Goldonijev Campiejlo zaživel na openskem odru 9 V Gorici skok v 80. leta z uspešnicami skupine Abba Pri Žavljah odprejo danes hipermarket zadruge COOP Nordest Pomembna vloga Proseka pri geografskem priznanju prosekarja Primorski SREDA, 11. MARCA 2009_ št. 59 (19.458) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,QQ € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Vesela novica in resno sporočilo Ivan Zerjal Za tržaške Slovence je vest o visokem porastu novih vpisov v slovenske državne otroške vrtce seveda zelo razveseljiva. Podatki o nedavno zaključenem vpisovanju, ki smo si jih preskrbeli v tajništvih posameznih ravnateljstev, namreč kažejo, da v prihodnjem šolskem letu utegne obiskovati slovenske državne vrtce 192 novih malčkov, kar je skoraj šestdeset otrok več kot ob lanskem vpisovanju, ko smo zabeležili le 138 novih vpisov. Omeniti velja, da gre le za vpise v državne vrtce, saj s podatki o vpisih v občinske vrtce še ne razpolagamo. Lahko rečemo, da gre za spodbuden podatek, toliko bolj, če so, kot vse kaže, rezultati vpisovanja dobri tudi na Goriškem in v Benečiji. Ob veselju zaradi visokega porasta vpisov pa se postavlja tudi drugo vprašanje. Marsikje so namreč zabeležili presežek pri vpisih in vseh otrok niso mogli sprejeti zaradi omejenih zmogljivosti vrtcev. Če se v nekaterih primerih lahko da »preusmeriti« otroke v kak drug bližnji vrtec, pa ta rešitev ni mogoča povsod, zato se postavlja vprašanje po odprtju novih oddelkov, kar je vezano na razpolaganje ne samo s primernimi prostori, ampak tudi z osebjem. Videli smo, kako so lani pri Sv. Jakobu kljub razpoložljivim prostorom z precejšnjo muko dosegli odprtje novega oddelka vrtca in je slednji zaživel že po začetku šolskega leta, spremembe, ki jih italijanske oblasti napovedujejo na področju šolstva, pa ne gredo ravno v smer zagotavljanja zadostnega osebja, prej nasprotno. Šolnike, politiko in civilno družbo čaka torej dodaten napor. ssg - Nova produkcija tibet - Dalajlama ob 50-letnici neuspešne vstaje proti kitajski nadvladi »Kitajska je Tibetancem prinesla pekel na zemlji« Duhovni voditelj vnovič zahteval»legitimno in pomembno« avtonomijo trst - Po končanem vpisovanju v otroške vrtce Skokovit porast vpisov V primerjavi z lanskim letom je skoraj šestdeset novih vpisov več - Vprašanje novih oddelkov TRST - V državnih otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem po končanem vpisovanju za prihodnje šolsko leto beležijo skokovit porast števila novih vpisov. Če jih je bilo ob lanskem vpisovanju vsega skupaj 138, jih je letos kar 192, kar pomeni skoraj šestdeset novih vpisov več. Podatek je seveda razveseljiv, zaradi presežka pa se v nekaterih vrtcih postavlja vprašanje možnosti odprtja novih oddelkov. Na 7. strani NEW DELHI - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je v svojem govoru ob 50. obletnici neuspešne vstaje Tibe-tancev proti kitajski nadvladi napadel Kitajsko in jo obtožil, da je prinesla v minulega pol stoletja v njegovo domovino "pekel na zemlji". Za himalajsko regijo je dalajlama od Pekinga vnovič zahteval "legitimno in pomembno" avtonomijo. "Mi Tibetanci si prizadevamo za legitimno in pomembno avtonomijo, ureditev, ki bi Tibetancem omogočila življenje v okviru Ljudske republike Kitajske," je dejal dalajlama. Uradni Peking je dalajlamo ostro napadel, češ da laže. Na 18. strani Raziskava Pokrajine Trst o tujih mladoletnikih Na 8. strani Na goriški občini obljubljajo manj stroškov za birokracijo Na 14. strani V Šmartnem skupinska razstava Skupine 75 Na 15. strani Na Novogoriškem ob službo 330 delavcev Na 16. strani Komisija DZ za Slovence v zamejstvu o težkem položaju manjšine na Koroškem Na 2. strani Kreutzerjeva sonata Tolstojevo povest je priredil Branko Jordan, režiral pa Miha Golob - Premiera v petek TRST - V tržaškem Kulturnem domu so včeraj predstavili novo produkcijo Slovenskega stalnega gledališča. Peta predstava abonmajske sezona bo Kreutzerjeva sonata, ki jo je po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramatiziral in priredil Branko Jordan, režiral pa Miha Golob. Predstava o »tragediji spalnice«, ali o večno aktualni problematiki ljubezenskih odnosov med moškim in žensko, nerazumevanju, ljubosumju, včasih tudi nasilju. V Kulturnem domu bodo pred petkovo premiero odprli tudi razstavo tržaškega kiparja Robina Soaveja. Na 12. strani italija Fini je znova precej kritičen do Berlusconija RIM - Trenja med predsednikom vlade Silviom Berlusconi-jem in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem so v zadnjem času precej pogosta. Včeraj je Fini najprej dejansko kandidiral Berlusconija za novega predsednika republike, potem pa se je s premierom vpletel v politično polemiko. Fini je namreč rezko zavrnil Berlusconijev predlog, da bi v senatu in v poslanski zbornici namesto parlamentarcev glasovali kar vodje posameznih skupin. Na 13. strani V Ulri CIMT^pH ï-UuCll A-'ljftrfU.t-lA.MUJ, WA. TnhiL', KUHUTH taji -.. -I E TWOhMItniha H OfiUlAM HOtWuü sOTtO-ÜMflHhiUhi MUif DÚUÜ »¿lJIIE, IMÜtTflTv H ÜOOw. Tkalasso «NTÍR wai THAI Shakti - Avurvedacemter LifEClA-iS HîTmï â JL Jï, tïïo Pí^ig^t ■■ ■«1. +IEÍ- E tí T 990 w»w.MrrCi.».n*t L] FtC LA.SS k\jpo na m bfnkt b fro^t frfrnarelKffgdjifWHite ft J, - i. 4, 2009 TMALASSO CFNTÍR 1 40 % popust Vftfeign ohtogerbiejptoíiúm pit$!t¿fem pri jÍMirtUtii 1-1 —tfÍTtTfr^t^ Wai Thai 20% popust maídf* wa\ thaisom/n. «f (h prtte 2 Sreda, 11. marca 2009 ALPE-JADRAN / bruselj - Rehn, Žbogar in Jandrokovic o pogojih za mediacijo Včeraj začetek pogovorov, rezultatov pa še nobenih Posvetovanja naj bi se še nadaljevala - Bližnja pogajalska konferenca s Hrvaško vse manj verjetna BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški minister Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic so začeli sestanek v Bruslju, na katerem se pogovarjajo o pogojih za mediacijo, potem ko sta obe državi načelno podprli Rehnov predlog za evropsko posredovanje pri reševanju vprašanja meje. Ob prihodu ministra nista želela dajati izjav. Zunanja ministra Žbogar in Jandrokovic sta se na sedež Evropske komisije Berlaymont pripeljala skozi poseben vhod, tako da novinarji niso imeli dostopa do njiju, saj pred sestankom nista želela dajati nikakršnih izjav. Izjav predvidoma ne bo niti po koncu srečanja, pravijo na vseh treh straneh. »Naš namen je, da se o pogojih za evropsko posredovanje dogovorimo v torek. A pogovori so še v teku,« je komisar Rehn v ponedeljek odgovoril na vprašanje, ali sta načelni stališči obeh držav dovolj za začetek me-diacije in kaj pomenita za zastoj Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU. Evropski komisar za širitev Olli Rehn Strani sta podali vsaka svoje stališče, a med seboj se nista dogovorili o ničemer, pravijo viri v Bruslju. Evropska komisija ima tako sedaj po navedbah virov na mizi stališči, ki sta ju Hrvaška in Slovenija proizvedli za svoji javnosti. »To vse je sicer zelo dobrodošlo, toda hudič je v podrobnostih,« pravijo viri. Hrvaška je namreč v ponedeljek podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje z mediacijo, pod pogojem, da Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar ta državama pomaga pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu. Tudi Slovenija je mediacijo načelno podprla, o morebitnih pogojih pa doslej ni želela govoriti. Kolikor je znano, naj bi Slovenija pristala na mediacijo pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija pod enakimi pogoji, ki jih je zahtevala za arbitražo: status quo z dne 25. junija 1991, odločanje o celo- Hrvaški zunanji mnister Gordan Jandrokovic tni meji, kopenski in morski, ter o upoštevanju načela pravičnosti. Po navedbah virov pri EU včerajšnje srečanje, ki naj bi trajalo pozno v večer in po katerem naj ne bi bilo izjav za javnost, najverjetneje ne bo prineslo dogovora o me-diaciji niti bistvenega premika naprej, temveč naj bi se posvetovanja še nadaljevala. Tako je pogajalska konferenca s Hrvaško, napovedana za 27. marec, vse manj verjetna. (STA) Pročelje slovenskega Državnega zbora v Ljubljani in malodušje. Te volitve so namreč po besedah Petka priložnost, da se redefinirajo nekateri pogledi na narodno skupnost. Petek pa se je tudi vprašal, ali je narodna skupnost optimalno organizirana glede na aktualne razmere. Predsednik edine slovenske stranke, Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik, ki je po porazu na občinskih volitvah ponudil odstop, pa je opozoril, da se sicer sedaj ponuja priložnost, da se iz napak nekaj naučijo. Zavzel se je za močno manjšinsko zastopstvo, medtem ko je predstavnik SKS menil, da je skupno zastopstvo stvar koroških Slovencev. Po ocenah Pippa je slovenska manjšina brez močne politične podpore Slovenije »oplela« in da je to tudi stvar dveh, treh generacij. Po njegovih besedah je sedanja manjšinska organizacijska struktura preživeta, zato je ob tem povabil ZSO in SKS, da pristopita k ideji javno-pravnega zastopstva. Opozoril je tudi na »krajšanje finančne podpore« političnim organizacijam s strani Slovenije. Državni sekretar na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Je-sih pa je zagotovil, da slovenska država »drži besedo« in da ni zmanjšala sredstev ne za koroške Slovence, ne za Slovence v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Komisija se je ob koncu seznanila s pobudo za spremembo poslovnika DZ v smeri preimenovanja in prekategoriziranja komisije v odbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. S to pobudo pa je seznanjen tudi že predsednik komisije za poslovnik Anton Anderlič. ljubljana - Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu O težkem položaju manjšine po volitvah Poziv organizacijam, naj uskladijo stališča