V Kočevju dne 25. julija 1940
] ! 7 f'
!\ \ I
r
i
\\
n 'N \ :
l

'r;\ n p
1 I t
t 1 j 1 j j 1K Z J L j I
:i!

i l O
0 F
? "'1 r......
i i i-
>teV. 21
\
x


! !
j. — Pes. štev. V- din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. - PoMco-če r predst. Jo 3	’	pnik v Dol. vasi pri Ribnici. - Urednik Andrej Slrnna, Kočevje. - Tiska Usi
.HE» '.Wt .....

« aunaucuacsrx. m
Srečen je narod, ki ima sposobne, plemenite,	:ne in odločne voditelje. Samo
taki možje, ki so s svojini ljudstvom v težavah in žrtvah, morejo narod voditi skozi viharje in boje, k zmagi in vstajenju. Nam Slovencem je dobri Bog naklonil take voditelje; pošiljal nam jih je vedno takrat, kadar je bil naš narod v težkih trenutkih, kadar je stal pred velikimi odločitvami. Res, da naši voditelji niso svetovno znani, kot so to voditelji velikih narodov, ker smo Slovenci pač majhen, širšemu svetu skoro nepoznan narod. Toda po svojih velikih sposobnostih, po svojem plemenitem delu, po svoji neizmerni ljubezni do svojega narode, pa prav gotovo ti naši voditelji visoko presegajo vodilne osebnosti drugih veli narodov. Ko bi imeli ti narodi take može, kot so naš Slomšek, Krek, Jeglič, Korošec, s kakšnim ponosom bi kazali nanje, kako bi jih slavili in se jih s častjo spominjali. Tudi mi hočemo svojim velikim voditeljem biti hvaležni in se jih spominjati vedno s ponosom in ljubeznijo.
Naše današnje uvodno premišljevanje naj eno velikemu duhovnemu in na-rodnernu voditelju Slovencev, našemu vladiki
tri
; : ■ ' : Njegovo, telo je mrtvo, a duh njegov raz-
d ■. h
dokler bo živel narod slovenski. Še sedaj slišimo njegov neustrašen, borben, z lju-naroda j ej ojen govor, ki ga ja i
:	liški
mladini na taboru v Celju. V teh njegovih
’
.
i j naš v?
dal smernice, ki so odločilne za vso bodočnost slovenskega naroda.
Tudi pri Jegliču se je uresničil Gregorčičev stih: „Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala iz kmečkih so izšli domov." Pokojni vladika se je rodil 29. maja 1850. leta v prijaznih Begunjah na Gorenjskem kot sb> preprostih kmečkih staršev. Gimnazijo in bogoslovne nauke je z odliko dovršil v Ljubljani. Svoje študije je nadaljeval na Dunaju, kje/ jc promoviral za doktorja bogoslovja. Že kot bogoslovec je ves živel za svoj narod, že takrat ga je učil s pisano in živo besedo.
Toda velika ljubezen Jegličeva se je razširjala tudi na ostale jugoslovanske narode. Pri njem se je v polni meri uveljavljalo načelo, da le dober Slovenec more biti tudi dober Jugoslovan. Ta ljubezen je Jegliča gnala med naše srbohrvatske brate v 1 odšel je v Sarajevo, kjer je tamkajšnji nad-pastir potreboval ob svoji strani nad vse
:	t moža,
ki ga je našel ravno v Jegliču. Jeglič je
pi
in knjige v srbohrvatskem jeziku, vzgajal
iških potih, skratka postal je duša apostolskega dela med našo ga ti
; celo i svoj '
tudi izpolnjena, ker je Jeglič res dosegel
Toda nis
lili	s ki
i
škofa v L?v.olj- to Dasiravno je bil prežet
.
dostjo v srcu podal v slovensko prestolico, saj je bil ves čas svojega delovanja na jugu v dahu s svojim slovenskim narodom.
Kaj pa je bil Jeglič nam Slovencem? Odgovor je kratek toda jasen: bil je vsem vse. Dal nam je samega sebe, živel je z nami. Poglavitna skrb mu je bila, kako pomagati mlademu slovenskemu rodu zavedajoč se načela: bodočnost je v mladini. Videl je slovensko tiijaštvo, ki ni imelo slovenske srednje šole, in je prav radi tega večkrat podleglo tujini vplivom. Njegov sklep je bil, postavili slovenskemu dijaštvu* slovenski srednješolski zavod, kjer se bo gojila in spoštovala predvsem slovenska beseda, kjer se bo gojila slovenska pesem in gradila slovenska kultura.
f Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič
Zbiral je mlade slovenske izobražence in jim prigovarjal, naj pišejo slovenske učne knjige za srednje šole. Poslal je mlade, zmožne, požrtvovalne slovenske duhovnike na dunajsko vseučilišče, da se izšolajo za profesorje prve slovenske gimnazije. Ponovno je prosil vlado na Dunaju denarne podpore, da bi izvršil svoje načrte. Toda njegove prošnje žal niso našle razumevanja na pristojnih mestih. Tedaj se je neuklonljivi vladika odločil, na lastne stroške in s prostovoljnimi prispevki zgraditi prvo slovensko gimnazijo in ji preskrbeti vse potrebno. Neizvedljiv se je zdel mnogim njegov. načrt, toda velika je bila njegova lju* bežen do dela in do naroda, za katerega je delal in iz tega je zrhsla mogočna stavba, prva slovenska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, v kateri se je vzgojilo na tisoče slovenskih izobražencev in mnogi od teh so po svojem vzorniku Jegliču posvetili vse svoje življenje slovenskemu narodu. To je velikanski dar, katerega je dal nadškof Jeglič nam Slovencem.
