20. številka. Ljubljana, v četrtek 24. j a n livarja 1895.    I        XXVIII. leto.
slavenski ima
Izhaja vsak dan svW<er, isimfii nedelie in praznike, ter velja po posti prejemati za a v 11 r o - o ger s k e dežele za vse leto lf> gld., za pol letu H gld., za četrt leta 4 jrld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom •/.<* vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld.  l«» lir. Za pufiiljutijo na dom računa se po 1U kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt letu. — Z.i tuje deftele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se <>d stiristopne petit-vrste po l> kr., če se oznan:Io jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p ■ 4 kr. če se trikrat uli večkrut tiska. Dopisi naj s« itvole frankirati. — Rokopisi se ne vraoajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresneir trgu &t 12. U p ra v n i s t v u imj se blaguvolijo pofidjati naročnine, reklamne, je , oznanila, t j. vse administrai ivne stvari.
Šolska debata v dež. zboru koroškem.
Predvčerajšnjim je prišel v koroškem deželnem zboru proračun deželnega šolskega zaklada na razpravo. Pri tej priliki se je unela zanimiva in poučna debata, katere glavne faze hočemo zabeležiti.
Otvoril je debato posl. Einspieler in sicer z izjavo, da bosta on in njegov tovariš Muri glasovala zoper proračun in tudi /oper predlog, naj se dež. Šolskemu svetu izreče zahvala za njega delovanje. To svoje stališče je posl Einspieler obširno utemeljil in s svojim govorom podal jasno sliko o pretnžnih razmerah šolstva na slovenskem Koroškem. Povdarjal je, da je slovensko prebivalstvo na Koroškem nezadovoljno s sedanjo šolo in sicer zaradi nje nekonfesijonalne in nje jezikovne uredbe. V jezikovnem oziru so šole sedaj tako urejene, da je ta uredba v očitnem nasprotji z določbami drž. osnovnih zakonov, z načeli zdrave pedagogike in pravimi interesi slovenskega prebivalstva. Te nezdrave uredbe se že leta in leta grajajo, a vzlic temu je še vse tako, kakor je bilo. Na vseh Slovencem namenjenih šolah je učni jezik še vedno nemščina; izvzeti je samo dve šoli. Vsa prizadevanja, naj bi se to pre-menilo, so zaman; rekurzi se leta in leta ne rešijo; na šolah, katere obiskujejo izključno slovenski otroci, se nastavljajo še vedno slovenskega jezika nezmožni učitelji. Ti se z otroci ne morejo porazu meti in se še toliko ne potrudijo, da bi se namili slovenskega jezika vsaj toliko, da bi se mogli z otroci vsaj za silo sporazumeti; v Spodnjem Dravogradu mora učitelj poučevati s pomočjo tolmača. Iz tega se da sklepati, da se na učiteljišči ne stori zadosti za jezikovno izobrazbo učiteljstva. Slovenščina bi morala biti obligaten predmet, sploh pa bi bilo skrbeti, da se dobe slovenski učitelji, in to bi se dalo doseči zv ustanovitvijo štipendij za slovenske dijake. A kaže se, da marodajni faktorji tega nečejo, ker se tistim učiteljem, ki nečejo biti slepo orodje germanizacije, eksistenca tako zagreni, da z b e ž e , da se izselijo iz dežele. Očitno je torej, da ima šolska uprava tendenco, slovensko prebivalstvo s pomočjo iole sistematično razna rod ova ti in zoper to bodo Slovenci vedno delovali.
Besede Einspielerjeve ho naredile močen ntis. Kakor bi bil sunit v sršenovo gnezdo, tako so vztre-petali nemški in nemškutarski poslanci, najbolj pa glasoviti dež. Šolski nadzornik dr. Gobanz. Drug za drugim so vstali in skušali s strupenimi besedami, s prostim natolcevanjem in solističnim zavijanjem zavrniti Einspielerja.
Poslanec P 1 a w e t * se je povzpel do piramidalne trditve, da pozna razmere v Einspielerjevem volilnem okraja bolje, kakor Einspieler in da je slovensko prebivalstvo 8 sedanjo šolo jako zado voljno, potem pa je napadel slovensko duhovščino, češ, da zanemarja svojega vzvišenega poklica dolžnosti in da dela zdražbo.
Za tem famoznim poslancem je v imeni dež. predsednika odgovarjal Einspielerju dež. šolski nadzornik dr. Gobanz. Ta mož je v prvi vrsti kriv, da se vzlic vsemu prizadevanju še niso premenile razmere v koroških šolah, on je kriv, da se nastavljajo slovenščina nezmožni učitelji in da učiteljstvo ima pred očmi vedno le zadnje politične smotre nemške stranke, ker se zanje šoli na škodo poganja. Umevno je, da je tudi on se navduševal za Bedanjo ljudsko šolo, zlasti za nje jezikovno uredbo. Da pa svoje po'enjanje opraviči, se je skliceval na voljo tistih, ki vzdržujejo šolo, češ, ti se upirajo premembi sedanjih Šolskih razmer. In kot dokaz je navedel, da ho peticijam za slovensko šolo v Žabnici, v Kot mati vesi in drugod sledile koj peticije, naj ostane vse pri starem. Priznati pa je moral, daje prebivalstvo v Št. Jakobu s svojo S t i-rirazredno slovensko šolo popolnoma z a ti o v o I j n o in da se nemščina na tej šoli sedaj vsaj tako goji, kakor prej. Vender pa je trdil, da so peticije za ohranitev sedanjih šolskih razmer dokaz, da zmatra prebivalstvo znanje nemškega jezika za potrebo.
Na Gobančeva zavijanja je olgovoril posl. Einspieler, rekši, da glede uredbe šol niso v prvi vrsti merodajni vzdrževatelji šol, ampak veljavni zakoni in pravica, in da pride volja vzdrževateljev le v tem okviru v poštev. Vzel je na znanje Gobančevo izjavo glede štiri razred niče v St Jakobu in naglašal, da hočejo Slovenci prav take šole, lole namreč, v katerih je slovenščina učni j^zik, nemščina pa učni
predmet. Einspieler je Gobanza tudi dobro okrcal zaradi njegovih trditev glede peticij. Opozori! ga je, da se je v Zabnici zvijačno dosegla taka proti-peticija in da je glede Kotraaroveške peticije nalašč zamolčal pristavek, da je krajni šolski svet sistiral prvo peticijo, dokler naučno ministerstvo ne reši podanega rekurza. Z ozirom na Gobančevo trditev, da so .utrakvistične" šole bolje obiskane kakor slovenske, je Einspieler opozarjal na nesramno agitacijo nemških učiteljev, ki begajo slovenske stariše z vsakovrstnimi lažmi. Zavrnil je tudi trditev Gobančevo , da se slovenščine nezmožni učitelji nastavljajo samo na nemških šolah (namenjenih Slovencem) in da je to po volji vzdrževalcem šol. Povsem umestno je vprašal, kako to, da se prav glede šol vprašuje samo prebivalstvo, ne pa tudi glede davkov, službovanja pri vojakih itd., navedel štiri slučaje, da so slovenski učitelji zapustili dežele in končno pobil tudi Gobančevo zagotovljenje, da se na učiteljišči goji slovenščina v zadostni meri s tem, da je novic opozoril na Spodnji Dravograd, kjer mora učitelj poučevati s pomočjo tolmača.
Ta novi govor Einspielerjev je nemške poslance še bolj razdražil, kakor prvi. Znani dr. A buja je napadal duhovščino, dokazoval, da morajo koroški Slovenci nemški znati, ako hočejo živeti, trdil, da so slovenske zahteve le uspeh agitacije in konečno izkoristil prvi slovenski katoliški shod in njega postopanje pri resoluciji o koroškem šolstvu. Abuja je seveda malo — pretiraval. Trdil je, da je katoliški shod odklonil, oziroma da je Einspieler umaknil svojo resolucijo, dočimse je, kakor je to konstatoval tudi Einspieler, resolucija le stilistično premen tla, s tem pa jej vzela ost. V.sekako je za narodni zn ičaj katoliške ji -oh > 11 zia":dnir da s- morejo nemški liberalci nanj sklicevati, kadar gre zoper koroške Slovence.