LJUBLANA - Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj razpravljala o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem po nedavnih deželnih in lokalnih volitvah ter se med drugim zavzela za razpravo o problematiki manjšin tudi v DZ. Pozornost je komisija namenila tudi pobudi o preimenovanju komisije v pristojen parlamentarni odbor. V razpravi, v katerih so osvetlili položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, potem ko je na dežel-nozborskih volitvah zmagalo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) pokojnega deželnega glavarja Jorga Haiderja, je bilo med drugim govora o prihodnjem organiziranju manjšinskih organizacij, pa tudi o vprašanju notifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP) ter prihodnosti reševanja vprašanja dvojezičnih napisov. Člani komisije so po razpravi pozvali slovensko vlado, naj Avstrijo ponovno opozori na spoštovanje mednarodnih pogodb in konvencij, ki se nanašajo na varstvo manjšin in človekovih pravic, pa tudi na neu-resničevanje 7. člena ADP. Komisija je nadalje priporočila krovnim organizacijam slovenske manjšine v Avstriji, da čim prej uskladijo svoja stališča ter ustanovijo takšno strukturo, ki bi lahko na skupen in učinkovit način zastopala pravice in interese slovenske manjšine na deželni, državni in mednarodni ravni. Poleg tega so predlagali, naj kolegij DZ na eno od naslednjih plenarnih sej državnega zbora uvrsti tudi reševanje problematike slovenske manjšine v sosednjih državah. Seje so se udeležili tudi predstavniki Slovencev na avstrijskem Koroškem, ki so imeli glede vprašanja notifikacije ADP in tudi organiziranja različna mnenja. Politični tajnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Joza Habernik je dejal, da ne bi imeli mnogo koristi, če bi Slovenija glede ADP in 7. člena uveljavljala pravno nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da lahko Slovenija tudi brez nasledstva kot država matičnega naroda po potrebi opozarja na morebitno kršenje manjšinskih ali človekovih pravic na Koroškem in Štajerskem. V nasprotju s Habernikom pa se je tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marjan Pipp zavzel za nujno potrebno razpravo o notifikaciji ADP, Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenski organizacij (ZSO), pa je menil, da se je treba vprašati, ali je pot notifikacije sploh možna. Sturm je sicer napovedal, da naj bi v prihodnje v Avstriji stekla razprava o reformi avstrijske manjšinske zakonodaje. Kot je uvodoma dejal predsednik komisije Miro Petek (SDS), je rezultat teh volitev za slovensko manjšino slab in ni razlogov za zadovoljstvo. Vendar hkrati sedaj tudi ni primeren čas za pretirani pesimizem celovec - Volilni poraz EL Smrtnik preklical napovedani odstop CELOVEC - Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik se - vsaj zaenkrat - ne bo umaknil s položaja predsednika edine zbirne stranke Slovencev na Koroškem. S tem je preklical svojo napoved o umiku dan po deželnih in občinskih volitvah 1. marca 2009 na Koroškem, ko EL pri občinskih volitvah ni dosegla zastavljenih ciljev. Preklic svojega umika iz predsedniške funkcije pri EL je Smrtnik v pogovoru za slovenski spored avstrijskega radia (ORF) včeraj utemeljil s tem, da je odločitev padla po analizi volilnega rezultata na seji deželnega vodstva EL in na kateri je bilo tudi sklenjeno, da bo Enotna lista šla v temeljito vsebinsko kot tudi organizacijsko prenovo. Tako naj bi se samostojno politično gibanje odprlo tudi pripadnikom večinskega naroda. Na seji prav tako ni bilo izključeno, da bo stranka dobila tudi novo ime. Načrtovana prenova naj bi bila sprejeta še jeseni letos, tedaj pa naj bi padla tudi odločitev, ali bo še naprej ostal na čelu EL, je še pristavil Smrtnik. Eden njegovih glavnih pogojev je, da se stranka dejansko odpira in presega (slovenske) narodnostne meje. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik Kot je znano, Enotna lista pri de-želnozborskih volitvah ni nastopila, zastavljeni cilji pri občinskih volitvah, namreč postati močnejši tako po številu glasov kot po mandatih in prvič doseči župana iz vrst samostojnega slovenskega političnega gibanja, niso bili doseženi. V nekaterih občinah je bil rezultat EL oz. samostojnih dvojezičnih imenski list sicer razveseljiv, posebej boleče pa da je bilo nazadovanje podpore v nekaterih občinah, ki so doslej veljale za trdnjave samostojnega slovenskega političnega gibanja kot npr. Železna Kapla, Žitara vas, Škocjan, Bistrica nad Pliberkom in Pliberk. (I.L.) koroška Zopet zahteva po preštevanju Slovencev CELOVEC - Zmagoslavje desničarskega BZÖ-ja (nad 45 odstotkov vseh glasov!) in katastrofalni poraz (minus 10 odstotkov!) socialdemokratov (SPÖ) na deželnih volitvah na Koroškem je očitno še okrepilo skrajno restriktivno manjšinsko politiko Haiderjevih naslednikov. Kot poročajo avstrijski mediji, so slednji namreč preko svojih poslancev v dunajskem parlamentu v zvezi s postavitvijo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem vnovič vložili zahtevo po zakonu, s katerim bi ugotavljali številčno moč koroških Slovencev. Rezultat ugotavljanja pa naj bi služil tudi za osnovo za »trajno in dokončno rešitev« vprašanja dvojezične topografije, je zapisano v zakonskem predlogu BZÖ. V zvezi z vprašanjem dodatnih dvojezičnih tabel na Koroškem se je vnovič oglasil tudi deželni glavar Gerhard Dörfler. V pogovoru za predvčerajšnjo izdajo dunajskega dnevnika »Der Standard« je vnovič zatrdil, da je zanj to vprašanje zaključeno. Pri tem se je ponovno skliceval na nekdanjega avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega, ki da je že leta 1976 izjavil, da je bil problem s tedanjo ureditvijo (25-odstotna klavzula!) za vedno rešen in državna pogodba izpolnjena. Na opozorilo, da je avstrijsko ustavno sodišče Kreiskyjev zakon o narodnih skupinah med drugim prav glede vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel že večkrat razveljavilo, pa je Dörfler menil, da so se sodniki kratkomalo zmotili... BZÖ se je medtem „spravil» tudi na partizanske spomenike na Koroškem. Tako je Manfred Stromberger, novinec stranke preminulega nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haider-ja v koroškem deželnem zboru spričo odkritja posmrtnih ostankov v rudniku Barbara rov v Hudi Jami pri Laškem v Sloveniji že zahteval odstranitev vseh partizanskih spomenikov na Koroškem. Ob tem je izrazil tudi ogorčenje nad vedenjem avstrijske zvezne vlade in nekaterih koroških politikov ter drugih osebnosti. Še posebej ostro je kritiziral avstrijskega zgodovinarja Štefana Karner-ja in predsednika (nemško nacionalno usmerjenega) koroškega »Heimatdien-sta« Josefa Feldnerja, katerim je očital, da ocenjujeta povojne dogodke »enostransko«. Dejal je tudi, da takšnih dejanj ne gre bagatelizirati, prav tako da pogreša odziv s strani zastopnikov slovenske manjšine, stranke Zelenih in vseh »združenih levičarjev«. Pri socialdemokratih pa kljub katastrofalnemu porazu na deželnih volitvah vsaj zaenkrat ne bo prišlo do kadrovskih in tudi organizatoričnih sprememb. Na klavzuri razširjenega deželnega predsedstva koroške SPÖ je bilo namreč odločeno, da bo vsaj do rednega strankinega kongresa leta 2010 na čelu stranke še naprej Reinhard Rohr, ki bo tudi ostal član deželne vlade. Z njim bo ostal v vladi tudi Peter Kaiser, medtem ko se bo - po izgubi tretjega sedeža v deželni vladi - umaknila iz vlade v deželni zbor dosedanja deželna svetnica Nicole Černic. Politična usoda koroške Slovenke Ane Blatnik, ki je doslej zastopalo koroško SPÖ v zveznem svetu, pa bo znana predvidoma čez teden dni. Kot je znano, je SPÖ na deželenih volitvah poleg enega sedeža v deželni vladi, treh sedežev v deželnem zboru izgubila še enega od dveh sedež tudi v zveznem svetu, zbornici dežel avstrijskega parlamenta. Predsednik koroške SPÖ Reinhard Rohr, ki je že po izidu volitev izjavil, da ne misli odstopiti, je po klav-zuri razširjenega vodstva stranke še poudaril, da bo SPÖ kljub porazu vodila pogovore z vsemi ostalimi strankami v deželnem zboru, ob tem pa poudaril, „da ne bo šlo za koalicijske po-govore.» Še posebej ne s Haiderjevo stranko BZÖ, velike zmagovalke deželnih (in tudi komunalnih) volitev 1. marca na Koroškem. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sreda, 11. marca 2009 3 dežela - Skrb vzbujajoči uradni podatki Tudi v FJK zelo negativni učinki gospodarske krize V najhujši situaciji se je znašla pordenonska pokrajina TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini se vse bolj poznajo negativni učinki gospodarske krize, čeprav še ne v takšni meri kot v drugih italijanskih deželah. Skrb vzbujajoče podatke je včeraj javnosti posredovala deželna odbornica Alessia Rosolen, ki je dejala, da se kriza najbolj poglablja v pordenonski pokrajini. Tukaj v povprečju tudi beležijo največ ur dopolnilne blagajne in primerov t.i. mobilnosti, ki pomeni uvod v brezposelnost. Največji vzpon je dopolnila blagajna zabeležila v februarju (plus 380 odstotkov v primerjavi z lanskim februarjem). Hudo je bilo že januarja, a takrat so mnogi industrijski obrati poslali delavce na prisilne oziroma podaljšane božične in novoletne dopuste. Bruto dohodek na deželnem nivoju naj bi v tem letu znašal minus 0,3 odstotka, kar je boljše kot na državni ravni, kjer se napoveduje približno enoodstotni padec splošnega dohodka na prebivalca. Rosolenova je prepričana, da deželna vlada ni podcenjevala takšnih učinkov gospodarske in družbene krize, kot ji očitajo nekatere sindikalne organizacije. Nekateri izredni ukrepi (npr. dodatno financiranje skladov dopolnilne blagajne) so bili že sprejeti, drugi pa bodo predstavljeni na torkovi izredni seji deželnega sveta, ki bo