Naš voditelj pa ni mislil le na naše iz-obraženstvo, nego je z enako očetovsko : ’ rbel tudi naše slovensko podeželje. Poleg dijaštva mu je bila ravno tako pri srcu"naša kmečka in delavska mla-
knjige,
:
•'-.'it smernice za versko in narodno živ-
osabljal:
n sine člane slovenskega naroda. Na Jegličevo pobudo so sc ustanavljale širom Stoto	in t
nizacije, v katerih se je naša mladina urila duhovno, umsko, kakor telesno v duhu krščanskih in narodnih načrtov. Pokojni vladika je skrbno čuval in spremljal slovensko mladinsko organizacijo na vseli njenih p Na vseh mladinskih nastopih, akademijah in taborih se je pojavljala častitljiva postava škofa Jegliča. Mladina pa ga je povsod sprejemala in pozdravljala kot svojega duhovnega očeta.
Toda sovražnik katoliško - prosvetnega gibanja med Slovenci ni miroval. Z enim samim udarcem je hotel uničiti Jegličevo mladinsko in prosvetno organizacijo. Razpuščena so bila vsa naša društva, razpuščena je bila Prosvetna zveza, naši prosvetni domovi so bili zapečateni, začelo se je kruto preganjanje. Kako je bil sivolasi vladika takrat potrt, kako je žaloval in tožil: „Za našo mladino se bojim, za naše fante. Oh, kako je to hudo, kako velikansko škodo so nam napravili." In tedaj se je dvignil nadškof Jeglič iz Gornjega grada, tisti Jeglič, ki se je ob času majniške deklaracije z vso svojo avtoriteto postavil na čelo deklaracijskega gibanja in vse svoje sile zastavil za ustvaritev narodne države Jugoslavije, in ta mož je šel, da pove, kako škodo so oblastniki z nasilnim razpustom naših organizacij napravili.
V kresni noči leta 1935. pa je bilo naši mladini zopet dovoljeno svobodno delovanje, srca $
:
dekleta so zopet napolnili naše prosvetne dvor.	odre in t
delo, ki so ga že od nekdaj vrši! • katoliške mladinske organi: cije pod etocun: Bog, s	žaval 1	ba je
nekdanjih mogočnih orlovskih ve. topov nri-. .
dine, da ta odločno poda svoje ha to, opoev:' nase vso slovensko j	.
kaže prve sadove svojega dela. Voditelji so za uresničenje te misli zbrali starodavno, v osrčju Slovenije ležeče Celje, kjer naj bi se vršil velik mladinski tabor za vso Slovenijo kot prvi po obnovitvi naše organizacije. V Celju naj naša organizacija poda svoj program, tu naj bo javni nastop, ki bo zmagoslavje naše mladine. Pokrovitelj.tabora pa naj bo veliki ljubitelj mladine in borec za pravice slovenskega naroda nadškof dr. Jeglič.
Ko so prišli zastopniki naše organizacije k njemu in ga zaprosili za pokroviteljstvo nad mladinskimi dnevi v Celju, se je starčku zaiskrilo oko, obraz se mu je zjasnil iri takoj je slovesno obljubil: „Da, prevzamem, pridem med svojo mladino in govoriti ji hočem 1" Ves oživljen in pomlajen ob misli na celjske dneve, se je pripravljal nanje, kot je mogel in znal samo on. Sestavil si je posebno molitev, ki jo je ponavljal dan za dnem in z njo klical blagoslov božji na celjski tabor.
Prišel je zaželjcni dan. Ko je prišel ponj avto, j c bil nadškof že pripravljen za o tihe d. Med potjo je bil ves čas zamišljen in tih, kot da moli iti zbira svoje misli. Podobna zaskrbljenost se je zrcalila na njegovem obrazu tudi naslednji dan, ko je sedel na
L'to š l:;, ' v V C to to...	'. \ .to /'.. \ trC-
se je razgledal po nepregled
dine, je postal pri 87 letih borben in ognjevit,
V 'to	...’
ognj i i je ost	v slo-
venskih srcih njegova zadnja beseda: „Zi-■
ker dela veliko I
Stran 2
KOČEVSKI SLOVENEC

~~~ _ -	r -
še ’	■,	; iJ '	’ ■, To
i : od I da do Vda. d’ 'i g/i aas na kem je že la s a Ta
a. da n ai - /ojo in .do, pa i .
tudi Kristus svojo fronto. Toliko pogumne mladine, toliko mož iz. vseh vrst, ki ste tu d to ja t(.Iat ■ :-va fronta. Dt i ) krstno obljubo I Hujše čase moramo od slovenskega naroda odpahniti daleč proč, /ato io/nnio boriti do sedaj. Zvesti bomo inlisdi Cerkvi, pa oiaj pride nad nas karkoli. Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: Povsod Boga in Devico Marijo 1“
Njegov govor je donel mogočno, razprostiral je roke, kot da je hotel v svoji’ljubezni objeli desettisoče, njegove oči so se iskrile, kot da je hotel z njimi vžgati vsa srca, njegovo obličje je bilo izraz odločnosti in borbenosti, kot da je hotel to odločnost in borbenost vsaditi v srce slehernemu izmed tvzočih. Še bolj kot kdaj prej je mladina ob njegovem govoru čutila, da ji je govoril de besede njen ljubitelj, njen voditelj in učitelj.
Jeglič je stopal z govorniškega odra kot zmagovalec, njegov obraz je žarel veselja. Videl je pred seboj novo mladino, videl njene urejene vrste, videl njeno odločnost, njeno zvestobo in vedel je, la mladina bo izvršila njegovo oporoko. Ves pomirjen se je vrnil v Stično pripravljen na smrt. V Celju je ponovno zatrdil: „Zdaj grem domov, potem ' 'i 'T, ' T hi hotel’ reči:
„Pokliči me zdaj, Gospod, ker videle so moje oči zopet zbrani mladino pod Tvojo zastavo.“ Vso pot nazaj je bil vesel in živahen v besedi.
V Stični so mu misli vhajale vedno nazaj v Celje, k taboru slovenske mladine. Še, ko je poslednji večer odhajal v spalnico k počitku, je govoril o Celju, o slovenski mladini.