V istem zmislu kakor Abuja so govorili tudi dr. Steinvvender, Plavvetz in knez Rosenberg, ki so kakor njih tovariš Abuja srdito napadali duhovščino.
Einspielerja sta podpirala samo škof dr Kalin in slovenski poslanec Muri. Skof je branil duhovščino sploh in zahteval konfosijonalno šolo, a izrekel se je tudi M pametno in   pravično jezikovno
„Matica Hrvatska".
Mej vsemi literarnimi društvi na slovanskem jugu zavzema .Matica Hrvatska* glede kvantitete in kvalitete svojih vsakoletnih edicij prvo mesto. Temu primerno raso tudi število njenih članov od leta do leta in sicer tako, da so se za lansko leto izdane knjige natisnile v 12.000 izvodih
S svojimi, za lansko leto izdanimi knjigami je „Matica Hrvatska" vse svoje prijatelje jako ugodno presenetila. Naklonila jim je za neznaten prispevek devet knjig. Tri knjige so poučne vsebine, šest knjig pa beletristične.
Mej knjigami beletristične vsebine zavzemajo odlično mesto „Pjesnička djela Mirka Bogovi da", katerih letos izdani drugi zvezek prinaša svoj čas toli slavljene in še sedaj zelo priljubljene Bogovičeve povesti. Knjiga, opremljena jako ukusno, obseza osem povestij in sicer: „Hajduk Gojko", »Crnogorska osveta", „Grad Gotalovec", „Vidovdan na Loborgradu", „Slava i ljubav", „Šilo za ognjilo«, „Krvavi most u Zagrebu«*, „Ubojstvo na Greben-grada*.
V zabavni knjižnici je „Matica Hrvatska" obelodanila štiri izvirne spise : .P o d g o r k a, slika iz hrvatskoga primorja, napisao Vjencealav N o v a k ; Za kralja — za dom, historička pripoviest iz XVIII. vieka, napisao Josip Eugen Tomir (Dio prvi : Pretorijanac) ; L j n t o v i d Posavski, tragedija u pet činova, po osnovi dr. Fr. Mar-kovića spjevao dr. A. T r e s i e - P a v i č i č ; Male p r i p o v i e s t i napisao Ksaver Š a n d o r-(J j a I s k i (šest povestij namreč : „Andjeoa, „Not-turno", »Pelud*, „Kobne slutnje", „Stari pandur", „lz moje bilježnice"). Pisatelji teh spisov zavzemajo vsi odlična mesta v hrvatski literaturi, vsi so priznani talenti in tudi kar so letos naklonili občinstvu, je samo suho zlato, so dela velike in stalne vrednosti.
„Matica" je izdala za lansko leto tudi drugi zvezek „Slavenske knjižnice" in sicer obsega tudi ta zvezek kakor prvi izbrane povesti Ivana T u r -g e n j e v a , namreč „Proljetne vode" , „ Asja" , „Prva ljubav", „Gospodin sa sivim naočarima" in „Očajnik".
Mej knjigami poučne vsebine zavzemajo naj-odličnejše mesto „Slike iz svjetske književnosti", ki prinašajo popularno pisano korenito razpravo „Unski
p r i p o v j e ti a č i napisat) Mihvoj Š r e p e I". V tej duhoviti študiji razpravlja pisatelj najprej o razvoju ruske literature od nje postanka do naših dnij ter karakterizuje njo posamične perijode, potem razpravlja o evolucijah ruskega romana in naposled popisuje pregledno in jezgrovito postanek in razvoj modernega realizma v ruski literaturi. Temu slede karakteristike Gogolja. Gončarova, Dostojevskega, Salfvkova, Garšina in L. N. Tolstoja. Knjiga je krasna v vsakem obziru in na posebno čast „Matici" in neutrudnemu, odličnemu pisatelju prof. dr. orepln.
Važno in znamenito delo je tudi „Povieat srednjega vieka, po najboljim piscima izradio Franjo Vali a, treći dio: od druge polovine jedanaestoga vieka do god 1453. Prvi svezak". — Matica je pred leti zasnovala „Svietsko povitst", katere je doslej izšlo sedem knjig Prof Valla je spisal že dva zvezka o srednjem vdati, 0 katerih se jo strokovnjaška kritika jako laskavo izrekla.
„Slike iz občega zemljopisa napisao dr. Ivan II o i <*" je naslov zelo obsežni, z mnogimi izvrstnimi ilustracijami okrašeni knjigi, kateri so dodani trije zemljevidi, V tej knjigi se Živo in zanimivo popisuje  pirenejski,   apeninski in
uredbo, za to, da se prvi pouk vrši v materinem jeziku. Posl. Muri pa je konstatoval nestrpnost nemško večina napram Slovenrem. Najnedolžnejša želja Slovencev obuja silno ogorčenost in pro-uzroča najraznovrstnejša očitanja in vender ni slovenska tretjina prebivalstva tolpa pritepencev. Slovenci zahtevajo, naj se njih otroci uče v slovenskem jeziku, niso pa zoper nemščino, ker vedo, da je znanj" nemščine koristno.
Tako se je končala ta važna debata. Novega se je malo povedalo, a prav to, da sta slovenska poslanca morala ponoviti stare pritožbe, to, da se v vseh teh letih, kar se bore koroški Slovenci za najelementarnejše svoj« pravice, ni doseglo ničesar, prav to je najžalostnejši dokaz za razmere v tej kronovini. _
Deželni zbori.
V predvčerajšnji soji so laški poslanci inter-pelirali vlado zaradi ustanovitve laškega vseučilišča. Slovenski poslanci so stavili več predlogov, mej njimi tudi predlog glede železnice čez Predil in predlog glede vipavske železnice. Vsi ti predlogi »■o se odkazali dotičnim odsekom.
V Ijjiibl|aiii, 24. januvarja.
Združenje Trsta z Istro. Javili smo svoj čhs, da so hiški politiki na Primorskem sprožili misel, naj se [stra združi s Trstom, a ne cela Istra, nego le tisti del, kjer imajo Lahi še prevlado, izključi pa naj se Liburnija in izključijo naj se tudi kvarnerski otoki. Upanja itak ni bilo, da se ta načrt kdaj uresniči, a vzlic temu so se te dni sešli laški poslanci istersksga dež. zbora na posvetovanje <i stvari in po daljši razpravi sklenili, opustiti to misel.
Dalmatinski namestnik je bil predmet ostri razpravi v zadnji seji deželnega zbora dalmatinskega. Posl. Hiankini je predlagal resolucijo, s katero se zahteva, naj se vojaški namestnik nadomesti s civilnim. Hiankini je govoril tako ostro, da mu je predsedujoči dr. Bulat vzel besedo. Hiankini je vprašal deželni zbor, ali naj govori, a zbornica je pritrdila glavarjevemu namestniku. Nastal je na to tak šum, da se je morala seja za nekaj časa pretrgati.
Domobranska in črnovojniška novela, kateri je državni zbor s tolikim navdušenjem vsprejel, je letos že drugi pot predmet obširnih pogajanj mej vlado in deželnim zborom tirolskim in predarlskim, Ta dva dež. zbora sta lani sklenila prenarediti vladni predlogi, kar je vlada preprečila s tem, daju je hitro zaključila. Ker se pa noveli ne moreta uveljaviti, če ju ne odobrita dež. zbora je stvar zopet prišla na dnevni red. Tirolski dež. zbor je volil poseben odsek, kateri je nekaj točk vladnega načrta bistveno premenil in sedaj je stvar odvisna od vlade: hoče li pritrditi tem premembam ali ne. Odločnost, s katero se potegujejo tirolski poslanci za interese svoje dežele in prebivalstva, mora na vsak način nnponovati tudi vladi.