posvečena prav ekonomski krizi. Sklic izredne seje je zahtevala le-vosredinska opozicija, njena pobuda pa je doživela podporo tudi v desni sredini, ki podpira predsednika Ren-za Tonda. Prav Tondo je včeraj pohvalil novo vzdušje sodelovanja, ki se je v zadnjih dneh ustvarilo med upravo FJK in sindikati. Tudi s CGIL, ki je bila vedno zelo kritična do desnosredin-skega deželnega odbora, so se odnosi v zadnjem času nekoliko izboljšali. Krizna situacija zahteva enotnost in morda smo glede tega na še kar dobri poti. To bomo lahko preverili na torkovi izredni seji deželnega parlamenta. Predsednik Tondo je napovedal, da Dežela razmišlja o izrednih finančnih podporah ljudem, ki so oziroma bodo izgubili delo. Nova finančna sredstva bodo črpali iz nekaterih izrednih skladov, razmišljajo pa tudi o korenitih spremembah deželnega proračuna (rebalansa), s katerim se bo svet FJK ukvarjal junija. Na Tržaškem se najbolj bojijo za negotovo usodo škedenjske železarne kroma hrpelje - župani in poslanci proti akumulaciji Padež S povezavo Ilirske Bistrice in Brestovice dovolj vode za Istro HRPELJE - »Izgradnja zajetja Padež v dolini potokov Padež in Suhorka v Brkinih je nesprejemljiva, ker je predraga, poleg tega pa je iz obstoječih vodnih virov mogoče zagotoviti dovolj pitne vode za oskrbo Istre,« smo slišali na ponedeljkovem srečanju primorskih poslancev z župani južnoprimorskih občin v prostorih občine Hrpelje-Kozina. Akumulacija Pa-dež bi stala 80 milijonov evrov, povezava vodovodov Brestovica in Ilirska Bistrica pa od 50 do 60, pri tem pa bi država občinam pomagala obnoviti obstoječe vodovodno omrežje v dolžini kakih 90 kilometrov. »Vlak z evropskim denarjem bo odpeljal, če ne bo kmalu sprejeta določitev, kako do novega vira pitne vode,« je opozoril direktor Kraškega vodovoda Sežana Boris korošec. »Zadnji rok je pomlad 2010. Glede na zaloge pitne vode v Bre-stovici in Ilirski Bistrici pa izgradnja zajetja v dolini Padeža v Brkinih ni potrebna. Avgusta lani smo v Klaričih pri Bre-stovici izvedli črpalni preizkus na novi vrti- ni. Črpali smo 275 litrov vode na sekundo. Vodo smo skozi kakih 700 metrov oddaljeno brezno spustili zopet v podzemlje in z barvanjem ugotovili, da se ne vrača v vrtino. Dno vrtine leži le kak meter nad morsko gladino in nivo vode se je med črpanjem znižal le za 17 centimetrov, zato nevarnosti vdora morske vode ni. Če k gornji številki dodamo še 205 litrov iz delujočih treh črpališč, dobimo skoraj 500 litrov vode na sekundo. Po ugotovitvah Geološkega zavoda Slovenije, ki je bdel nad črpalnim preizkusom, pa bi lahko iz Klaričev črpali tudi 700 litrov vode na sekundo. V Ilirski Bistrici po manjših potrebah po vodi s hrvaške strani in odhodu velikega števila vojakov nekdanje JLA lahko v sistem prispevajo 70 litrov. Če seštejemo vse količine, potem bi bilo pitne vode za oskrbo Istre dovolj.« Kot je k temu dodal župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, so leta 1991 prodali 2,1 milijona litrov, danes pa le 800 tisoč litrov. »Za študije projekta Padež je bilo zapravljenega že preveč de- narja, po mojih informacijah šest milijonov evrov,« je povedal poslanec Socialnih demokratov Miroslav Klun. »Za izgradnjo zajetja bi rabili 80 milijonov evrov, če bi pa povezali Brestovico in Ilirsko Bistrico bi nas stalo manj, pa še obstoječe omrežje bi občinam država pomagala obnoviti. Naj dodam še to, da je Sežana infra-strukturno povezana tudi s Trstom, in sicer z vodovodnim in plinovodnim omrežjem.« Tudi v občinah Hrpelje-Kozina in Divača zavračajo izgradnjo zajetja Padež. »Dve tretjini akumulacije bi seglo v občino Hrpelje-Kozina. Zaradi dovoljšnjih količin vode v obstoječih vodnih virih je za nas nesprejemljiva in nepotrebna,« je povedal župan Zvonko Benčič - Midre. »Za občino Divača in posebej za Vremsko dolino bi bilo zajetje ekološka bomba. Problem vodooskrbe je rešljiv edino s povezavo kraškega in ilirskobistriškega vodovoda, Padež pa je metanje denarja stran, zato naj na ministrstvu za okolje in prostor s tem projektom končajo.« Irena Cunja Na fronti slovenstva v Reziji LJUBLJANA - Svetovni slovenski kongres prireja srečanje z rojaki iz Rezije z naslovom Na fronti slovenstva v Reziji. Srečanje bo danes ob 11. uri v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) v Ljubljani na Cankarjevi 1/IV. Dogodek je posvečen Luigi Negro v podporo in hvaležnost za njen trud pri ohranjanju in oživljanju slovenstva v Italiji. O tem, kaj pomeni biti Slovenec v Reziji in živeti v dolini, ki je bistveno drugačna od furlanskega okolja, bodo govorili predsednica društva Rozajanski dum Lui-gia Negro in njeni sotrudniki na »fronti slovenstva« v Reziji. Srečanje bo povezoval član upravnega odbora Slovenske konference SSK in član upravnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa Rudi Merljak. Prireditev je v okviru Večerov izza Kongresa, ki jih pripravljajo s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Razstava Starešine Patricije Dodič HRPELJE- V razstavnih prostorih Občine Hrpelje-Kozina bodo v petek, 13. marca, ob 18. uri odprli razstavo pod naslovom Starešine mlade umetnice pa tudi pesnice Patricije Dodič-Patre iz Obrova, sicer zaposlene v sežanski Kosovelovi knjižnici. V kulturnem programu bodo sodelovali Vesna Rems, Tina Ceglar, Dragica Markovič in Martina Zorza, za prijetno glasbeno popestritev pa bo poskrbel sežanski kantavtor in glasbenik Tomaž Ban. (Olga Knez) Delavnica hujšanja z Vido Petrovčič PLISKOVICA - V Mladinskem hotelu v Pliskovici se bo danes ob 17. uri pričela delavnica hujšanja z Vido Pe-trovčič. Gre za praktično delavnico hujšanja z nasveti s področja prehranjevanja in psihologije. Metoda huj-šanja temelji na uživanju hrane z nizkim glikemičnim indeksom, ki ji pravijo tudi delilna dieta. Vsak udeleženec bo prejel priročen koledarček za huj-šanje. Cena delavnice je 50 evrov.Pri-jave zbirajo v Mladinskem hotelu v Pli-skovici (telefonska številka 05/ 764 02 50 ali 041 947 327). (Olga Knez) Danes predvajajo film Veter se požvižga AJDOVŠČINA - V Dvorani slovenske vlade bodo danes ob 18.30 predvajali dokumentarni film Robarja Dorina o slovensko-italijanskih zgodovinskih dogodkih na Primorskem v zadnjem stoletju Veter se požvižga. Vstop je prost, filma pa traja 112 minut. Vabita ZB NOB Ajdovščina-Vipava in Občina Ajdovščina. trst - Negotova usoda ugledne strukture pri Sv. Andreju Morda kakšno upanje za ohranitev muzeja Obisk deželne svetniške komisije za kulturo, ki išče primerno rešitev, da bi železniški muzej ostal na sedanji lokaciji TRST - Dežela si prizadeva, da bi priznani železniški muzej ostal pri Sv. Andreju, torej na sedanji lokaciji. To je vsaj namera deželne komisije za kulturo, katere predsednik Piero Camber in člani so si včeraj ogledali muzej, ki mu grozi zaprtje. Celotno območje je namreč pred tremi leti kupila neka družba iz Tre-visa, muzej, ki plačuje lastnikom letno najemnino 60 tisoč evrov, pa je zaščiten, tako da ga v sedanjih razmerah ni mogoče kar tako zapreti. Camber je iznesel predlog, da bi območje odkupila deželna uprava za potrebe tržaškega sejma, fotografskega arhiva Alinari in muzeja znanosti. Gre za predlog, ki bi lahko doživel široko politično podpo-Člani deželne ro. Demokratska stranka ga bo naj- komisije za kulturo brž p°dprla> tudi zato ker je njen s predstavniki deželni svetnik Giorgio Baiutti pred tržaškega kratkim vložil zakonski predlog za železniškega kulturno in turistično ovrednotenje muzeja starih železnic v FJK. V tem zako- nu, če bo seveda odobren, bi lahko našel mesto tudi tržaški železniški muzej. Njegovo dejavnost in muzejsko zbirko je gostom predstavil Claudio Vianello, predsednik krožka Dopo-lavoro ferroviario, ki upravlja to v našem okolju premalo cenjeno znamenitost. V muzeju hranijo okoli tisoč raznoraznih predmetov, od starih lokomotiv do najmanjših pripomočkov z nekdanjih vlakov. Muzej redno prireja tudi vožnje s starimi vlaki in vzdržuje prijateljske stike s podobnimi muzeji v Sloveniji in v drugih sosednjih državah. Med včerajšnjim obiskom pri Sv. Andreju je tekla beseda tudi o možnosti gradnje t.i. primestne železnice, ki bi povezovala Trst s Koprom. Okvirni projekt je izdelala pokrajinska uprava, največ zaslug zanj pa ima nedavno prerano umrla pokrajinska odbornica Ondina Bar-duzzi. 