Tak je bil naš nadškof dr. Jeglič.
naš, vedno poln ljubezni do slovenskega naroda. Živel je kot junak, ki nikdar ne miruje, ki vedno živi za zmago svojih načel. Ta svoj življenski program je hotel še 'k nič ;	1 ' sko ; Vino.
i , ko jo /id k o a j/ /ledina ia nsč /la, to njegovo oporoko sprejela, je šel k večnemu počitku.
de i on ; y/o V ' / ' v .. V Je Vič. Veliki hočemo dočakati velikih časov. Kdo pa je , nično 7 d'c ■■/ ' g ju? V Vik je člo rok, ki e k:	dobr; en in It n zvest, tudi
takrat, ko je to težko, ko ga hočejo temne sile odtrgati od vsega lepega in krepostnega. Velik je človek, ki ostane neomajno zvest CV ei ciljem Tki ' ! ko ga hočejo drugi odtrgati od njih. V teh lastnostih obstoja veličina človeka.
Slovensk i katoliška mladina razume Jegličeve besede in neustrašeno izpoveduje na svojih nastopih, sestankih in odrih, pa tudi
vsepovsod izven naših katoliških prosvetnih domov: gdi hočemo p c deti " e m T ' ' sova, ki se bo borila s fronto satanovo; mi hočemo premagati veliko hudobijo današnjih dni, mi hočemo izvršiti oporoko našega nesmrtnega voditelja nadškofa dr. Jegliča 1"
'*	j-	. -   rrv - -f ■ ■ .  ' . - ivMM-r.T' ' "1
.
□SDCJGJ EP©Du5c3čkjjQ v
Pl r* H	*	<"" r\ n a n a
...	,	. č
Samo oglas v našem listu ter tu in tam kak osebni razgovor brez reklame in drugih sredstev, pa vendar veselo iznenadeni z tjemo, da je misel Slovenske Straže našla v verni množici kočevskih Slovencev prav dober odmev. Skoro pol tisoča se je zbralo v romarsko vrsto v nedeljo pri kapelici sv. Jožefa pri Novi Štifti izključno le Slovencev in Slovenk iz Kočevskega, Predstojnik samostana čč. oo. frančiškanov su-perior g. p, Ambrož nas je ljubeznivo pozdravil z željo, da bi bile vse naše prošnje pri- Mariji uslišane. Na čelu mogočne tri zastave v rokah
Božja pot Nova Štifta pri Ribnici
C | ' f tc /	>	. d' -	To / e
Štifte, za njo pa goste vrste naših prijat ljev skoro s cele Kočevske, so se ob zvokih godba zvrstile v cerkev, ki se je če z romarji iz sosedstva napolnila docelo. V krepkem cerkvenem govoru jo g, Tv ik K i : kulj prika-• 'I 7 ll /O zgvT tjo ,	i ijul i do
slovenskega naroda v luči vere. Govor so je večkrat dotaknil življenja Slovencev in izzval mnogim solze, saj so . nogi videli v sliki, ki jo jo pridigar podal, pač san ega nobo. Sv. ; /o je daroval župnik iz Mozlja 5. g. Mate za naše narodne potreba. Prepeval je pevski zbor iz Mozlja, orglal pa Tone Čudo h Doma T/po / Kočevju. Potem so je pa začelo zborovanje Sl. Straže pod lipo. Predsednik g. Škulj je poudarjal pomen skupnega romanja, ki naj nadomesti za letos nameravani tretji Slovenski dan. Udeležba je pokazala, da so naSi ljudje tudi tako razumeli, zato so prihiteli od vseh strani. Sam Mozelj je dal 112 udeležencev, potem pa
E!.: gaagggB «E2

j j' ikan Anton Skubic:
-u
TTČTT
/..	i/D/ElO §F>
prcgSa ImoG@\/
■ -‘j j
Dolenja vas z 20 grunti in 40 polgrunti ■"'dežna bb.ččči ■ i. Daje davka vsak po 1 gl 26 kr, skupaj 57 gl 20 kr. V naravi da cela vas v enaki izmeri 80 škafov in 40 meric pšenice, 120 škafov prosa, 240 škafov ovsa, 80 kokoši, 320 jajc, 600 )vesem, 40 voz drv, za soseskin svet po 20 konj za vožnjo vina ali tovorov. Tlako imajo kakor Rakitničani, samo da morajo za obdelavo polja dati skupaj še po 20 plugov in po 20 bran, hrano dobe kakor druga Dajejo desetino od snopov, mladine In >' ■ 11 r dobi dve tretjini graščak, eno č i [: :v. T ž : . ■ ' i pa daje > še 40 polmer	20 kokoši in
0 / pov . t i.	ca graščina pa mora
od svojega deleža dati vsak šesti snop bo-štanjski gospodi. En mlin v Dolenji vasi plačuje davka 15 kr.
Prigorica ima devet in pol grunta z 19 polzemljaki. Pristava pa tri grunte s šestimi
polzemljaki. Vsak polzemljak daje davka po 54 kr 1 vinar, torej skupaj 22 gl 34 kr 1 vinar, v naravi pa 50 škafov in 25 meric pšenice, 50 škafov prosa, 150 škafov ovsa, 50 kokoši, 200 jajc, 375 povešeni in 20 voz drv. Za vinsko vožnjo dajo po 12 konj. Tlako imajo kakor Dolenjci, zraven pa morajo Še iz Nemške vasi zvoziti desetino. Dva grunta sta podložna Juriju Hallerju, dva pa Joštu Jožefu pl. Thurnu ter dva graščaku na Bregu in dajejo desetino vsak svojemu gospodu, eno tretjino pa dobi župnik. Od prigoriške in pristavske desetine pa mora ribniška graščina dati vsak šesti snop bo-štanjskemu gradu. Za nameček dajo ti vaščani še 33 polmer prosa, 17 kokoši in 148 povešeni. V Prigorici plačuje en mlin 1 gl davka.