Srbski kralj Aleksander je odpotoval v Iharritz   obiskat   svojo   mater   kraljico Natalijo.
balkanski poluotok in pa Rumunska. „Matica" je izdala že dve knjigi teh „slik iz obče a zemljopisa" in ž njuni jako ustregla vsem svojim članom.
Vse te prelepe knjige, po številu jih je devet, dobili so Matičarji za neznatni prispevek 8 gld.!
Kazen teh knjig je pa Matica Hrvatska izdala i« dve drugi, kateri dobe č ani za znižano ceno, namreč jednajsti zvezek svoje uzorne zbirke „Prie-vodi grčkih in rimskih klasika", ki prinaša Platonovega P h a i d rosa, preložil in z uvodom ter beležkami opremil prof. F ranio Pet račić in drugi zvezek „Knjižnice za klasičnu starinu", ki prinaša znamenito monografijo „Rimska satira napisao Milivoj S r e p m I."
Iz tega skromnega poročila razvidijo čitatelji, da je „Matica Hrvatska" storila tudi lani dokaj vtč, kakor j«- nje dolžnost, da je obogatila hrvatsko književnost jako izdatno in da torej zasluži v polni meri veliko hvalo katero jej ne daje samo hrvatski narod, ampak vsi slovanski rodovi na jugu. Prav od srca želimo, da bi pristepilo „Matici Hrvatski" kolikor mogoče več slovenskih članov. Nekaj jih je že, ali še približno ne toliko, kolikor bi jih moglo in moralo biti. Ce sedaj še ni misliti na realizovanje naših političnih idealov, delujmo vsaj z vsemi močmi na kulturno jedinost.
I Namen temu potovanju je povsem političen. Kralj Aleksander in njegov oče Milan čutita, da ju v Srbiji nihče več ne mara in sedaj bi rada popularnost kraljice Natalije izkoristila v svoje svrhe. Kraljica Natalija pa se neče vrniti v Beligrad, dokler je Milan tam, in pregovoriti jo, da opasti to svojo zahtevo,  to je namen potovanju kralja Aleksandra.
Grška ministerska kriza je menda večjega pomena, kakor se je iz začetka sodilo. Vse kaže, da hočejo izvestni krogi tudi na Grškem uveljaviti reakcijo, vsaj admiral Canaris, s katerim se je kralj posvetoval o položaju, le priporočal, naj se premeni ustava in odpravi splošna volilna pravica. Trikupis je odstopil, ker kralj ni privolil, da bi se zbornica razpustila. Sodi se, da sestavi novo ministerstvo ali Rdi i ali Constantopulos. Oba sta privrženca kralja, a nobeden nima toliko upliva, da bi zamogel sestaviti močno vlado.
Socijalizem v nemški vojski. Predvčerajšnjim so se v vseh vojašnicah na Nemškem vršile jako natančne preiskave. Vojaška uprava je baje izvedela, da se mej vojaki razširjajo socialistični spisi. Kakor se poroča, ni imela ta preiskeva prav ni kakega uspeha. Kdo ve, če se ni vsa stvar samo uprizorila, da bi se prebivalstvo prestrašilo in da bi javno mnenje uplivalo na državni zbor pri glasovanju o predlogah,  nap erjenih  zoper socijaliste.
Angleško - turski konflikt. V Carigradu so turški redarji iz ničevega razloga prijeli nekega služabnika angleškega poslaništva in ga tirali na policijo Ta je namreč hotela pregledati pisma, katera so prišla na angleško poslaništvo in katera je tleski ar.-to van i služabnik, ker je mislila, da se ta pisma nanašajo na dogodbe v Armenski. Intervencija angleške pošt« ravnatelja ni nič pomagala, šele poslanik je izposloval, da se je aretovaui služabnik izpustil. Poslanik zahteva zadoščenje.
Belgija in Kongo. Belgijski kralj je svoj čas prevzel suvereuiteto nad Kongo-državo in tam investiral velik del svojega privatnega imetja. Sedaj je spoznal, da je ta denar izgubljen, in da se reši novih žrtev, zahteva, naj Belgija anektira Kongo-državo. Štedljivi Belgijci pa nečejo o tem nič vedeti, tudi ministerstvo nasprotuje kralju očitno in zategadelj grozi kralj s svojim odstopom, če se ne ugodi njegovi zahtevi. Vzlic temu ni verjetno, da bi se parlament udal.
Kitajsko-japonska vojna. Japonska armada je na potu proti Vaj haj vaju, dočim se je pri Tjentsinu izkrcal nov voj, kar je zlasti v Pekingu obudilo takšen strah, da je vlada koj odposlala svoje pooblaščence, naj se gredo v Tokijo pogajat zaradi miru.
Slovansko narodoznanstvo.
Svojim fiAstitim sotrudnikom posvečuje Anton Trstenjak. (Dalj e.)
Nisem bil na zadnji češki razstavi, da bi tam videl in opazoval etnografski oddelek. Na srečo se je preneslo vse, kar je bilo ta vrste, iz razstave v deželni muzej češki, kamor je mej drugim prišla „češka eha lupa", torej ravno tisto, kar me je zelo zanimalo. Opazujoč to, vidi človek, česar doma nimamo, a bi laho imeli. V našem deželnem muzeju našel bi se še kak prostorček. Češki in ruski učenjaki, ki nas obiskujejo ravno v ta namen, da bi se seznanili z našim narodom, občuduje naše stvari, a tožijo in pogrešajo, da za etnografijo premalo storimo. Gas je torej, da začnemo zbirati po vsej Sloveniji vse, kar se tiče našega naroda.
Kdor se danes v Slovencih hoče poučiti o narodu, mora sam iti mej narod ali pa mora imeti so t iii'I m kov. Prvo je meni nemogoče in radi tega rad bi stopil v zvezo z rodoljubi po Sloveniji, ki žive ves čas v narodu ter tudi poznajo narod. Nekaterim prijateljem in rodoljubom razpošiljam polo z vprašanji, ki se tičejo našega narodoznanstva. Predmetov zbirati ne mislim, ker ne vem kam ž njimi, a nimam sredstev v to, ampak želim zvedeti, kako živi in stanuje narod slovenski. Zanima me torej v prvi vrsti družbinsko življenje, zanima me vas, hiša, noša, torej vse narodno življenje. Teh podatkov potrebujem o Slovencih. Požrtvovalnost častitih rojakov mi je porok, da zvem vse, česar potrebujem. Na vprašanja o življenju Slovencev, s katerimi se obračam posebe do čestitih sotrudnikov svojih, hočem le toliko opozoriti, da bi se videlo, v kakem zmislu in načinu želim odgovora, oziroma pouka in pojasnila. Ker ni mogoče omeniti vseh vprašanj , bedi mi dovoljeno navesti vsaj nekaj občnega.
Prvo vprašanje je, kakšne so sloveuske vasi V Marsikdo se mi morda posmeje. Češ, da to lahko sam vidim. Istina. In ali je to važno? Da.. Kako si Slovani vasi stavijo, zanimljivo je samo ob sebi. Ruske, poljske, češke in jugoslovanske vasi so ra*< lične.   Te vasi hočemo primerjati.   Le primerjajoča
znanost ima podlago, na kateri pridemo do tega, kar iščemo. Torej, kakšne so slovanska vasi? Najstarejše poročilo, to je zgodovinsko poročilo, poroča nam, da so Slovani prebivali daleč drug od drugega, da so torej imeli hiše raztresene, po priliki tako, kakor to vidimo pri Jugoslovanih, kakor to opazujemo v slovenskih vaseh. Kdor je videl češko vas, zapazil je, da je postavljena po nekem načrtu. Mislimo si ravno črto; na obeh straneh črte vrste se hiše, z okni in uhodom obrnene proti črti (cesti). Hiša se drži hiše. To je jeden način, kako nastane vas. Vasi potem načrtu napravljene zovemo dolge vasi. Vas Še lahko nastane na drug način. Mislimo si obroč. Ob obročn predstavljajmo si nanizane hiše. Take vasi so nodobne pahljači, zovemo pa jih okrogle vasi. Čehi in Poljaki imajo zvečine okrogle vasi. Dolge vasi imajo Rusi. Često se dogaja, da so ruske hiše tudi samo ob jedni strani ceste. Hiše stoje blizu, ali se ne dotikajo. Malorusi imajo majhne, čedne hišice, ki stoje vsaka za se, a vsaka ima vrt in dvor ter je ograjena s sečjp. Slovanske okrogle vasi segajo celo na Branden-burško in Haooveransko Dolge vasi nahajajo se tu pa tam tudi pri zapadnih Slovanih.
