovancev podružnice urada za zavarovanje delavcev v Karlovcu se je zlasti povečalo, odkar so tej podružnici pripojili Crikvenico, Kraljevico, Novi, Selce, Senj in Pag, ki so prej spadali delno pod Sušak in delno pod Šibenik. Spričo nenavadno visokega števila zavarovancev je tudi razumljivo, da mora imeti Karlovac moderno urejeno delavsko kopališče, ki je zdaj dobilo vse potrebne oddelke, in sicer kopališče s kadmi in prhami, oddelek za hidro in balneo terapij o LlUBLJANSkl ^ IN E M AT0GRAFI Predstave ob delavnikih ob ML. 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10JO, 14.30, 16.SO in 18.30 KINO SLOGA TELEFON »1-1)6 Ifa sploSno željo občinstva Se do petka zabavna komedija Juri}, pogum! ▼ »L vlogi: George Formby rvLN