Zadoije in Ugar (sedaj naselbina Ugrine obstoja več, ampak se je premaknila v Goričo vas) imata vsak dva cela ;,m da, torej skupaj 4 celozemljake. Zadoljca dajeta vsak po 1 gl davka. Ugarjana pa po 2 gl 9 kr, torej skupaj 6 gl 18 kr ter v naravi 4 škafe in 4 mere pšenice, 4 škafe ovsa, 16 kokoši, 60 jajc, 120 povešeni 2 voza dry, po 4 konje za vožnjo vina in tovorov.
V Brezgovici daje 1 grunt 48 kr davka,
Reka,
T
leležbo i	j
nmr so se udeležen i s t čudili.
Posebno veselje je bilo pozdrzviti zastopnike iz km oddaljene	:
i i ija en < 'v i el d t o 1 i š k e i a-rodne skupnosti n a Kočevske m j s p r o-d r 1 a in napreduj o, o čemer imamo 3a drv.: vi dokaze. Hvala Bogu! G. Škulj je predlagal vdm i pozdrave N. Vel
/i so	tvn 1	i k u	1 u i
ki 1 i, kar j bilo z vel : 1 /dobrav ip ; j ito. Pr prič line bile gov g. Škulja: „Z vsakim dno. i bolj sp snava ' :	-od, kaj ima v si n :
d	. T
pr stolu si m trdni in d se pa	d
vtone mahoma svoboda Slovencev in kmalu slovenski narod sam.u Nato smo	'	>-
brotnika kočevskih Slovencev ministra g. dr. A.
. 'ose >, kar j; iz ■;. slo	kanj
čemu narodnemu voditelju. Pozdravili srno slovenskega ministra g. dr. Kreka in našega bana g. dr. Natlačena, obojnemu pozdravu je sladilo krepko odobravanje, je bil sprejet o c '	u
kuezoškofu g. dr. Rožmanu. V daljnem izvajanju je nato povdaril šolski u vitel j iz Kočevja g. Blenkuš pomembne potrebe Slovencev na Kočevskem in vabil ribniško dolino v ožji stik a slovenskim
/ d d . ’ D 70 7 7 . ITT .	,	7	7;O
odobravanje je pokazalo, da so ga navzoči dobro razumeli. Visokošolec g. Mihelič je nas zagotovil, da iz ribniškega in iz veli’	' ka-
toliško dijastvo budno spremlja razvoj slovenskega prebivalstva na Kočevskem in mu hoče po svojih močeh pomagati, veseleč se, da je katoliška misel med slovenstvom na Kočevskem tako močna. Za vsrhi; i go v o 7 i j 3 ud - rila go T . krepko pesem, kar je vse zborovanje / 3 T; j : do peli odkritih glav drž koncu pa ono vedno lepo „Ilej >/ ovencD.
Še dolgo po zaključnem bc ju so se kočevski Slovo-oi med boj najboljši prijatelji in seznanjali se	T
doline, i	-
je vasi in	. ■	10,	:
kaj takega11, ... T	Škulja,
„33 bori' d	' Td
d, mogi i bili radi
ko marsikje če ni niti 10 di;t pri buli, teko so z »gol . iz jnih vasi. veselo svidenje 1
Zahvala
Slovenska Straža na Kočevskem se najiskre-nojc zahvaljuje vsem, ki 1,0 jo /o ; ,	'	'	' iapo i
■	T
10 žrtvovali vpliko <	hval
T. gg, g (/v 1 i To L d dd : i . T godbi, di
ja veselo poživljala vse točke sporeda. Zahvala
v naravi ničesar. — En grunt pod Sv. Ano da 49 kr 1 vinar. — V Zapužah dasta dva
- ' 71. ' ' t i	’ . h/ 7.T !' t .; ; ; :
ovsa™. Vsa ta so	za
vinsko vožnjo in ima običajno tlako. Raz enega grunta v Lazih, hi je podložen Hallerju, go y.;i g /igod :	'	' t '
jejo dve tretjini desetine, tretjino pa župni Za površino dajejo 30 polmer prosa, 15 kokoši, 225 povesem. — V Dolenjih so trije mlini, ki plačujejo 42 kr 2 vinarja davka.
Ravni dol ima enega celozemljaka z 1 gl 40 kr davka, Lipovščica tri celozemljake, ki dajo davka 6 gl 49 kr 2 vinarja ter 6 škafov pšenice, 6 škafov prosa, 10 škafov ovsa, 6 kokoši, 24 jajc, 45 povesem in 3 vozove drv. — Zamostec ima 13 gruntov, .med ■
5 celozemljakov in 4 dvozemljake, ki dajo
16 gl 16 kr davka, v naturi pa samo 9 voz
.....
iajo enako drugim. Podložni so Ribnici ter dajejo v navadnem razmerju desetino graščaku in župniku, v Zamostcu pa sta dva podložna Joštu Jožefu pl. Thurnu, ki trd Ta desetino po tretjino ribniškemu graščaku, župniku in Thurnu. Površina znaš 15 kokoši in 225 povesem.

KOČEVSKI SLOVENEC
Siren 3.
Štev. 21.
, šolske
ju v Livoldu, in ]	'	- iz
Mozlja ter organistu Tonetu. Bog povrni in Mati božja!	Odbor.
Po dektdiič■••.sijiSpodnje Kočevske, urecHtev vodovoda v Poljanski dolini. Pomoč banovine KDE
Do! njsi z Belo Krajino vred je slabo preskrbljena z vodovodi in zato ni nič čudnega, če zadnja .leta banska uprava v veliki meri podpira graditev vodovodov na Dolenjskem in pospešuje vse akcije, ki bi mogle pomagati prebivalstvu do dobre pitne vode. Poleg drugih velikih vodovodov na Dolenjskem so zaceli leta 1936. tudi graditi vodovod za Stari trg ob Kolpi. Tehnični oddelek banske uprave je napravil na-■črt za vodovod, po katerem naj bi dobili skoraj vsi kraji občine Stari trg vodo, skupno trinajst krajev s približno 1200 ljudmi.