4 Sreda, 11. marca 2009 GOSPODARSTVO trgovina - Danes bodo pri Žavljah odprli ogromen hipermarket COOP Nordest Vrata odpira prvo pravo nakupovalno središče v Trstu Pri Žavljah inovativna in lokalno obarvana ponudba potrošniške zadruge iz Emilije ŽAVLJE - V obdobju, ko globalna kriza razburja svet in se vsak dan z novimi negativnimi signali kaže tudi pri nas, je novica o odprtju velikanske trgovske infrastrukture, pravzaprav prvega pravega nakupovalnega središča v tržaški pokrajini, še toliko bolj razveseljiva. Pri Žavljah, v komercialni coni miljske občine, nad staro cesto proti Škofijam, takoj po žaveljskem predoru, se vzpenja mogočna struktura nakupovalnega središča Montedoro Freetime. V njem bo okrog sto trgovin, center za dobro počutje in kongresno središče, garažna hiša s 300 parkirišči in hipermarket Iper-coop, ki bo danes prvi odprl vrata. Čeprav velikanska, je struktura dobro vpeta v okolje, z urejenimi povezovalnimi cestami in s kamnom obloženimi podpornimi stenami, kot smo se prepričali včeraj, ko smo bili med gosti predodprtja, namenjenega članom potrošniške zadruge Coop Consu-matori Nordest. Teh je samo v Trstu skoraj 15 tisoč in včeraj so se množično odzvali povabilu zadruge iz Reggio Emilie. Zbrane sta pozdravila predsednik in podpredsednik zadruge, Marco Pedroni in Roberto Sgavetta, ki sta se zahvalila za odličen sprejem v tržaški pokrajini in v miljski občini, in izrazila zadovoljstvo, da je Coop Nordest prispel do tega skrajnega koščka Italije, do Istre, v multikulturno okolje, od katerega si veliko obetajo. Da bi se ji obeti izpolnili, so zadrugi, zaželeli podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godina, miljski župan Nerio Nesladek, tržaški župan Roberto Dipiazza (ki je kot miljski župan prvi podprl njihove načrte), predstavnik Trgovinske zbornice Franco Sterpin in predstavnica članov zadruge. Hipermarket, ki se razteza na 4300 kvadratnih metrih, bo v novem nakupovalnem središču prvi odprl vrata, in sicer z uradno slovesnostjo danes popoldne, nakupovanje pa bo mogoče od jutri naprej. Seveda bodo kupce pričakale številne posebno ugodne ponudbe, pri čemer je posebej pomembno, da bodo imeli v ponudbi ustrezno mesto tudi lokalni proizvodi. Nova trgovska struktura pa ni pomembna samo z gospodarskega vidika, ampak ima v svoji naravi tudi družbeno poslanstvo. Na športnem področju se je že zavezala Triestini, s katero je pred tremi meseci sklenila partnersko pogodbo za sponzorstvo, zato je bil predsednik Pedroni včeraj deležen simbolične rdeče majice. (vb) Zgoraj pogled na nakupovalno središče iz zraka, spodaj trenutek s predodprtja hipermarketa Coop Nordest za člane zadruge kroma zadruga coop nordest - Pogovor s podpredsednikom Robertom Sgavetto Tudi zaradi bližine meje smo svojo ponudbo zasnovali na lokalni produkciji TRST - COOP se zavzema za dolgoročno in krepko sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, zagotavlja podpredsednik zadruge Coop Consu-matori Nordest iz Reggio Emilie Roberto Sgavetta, za katerega se »s tem podvigom izpolnjuje načrt krepitve prisotnosti zadruge Coop Nordest na Tržaškem z inovativnim načinom prodaje na področju velike distribucije«. Poleg tega so si že pred leti, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, jasno začrtali smeri dolgoročnega in tesnega sodelovanja s Slovenijo in tudi s Hrvaško. V tem okviru bo novi trgovski center v Žavljah igral posebno vlogo, »pri kateri ne sme izostati niti prispevek slovenske manjšine v Italiji«, meni Sgavetta, ki je podpredsednik Coop Nordest od leta 2001. Rodil se je v Pal-manovi, stalno bivališče pa ima v Porde-nonu. Je dober poznavalec razmer v FJK in je v vsem tem času vedno kazal določeno zanimanje za sodelovanje tako s slovenskimi kot furlanskimi organizacijami v naši deželi, pa tudi za navezovanje poslovnih odnosov v Sloveniji in ostalih balkanskih državah. Priznati mu gre, da je v tem smislu prava »gonilna sila«, kot ga je označila njegova sodelavka Danila Forti. Odprtje novega nakupovalnega središča v tržaški porajini je ponudilo pri- ložnost, da nam je podpredsednik Sga-vetta v krajšem razgovoru predstavil novi hipermarket Ipercoop in tudi delovanje te velike trgovske organizacije. »Kljub velikosti, se Ipercoop v Ža-vljah uvršča med strukture, ki po razporeditvi oddelkov omogočajo zelo preprosto in hitro nakupovanje. V prvem delu so v prodaji sveži živilski proizvodi, sledi oddelek za prodajo kruha in slaščic, pa gastronomija, mesnica itn. Pripomnil bi, da se zaradi bližine meje ponudba naslanja na lokalno produkcijo. Na voljo so domača piva, slaščice in mesni izdelki. In še to gre omeniti, da je center Free Time pravo večnamensko središče, ki poleg prodajnih mest ponuja tudi številne atrakcije, od steze go-karta do centra za dobro počutje in kongresnega centra.« In kaj pravzaprav je zveza zadrug Coop? »Coop je velika članska organizacija potrošnikov, ki deluje v splošnem družbenem interesu in v korist potrošnikov, upoštevajoč 45. člen italijanske ustave. Gre za avtonomno, neprofitno organizacijo. Dobiček iz poslovanja je namenjen ustvarjanju koristi za člane in za družbeno skupnost.« Kaj pa je COOP Nordest? »Je ena izmed največjih potrošni- Roberto SgavettaI ških zadrug, ki je obenem članica zveze zadrug Lega Coop in združenja Associa-zione Nazionale Cooperative di Consu-matori (ANCC). Glavni sedež je v Reg-gio Emilii, v deželi FJK pa se osrednja podružnica nahaja v Pordenonu. Nastala je v deželi Emilija-Romagna, nato pa se je postoma razširila po vsem Apeninskem polotoku. Coop Nordest v prvi vrsti skrbi za trgovsko-potrošniško dejavnost. Hkrati pa ne gre prezreti socialnih dejavnosti, kot so socialni turizem itn., ki so neposredni smoter delovanja: varnost potrošnikov, njihovo izobraževanje, socialna odgovornost in solidarnost do krajevnih skupnosti in revnih držav. Naj pri tem le izpostavim vzgojo potrošnikov. Izobraževanje ni namenjeno le odraslim, temveč tudi šolskim ustanovam, otrokom in najstnikom. Obravnavajo se teme, kot so okolje, zdrava prehrana, reklamna sporočila in seveda zadružne vrednote. Zanimivi so tudi drugi aspekti naše dejavnosti: člani, na primer, podpirajo pomembne družbene projekte, ki se izvajajo na njihovem območju v sodelovanju s prostovoljnimi društvi, lokalnimi ustanovami in šolami. Projekti so financirani s točkami članov Coop. Mednje sodi tudi zbiranje proizvodov, ki kljub nepokvarjenosti niso več v prodaji, in to z namenom, da se jih podari prostovoljnim društvom ali ustanovam, ki skrbijo za siromašne in pomoč potrebne ljudi. Nenazadnje gre zabeležiti tudi mednarodno solidarnost. Člani Coop namreč podpirajo pobude za solidarnost v revnih državah in pri tem sodelujejo s Karitasom, Arcijem, združenjem Medici senza frontiere (zdravniki brez meja) itn. Projekti so financirani s točkami članov Coop.« Za zakjuček? »Za konec naj poudarim še to, da so smotri delovanja potrošniških zadrug ravno v tem, da prekoračijo meje in da stvarno povežejo ljudi med seboj. Tudi to je vsebina našega novega centra Iperco-op na Tržaškem.« (ik) EVRO 1,2783 $ +1,73 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 10.03. 9.03. ameriški dolar japonski jen 1,2783 125,45 1,2565 124,40 ruski rubel 44,7625 8,5945 44,7910 danska krona 7,4502 7,4509 švedska krona 11,4525 11,5655 8,9740 češka krona 27,213 27,640 estonska krona 15,6466 15,6466 poljski zlot 4,6953 4,7460 avstralski dolar 1,9842 1,9558 1,9883 romunski lev 4,2917 3,4528 4,2958 3,4528 latvijski lats 0,7071 3,0203 0,7073 2,9981 islandska krona 290,00 290,00 2,2826 hrvaška kuna 7,4391 7,4498 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. marca 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,5643 1,3312 1,9618 2,2975 LIBOR (EUR) 1,31 1,6856 1,8281 1,9512 LIBOR (CHF) 0,28 0,4683 0,6166 0,9283 EURIBOR (EUR) 1,054 1,687 1,817 1,939 I ZLATO (999,99 %%) za kg 22.747,33 € -613,49 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. marca 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 7,90 -1,13 KRKA 49,59 -1,51 MERCATOR 149,64 -4,33 +0,89 TELEKOM SLOVENIJE 245,34 126,18 -0,86 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,95 DELO PRODAJA - +0,65 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 7,40 -4,02 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 44,90 9,87 -0,16 -2,85 SAVA 229,17 -0,26 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,10 12,36 -0,07 -4,11 MILANSKI BORZNI TRG i 10. marca 2009 MIB 30: +6,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 0,970 3,485 -1,02 +9,16 BANCO POPOLARE 1,93 +4,72 +2,77 BCA POP MILANO 2,96 +2,53 +6,86 ENEL 0,71 3,47 +4,41 +5,14 FIAT 4,15 +8,45 +8,78 GENERALI 9,81 10,56 +5,71 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,62 +15,71 LUXOTT1CA 13,62 +2,64 +2,64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,27 4,89 +4,80 +1,35 PIRELLI e C 0,14 +0,44 +0,54 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 6,97 12,13 +3,06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,84 3,27 +7,03 TENARIS TERNA 0,82 6,72 +4,99 +3,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,33 0,22 +47,53 UNICREDIT 6,90 0,822 +11,99 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 45,68 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.408,37 807,93 -0,93 -1,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.313,91 +4,07 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 162,10 1.574,03 -0,33 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.012,38 1.598,50 -3,13 -2,60 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 6.926.25 1.354.26 +5,79 +6,75 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 719,55 688,63 3.886,98 6,36 -1,27 +5,28 CAC 40, Pariz 3.715,23 2.663,68 1.456,10 +4,88 +5,73 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 660,2 1.919,53 +3,09 +6,05 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.054,98 1.485,75 11.694,05 2.158,57 8.160,40 -0,43 +1,97 +3,08 +1,88 -1,99 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 11 . marca 2009 5 prejeli smo in rade volje objavljamo Ni mogoče dopuščati slabega zaradi dobrega Spoštovani g. akad., prof. dr. Jože Pir-jevec, normalno je, da se ljudje ne strinjamo v vsem, prav pa je, da midva - po Vaši volji pred očmi javnosti - vsaj poskušava razložiti vsak svoje argumente za svoja stališča! Pravite, da smo »dediči Jugoslavije v dobrem in slabem«, ker je zasluga Jugoslavije in JLA, da smo dobili Primorsko in del Istre, in da imamo namesto rapalske pariško in osimsko mejo, zato naj bi bilo »sprenevedanje, če ne bi sprejeli tudi njenih grehov«, konkretno »pobojev, do katerih je prišlo maja 1945 ob osvoboditvi Trsta in Gorice«. Kaj pomeni »sprejeti«? Da smo »dediči Jugoslavije v dobrem in slabem«, drži. Ali pa dobro in slabo smemo ali celo moramo sprejemati na enak način? Dobro ocenjujemo pozitivno in se z njim celo identificiramo. In slabo? Ali »sprejeti« slabo pomeni, da njegov pomen minimaliziraš, jemlješ kot nekaj nepomembnega ali ga celo opravičuješ? Da, skratka, delaš apologijo slabega?! Ali pa gre za to, da slabo gledaš z distanco in ga moralno ovrednotiš glede na etične standarde? Menim, da ni mogoče