Za nas je nadalje važno, ali se rabi za stavbo hiš les ali kamen. Slovani so od nekdaj rabili les. Čehi, Poljaki in Rusi imajo lesene hiše. Na Poljskem na pr. je dokaj lesenih mest. Krivo bi sodil, kdor bi mislil, da je lesna arhitektura znak nižje prosvete in da stoje zato Slovani, ker prebivajo v lesenih, a slamo kritih hišah, na nižji stopnji prosvete, nego narodi, ki i m a j o z i d a n i c e. Narodi si namreč stavijo hiše, kakor si morejo, z materijalom, ki ga imajo v bližini in ki ni drag. Ze od nekdaj prebivali so Slovani v pokrajinah, kjer so trebili pragozdove in jim je takorekoč narava potisnila les v roke; tam pa, kjer so se nastanili na kamenitih tleh, zidali so si hiše s kamenjem, kakor na. pr. v Hercegovini.
Zelo je važno, kako je dom, hram, hiša razdeljena, kateri so deli hiše, na pr. izba, veža, k u ti i n j a, o k n o, pivnica, vrata, prag, peč,, miza, stol, klop itd. Celo vemo, kako no stan -vali naši pradedje pred 2000 leti v zakarpatskih predelih. In t.n vetnd od zanesljivega poročevalca, ki je tako star, kakor narod slovanski. Ta poročevalec je naš jezik. Sklepamo pa to iz tistih besed, ki so vzajemne vsem Slovanom, ki so torej nastale takrat, ko so še Slovani govorili jeden jezik, ko se še niso ločili v razna narečja. Posamični deli slovanskega doma so biti: stolba, veža, pivnica, s t re h a, s I e m e, s t e n h, o k n o, v r a t a, p r a g, i z ba, peč (pest), stol, klop. Mej domom in hlevom bil je dvor. Dom in hlev bila sta torej ločena pri naših p rad ed i h že v oni dobi, ko nam še zgodovina o njih ničesar ne poroča. Vse to pa nam tudi priča, da so naši pradedje že v zakarpatskih predelih imeli lepo urejeno življenje. Zlasti pa sklepamo iz tega, da je stal dom ločen od hleva in da je mej obema bii dvor, tla naši pradedje niso skupno stanovali z živino takorekoč pod j h d n o streho, in nam vso to najjasneje potrjuje, da ho prastari Slovani bili na visoki stopinji družbinske prosvete. Na moji polt nahajajo se vprašanja, ki se tičejo hiše. Ta vprašanja so zelo važna, in častite gospode sotrudnike prosim, da mi poročajo o vsaki malenkosti.
Beseda „noša" j »omenja to, kar človek nosi, s čimer se oblači. Potrebno je, da opišemo, kako se Slovenec nosi danes, in da določimo, kako seje nosil nekdaj. Pri tem pa ne smemo ostati pri Slovencih ; v poštev nam je jemati vse Slovane in določiti, kaj je slovansko, kaj neslovansko. Ta predmet je toli obširen, da ga ni moči rešiti z nekolikimi besedami. Moji sotrudniki bodo itak imeli priliko poročati mi o noši slovenskega naroda ter mi podati popolno sliko o c-dokupnosti. Da je ta predmet za znanost zelo važen, ni treba posebe povdarjati. Omenjam 1», da so na pr. madjarski kostumi slovanskega izvora, t. j. Madjari sprejeli so noš i od Slovanov. Sprejeli so jo od Slovanov ravno tako, kakor vso družbinsko, politično in državno prosvete. Slovani bilo so Madjarom uči* telji in prinašalci prosv»te.
Zelo važno je zvedeti, kako živi narod, kako se bori za vsakdanji obstoj svoj, kako si prideluje živež in s kakim orodjem. Zanimivo je poglavje o narodni jedi in pijači. Kakor povsod, važno je tu primerjanje. Kako živi narod slovenski, o tem n i bodo poročali častiti sotrudniki ; kako pa žive naši bratje slovanski, o tem bodi mi dovoljeno omeniti vsaj nekoliko, da bi se videlo, kako je ta predmet zanimljiv in važen v narodnem življenju. (Dalje prih.)
Dopisi.
1» Ormloa. 21. januvarja. („Triglavov" j p I e s ) Ze nekoliko let prireja akad. društvo „Tri-j glav" plesni veuček. Od leta do leta vrši se kras* i neje, si pridobiva vedno več ugleda in obuja čedalje j več zanimanja mej plesalci in plesalkami. To seje j videlo posebno letos, ko nas niso posetile samo od* j lične slovenske rodbine iz uelja, iz Maribora in is j Brežic in slovanske iz Gradca, ampak tudi nemške. To zanimanje prav z nemške strani je pač doka«, da je društvo „Triglav" zdaj znano in čislano tudi
v širših krogih nemškega Gradca, da so si znali slovenski akademiki pridobiti ugleda pri tujem življu. Letošnje leto priredilo je društvo svoj „Triglavov" ples dne 10. januvarja v Anskih dvoranah. Ob 8. uri zvečer so se začele polniti lepo in ukusno okrašene dvorane. Na prvi pogled so razveselile gledalca lepe cvetlice, ki so bile razpostavljene v dvorani. V kotu vihrala je društvena zastava ter pričala, da je ta večer priredilo slovensko društvo. O polu 9. uri otvoril je društveni predsednik med. Anton Kimat ples. Kakor valovito morje so se jele zibati živahna vrste spretnih plesalcev in plesalk, elegantne toalete podajale so lepo sliko. Vojaška godba pešpolka št. 7 svirala je pod vodstvom gosp. kapelnika Fridricha izborno. G. kapelnik Fridrich komponral je „Triglavovo četvorko", sestavljeno iz samih južnoslovanskih narodnih pesmij, katera se je pri tej priliki prvič igrala in ki je bila vzprejeta z velikim navdušenjem. To četvorko je g. Fridrich podaril društvu, za kar se mu je to zahvalilo z lovorjevim vencem, katerega inu je po četvorki izročil predsednik. Da bi im 1 ples še več slovanskega značaja, plesalo se je tudi „l\olo", in sicer tako izborno, da se je na splošno zahtevanje moralo ponoviti po odmoru. Le prehitro so minule urice lepe zabave, in vsakdo je priznal, da mu bode ta večer lep spomin. Drugi dan napravili so nekateri dru-štvemki izlet v „Judendorf" in spremili goste Čehe bratskega društva ,Prokop" iz Ljubna. Tudi ta dan je bil prelep, zakaj zbralo se je okoli 80 oseb na neprisiljeno prijetno zabavo. Seveda bile so v družbi zopet zastopane dame, in kjer so dame, tam se navadno tudi pleše.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. januvarja.
— (Deželni zbor kranjski) bode imel jutri, petek dne 25. t m., svojo VII. sejo. Na dnevnem redu so poročila fin. odseka o proračunu gledališkega zaklada, o proračunu nonnalnošol-skega zaklada, o računskem sklepu muzejskega zaklada za I. 1893 in o proračunu za 1. 1895 ter o raznovrstnih presojali.