Vodo za zajetje so dobili v Potoku, ki teče le kakih 200 m daleč v bližini Starega trga v Kolpo. Potok.sam je kraški izvir in so zajezili enega izmed njegovih izvirkov. Zajetje pa so napravili tako, da so izkopali 9 m globoko jašek, ki je na dnu zadel na podzemeljski studenec izvirka. Žo to delo samo je bilo zamudno in težavno, dovolj dela pa je dala tudi graditev ihiče nad zajetjem, kjer bo črpalnica, iz katere bodo črpali vodo po 1 km dolgem tlačnem vodu do 230 m višje ležečega rezervoarja pri Sv. Antonu. Rezervoar je tudi že zgrajen in drži 100 m3 vode. Zgrajene so tudi že vodovodne napeljavo in sicer 150 m dolga proga od rezervoarja do Kovačo vasi in 1400 m dolga proga do Predgrada. bno vodovodno na-.pelj	sijali še skozi Deskovo vas
j "o;, bo
dolga okrog 2 km. Dosedanje graditve so veljale ob:-.v	000 dinarjev. OpremenitP bo treba
8e črpalnico s Biroji in izpeljati vodovodno rega trga. Za opremo strojnice, tako rave, ki bodo avto
spravljale v pogon črpalke, kadar bo rezervoar jen, jo i	go d i
50.000 din. i
j gl	sanje, kdaj 1 pri
'
in doki
■Starem trgu no borno imeli elektrike, tudi vodo ne bo.
Da bi bilo čimprej mogoče pripeljati električno omrežje do Starega trga, jo pred nedavnim odločil g. ban dr. Marko Natlačen, naj r,e iz banovinskih sredstev izplača Kranjskim deželnim elektrarnam 200.000 din kot podpora za graditev električnega daljnovoda do Starega trga. Stari trg bo namreč dobil elektriko po daljnovodu iz Dolge vesi pri Kočevju mimo Mozlja, Knežje lipe in Vidma na Jelenjo vas, Predgrad in v Kovačo Vas, kjer bo postavljen transformator. Ta. daljnovod je jo bil s transformatorsko postajo v Kovači vasi preračunan na okrog '800.000 din in ga v sedanjih razmerah KDE zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne bi mogle hitro zgraditi. Velikodušna podpora g. ‘bana pa jo v veliki meri razbremenila KDE, posebno, kor čujemo, da se bo za ta daljnovod dalo dobiti Še nekaj izrednih sredstev. Vso prebivalstvo je za to podporo g. banu izredno hvaležno, saj so zaveda, da bo zaradi tega tudi vodovod v Starem trgu mnogo prej začel obratovati, kakor pa bi sicer to mogli upati. Pa tudi ricer bo napeljava električnega daljnovoda velikega gospodarskega pomena za vse kraje, sko ! katere bo šel. Ta daljnovod bo služil tudi za bodočo zvezo daljnovodov med Kočevjem in Črnomljem. KDE imajo namreč žo pripravljen načrt, da bi pri Vidmu pod Knežjo lipo od toga daljnovoda zgradile okrog 13 km dolg odcep, ki bi šel v Črnomelj. Na ta način bi tudi Črnomelj dobil zvezo z banovinskim električnim omrežjem. Čez Črnomelj pa bi bila s tem ustvarjaj* tudi zveza oz&ljske elektrarne z banovinskim omrežjem.
Vodovod z dosedanjimi graditvami seveda -:	j
?,a iz Predgrada skozi Jele jo , x
°dtod naprej v Gorenje do Dolenjo Podgore. r« proga bi bila dolga 5200	1 trški
tal	iii	ji
i imel . '
■
!	nr, r ,
C- ...j akt ua	u/ L -J . J kJ s *J Li. . v. J
Papež Pij XII. je imel te dni gotovo najlepši govor.
Govoril je 11. t. //z., da je mesec julij posvečen presveti krvi, ki jo je Jezus Kristus prelil za odrešenje sveta in vsake posamezne duše. Cel ocean krvi je prelilo človeštvo v svojih medsebojnih borba!: in ker je srd človeškega srca globok kakor brezno, ki kliče drugo brezno, rodi to prelivanje krvi vedno hujše zlo in maščevanje, tako da mu rti v zgodovini ne konca ne kraja. Drugače kri Gospodovo, ki je bila prelita iz ljubezni in ne prinaša s seboj zagrenjenosti, jeze in nove krivice, ampak edinole odpuščanje, ki je tako neizmerno globoko, kakor je globoko srce Gospodovo. Božje srce je brezno, ki kliče druga brezna same ljubezni in odpuščanja. Tisti, ki so resnično hvaležni krvi, ki je bila prelita zanje iz ljubezni, so potopljeni v ocean dobrote in ne poznajo drugega kakor odpuščanje.