dopuščati slabega zaradi dobrega! »Sprejemanje« je namreč naš odnos do nečesa, je moralna ocena - in ta mora biti za različna dejanja različna. Kot pozitivno sprejemam vse, kar ste našteli, kakor tudi dejstvo, da smo Slovenci znotraj Jugoslavije napredovali gospodarsko, socialno in kulturno, da smo se sploh usposobili za osamosvojitev. Ne sprejemam pa - se pravi moralno ocenjujem kot negativno, kot slabo, kot zlo - sektaško nasilje med vojno, poboje vojnih ujetnikov in civilistov po vojni, nepietetno prepoved ljudem dostopa do povojnih grobišč, povojno šikaniranje kmetov, kratenje človekovih pravic in svoboščin, omejevanje svobode intelektualnega ustvarjanja, hegemonije ene stranke , vsega tistega, zaradi česar je sploh Jugoslavija - in kako krvavo - razpadla! Ne nazadnje je navezanost KPJ izključno na ZSSR in ob tem, kar se je dogajalo ob osvoboditvi Trsta in po njej, kar vse je simbolizirala peterokraka zvezda, botrovalo tudi temu, da je JLA morala zapustiti Trst -četudi ga je osvobodila! Tudi kasneje nam je navezanost na Stalina - ob tem, da nas je kot zaveznik še izdal - škodovala pri delitvi »dobička« zmagovalcev, pri razmejitvi z Italijo. Kar zadeva vseh teh spornih dejanj, nič drugega tudi ne moremo storiti, kot oceniti jih glede na etična merila, saj so se nekatera dogodila že pred desetletji. Moralna ocena realno torej nič ne »popravlja« za nazaj, je le »investicija« za prihodnost: da se kaj takega ne ponovi! Pojem »Jugoslavija« torej res pokriva, vsebuje dobro in slabo, vendar če tega dvojega znotraj istega, se pravi: če znotraj-isto-vetnostne razlike pojma »Jugoslavija« ne raz-ločujemo, delamo eno ali drugo napako: ali zaradi dobrega delamo apologijo slabega in ga na tak način »posvojimo« , s čimer smo v etičnem smislu dezorientirani, nezavarovani pred zlim v prihodnosti - ali pa zaradi slabega zavržemo tudi vse dobro, kar dela desnica, ko npr. zaradi spornosti revolucije zavrača tudi narodnoosvobodilni boj, ki je Sloveniji prinesel ne le osvoboditev izpod okupatorjev, temveč je postavil tudi temelje naše osamosvojitve. Podobno je z jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo - le-ta je sporna, saj je izbira barv nacionalnih zastav podedovana. Pravite, da moramo jugoslovansko zastavo spoštovati, ker so pod njo naši ljudje umirali za svobodo. Tudi sama jo spoštujem v tem pomenu! Pod rdečo zvezdo je na posledicah mučenja v beograjski Glavnjači -kot predvojni komunist - umrl tudi moj oče. Toda pod simbolom »zvezda« se je žal dogajalo tudi marsikaj hudega: vse zgoraj našteto, kar je bilo zlo in je povzročalo ljudem nepotrebno, krivično, celo nezaslišno trpljenje. Tudi jugoslovanska zastava - oziroma peterokraka zvezda - je torej po simbolnem pomenu nekaj dvojnega, raz(s)pornega. Kakšno vlogo ima, kaj predstavlja, kaj slavi oziroma »posvečuje«, je odvisno od tega, na katerem kraju in v katerem kontekstu se pojavlja. Ne moti me, če jo vidim na partizanskih proslavah, kjer se ve, kaj »posvečuje«, moti pa me na manifestacijah, kakršna je bila lokevska, ker je glede na sam dogodek imela pomen simbolne posvojitve zla, ki naj bi se tu zgodilo. Pomenila je, če poenostavim, kakor da bi hoteli reči: identificiramo se z rdečo zvezdo (pod katero je bilo storjeno zlo), zato ne dovolimo shoda, ki bi kakor koli izkazoval spomin na mrtve - kakor jih ni dovoljevala prejšnja slovenska/jugoslovanska oblast! Menda v dogodku v Lokvi tudi ni bila zraven jugoslovanska zastava, ampak le prejšnja republiška, z rdečo zvezdo - ne vem; TV posnetek je bil zelo kratek. Četudi je bila le prejšnja, republiška, je to še slabše, saj je bila - prek simbolnega znamenja peterokrake - ob prisotnosti aktualne zastave direktno vmešana slovenska država. Kot da smo Slovenci kot Slovenci in kot državljani krivi za te povojne zle dogodke in naj zdaj naša država kot naša in kot država nosi soodgovornost ali celo krivdo - kar nam neofašisti tako in tako očitajo. Pravite, da so grobovi »izmišljeni ali vsaj nedokazani« in da problem premalo poznam. V podrobnostih ga prav gotovo poznam premalo. Toda dovolj, da sem videla, da Italijanom prav dostopa do grobišča niste dopustili. In to je to! Ali so v tej konkretni jami pobiti Italijani in civilisti ali jih ni, glede na pomenski kontekst dogodka niti ni pomembno. In če jih ni - ali ste o tem potencialne protestnike obvestili vnaprej? Tudi verjamem, da je šlo za politično pro-vokacijo, ki po Vašem mnenju »kontestira pariško in osimsko mejo in spodbija našo suverenost na Primorskem in v Istri«. Skrbi Vas: »Če bi pristal na interpretacijo zgodovine, kakor nam jo vsiljujejo slednji (neofašisti, - op. SH!), bi priznal, da smo Slovenci proti Italijanom zagrešili genocid, in da so naše meje rezultat zločina, ki po mednarodnem pravu ne zastara.« Gotovo prav to hočejo! Z nasedanjem njihovim političnim provokacijam pa jim v tem gremo celo na roke. Takšni njihovi očitki letijo na nas že leta in leta - meje so pa še kar trdne! Sicer pa je skrb sploh odveč; sodno se ne sankcionira kolektivni, ampak le individualni zločin. In kakor da evropska (vsaj politična) javnost ne bi vedela, kaj se je dogajalo po koncu vojne (ne le v Italiji!) in kdo je za kaj res kriv ( za to obstajajo dokumenti in pričevanja). Vsekakor se je to vedelo, še preden se je krojila osimska meja med Slovenijo in Italijo. Simbolna »posvojitev« povojnih zločinov pa prenaša odgovornost zanje na nas, Slovence in na slovensko državo; z dejanjem v Lokvi je lokalna manifestacija vpletla našo državo v prav ta in tak spor. Da se je to zgodilo, je razvidno tudi iz italijanske protestne note ob tem dogodku - in zdaj naj se Vlada ubada s tem, kot da bi res šlo za naš kolektivni zločin. Sprememba meja in suverenosti držav ni zadeva enih ali drugih protestnikov. Protesti in proti-protesti (krvavo) vojno le podaljšujejo v njeno latentno stanje. Da ni mogoče mirno živeti. Seveda prihajajo provo-kacije z italijanski strani - ampak zakaj vi/mi nasedamo nanje? Za incidente sta odgovorni obe strani, vsaka zase in vsaka na svoj način. Sprašujete se, kako odgovoriti na pro-vokacije Unije Italijanov v prihodnje. Pravite, da tako, da »slovenske oblasti od organizatorjev romanja zahtevajo dokaz, da so v jami, kjer nameravajo počastiti svoje padle, ti zares pokopani.« Kako bodo pridobili ta dokaz? Jim bomo dovolili razkopavati po naši deželi? Menda ja ne! Torej je treba zastaviti drugače: tukaj pa mora nastopiti naša država, se dogovoriti - tako kot tudi Vi predlagate - z Italijo o skupnem reševanju tega problema ( raziščejo naj se grobišča, prešteje, identificira). To je nujno, gledano na dolgi rok. Toda tudi do tedaj je treba - dogovorno - določiti »kraj spomina«! Bodisi ob grobišču, v katerem so res posmrtni ostanki Italijanov, bodisi z neko dogovorno izbrano simbolno točko, kjer jim bo dovoljeno izvajati spominske obrede. Pieteta do mrtvih je nenapisan zakon človeškosti; kjer pri raziskovanju naletimo na obredno opremljene prostore s človeškimi kostmi, vemo, da je tukaj bival človek, kjer so le kosti, je jasno, da gre za ostanke bitij, ki niso imela odnosa do smrti, do končnosti kot temeljnega določila človeškosti, in da torej ne gre za grobove. Zato so zmetana trupla v kakšne jame znak nečlovečnosti, nekulture; to je delikt glede na »pos-večenosti mrtvih«. Doslej so se vse slovenske vlade glede pietete do mrtvih v primorskih breznih obnašale ignorantsko, jo prepuščale v »reševanje« lokalnim prebivalcem - dejansko pa so prepuščala naše lju- di ob meji in onstran nje takim ali drugačnim izsiljevanjem. Tega, kar mora storiti država, vsakokratna vlada, lokalno prebivalstvo ne more. In obratno: kar lahko stori obmejno prebivalstvo, da namreč išče -ali pa ne - pota sožitja, nobeno ravnanje vlad ne more nadomestiti oziroma premostiti. Vlada mora projektirati in uresničevati državno politiko, skrbeti mora za ozemeljsko in kulturno integriteto države, lokalno prebivalstvo pa lahko skrbi za dobrososed-ske odnose na svojem področju. Oboje je nujno in nenadomestljivo; enega ni mogoče zamenjati z drugim. Vse to, kar se sedaj dogaja, je rezultat nezadostne, brez potrebe že vnaprej kapitulantske zunanje politike vseh vlad doslej v odnosu do držav naših nekdanjih okupatorjev, in posledica tega je ignoranca problemov naših manjšin v zamejstvu in obmejnega prebivalstva. Položaj, kakršen je nastal po dogodku v Lokvi, pa aktualni vladi dela ne olajšuje, ampak otežuje. Kakor otežuje tudi položaj naše manjšine onstran meje. Kot sami pravite, gre tudi za naša grobišča v Italiji! Zapisali ste: »Česar ne moremo storiti na eni strani meje, lahko storimo na drugi, kjer smo mi gospodarji. Samo tako nam bo uspelo enkrat za vselej spodnesti revanšiste, s katerimi imamo opraviti.« Prav na ta način jih ne boste! Da je to res, se Vam samim zareče, saj ste takoj dodali: »Kajti, ne more biti dvoma, da bodo že prihodnjega maja ob dnevu svobode znova stopili v akcijo.