— (Osobne vesti.) Ztsobni inžener g. Jožef Petfik je imenovan začasnim stavbinskim pristavom pri državnem stavbinskem uradu za Kranjsko. — Župnikom mestne župnije Marija pomagaj (Sv. Anton stari) je imenovan župnik in dekan v Kršanu g. Anton Lu pet. inu.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Danes se bode predstavljala bržkone zadnjikrat v tej sezoni mična opereta „Mam'zell Nitouche" z g. Antonom v ulogi Celesrina. — V soboto se bode v drugič pela krasna Verdijeva opera „Trubadur", katere ponovitev občinstvo že težko pričakuje.
— (Stavbinska delavnost v Ljubljani ) Pomanjkanje srednjih in malih stanovanj je v Ljub Ijani notorično še zini raj jako veliko, čeravno se je v zadnjih letih zgradilo precej novih hiš, v katerih pa so se stanovanja prirejevala le za imovitejše slojeve. Zato se bode gotovo z veseljem pozdravil projekt kranjske stavbinske družbe, ki namerava, kakor se nam poroča, na širnem stavbinskem svetu mej Vrtačo in tobačno tovarno zgraditi večjo število hiš, v katerih se bodo nahajala zlasti majhna in cenena stanovanja. Kakor se sliši, zgradil bode tudi neki drugi stavhinski podjetnik več jeduonadstropnih hiš v kolodvorskem okraji; tudi tam skrbelo se bode baje zlasti za manjša stanovanja — Nekdaj Luck mannova hiša v Slonovih ulicah se je začela znotraj podirati. Kakor znano, stalo bode tam novo poštno poslopje.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske) od 13. do 19. januvarja. Novorojencev je bilo 21 (= 34*32 %„), umrlih 24 (=39 52%,,), mej njimi so umrli za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled rartvouda 3, vsled starostne oslabelosti 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi bilo je tujcev 6 (=29 1 •/-.), iz zavodov 11 (=45'8%). Za vratico je obolela 1 osoba.
— (Šolski stroški na Kranjskem.) Kakor je razvidno iz dotičnega poročila deželnega odbora, proračunjeni so stroški za ljudsko šolstvo na Kranjskem za tekoče leto na 353.019 gld., torej za 8710 gld. ve« nego so znašali leta 1894. Stroški razdele se tako-le: aktivitetni užitki učiteljev 320.821 gld., dotacije 5458 gld., nagrade in podpore 25.883 gld., pokojnine učiteljskih udov, miloščine in različni stroški 857 gld.
— (Ribniško tamburasko društvo) namerava napraviti tourneejo po Slovenskem in bode koncertovalo: Dne" 3, februvarja v Ljubljani (na starem strelišču), dne 4. v Kamniku (v dvorani Fi-šerjevega hotela), dne* 6. v Kranji (hotel wNova Pošta«), dne 6. v Radovljici (gostilna Bartel), dne"
7. v Škofji Loki („Na Štemerjih"), dne 8. v Lo-gatci (pri Virantu) in dne* 9. v Planini. Vstopnina je določena za koncert v Ljubljani na 50 kr., za koncerte v drugih krajih na 40 kr. Ribniški tamburaši so dobro znani kot izborni igralci, zategadelj je pričakovati, da bodo njih koncerti povsod dobro obiskani.
— (Vodovod za Novomesto in okolico.) Kakor smo svojedobno poročali, bavil se je lansko jesen deželni inženir U r a s k V delj časa v Novem-mestu in okolici, da temeljito prouči tamošnje bi-drotehniške razmere ter preišče studence glede njih sposobnosti za napravo projektovanega vodovoda. Pokazalo se je, da ima jedino le izvirek potoka Težka voda izvrstno studenčno vodo v toliki množini, da bole zadostovala ta voda ne le za Novomesto, ampak tudi za celo vrsto okolo Novega mesta ležečib, pomanjkanja vode trpečih vasij. Obširen projekt o tem vodovodu še sicer ni izdelan, vender bode naše čitatelje zanimalo, izvedeti nekaj sploš nega o dispoziciji projekta. Studenci potoka Težka voda zajeli se bodo pri izvirku blizu vasi Stopiče tet napeljali do druzega mlina nahajajočega se ob tem potoku , od tu pa se bode voda vzdigovala po črepalnici s turbino v vodobrane posameznih vodovodov. Vodovod za Novomesto in za vasi Kandija, Žabja Vas, grad Grm, Šmihel, Gotna Vas, Črmošnice, eventualno tudi Bršlin dobival bode vodo iz visoko na hribu pri sv. Grobu napravljenega vodohrana. Ta vodohran nahajal se bode tako visoko, da bodo celo hišne strehe na Kapiteljskem hribu pod tiščalno črto. Visočina vzdiga od črepalnice do vodohrama znaša 20 m., dolgost vodovodnih cevij pa 4 G km. Za vasi v okolici napravil so bode poseben vodovod in vodohran.
— (Povodenj v ribniški dolini) je prouzročila v raznih krajih veliko škode pri žagah in odnesla dva mostova. Na Mlaki so morali živino odgnati iz hlevov, ki so bili preplavljeni. Tudi trgovina z lesom je prenehala za nekaj časa, ker ni bilo mogoče lesa spravljati iz gozdov.
— (Narodna č talnica v Kostanjevici) priredi v dan 27. t. m. v svojih prostorih veselico h tamburanjem, petjem in plesom. Začetek točno ob 7 •/« U|i zvečer.   Vstopnina za netide znaša  20 kr.
— (Drzna tatvina) V župuišču v Planini je odnesel drzen tat minulo nedeljo g. župniku iz sp.dne sobe večjo vsoto denarja, ki je bila deloma v denarni listnici, deloma pa v zavoju. Bržkone se je tat po poludanski božji službi, ko je bil g. župnik v pisilni sobi in imel opraviti z ljudmi, splazil v spalno sobo in oduesel denar.
— (Vinogradarstvo > Vinarska zadruga v Vipavi je sklenila v poslednji aeji, da napravi to spomlad trtnico, v kateri bode nasadila amerikanske trte in jih požlahtnjevala. V to svrho je zadruga že kupila večje zemljišče, katero jf ogledal vinarski potovalni učitelj in je našel kot popolnoma pripravno za omenjeno trtnicu.
— (Utonila) je v Kočevji I9letna dekli go-stilničnrja Verderberja, Jožefa Wlttreioh v reki Rinže. Ko jo odhajala s škafom vode, se ji je spodrsnilo, da je padla vznak s kamenitih stopnic v vodo. Truplo se je našlo še le drugi dan.
— (Štajerski Nemci in knez Bismarck.)
Graški"prusofili so sklenili, prirediti v proslavo Bis-marckove osemdesetletnice veliko svečanost in mu po posebni deputaciji vročiti častmi darilo. Sklenili so to, dasi se jim je oiicij >/.no in prav jasno namignilo, da to ni lojalno, čo morda niso prav za to storili ta sklep. Kakor se vidi, se širi pruso-filstvo prav hitro po zeleni Štajerski in — kar je posebno značilno — celo c. kr. uradniki in vseuči-liški docenti so se udeležili dotičnega shoda.
— (Ziljska železnica.) Trgovinsko minister-stvo je obvestilo deželno vlado koroško, da se je število vlakov na ziljsko železnico omejilo samo za zimsko dobo in da bode početkom poletne dobe zopet vozil tretji vlak.
— (Bekštanjska posojilnica v Ločah) bode imela občni zbor dne 2. svečaua popoludne ob 5. uri pri Pložu v Ix»čah z običajnim dnevnim redom.
— (Lahonski izgredi) so sedaj v Istri na dnevnem redu in Slovan ni v laških krajih varen svojega življenja. V vsaki drugi državi bi vlada skrbela vsaj za javni red, za varnost osob in imetja, pri nas pa gleda apatično na vse, kar uganjajo laški hujskači In vender se morajo zlasti v Poreču goditi kaj čudne reči, če je celo ondotno okrajno glavarstvo bilo primorano prisiliti mestni magistrat, da je izdal razglas, v katerem se grozi s kaznimi tistim, ki bi kakor zadnje dni demo ust rovali sosebno zoper posamičnike. — Da pomeni tukaj „de-monstrovati" toliko, kakor „napadati", o tem ni dvoma, čudno pa je da se — kakor je vidno — doslej niso kaznovale „demonstracije" proti posa-mičnikom. Vladno postopanje v Istri nam odkriva pretužno resnico, da za naše vlade še vedno niso državni interesi jedini merodajni faktor, da ravnajo še vedno le po simpatijah in antipatijah.