„Ne spomni se nobene žalitve, ki ti jo je prizadel bližnji“, „ne reci: povrnil bom svojemu bližnjemu, kakor je on storil meni," „kdor bo iskal maščevanja, nad tem se bo maščeval sam Bog, ki vodi točen račun o njegovih grehih,“ „kaj se to pravi, da hraniš v svojem srcu jezo na svojega bližnjega, hkrati pa prosiš Boga, naj ti odpušča tvoje grehe? Ti m odpuščaš človeku, podobnemu tebi, od Boga pa pričakuješ, da bo usmiljen s teboj D — tako nas poučuje sveto pismo stare zaveze. S prihodom Jezusa Kristusa pa — nadaljuje papež — je zakon odpuščanja postal temeljni zakon krščanskega soživljenja ljudi. Ko je pristopil h Kristusu Peter in ga vprašal, kolikrai naj odpusti svojemu bližnjemu, če ta greši proti njemu? Ali sedemkrat?, mu je Učenik odgovoril: „Ne rečem ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkratIn dalje beremo: „In kadar začenjate moliti, najprej odpustite, če imate kaj zoper koga, da vam tudi vaš oče, ki je v nebesih, odpusti vaše grehe". In še to je rekel Gospod, da rti nobena zaslugi', če ljul in tisi ga in. mn '
, ki nas ljubi in nam izkazuje dobrote, ampak pravo krščanstvo je, če „ljubite svoje so-l žnike in delate dobro tem, ki vas sovražijo.“ Potem je Pij XII. spomni! navzoče na naše dni, rekoč: „Tudi dandanes je nevarnost, da bi se upravičeno E plemenito či dvo domovinske ljubezni izpaČilo v strast maščevanja, v enih v nenasiten pohlep, v drugih v strašen srd onemoglo: ti. Kristjan, ki zvesto in pogumno brani svojo domovino, se mora hkrati zdrževati tega, da bi tiste, s katerimi se je dolžan boriti, sovražil. Na bojnih poljih vidimo osebe, ki požrtvovalno skazujejo pomoč ranjencem,' najsi bodo iz tega ali onega tabora, toda, ali je res treba, da se ljudje šele pred pragom smrti spomnijo, da so med seboj bi Jz? Ta čudovita ljubezen, ki pa je pozna, ne zadostuje; potrebno je, da se kristjani v smislu evangelija zavejo, da vežejo vse bratovske vezi in jih družijo kot eno družino, ki je bila odrešena po krvi Jezusa Kristusa, ki je hotel, da bi ljudje po čudoviti moči te krvi, četudi bi za to bilo treba heroične zmage nad samim seboj, bili vselej zmožni medsebojnega odpuščanja, ki nikakor ne izključuje \'postavitve pravice, če je bila žaljena, zakaj brez takega odpuščanja nikoli ne bo mogoča resnična in trajna sloga in edinost človeštva.
'-Z-. •-	■ i ______
lesjp in Kot. Proračun za vsa ta gradbena dela je seveda precejšen in znaša z vsem tem, kar je bilo že zgrajenega, skupaj okrog dva milijona din. Važno za nas pa je, da bo vsaj najbližja okolica Starega trga mogla pričakovati vodo v doglednem času. Glavna gradbena dela so opravljena, elektrika pa tudi ni več tako daleč, kakor smo mislili.
□©■JEPGClJI] j"Lrl CjOgg] -
Rojstni dan in god voditelja Hrvatov g. dr. Viatka Mačka Vos hrvatski narod je slavil 19. in 20. t. m. rojstni dan in god svojega narodnega voditelja g. podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka. Tudi li se veselimo vseli političnih 'uspehov 1	'oda in želimo njegovemu
voditelju še dolgo življenje, polno uspehov in božjega blagoslova.
Dr. Miha Krek
gradbeni minister, ki je zastopal pretekle dni Jugoslavijo na bolgarskem zadružnem kongresu 16. t. m. je bil pri kralju Borisu v avdijenci.
Jugoslovanski gradbeni. minister dr. Miha Krek je dal zastopnikom bolgarskega prestolnega časopisja izjavo, v kateri seje zahvalil za posebno pozornost in prisrčen sprejem, ki jo bil v Bolgariji prirejen njemu in ostalemu jugoslovanskemu zastopstvu. Izrazil je svoje občudovanje nad pomembnim napredkom, ki ga je doseglo kooperativno delo v Bolgariji ob podpori vseh odgovornih činiteljev, kakor tudi vsega bolgarskega naroda. Minister dr. Krek je poudaril, da se morata Bolgarija in Jugoslavija med seboj podpirati ter se izpopolnjevati na vseh poljih, da se dvigne življenska raven obeh narodov iti da se doseže zadovoljiv napredel: kmetijskih zadrug.
Čestitka voditelja Slovencev
Voditelj Slovencev, prosvetni minister dr. Anton Korol se to	j
cb priliki rojstnega dne in godu voditelja Hrvatov
Ir. Vlad
Mačku naslednjo brzojavno čestitko:
Slovenski narod srčno pozdravlja voditelja hrvatskaga naroda ob priliki njegovega rojatneg , dne in godu z iskrenimi željami za dolgo in blagoslovljeno življenje — Dr. Anton Ivororcc
Visoko odlikovanje škofa dr. RožmavLi
V imenu N j. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog pravosodnega ministra odlikovan z redom sv. Savo I. vrsto ljublj. škof dr. Gregorij Rožman.
ev;©;'kT';'©/
Katastrska (davčna) občina in kraj	Pr. 1931	Župnija	Ljudska šola
5. Občina Stari log			
Površina: 10.178 ha 33 a 30 m8 —			1991 preb.
Polom		 .	375		
Kukovo 		78	Poloni	Polom
Polom......	138		
Seč		102		
Vrbovec		57		
Smuka		574		”
Dolenja Topla reber 	 Gorenja Topla	109	Topla reber	Topla reber
reber		52		
Komolec ....	97		
Kunče		28		
Luža	 Rdeči kamen. .	55	”	”
Smuka		228'	Stari” log	Smuka
Stari breg ....	357,		
Grintovec ....	44	Stari log	Stari breg
Kleč		91	„	Stari log
Novi breg . . .	42,	„	Stari 1.
Rigelj		46	n	
Stari breg . . .	75	n	
Trnovec ....	59		
Stari log		685,		
Beli kamen . . .	56,		lo
Cesta		30,		
Novi log ....	89,		
Pugled		72	n	
Stari log ....	380,		
SenbeiV		45		
Ziben 		13	„	„
('	ihodnjič.'
‘ r l: Ljublj ar i-Grosuplje Koč (velj o 1 19. n ja 1940)
5 Ve) «'5 03	O o'*	• •; 1415	' i.- b ;
i3	p		P
613 ’		8-45'	14-29	19 43
626	8-58	14-41	19-57
6 35	9 07		20 06
6-48	921	1502	20-20
700	9-33	15-14	2032
7-IS	9 51	15-32	2050
7-25	9-58	1539	20-57
7-32	10-06	15-47	21-05
7-40	1014	15-55	21-13
7 50	1025	16 05	21-24
5	10-30	16 10	21-29
"T
w m eh m i m eš
22
km
7
11
18
25
33
36
40
46
52
55
7	7 14-00 [1554
19- 14j21-071
c d do
i
.