« Torej jih ne boste »spodnesli enkrat za vselej«! In kaj boste/bomo maja storili vi/mi? Bo spet re-ak-cija na njihovo akcijo? In če bo prišlo do fizičnega nasilja? Kam to pelje? Vaša/naša navidez odločna in pokončna drža v bistvu kapitulira pred človečnostno zavezo in pred zahtevnostjo novega začetka odnosov med nami in »njimi«. Kajti za etično presojo ni pomembno, kaj počno »oni«, temveč kaj počnemo mi, natančneje: kaj počne vsakdo sam, Vi, jaz Oni bodo še naprej izzivali, mi pa poskusimo drugače! Najprej s so-čute-njem (ne z usmiljenjem!). Če bi se potrudili in se skušali vsaj malo vživeti v občutke (in čustva - kakor tako radi poudarjamo!) ljudi, ki skoraj šestdeset let niso mogli niti do grobov svojih dragih, bi bil s tem postavljen nov/drugačen temelj za naše ravnanje. Verjamem, da dobro izzove dobro - vsaj na daljši rok - in to bi lahko bil temelj prihodnjega, boljšega med-sosedskega odnosa. Seveda tudi z italijanske strani, ki se bo nekoč morala soočiti s sabo, vzeti nase svojo polpreteklo zgodovino in doživeti katarzo - kakor so jo Nemci. Pomembno je, da si damo priložnost in čas; včasih ga je treba zelo veliko, da bolečine otopijo in se razrešijo travme. Čas petinštiridesetih let v Jugoslaviji je bil za takšno razreševanje izgubljen, »konzerviran«, pravi čas se je začel z demokracijo - pa tudi zdaj je izgubljenih nekaj let! Če bomo mi ravnali na naši zemlji »kot gospodarji«, bodo »oni« za mejo prav tako -onemogočali nam bodo dostop do naših grobišč in vse drugo: pravice živih, naših ljudi v Italiji. Isto z enakim! Drža navidezne odločnosti in načelnosti - da bomo ravnali kot gospodarji vsaj na svoji zemlji - le obnavlja isto strukturo in s tem na enak način kot v Jugoslaviji obnavlja tudi spor sam. In ga radikalizira! Kaj bo potem, če (ko?) bo na naših (!) ali »njihovih« tleh padla prva žrtev? Spoštovani g. prof. dr. Jože Pirjevec, s svojim odgovorom sem želela le razpreti drugo dimenzijo, drugačen pogled na naše nekdanje in predvsem na možne prihodnje odnose z italijanskimi oblastmi in »revi-zionisti zgodovine«. Samo to - v razmislek - nič drugega! Svoj odgovor objavljam, ker ste se bili vi odločili tudi javno polemizirati (v glosi, objavljeni v Primorskem dnevniku 5. marca) z mojim predhodno neobjavljenim pismom. Letos bo petindvajset let, ko sem doživela javno polemiko z mojim esejem Krivda in greh, ki predhodno ni bil objavljen - da bi pa kdo »glosiral« (pod novinarskim nadnaslovom »Glosa«), se pravi tudi javno polemiziral s predhodno neobjavljenim, osebnim pismom, kakor ste moje Vi, tega pa še nisem doživela. Če je to »objektivni« prispevek k javnemu razmisleku o zadevi, ki nas vse človeško zadeva in prizadeva, naj bo! Da bi se le premaknili z mrtve točke! Prijazno Vas pozdravljam Vaša Spomenka Hribar PISMA UREDNIST Praznik slovenske kulture na Trbižu Nimam navade odgovarjati in polemizirati z vsebinami člankov ali pisem, ki od časa do časa romajo na razne naslove in uredništva časopisov, pa vendar, da bi ne prišlo do manipulacije in zavajanja bralcev in javnosti, se čutim dolžnega odgovoriti na pismo uredništvu, ki ga je P.D. objavilo v petek 6. marca 2009 na 5. strani z naslovom Praznik kulture na Trbižu. Mnenja sem, da je bil članek Petra Rustje povsem v redu, saj je profesionalno poročal o poteku prireditve in prepričan sem, da bi drugi časnikar povsem enako poročal o prazniku slovenske kulture, ki se je odvijal v občinskem kulturnem centru na Trbižu v petek 28. februarja 2009. Pred skoraj dvajsetimi leti sva s pokojnim Salvatore-jem Venosijem začela s prirejanjem prvih Prešernovih proslav v Kanalski dolini, in sicer v prostorih Beneške palače v Naborjetu. Prve izvedbe so potekale ob veliki bojazni, da ne bo udeležencev, publike in gostov. Zaradi dobrega sprejetja prireditve, kvalitete in povsem nadpričakovane udeležbe, smo se že pred leti odločili, da premestimo prireditev v občinsko kulturno hišo na Trbiž. Dvorana šteje 150 sedežev, letos jih je bilo nekaj praznih, zmanjkalo nam je manjše število stalnih obiskovalcev iz Soške doline - v Kobaridu so istočasno predstavljali ustvarjalnost beneških ljudi. Ob prisotnosti teh prijateljev, bi verjetno ne zadostovalo število razpoložljivih sedežev in bi morali vsaj nekateri stoje spremljati kulturno prireditev; otroci, ki med letom obiskujejo dejavnosti Planike so so oblikovali večer, poleg staršev je bilo v dvorani kar nekaj domačinov, nekaj bivših in zdajšnjih dijakov iz Kanalske doline dvojezičnh šol v Celovcu, prišlo pa tudi nekaj Tržačanov, ki so se nahajali na Trbižu in so si popestrili bivanje v dolini z obiskom slovenske prireditve. Povedati je treba, da si Planika prizadeva po lastnih močeh in v danih razmerah, da spodbuja in ohranja slovenski jezik in kulturo, a verjemite mi, da ni lahko. Dokazali smo vedno, tokrat ob sodelovanju Glasbene matice, šole Tomaža Hol-marja, ki je bila soprireditelj večera, da izpostavimo vedno in povsod slovenski pečat ustanove in ljudi, ki z njo delujejo. Drugi morajo to šele dokazati in se v javnosti tudi izpostaviti. Nihče nima pravice si lastiti monopola nad slovenskimi prireditvami ali dogajanjem, tudi v Kanalski dolini ne, a jasno mora biti vsem, da slednje morajo biti v duhu točno definirane identitete in ne splošnega svetovljanstva. Zaradi tega naj si avtor prej omenjenega pisma drugič boljše ogleda dvorano, zbere svoje misli in počne nekaj v dobro slovenstvu, kjerkoli naj to bo. Dan slovenske kulture je namenjen v prvi vrsti staršem otrok, ki obiskujejo dejavnosti, ki jih prirejamo pri Planiki, njihovim prijateljem in znancem ter seveda prijateljem Planike in vsem, ki cenijo njeno delo. Dokaz, da je tako, je bila prisotnost ljudi v dvorani. Drugih ne potrebujemo, saj niti ne obiskujejo slovenskih prireditev. Tokrat sem izjemoma odgovoril na pismo. Drugič se ne bo zgodilo, razen če ne bo res potrebno. Pa brez zamere! Rudi Bartaloth Društvo Promemoria ni manjšinsko društvo Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. Glede na to, da je v intervjuju za Vaš dnevnik o neuspeli provokacij pri Lokvi g. Lacota, predsednik Unije Istra-nov, omenil tudi naše društvo, želimo poudariti nekaj dejstev. 1 - Društvo Promemoria ni manjšinsko društvo, ampak združuje protifašiste vseh narodnosti iz Trsta in drugih krajev Italije in Slovenije. Da Il Piccolo, Lacota in cela vrsta drugih obravnavajo društvo kot izraz manjšine, kar odgovarja njihovim ciljem in namenom, ne spreminja tega preprostega dejstva. Prepričani smo tudi, da - na srečo - Laco-ta in njegova organizacija ne predstavljata vseh Istranov, niti ezulov, kot tudi Il Piccolo in ostali ne predstavljajo vseh Italijanov. 2 - V celotni debati o dogodku se predpostavlja, da so trditve Lacote in kameradov o tem, da so v jami Golobivni-ci ostanki ubitih Italijanov. Ta predpostavka pa je povsem lažna. Ta trditev namreč sloni na enem samem samcatem pričevanju (ki je v knjigi, s katero je Lacota mahal v Lokvi), in sicer slovenskega sodelavca nacistov, ki pa sploh ni prisostvoval pobojem, niti ni videl trupel. To pomeni, da ni bila v Lokvi kršena pravica Lacote in kameradov, da se poklonijo mrtvim, ker je šlo za nekaj povsem drugega, za poizkus iz-mišljanja novih in novih fojb, s katerimi utemeljiti laži v svrho poveličevanja fašistov. Če imajo Lacota in njegovi kameradi tako pravico, si lahko potem tudi mi izmislimo, da so bili npr. na dvorišču njegove hiše med vojno umorjeni neki pro-tifašisti in da na tem istem dvorišču priredimo spominsko svečanost. 3- Smo odločno za to, da se razišče vse jame in druga grobišča, v katerih naj bi se nahajala trupla »Italijanov, ki so bili umorjeni samo, ker so bili Italijani«, da se ugotovi, kdo so ti »Italijani« dejansko bili ter da se morebiti najdena trupla dostojno pokopljejo. Začenši seveda z nacionalnim spomenikom, bazovskim »šohtom«. Da se tako enkrat za vselej postavi konec špekulacijam. Na koncu želimo izraziti solidarnost in podporo krajanom Lokev in vsem, ki so se zoperstavili Lacotovemu poskusu ustvarjanja „kreativnega zgodovinskega spomina", ter prof. Samu Pahorju, Petru Močniku in Iztoku Furlaniču, ki so se znašli pod udarom tržaških fašistov, a žal, tudi nekaterih domnevnih protifašistov. Za društvo Promemoria predsednik Sandi Volk 6 Sreda, 11. marca 2009 ALPE-JADRAN / OGLEDALO Vzroki neokonservativizma in težave reformizma Ace Mermolja Ko sem prebral volilne rezultate v Avstriji in na avstrijskem Koroškem, kjer živi slovenska manjšina, sem se vprašal: zakaj v vrtincih krize zmaguje desnica? Avstrija je po svoje paradoks. Po padcu berlinskega zidu in nato po razkroju Jugoslavije je bila med tistimi evropskimi državami, ki je pričela nemudoma vzpostavljati gospodarske stike in finančne tokove z mladimi demokracijami. V samo Slovenijo so npr. prišli investitorji, finančniki in gospodarstveniki nasploh. Avstrija velja za gospodarsko solidno državo. V sedanji globalni finančni in gospodarski krizi pa analisti ugotavljajo, da je prav Avstrija med tistimi državami, ki so najbolj izpostavljene v vzhodnih državah, čanicah EU in ne, ki so se znašle v nemajhnih težavah. To je vsekakor dokaz, da se je država prej odprla vzhodnim sosedom in državam kot pa npr. Italija. Več let je ta odločitev nagrajevala avstrijska podjetja, sedanja kriza pa ne izpodbija strateške pravilnosti neke odločitve. Tudi jutri ne bo možno ostati le doma. Avstrija (z njo Nemčija in še kaka druga evropska država) je torej prišla v postber-linske države prej in odločneje od mnogih drugih. Tu ne gre le za gospodarske račune, ampak tudi za določeno kulturo in mentali-teto. Če omenjeno usmeritev primerjamo s tržaškim pristaniščem, bomo opazili, da so oblastniki v Trstu vseskozi gledali na sodelovanje s Koprom in tudi z Reko v luči starih zgodovinskih zamer in nacionalizma. Dojemljivost avstrijskih finančnikov in gospodarstvenikov za nova tržišča pa, kot lahko danes opažamo, ne odgovarja volilni usmerjenosti Avstrijcev. Na Koroškem je Zavezništvo za prihodnost Avstrije, ki je kreatura pokojnega Jorga Haiderja, doseglo skoraj polovico vseh glasov in sedežev v deželnem zboru. Haiderjeva BZO je glasove pobirala s ksenofobnimi gesli in nenazadnje z ostrim nasprotovanjem vidni dvojezičnosti. Tudi na vsedržavnih volitvah dosegajo skrajno desne sile v Avstriji dobre volilne uspehe. Država, kjer je pomembna dejavnost turizem, ki je gospodarsko dokaj hitro reagirala na nove izzive, ki jih je povzročil padec realsocial-izma, je obenem država, kjer se državljani bojijo tujcev in niso v velikem