— (Obsojen anarhist.) Tržaško sodišče je italijanskega podanika Mihaela Davideja, katerega je^policij a zasačila, obsodilo zaradi razširjanja anarhističnih spisov na šest mesecev težke ječe. Takih Davidejev je v Trstu še precej, a policija jih ne zasledi, ker ima preveč posla z nadzorovanjem „pau-slavistov*.
— (Nova železniška zveza mej Trstom in
Benetkami.) Tržaški „Independente" javlja, da je iralijauska vlada dala beneški stavbinski družbi dovoljeni«, zgraditi železnico od avstrijske meje pri Červinjanu do St. Petra. Ko bi se potem še železnica Ronki-Červinjan podaljšala do meje, bi bila dosežena direktna zveza mej Trstom in Benetkami.
— (Zajcev jubilej v Zagrebu ) V kratkem bode praznoval najplodovitejši mej hrvatskimi skladatelj J v. pl. Za j c v Zagrebu svoj 50 letni jubilej. Že kot d»»čak z 12 leti je Zaje zložil svojo prvo opero „Marija Terezija" v Reki, ki jo bila njegov 7. opus. Z 21 leti je spisal kot gojenec Milanskega konservat irija svoj 79. opus, opero „La Tirolese", tri leta pozneje v Reki kot 122. opus opero „Adelia" in še dve drugi. Na Dunaj i je pisal od leta 18fi3. naprej mnogo operet in komičnih oper, ki so deloma š« do danes ostal' na reper-toirju in so se ob svojem času predstavljale na vsoh gledališčih Prava njegova delavnost za. jugoslovansko glasbo |»a se je pričela z 1. 1870, ko se je vrnil V domovino vsled častnega poziva. Bil je takrat star 3G let in je delal neumorno Prvo večje delo njegovo v domovini je bil Jelaćičev rekvijem (opus 244). Sledile so razne opore „Mislav*, „Ban Lege t", „Branko vid*, „Nikola šiibio Zrinjski"1, „Lizinka*, „Pan T \v a r d o vv s k i", „Zlatka", „Gospodje iHu sari", „Dubravka" in mnogo drugih. Dalje jp zložil Zaje brezštevilno kautat, rekvijemov, simfonij, pesni, zborov itd. Zdaj zgotavlja opero „Armida" in alegorijo „Prvi grieh-.
— (Razpisane službe) Ove mesti okrajnih sodnikov pri okr. sodišču v Grobmingu in v Miirz-zuschlagu na Štajerskem, oziroma pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do dne 9. februvarja iiredsed-stvu okrožnega sodišča v Ljubnem. — Pri okr. sodišču v Brežicah mesto pisarja z mesečno plačo 30 — 35 gld. Prošnje z dokazom znanja nemškega jezika do dne 1. fubruvarfa istotja.
* (Znamenito volilo) Dunajski akademiji znanosti se j" včeraj naznanilo, da jej je t« dni umrli bivši trgovec in občinski svetnik Treitl zapustil jeden milijon goldinarjev v astronomične namene.
* (Gledališče in politika.) K notici pod tem zaglavjem nam jh dostaviti, da se je stvar poravnala tako, da nastopi gdčna Marija Pospišilova šestkrat kot gost v češkem narodnem gledališču v Pragi. Obvezala se je pa, da prijavi pismo, v katerem izreka da ni nikdar igrala v korist „scb.ul-vereinu*. To pismo se bod-' natisnilo v raznih čeških listih. V istem pismu izreka umetnica da je pač igrala na nemških gledališčih, kakor drage umetnice, da pa nikdar ni prenehala biti dobra č"ška rodoliubkinja.
* (Pravda proti finančnemu ministru ) Velika italijanska tovarn* za izdelovanje voščenih vžigalic je dvignila pravdo proti finančnemu ministru, da prisili razvelj ivljenje kraljevskega dekreta, ki obdačnje vžigalice  0-itale tovarim se bodo pridružilo.
* (Čudna smrt) V Schwarsenthala na Češkem je padel te dni z neke strehe sj>ičasti kos ledu mi-moidočeinu meščanu na glavo ter Se mu za pičil v lobanjo s tako silo, da je bil nesrečne! takoj mrtev.
* (Zima v severni Afriki) je letos nenavadno huda m je to iko snega, da je želu/miški v>ak blizu malega mesteca Selif obtičal. Potovale! S0 morali čakati tri dni v mislecu. Mnogo ljudi, nena-vajenih tftOSga mraza je zmrznilo, istotako mnogo živine.
* (Potres v Perziji.) Mesto Kušan, katero je pred dobrim letom razrušil potres in ki je komaj vstalo iz razvalin, je nov potres zopet popolnoma vničil. Pripetilo se je mnogo ne.sreč. V neki kopnlji je bilo zasutih nad 100 žensk. Tudi v drugih krajih so bili čutiti potresi.
1		
		
	Slovenci in Slovenke 1 ne zabite i družbe sv. Cirila in Metoda! !	
		
	1	
Darila a
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Trije
popotni ljudje iz Ribnice 4 krone za Veli-kovsko šolo, kot globo zarad nepotrebnega nespo* razumljenja. — Gosp. Fran L avti žar, učitelj v Kamni gorici 8 kron, katere je podaril gosp. L. Lazar iz Kamnegorice za Velikovško šolo pod geslom: „Bog i narod!" — Gosp. Ant. Peziček v Žalcu 2 kroni, skupljeni za prodani lovski klobuk pri Roblekovem vinogradu pri Sv. Jedrti. — Skupaj 14 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! _#
Zahvala. Slavna kmetijska podružnica na Čatežu pri Trebnjem je blagovolila poslati „dijaski kuhinji v Novem mestu" 13 mernikov krompirja, 8 mernikov pšenice, 4 mernike ajde in 4 mernike fižola. Podpisani izreka za velikodušni dar v inv-nu podpiranih dijakov najtoplejšo zahvalo. Bog pUti tisočero! V Novem mestu, 23. januvarja 1895. Dr. Jos. Marinko.
Praga 24. januvarja. V današnji seji deželnega zbora je namestnik Thun naznanil, da vlada ni opustila nameravane ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu in da predloži v kratkem dotično predlogo.
Ornovce 24. januvarja. Volitev državnega poslanca namesto barona Stvrcea je določena na dan 20. februvarja.
Budimpešta 24. januvarja. Szilagyi se je za čas, dokler bo predsednik poslanski zbornici, odpovedal svoji ministerski pokojnini 8000 gl. Kot predsednik ima 12.000 gl. plače.
Pariz 24. januvarja. Bourgeois je predsedniku republike naznanil, da se je ponesrečil tudi drugi njegov poskus, sestaviti ministerstvo.
Atane 24. januvarja. Admiral Canaris je odklonil ponudbo, sestaviti novo ministerstvo. Kralj je pozval Delvannisa, naj prevzame vlado.
London 24. janurarja. Lord Randolf Churchill, bivši finančni minister v Salisburv-jevem kabinetu, osnovatelj angleške krščanske socijalne stranke, je umrl.
Poslano.