P ’ (Je
od
__~
od Grosuplje Predolje Čušperk Dobrepolje Velike Lašče Ortnek
Žlebič-Sodražica I Ribnica V Lipovec
Stara cerkev Kočevje
"7" 6*50' " 616
m
5-41 5-43 5-21 5'il 4-55 4-45 4-37 4-28 4-17 4-10
od Grosuplje	do
do Novo mesto	od
=4
.
8 02 ! LL27 ] j 946 P i P Ptovri
T i 7-24 7-26 7-13 7-02 6-40 6-30 6-22 6-13 602 5 55
■
13-52
13-44
1331
13-20
1304
12-54
1246
12-37
12-26
12-20
19-20 19-08 1901 18-43 18-37 18-21 18-12 18 05 17-56 17-45 17-40
pw
4-37
km
43
m W9l 17'26 j lEsO
6-20
Ljubljana	od	5-40	7-05	800	11-50	14-362	15-40	19-15	23-30
Otoče (Brezje)	do	659	8-25	9-22	1305	15-35	16-57	20-46	0-47
Otoče (Brezje)	od	6-15		1103	14-53	16-43	19-17	19-553	20-33
Ljubljana	do	7-22		12-15	1606	17-51	2033	2M.6	21 50
21-55
—------
izL
2i-
21 31 21-24 21-13 21-03 20 48 20-37 2029 20-20 20-09 2002 2F47 20-22
1 ob delavnikih — 2 ob nedeljah in praznikih.
t^FS-^Xfsrar.-X‘ .'kuc
slo
iVi:>E2uyci!j3j
.C 7IL-ejšno n2d :ijo nas je obiskalg predsednik Slov. Straže g. Karol Škulj. V dvorani Prosvetnega doma nam je predaval o sedanjem gospodarskem položaju. Zvedeli smo marsikaj novega in koristnega, kar nam da veliko novega poguma. Predavatelju smo zelo hvaležni. Pridite še!
Tu smo z julijem začeli z dnevnim zaveti-
i z", male otročiče. Neverjetno koliko so je ••V- i 'Iv: h gospodičen iz Ljubljane dvignilo novega življenja v naših vaseh. Zavetišče je v Domu, stanovanje za voditeljici je pa brez-pil g. Ivan Lovšin iz Mozlja, ki nik-dar ne pomišlja sodelovati pri vsem, kar koristi naši slovenski stvari. Blagemu dobrotniku prav lepa hvala!
Več o zavetišču prihodnjič.
Livold. Slovenska Straža na Kočevskem je pri nas organizirala s pomočjo akademskega društva v Ljubljani dnevno zavetišče za slovenske otroke, sedaj jih je 30. Dve gospodični akade-mtearki str. znali vlili toli življenja v to novo ustanovo, da so otroci z vsem srcem navezani na	delo je oi o go čil delavni,
navdušeni šolski upravitelj v Livoldu g. Iv. Knol. Priznanje in zahvala! Več prihodnjič.
:ka. Na romarsko pot k Novi • tifti nas jo prišlo precejšnje število. Velika je jdem ur hoda tja in sedem ur::	j
isti dan, vendar so no kesamo. Zelo veseli smo so vrnili domov in mnogi, ki slišijo, kako lepo je bilo, sc kesajo, da niso šli. Nekateri se namreč pustijo mešati in trobijo neko narodnost in neko svojo slovenstvo, a no vedo, da se s tem odbijajo od slovenskega naroda, ki je in ostane narodno zaveden, a na odločno verski podlagi. Brez to podlage je narodnost voden mehurček, ki se kmalu razpoči.
Dolenja vas. Bojc Jožek, devetletni sinček posestnika Bojca, je šel z očetom in materjo po seno. Bilo je krog dveh popoldne, silno vroče. Ko je bilo pol voza sena naloženega, veli oče sinčku, naj stopi- po grablje, ki so pri grmu. Jožek skoči po grablje, pa komaj pohiti do grma, zaupije, „nekaj me je pičilo“ in pohiti zopet nazaj. Znenadeni oče od strahu ne ve, kaj bi počel, a otrok že bruha, kar je znamenje gadovega pika in zastrupljen ja. Hitro k zdravniku S prevezano nogo in nato v bolnico, kjer so đjali, da je že pozno, ker leva noga je že črna do kolena. Upati je, da se fantek še reši.
Stara cer! /. V nedeljo je zboroval v Novi Štifti Okrajni odbor k netske zvezo in volil novo predsedstvo. Soglasno je bil izvoljen zn ika g. Fr. Marolt z Brega pri Stari cerkvi. Vsekako lepo priznanje g. Maroltu, ki nesebio :o i:i pi > Ijno dela na raznih prosvetnih in stanovskih organizacijah. Čestitamo!
Mala gora. Smrtna kosa. Tu je umrla v : ki starosti 79 let Antonija Konus. Bila je ianska i. Pokoj njeni duši, domačin pa n::še iskreno sožalje.
d j o 21. julija zvečer je 1 i 1 Kohl . jih, kije lasi dtužineDebelj E: o ve. Domača prostovoljna gasilska četa je imel i ravno veselico na vrtu gostilne Povše v Stari cerkvi in jo takoj prihitela na	E idar ni bilo e< :	iar rešiti,
posebno, ker je bilo v hiši polno sena. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.'
'' 7 . m.ji j ;	|1 i i
Hitlerjev mirovni poziv 19. julija 1849
Nemški vodja in kanclerje v državnem zboru po opisu dosedanjega poteka vojne ■ zadnjikrat pozval Anglijo, naj se z Nemčijo pomiri, da bo mirna vest pred prihajajočimi dogodki.