številu naklonjeni niti tistim manjšinam, ki so tam zgodovinsko prisotne. Dobro gospodarsko sodelovanje s Slovenijo se npr. ne odraža v enakih odnosih do Slovencev v Avstriji. Zadeva je nekam shizofrena. Prav tako je nelogičen zasuk na desno sredi gospodarske krize, ki najbolj prizadeva revnejše in sam srednji sloj. Res je, da je leta 1929 po padcu Wall Streeta Amerika uspela premagati depresijo z Rooseveltom in Key-nesevo gospodarsko teorijo, v Evropi pa sta se uveljavila fašizem in nato nacizem, ki je imel v Avstriji močne korenine. Vrsto pojavov, ki nagrajujejo desnico, lahko analiziramo na različne načine, vsekakor pa dvomim, da odpira vrata desnici le šibkost levo usmerjenih , socialdemokratskih ali reformističnih strank. Zmaga desnice ima globlje kulturne in psihološke vzroke, kot je to izbira med jasnejšim ali preveč nedorečenim in manj razumljivim programom. Ko mislim na Avstrijo in na Koroško, zarisujem vzporednice z alpskim lokom, ki se razteza vse do Padske ravnine. V Furlaniji -Julijski krajini, v Venetu, v Lombardiji in danes tudi v Piemontu se uveljavljajo sile, kot je Severna liga, ki so v izhodiščih podobne kul-turno-političnim tezam, ki jih je zagovarjal pokojni Haider. Ksenofobija, lokalizmi, obramba neke namišljene domačnosti v nasprotju z globaliziranimi stvarnostmi, želja po redu, varnost kot odgovor na pretirane občutke fizične ogroženosti so zmes, ki deluje v širšem prostoru. Ta prostor je spoznal prednost blagostanja, bil gospodarsko aktiven in podjeten ter beležil močan socialni in drugačen napredek. Sedanja kriza ogroža marsikaj doseženega, pojav desnice, o katerem pišem, pa se je uveljavil že pred krizo. Lagal bi, ko bi trdil, da imam neke zelo prepričljive in originalne odgovore na dejstva, ki so po svoje protislovna. Težko npr. razumem uspešnega in dinamičnega podjetnika, ki si v nedeljah obleče zeleno srajco, se prikloni pred stekleničico vode iz izvira reke Pad, prisega na neko keltsko preteklost in si zamišlja domačijo brez Evrope, brez stikov, brez priseljencev. Težko si to stvar zamišljam, ker taisti človek trguje s svetom, ima tovarno na Vzhodu, doma pa zaposluje temnopolte de- lavce, Albance, Arabce in kdo ve še koga. V bistvu lahko zadeve razumem v luči shizofrenih odnosov do lastne kmečke preteklosti, do vrednot, ki so utemeljevale trdo življenje staršev in pravil, ki so urejala neko skupnost, ki ni bila le anonimen seštevek novodobnih individualcev. Skratka, gre za prelom s tradicijo v potrošnje in boga-denarja. Strah pred tujcem in posledični etno-centrizmi so dobro poznani pojavi, dvomim pa, da gre le za ponavljanje enih in istih shem. V vsej zadevi slutim namreč dodaten paradoks. Neokonservativizem ne pomeni navezanosti na tradicijo, ampak zanikanje le te, ali, še huje, njen odpis. Del sodobnih severnih konservativcev, desničarjev in ksenofobov nima ne korenin ne tradicije ali pa je z njo v konfliktnem odnosu. Je torej nekaj drugega od klasičnega konservativca, ki je branil preteklost, stare vrednote, stari družbeni red, navade in seveda stare privilegije. Neokonservativizem ne brani nekdanjega in idealnega družbenega reda, ne brani viteške etike kot Don Kihot. Novi konser-vativizem se utemeljuje v množici posameznikov, ki branijo sebe. Skratka, je obrambnega značaja in obenem poln strahov. Korenini v sedanjosti in nima zgodovine. O tem sem pisal že v prejšnjem Ogledalu, vendar zna biti samoten človek, ki malikuje boga - denarja, ki nima resnične preteklosti, ampak se podi za trenutki sedanjosti kot borzni indeksi, globinsko iracionalen ter nenavadno dovzeten za populiste, lažne zdravnike, za preroke, za bralke kart in podobno. V isti sapi lahko uspešno sklepa posle in je povsem razumen, ko vodi podjetje, ko dela in izvaja konkretne naloge. Neokonservativizem nima jasne kulturne osnove, ni ideološki, ne prisega na resnice ali na izročilo dedov kot Prešernov Črtomir. Sprejema sprotne vere, ki mu jih nudi kulturna industrija, resnice manipulatorjev, fiktivne rešitve v lepi preobleki. Sam Haider je bil enigmatična osebnost, kot sta to po svoje Bossi in sam Berlusconi. Marijan Šturm (predsednik slovenske koroške ZSO) je ob Haiderjevi smrti izjavil, da je vsekakor našel v deželnem glavarju vedno informiranega in tehtnega sogovornika. Italijanski novinar Paolo Rumiz je pisal o Hai-derjevem vratolomnem divjanju z avtomobilom. Govorilo se je o Haiderjevi spolni am-biguiteti. Bil je vedno športen in eleganten, obenem pa je ostal fant iz periferije. Noč po triumfu je zaključil kot mladoletnik, ki se po odhodu iz diskokluba v temi zabije z avtomobilom in prekine življenje. Ta večplastni Haider je bil izvrsten govornik, očaral je ljudi kot krotilci kač. Puhle zadeve je predstavljal kot tehtne resnice in se šel skoraj otročji boj proti dvojezičnim tablam (izmislil si je posebne slovenske mini-tablice). Kje bi takšna figura našla svoje mesto med klasičnimi konservativci, npr. v angleški zbornici lordov, kjer sejejo v belih lasuljah, kot da se je čas ustavil? Tako je v dušo ljudstva segel Bossi in tako je to storil Berlusconi z umetnimi lasmi, z Apicello, z Milanom , s svojimi vilami in z izjemno spretnim govorništvom. Vse omenjene voditelje združuje skupna poteza: nenavadna sposobnost upodabljati malike, bogove in strahove uspešnega, samega, prestrašenega, izkoreninjenega in shizofrenega sodobnega človeka. Naj dodam še sposobnost "razumeti" skupna čutenja in hotenja ljudi, ki živijo neko post - politiko, svojevrsten pragmatizem, ki pa ni imun pred lepimi lažmi. Neokonservativizem se tako zdi ideologija brez ideje, knjiga brez besedila, glas brez sporočila in vendar nekaj, kar fascinira. Težko se je tem pojavom upirati z iluministično racionalnimi idejami. Zato tudi levici spodrsne, pade, ne ve kam in se med sabo skrega, ker ni v njeni genetiki igre, ki bi poustvarjala pošasti in gozdove sodobnega sveta ter jih prilagajala svojemu političnemu žargonu. Žal ima reformizem osnovno napako. Nikakor ne more izhajati iz splošno ustaljenih misli, čutenj in resnic, ampak je v njegovi naravi, da postavi določene ideje, prakse, načine življenja in samo politiko na rešeto dvoma. Dvomiti pa pomeni razmišljati, imeti kritičen odnos do stvari, biti v stalni diskusiji sam s sabo. Je sodobni izkoreninjen, televizijsko zasvojen in od trenutka odvisen človek sposoben idej, ki postavljajo danost preko plota vsakdanjosti in samoumevnosti ? Ne vem, če je. Neokonservativizem računa na to sodobno impotenco. koper - Nedovoljena uporaba improvaca O Kobilarni Lipica bo razprava tudi v Evropi Juri (Zares): O KL tudi v parlamentarnem odboru za kulturo KOPER - Vodstvo Kobilarne Lipica (KL) se je preko odvetniške družbe Matoz odločilo za nov sodni pregon zoper predsednika Mednarodnega združenja za Lipico (MZL) in nekdanjega lipiškega delavca Etbina Tavčarja. Tokrat mu hočejo prepovedati, da bi v javnosti govoril o dogajanju v Kobilarni. V MZL pa tudi ne čakajo križem rok - uporabo nedovoljenega cepiva pri desetih žrebcih bodo internaciona-lizirali, torej o tem obvestili evropsko veterinarsko inšpekcijo. V koprskem odboru stranke Zares pa so napovedali, da bodo o Lipici sprožili razpravo tudi v parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino. »Etbin Tavčar že tri leta javno govori o spornih odločitvah in nepravilnosti v KL, ki se izkažejo za resnične,« je na konferenci za novinarje v torek povedal poslanec stranke Zares - nova politika Franco Juri. »Ko smo primorski poslanci pred nekaj dnevi obiskali KL, med kolegi ni bilo posluha za razpravo o zadnjih dogodkih, ampak so organizatorji (Klub primorskih poslancev vodi poslanec Janševe SDS Zvonko Černač, op.a.) na sejo povabili samo vodstvo KL. Kot član parlamentarnega odbora za kulturo bom vložil predlog za posebno sejo odbora o razmerah v Lipici. Na odbor pa smo prejeli tudi pismo Društva krajinskih arhitektov v zvezi s širitvijo golf igrišča, zato bom predlagal, da problematiko KL obdelamo celovito, tako z vidika kulturnega spomenika kot državnega konjerejskega centra." Juri je še povedal, da vidi Etbina Tavčarja kot člana novega Sveta zavoda KL. Sedanjemu poteče mandat okoli 1. maja. Etbin Tavčar je povedal, da je z razmerami v KL seznanjen tudi predsednik vlade Borut Pahor, vendar ne ukrepa. »Z veterinarske uprave (VURS) smo prejeli odgovor, da v zvezi s pogini elitnih lipiških žrebcev v krmi "ni bilo najdenih nedovoljenih snovi oziroma patoloških mikroorganizmov, zaradi katerih bi morala uprava ukrepati" ter da glede drugih ne- pravilnosti, s katerimi smo jih seznanili "uprava ni pristojna", smo se primorani obrniti še na evropske pristojne organe," je še povedal Tavčar. »Na VURS nam namreč niso pojasnili, kje je preostalih 20 mililitrov Improvaca, saj je bila za cepljenje desetih žrebcev porabljena le polovica cepiva.« Zato so iz MZL na visokega uradnika v Bruslju Alfa Ekberta Fuessla naslovili pismo s seznamom cepljenih žrebcev in z apelom, da s primerom seznani evropske veterinarske inšpekcijske organe. »Mi pa nameravamo obvestiti tudi kriminalistično policijo.« Tavčar je še dodal, da si bodo še naprej prizadevali, da se KL vpiše na svetovni seznam UNESCO, novo tožbo lipiškega vodstva pa je označil za navadno farso. »KL me toži za stvari, ki so se izkazale za resnične. Vem, da je direktor Matjaž Pust v začetku decembra nagovarjal vse akterje, naj zanikajo uporabo Improvaca, tudi direktorja avstrijske kobilarne Piber Maxa Dobretsbergerja je skušal potem, ko je slednji že povedal za cepljenja, prepričati, naj izjave prekliče. V zvezi s Avstrijci še to, da iz Lipice še vedno niso vrnili izvirnika izvorne rodovniške knjige, ki jo je Piber posodil Lipici ob obisku britanske kraljice.