Kritika, katero je prijavila „Laibacher Zcihinu' o prvi predstavi opere .ll.i mspI und Orete 1" ni bila popolnoma istiniti«, posebno kar se tiče moje osobe. Ker omenjeni li.-t ni vzprejol mojega razjasnila o tej zadevi, odgovarjam tem potom. V omenjeni kritiki se moje osobe ni prnv nič v misel v/.elo, kar bi utegnilo v občinstva vzbujati misel, da deželno gledališče splob nima samostojnega gledališkega mojstra in d» vsi dekorativni efekti izvirajo Je
iz spretnosti gospoda ravnatelja Oppenheima.   Ker sem pa
Co visokem deželnem odboru kot gledališki mojster in de-oracijski slikar tukaj engažiran, rutini dolžnost, da resnici
na ljubo na t-m mestu slavnemu občinstvu javljam, da nisem samo VM dekoracije izgotovil po svojih načrtih, nego da je tudi vsaka strojna naprava v omenjeni operi moja iznajdba. Gospod ravnatelj Oppenheim je le približno naznanil, kaj se bodo potrebovalo, kar pa v taki obliki nikakor ni bilo se sposobno za oder. Ko sem spoznal vsebino opere in videl, resa bode treba, sem naredil po lastni ideji načrt za vso dekorativno opruvo in vse do nuj manjše stvari tndi izvedel, torej mislim, da od one pohvale, ki se je pomotoma izrekla g. ravnatelju Oppenheimu, vsaj majhen del pripada tudi meni.
Karol Stadler,
(Hfi) deželni gledališki mojster v Ljubljani.
Tujci.
18, januvarja. Pri Nlonu:   Kur/,  Feitler z Dunaja.  — Valduga,
Franc z Dunaja' — Scbwarz iz Prage. — Lipcowitz iz Miin-chena. — Križ la Gabra
Pri MmII«M: šuklje, Rcingruber, Stogerer, Tekel, "VVeiss, Mahlor, Singer z Dtinaja, — Jaklič iz Kočevja. — FeliUHiiti iz Ma-ibora. — Tuhinjc iz Kamniku.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	M;inie    1 t, narometrn p.-r.if ura v mna. y		Ve-   L. . ,     - ; Nebo t rovi | 1	Slo-krina « uma. |
d o*	7. zjutraj 'i. popof. 9.zvečer	121 :\ a«. 725 2 ■■. TJ f H ..,	—2-0" C —4 t« C —:j'8»i	si. vzb.' snež. si. svz. snež. si svz. obl. 1	15-30.. snega.
Srednja temperatura —3-t°,  za 1 4" pod normalom.
-DvLZiaosIsa. borza
daš 24. januvarja 1895.
fikupui državni dolg v notah..... 10O gld
Skupni driavni dolg v srebru   .... 100 .
A'strijska zbit« rmta....... <i.'6 ,
Avstrijska kronska renta !•/«..... 101 „
Ogentka zlat;« renta 4" ,...... iv4 ,
Ogerska kronska renta 4u/0    .... H9 „
AvHtro-<i;;iMsko bančne delnico    .... lOfirt „
Kreditne delnice......... 41M
London vista........... iV4 ,
Nemški dr?., bankovci za 100 mark tvi .
20 mark............ \2 '.
20 frankov..... ..... H
Italijanski bankovci..... (t;
C\ kr cekuu .    .        ......        . .r>
•                  ..... v .
Dne 28. januvarja 18'.»").
40/0 državne srečke iz I. |h:>4 po 2Uu gld. I M) gld. 50 ki.
Državne srečke iz I. 18G4 po lOO «ld..   . 198    . —
Dunava reg. srečke fiu'0 po 10O gld.   .   . 131    , —
Zemlj. obč. uvstr. 41 / „ alati zasl. listi    . 123    ,    50 \
Kreditne iračka po        gld.  , l*t^ yf>
Ljubljanske sreekt«...... kJ4 fo
Rudoltovc srečke po  10 «1«!......B8 _
Akcije anglo-avstr. banke po 2oo *rUl. ,   , \H\ G0
Trainway Hni't. velj. 170 gld, ft, v. 4;il _ __
Papirnati rub< lj......... 1 33
m k/. HO
25 .
30 .
fio 2fi 80 Iti
B6«/i 30
«1
Zatkaj?
Kavimkar jo izišlo:
Sakaj ?   Zato I
Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom.
Nabral in izdal AiiO.n I<i-<>/.(»viiili, (75—2)
učitelj,
--Cena veaanemu komadu 80 kr., po pošti 88 kr. ==
•la GIONTINI
založna knjigarna v Ljubljani
Ksr mi ni možno, zahvaliti vsakega posameznika za mnogobrojne, povodom moje zdravniško petdesetletnice mi rioale častne dokaze naklonjenosti in čestitke, izrekam tem potem vsem mojim p. n. častitim gosp. tovarišem, prijateljem in znancem svojo iskreno zahvalo.
V Planini, 22. januvarja 18LI5.
(86) Julij Mayer.
Posredovalnica služeb O-. Plux
■m Breg^ii čt. B rse-i)
tnf-r nujno: komiirnlka za imenitno hišo v Trstu; — l<iv«k«>jcM «1« cua za grofovsko bilo ; — Si pro«ltt{ttllt I ca trgovino z mešanim blagom morata biti te stroke), 15 do 20 gld. plače, vse prosto ; — vrt priprostih In bol|-*lh, mlaja! H tu •S»r«|#lh kahstrleza Ljubljano, Trst, Gorico Celje, Hrvatsko, Ogersko, tudi k 1—2 osebama; — II u o talilno ali komorkia|o za Štirsko; — 6 peNtanJ (tudi starejših^ v jako imenitne hiše, k 1-2 otrokoma, manjšim in večjim; — lamčuvajuca nafaknrlea ca hotel: — 9 kuiiliijakl Uet&ll ca gospodske hise »poleg kuharice) itd. 1'rlporuos »t? p. m. KonpOdl smii«*Nl |iv, trnen ko^ljati, jako dober vozač in ttrežaj konj z dolgoletnimi spričevali.
Lepo stanovanje
s 4 prostornimi sobami in pripadajočimi mestnostmi «mI«Ii» mv poretkom t«>l»rnv«tr|n (po potrebi tudi le do meseca maja t. I.) v novi Samassovi hiši na TrtHMkl «*«Mti ftt. 14, 2 nadstropje VI. — Natančneje ondi ali v pisarni kranjske stav-bens družbe v Gradišči (77-2)
Staroznana
trgrowliin m urami
nHJfinejfie vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v tablealix-urah, urah Z njihalom in dragih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo naJBkrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naocal, soipalcev v zlatu, zlatu-double, nlklu itd.; največja izber kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajoč i h predmetov pri (1420— 2')
IV. llUDHOLZKU'Ju, Pred roluviein it. H.
C tr. alavDo ravnateljstvo avsir drl. železnic
Izvod iz voznega reda
T»-«l"a.vnm^m. odL 1. olctoTora*. 18S4
N»»topuo oraanj.nl prihajal 't ta oahtj.lal a Ml auiitetul mo n *r*«tr\)i <■! l .>|^»Acr>w r<%rn. 8r.dnJ.0Trop.kl Am J« kr.Jn.mn lun v LJnk-Uul M • minuti n.pr.j.
Odkod ts LJublJsvma (ju*, kol.)
O* i* Nri S mtm. f >*4»H OMbnl tUk v Trbl«, Pout.bel. Holl.k, O*, lovmo, fr.um.uifaate, Ljubno, o«» Hgl.th.l v Auun., I.flhl, Oman. rlen, Soln«H»il, fj.nd-Oaal.ln, Zali na jaa.ru, Hl.jr, Lino, Hudajavio«^ Pisanj, Marijin, vara, Rger, Karlova Tara, Kranouva vara, Prago, Upatjo, Outiitj »la Amnlattf.il
Oh  9. uri tO mirt. rfutrnf meaaiit Tlak v Noto maato, KoA.TJa.
O* T. mri tO min. *h*trmj oaabnl Tlak t Trblt, Poutabal, RaUak, O*. Iot.o, Prana.nsfaat«, Ljubno, Dunaj, Aaa H.lsttial v Hulnonrad, Kuna. Ha Aiaat.ltan.
CM ZV. mri BS ml«. rlo)>€tiu<ln* malanl Tlak t Noto maato, KnA.TJa.