Izjava voditelja nemške države v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra Ciana, kar pomeni, da se Italija popolnoma ujema s stališčem in namerami Nemčije, je najbolj važen diplo-matiČni dogodek v teku sedanje vojne. Po Hitlerjevi izjavi, da je Nemčija pripravljena raz-govarjati se z njo o miru, stoji kazalec na uri sedanje evropske zgodovine !c če nekaj minut pred 12, da se Anglija odloči, ali sprejme plemeniti poziv, ki izvira iz čustva odgovornosti za nešteta človeška življenja in druge ogromne vrednote, ali pa se zakrkne v trdovratnosti svojo;;: sedanjega režima. Hitler no dvomi v zm; go nad Anglijo, kakor ni dvomil v zmago• l Poljsko in Francijo, dobro vedoč, da vojaška prL - : Voglijo, T : .	'lici, ni riž na-
ti ogromni in ž In tni voj; ški piipr .. lj >-nosti Nemčije. Toda Hitler hoče, preden pritisne na gumb, ki bo pokril s plameni angleški otok, ki je toliko stoletij bil popolnoma varen pred zunanjimi napadi, napraviti zadnji poskus, ali bi ne bilo mogoče prihraniti Evropi tako katastrofo. To je rekel odkrito in tu odkritost j s vred da se pravilno razume Jn oceni. V kaj neki morejo zaupati v Londonu? Nikogar ni več v Evropi, ne na ostalem svetu, da bi sc" hotel žrtvovati za to, , da bi Anglija ohranila svojo nadvlado na svetu. Zapletljaje, ki jih želi Anglija izzvati med Berlinom in Moskvo, so izključeni, zakaj odnošaji. med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so lojalno urejeni za vsak slučaj. Tudi Zedinjene države nočejo za Anglijo v ogenj, London stoji pred možnostjo, da bo razrušen in upepeljen in z njim vred vsa mesta otoka. Hitler bo lahko na škodo in žrtve, ki jih povzročajo angleški poleti nad Nemčijo, dal naravnost strahoten odgovor, o katerem se Angležem niti na sanja, kako grozen bo.
'EEEEJ
Plačajte naročnino!
Lord
na:
no
Med drugim pru vi;
7oj ne i k d •	:
v Angliji	r, ’ :	:
)	dalje
Toda mi ne bomo neb di za nas is za drug ;	popol
j lčena. Naša želja je, E " :
- je 1	samobi
je prav, in da ne bi bilo treba neprest tno gledati nazaj čez rame, ali morda kakše Gestapo ne prisluškuje. Mi ho' io tako kakor mi hočemo.
Po mnenju
. slabotna bitja, ustvarjena zn pokorščino i bodo kmalu privadila pokorščini svojemu gospodarju. Nato je lord Halifsx govoril o načelih narodnega socializma, ki jih ja drugega za drugim zavračal, nakar je nadaljeval, da je dolžnost Angležev, ki da so krščanski narod, da se z vsemi silami borijo proti Nemčiji sk z vsemi narodi anglešk ti -i, ki ljubijo resnico, pi Vsi ti nikdar ne bodo sprejeli tisti novi svet, ki ga Nemčija ponuja. Svobodni ljudje in ne sužnji, svobodni narodi in ne podložniki nemški, družina narodov, ki svobodno sodelujejo za dobrobit vseh, to so stebri novega in boljšega reda, ki ga angleški narod želi ustanoviti.
Pomorska bitka v Sredozemlja
Prejšnji teden je bila v Jonskem morju pomorska bitka med delom angleškega in delom italijanskega brodovja. Italijansko uradno poročilo pravi o nji, da se je končala z italijansko zm ;o. Njihova letala so znatno poškodovala nekaj angleških ladij; med njimi tudi največjo bojno ladjo sveta „Hood“, kakor tudi nosilko letal „Are Royalu. Angleška adi javlja, da so jo italijansko brodovje umaknilo, in obel , : demantira, da bi bili „Hood“ L: „Are Royal“ hudo poškodovani in onesposobljeni za nadaljnjo borbo.
Romunska deputacija v Solncgradu
Urejanje odnošajev Romanje do sosedov. Tudi Bolgari povabljeni v Nemčijo. — Gre za rešitev vprašanja Dobrudže.
Ameriški predsednik Roosevelt tišdiral v tretjič.

c-.'vjvr t j.- »-i- .v f.*	...	-. -r
mmmmumnmu-u :
priporoča:
Mihelčič Franc: ZDRAVILNE RASTLINE. O njih nabiranju, gojenju in uporabi. 251 strani.
Knjigi je priložen atlas zdravilnih rastlin na 26 tabelah s 86 slikami v* barvotisku. N a j n o ve j še i n n a j p o p o 1 :icj še d e i o o tem predmetu. Cena trdo vezani knjigi 85 din, v platnu 65 din.
Dr. Reya Oskar: VREMENOSLOVJE. Poljudna izdaja. 120 strani s .46 slikami. Pr e potrebna knjiga za vsakogar, ki hoče razumeti ’:aterikoli vremenski pojav. Cena trdo vezani knjigi 50 din, v , ;u 60 din.
Humek Martin: DOBER SADJEVEC. Druga pomnožena izdaja. 75 strani. Potrebno navodilo, kako ga izdelujemo in babo z njim ravnajr in stanovitno pijačo. Cena 16 din.
Humek Martin: SADJE V GC	IVU. T tja pon
ični priročnik naše db), vezano 32 din.
sl rimi sredi tvi. 232 strani.
.
c;’ 1-3 (...) ‘
vr:n at


'


I :
Naznanjam, da sem prevzel od g,- Bogomirja Scherzerja brivski salon v hiši g. Petšciieta na svoje ime ter se cenjenemu občinstvu priporočani za obilen
(. [ari ;lj M in, brivski
Kaj si storil
za „Kočevskega Slovenca" ?
Ali si že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svojim sosedom in prijateljem. Tvoje glasilo je, rojak, in svojo narodno zavednost najlepše dokažeš z zvestobo glamiku slovenske družine!