Ok Zf. mri MO antn. (topo/tati**, oaabui Tlak t Trhla, Poniakal, Kaljak. Oaloree, Pranaanafaiia, Ljubno, 8elstlial, Dana).
Ob 4. mri 14 mit*. pop«lmMm* oaabni Tlak t Trbt*. HaUak, O.Iutm^ Ljubno, 6aa Hslitliml t Sulnograd, L.nd-Oaaleln, Z.H na Jaa.ru, Ino-moat, Brairnto, Ourih, OanaTO, Parbi, 8»ayr, Uno, OrannJen, IaohJ, Hudaj.vioa, PlaanJ, Marijina »ar., Kg»t, Pranaova var«, Karlova vare, PraaTO, Lipako, Dunaj »ta Amataitan.
CM 7. mri HO mim. »rWw mai.nl vlak t Noto maato, KoA.t).
Prihod v Zajabljaao (jut. kol.).
Oa #. mri aa min. aJutr-.O oaabal vlak • Dunaja Tla Aaaaiait.n, Lip. alja, Prana, PrauouTib varov, KarloTlh varav, Kgra, Marijinih *arovt Planja, Rudajavle, Holnofrada, Llnoa, H».yr», Oraund.na, Iiohla, Au, aaaa, Zali. a* Jaaaru, Land-Gaatalna, Ljubnaga, Oalovaa, Baljaka-Pran.nnafaat> Trhiaa
IM> 9. mri 19 mim. ^}*4^rt^J mataal vlak la Kooavja, NovaaTa mesta.
O* (Z. atH V7 mlM. <1<>;kWm<1m« oaabni Tlak a Dunaja »ta AmsiatMa»h Lipaija, Praga, Pr»nco»ih varov, Karlovih »aro*, tagva, MartJInik »aro», Plauja, Budajavle, Solnvgrada, Llnoa, Htajrra, Parlaa, Oaua».% Ouriha, Hr.irnloa, luornoala, Zalla na Jaaam, Land-Oaatalaa, I^ubnao, Oalovaa, Liauaa, Ponlabla, Trblaa.
Vb S. mri 39 mit. pottotmdn« maianl vlak la Koaevja, No »etra maata.
(J* 4. mri 49 min. |<«p<>JhWim aaabnl vlak a Dunaja, Ljuba.«*, 8al»lh»la, RalJKka, Oalo*oa, fraiiaanifaata, Ponlabla, Trblia
m» 9. mri 9S m lat. wv*+«r malanl Tlak la KocaTja, NoTaga Matla.
>H> 9. mri 9t mim. r—>*mr oaabni Tlak a Dunaja prano AraaUttaaa lav ldubna«a. rlaljaba, OalOToa, Pontabla, Trblia.
Oa>
Odhod 1b LJubljane (dr^. kol.>
T. mri 98 mim. *fntrnj       t Kamnik. .     9.   m    OS     B     t>ofol*4>ln» , .
.   a. ■ aa   .   aT/av^r*      m m
Prihod T LJubljano (dri. kol.).
Ok   a. mri aa mim. mj**tn^       la Kamnika ,   II,   ,   M    ,    4opolm4mm  . „ „    6.   ..   90 „
i«BhM
Št. 1391.
P I
rt c«
j
I s
h
jI c8
m
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najbolj.V in«zilo zoper trgtaiij«* po ikIMi. laolecliie v rokah, iiogah, v krlil l«r v iivclh. otrpuel« ude in kile iSd.
Dobiva M pri (1231-12
l hulilu Triik«j>cxy-|u
lekarnarju v Ljubljani.
PomII|w ae s olsrntn«* poito.
Lekarna Trnk6czy v Gradci
ti
U § 5
H
3
J
Razglas.
■iSnVfa.
162—3>
Mestui magistrat ljubljanski naznanja:
1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1874, 1873 iu 1872 rojenih domačih mla-deničev bodo razgrnjeni pri magistratnom tajniku.
od 19. do vštetega 27. januvarja t. L
v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in a) ako bi kdo izpuščen ali napačno  vpisan bil, to naznani;
h) zopnr reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31.—34« vojnega zakona navedenih ugodnostij ugovarja in ugovore tudi dokaže
2. Žrelmiaje onih novačenju podvrženih m'a-deničev, ki so bili rojeni 1874. leta, vrAllo n« ImmI«> «IiH> HH. JaniiVHrfia t. I. ob  11. url ilo I>o1ihIim> v ulitkiwlratii«>m ek^petlltu. Žrebanja udeležiti se je vsakteremu dovoljeno.
Magistrat dež stolnega mesta Ljubljane
dne 15. januvarja 18U5.
Lekarna .k zlatemu držav nemu jabolku"
»JA
J. PSERH0FER
kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice
Dunaj, I., Singerstraaee 15.
imenovane, zaslužijo to slednjo ime po vsi pravici, ker so te kroglice v mnogih boleznih izkazovale svoje zares izborno učinkovanje. — Te kroglice so HploAno rabijo '/o mnogo desotletij in je bržkone le malo obitelji,^ kjer bi ne imeli male zaloge tega izbornega domaČega sredstva. — Mnogi zdravn ki priporoftevali so in priporoftujejo te kroglice kot domaČi: sredstvo, zlasti proti vsem boleznim, ki nastanojo vsled alabe probava in vsled zaprtja.
Od tih kroglic atano: 1 ikatlJloA s 16 kroirlloaml 21 kr., 1 svitak s 6 ikatljloaml 1 gld. 6 kr., će se posije nofrnnkovano proti povzetju pa 1 gld. IO kr. Ću aa poprej vpofilje denarni znesek, potem stane poštnino prosta pošiljatev: 1 zvitek krophc 1 gld. 2fi kr., i zvitka 2 gld. 30 kr., .* zvitki a gld kr., 4 zvitki 4 gld. 4») kr., b zvitkov fi gld. 20 kr., 10 zvitkov ii gld 20 kr.   (Manj ko jeden zvitek so ne moro pošiljati.)
Prosi se, izrecno ,,J Pserhofer-ja kri čistilne krogljice"
zahti-vati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vaake skatljice ua navodilu o uporabi stojnei podpis J. Paer-
hofer ni sicor 7. radočlml črkami.
Bemhardinski liker iz planinskih
2c*lijw pomaga vaalej, (e lalodso ni v redu. l/i klSnloa 8 gld   60 kr.,   »/,  steklenico  1 gld. 40 kr., •/4 iteklenlce 70 kr.
Balzam zoper ozeblino f* linićek \'i kr., s
poštnino prosto posiljatvijo G"> kr.
Sok od ozkega trpotca is&S Američansko mazilo zoper protin,
1 lonček 1 gld. 80 kr.
Balzam zoper golšo, prosto posiljatvijo 65 kv.
Prašek zoper potne aoge, SB^*^
nine prosto posiljatvijo 7fi kr.
Življenjska esenca (Praške kapljice).
1 steklenica 22 kr.
Fijakerski prašek za prsi,
poštnine prosto posiljatvijo G0 kr.
Tannochiniu-pomada najboljše sredstvo za
rast lasi j, 1 pusica 2 gld.
Univerzalni obližprof
posiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol i;«™*\n"l'
maco sredstvo proti Blabi prebavi, 1 zavoj 1 gld
Ra/.i-n tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih catmikih oglašeno tu- in inozemske farma-cevtiške specijalitote ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — PoAllJatve po posti izvršujejo so najhitreje proti temu. da se prej vpošljo denar, večjo narocbe tudi proti povzetju zneska. — Ce se preje vpošljo denar (najboljše ■ postno nakazntoo), potem Jo poštnina mnogo oenejia, nego pri poilljatvah pajjftl povzetja. (121X -H 1
Angleški balzam, 1
btoklcuica 60 kr.
1 fikatlja ar> kr., s
Nteu«lel-u, 1 lonček kr..  s  poštnine prosto
lldajatelj in odgovorni urednik: ,1 o s i p No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskurne".
5361