« Na novinarsko vprašanje, kaj je z njegovo službo, je Etbin Tavčar odgovoril, da je lani spomladi po odgovoru z Višjega sodišča, da pritožbe zaradi izredne odpovedi z delovnega mesta ni naslovil na pravi naslov, pritožil na Svet javnega zavoda KL. Po Tavčarjevih besedah pa mu je predsednik Sveta evropski poslanec Mihael Brejc pritožbo zavrnil, češ da je rok že zamudil. »Potem sem vložil na Delovno sodišče v Kopru novo pritožbo in od takrat se ni zgodilo nič. Pričakujem, da me bodo iz Lipice poklicali nazaj na delovno mesto,« je še dodal. Tavčar je v KL opravljal delo pomočnika strokovnega vodje za kulturno dediščino, ki pa so ga lipiški svetniki izbrisali iz sistemizacije delovnih mest. Irena Cunja koper - Jutri predstavitev nove knjige Sergeja Verča Mož, ki je bral Disneyjeve stripe KOPER - V koprski knjigarni Libris bodo jutri ob 19. uri predstavili novo knjigo založbe Modrijan z naslovom Mož, ki je bral Disneyjeve stripe. Z avtorjem dela, književnikom in režiserjem Sergejem Verčem se bo pogovarjala Breda Biščak. Sergej Verč je diplomant gledališke in radijske režije na ljubljanski AGRFT. Režiral je v gledališčih v Trstu, Ljubljani, Kranju in Dubrovniku. Prejel je številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. Leta 1991 je objavil prvi kriminalni roman, ki so mu zatem sledili še ostali. Kot soavtor podpisuje številne gledališke, radijske in televizijske satirične kabarete. V knjigarnah Libris je mesec marec Mesec založbe Modrijan, še ene uspešne slovenske založbe. Vse njihove knjige, razen učbenikov in maturitetnega gradiva, v tem mesecu ponujajo s 15-odsto-tnim popustom. Po besedah direktorice koprskega Librisa Ingrid Celestine pa napovedujejo srečanje s še enim avtorjem založbe in piscem odmevne zbirke Lep dan kliče Željkom Kozincem. Olga Knez kroma Ulica dei Montecchi 6 L rst^^H tel. 040 7786300 fax 040 772418 u KJ trst@primorski.it Sreda, 11. marca 2009 VREME APrimorski ~ dnevnik šolstvo - Izidi vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole za prihodnje šolsko leto Naval na vrtce Od lanskih 138 na letošnjih 192 novih vpisov - Neznanka morebitnih novih oddelkov V otroških vrtcih (na sliki prizor iz vrtca pri Sv. Jakobu ob začetku šolskega leta) so zabeležili visok porast vpisov kroma Državni otroški vrtci s slovenskim učnim jezikom so ob priložnosti letošnjega februarskega vpisovanja za prihodnje šolsko leto doživeli pravi naval, ki po eni strani razveseljuje, po drugi pa odpira nova vprašanja v zvezi z zadostnimi prostori, predvsem pa z zagotovitvijo zadostnega števila osebja, ki je potrebno za odprtje novih oddelkov. To je glavna ugotovitev ob branju podatkov in številk, potem ko se je vpisovanje v šole in vrtce za prihodnje šolsko leto z 28. februarjem zaključilo. Otroški vrtci Če je bilo januarja lani novih vpisov (naj tu opomnimo, da se na spodnji razpredelnici pod izrazom »prvi letnik« morajo razumeti novi vpisi) v državne slovenske vrtce na Tržaškem 138, je letos njihovo število poskočilo za skoraj šestdeset enot, saj jih je po podatkih, ki smo jih dobili v tajništvih didaktičnih ravnateljstev, kar 192. Razveseljivo je, da se pozitivni trend vpisa nadaljuje na območju šentjakobskega ravnateljstva, saj so lani zabeležili dvanajst vpisov, letos pa kar šestnajst, rahlo se je povišal tudi vpis v vrtca v Šked-nju in pri Sv. Ani. Kar zadeva svetoi-vansko ravnateljstvo, naj ne vara podatek, da sta v vrtcu v Lonjerju samo dva nova vpisa: prošenj je bilo veliko več, a so morali otroke preusmeriti v druge vrtce, saj v Lonjerju trenutno ni večjega števila razpoložljivih mest. Tudi v Barkovljah, kjer imajo deset novih vpisov, so morali dva otroka zavrniti, ker sta premlada, t.i. »pomladnih« oddelkov za najmlajše otroke pa nimajo. Na območju openskega didaktičnega ravnateljstva se je sicer nekoliko znižal vpis v openski vrtec, presežek pa so zabeležili v drugih treh vrtcih in sicer v Bazovici (od lanskih dveh so prešli na dvanajst novih vpisov), Treb-čah in na Colu. Razveseljiva je slika tudi na Proseku: tam so decembra lani praznovali ob poimenovanju vrtca po Marjanu Štoki, zdaj pa se lahko veselijo ob dejstvu, da je število vpisov od lanskih pet poskočilo na letošnjih sedemnajst. Rahel povišek beležijo tudi v kriškem vrtcu Justa Košute. Spodbuden je tudi vpis v vrtce na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva, kjer so največji skok navzgor zabeležili v vrtcu v Nabrežini, kjer imajo štirinajst novih vpisov, medtem ko so jih imeli lani pet, pomenljiv porast pa je tudi v Gabrovcu (od lanskih dveh na letošnjih devet vpisov), medtem ko je v Devinu stanje nespremenjeno, v Mav-hinjah pa so imeli le en vpis (lani tri). Presežek so imeli tudi v nekaterih vrtcih dolinskega ravnateljstva. Če so v vrtcu Pika Nogavička v Dolini imeli sedem vpisov in so presežne otroke prerazporedili po drugih vrtcih dolinske občine, je to veliko teže storiti v vrtcu Mavrica v Miljah. V tem vrtcu so našteli kar šestnajst novih vpisov (lani devet) in imajo osem otrok presežka. Kot nam je povedala ravnateljica Ksenija Dobrila, gre za edino slovensko predšolsko ustanovo v miljski občini, zaradi česar je težko oblikovati prednostne lestvice. Zato nameravajo zaprositi za ustanovitev drugega oddelka: Občina Milje je že dala povoljno mnenje in je v ta namen pripravljena prilagoditi prostore, ki že obstajajo, vprašanje pa je, ali bodo šolske oblasti zagotovile zadostno osebje. Skratka: potrebni prostori so, razpoložljivost občinske uprave tudi, problem je le v zadržanju ministrstva za šolstvo, pri čemer ravnateljica Do-brilova ne skriva zaskrbljenosti, upoštevajoč lansko zgodbo šentjakobskega ravnateljstva, ko je dovoljenje za odprtje drugega oddelka prišlo komaj oktobra, ko se je šolsko leto že začelo. Starši pa potrebujejo odgovor zdaj. Osnovne šole Kar se tiče osnovnih šol, glede skupnega seštevka ni velikih premikov, saj gre beležiti le en vpis več v prvi razred kot lani, medtem ko kaže, da je tudi med slovenskimi starši prevladala iz- bira podaljšanega ali celodnevnega modela urnika. Na področju šentjakobskega ravnateljstva imajo nekaj manj vpisov kot lani, porast pa beležijo na vseh šolah svetoivanskega ravnateljstva. Slika openskega didaktičnega ravnateljstva je bolj raznolika, saj so določeno nazadovanje zabeležili na Opčinah, v Križu, na Colu in zlasti v Trebčah, kjer se je število vpisov v prvi razred prepolovilo, krepak porast pa na Proseku, medtem ko je v Bazovici število vpisov ostalo enako. Kar zadeva nabrežinsko ravnateljstvo je treba omeniti porast vpisov v prvi razred zlasti v Nabrežini in Zgoniku oz. Saležu, dalje v Devinu, medtem ko je v Šempolaju rahlo nazadovanje. Podobno razgibana slika je na področju dolinskega didaktičnega ravnateljstva, kjer bo prihodnje šolsko leto manj prvošolčkov na šolah v Dolini in zlasti v Miljah, nekaj več pa v Bo-ljuncu in Ricmanjih. Ivan Žerjal OTROŠKI VRTCI 2009/10 2008/09 1. letnik 1. letnik Sv. Jakob 16 12 Škedenj 7 4 Sv. Ana 3 2 Lonjer 2 9 Barkovlje 10 8 Opčine 14 17 Prosek 17 5 Trebče 1 1 8 Bazovica 12 2 Križ 7 5 Col 11 11 Nabrežina 14 5 Devin 9 9 Mavhinje 1 3 Gabrovec 9 2 Dolina 7 8 Ricmanje 10 7 Boršt 6 8 Boljunec 10 4 Milje 16 9 Skupno 192 138 OSNOVNE ŠOLE 2009/10 2008/09 1. letnik 1. letnik Sv. Jakob-Donadoni 14 15 Škedenj-Sv. Ana 3 6 Sv. Ivan 16 14 Katinara 9 5 Barkovlje 8 6 Opčine 12 14 Prosek 12 9 Trebče 7 14 Bazovica-Gropada 5 5 Križ 5 7 Repentabor 6 7 Nabrežina 16 9 Devin 9 7 Šempolaj 5 7 Zgonik-Salež 7 3 Dolina 9 11 Domjo-Ricmanje 7 6 Boljunec 9 7 Milje 7 13 Skupno 166 165 ta teden Konferenci o mamilih bosta kar dve Trst bo ta teden gostil 5. državno konferenco o mamilih, istočasno pa tudi alternativno konferenco z naslovom Drugi Trst (LAltra Trieste). Priprave na državno konferenco, katere pobudnik je podsekretar v predsedstvu vlade Carlo Giovanardi, že več tednov spremljajo po vsej Italiji polemike, in sicer zaradi domnevne ideološke usmeritve konference, vladnih ukrepov na tem področju in nazadnje tudi glede logističnih vprašanj, saj deželna uprava ni hotela prevzeti vloge organizatorja (namestiti je treba preko 600 gostov, katerih potne stroške in stroške za nastanitev bo krila država). Konferenca bo od jutri do sobote v gledališču Verdi in na Pomorski postaji. Pobudo je Giovanardi uradno predstavil včeraj v rimski Palači Chi-gi. Razložil je, da bo konferenca priložnost za soočanje in izmenjevo mnenj med institucijami in pristojnimi službami iz javnega in privatnega sektorja. Sklepne dokumente naj bi zatem uporabili pri obravnavanju problema mamil na zakonodajni ravni, tudi z morebitnimi spremembami obstoječih predpisov. Napovedal je še, da bodo italijanske pošte izdale znamko v spomin na tri osebe, ki so pri delu z zasvojenci vložile veliko truda. Na znamki bodo podobe Oreste-ja Benzija (ustanovitelja skupnosti Janeza XXIII.), Vincenza Mucciolija (ustanovitelja skupnosti San Patri-gnano) in Carla Valenzija (pionirja javnih služb za zasvojence SERT). Znamka, ki združuje različno misleče like, naj bi bila po Giovanardijevih besedah simbol »skupnih ciljev in usklajenih dejavnosti«. Konferenca naj bi namreč temeljila na laičnem, učinkovitem in konkretnem sodelovanju, toda »v spoštovanju načela, da pravica do uživanja mamil ne obstaja«. Konferenca, ki se je bodo verjetno udeležili tudi nekateri ministri, se bo začela jutri ob 10. uri v gledališču Verdi s poročili posameznih ministrstev, nadaljevala pa se bo do sobote opoldne na Pomorski postaji. Že danes popoldne (ob 15. uri na sedežu univerze v Ul. Tigor) pa bo prva debata v okviru pobud alternativne konference. Tudi slednjih pobud se bodo udeležili zdravniki, profesorji, socialni delavci in odvetniki iz Trsta, dežele FJK in ostalih italijanskih dežel. Okrogle mize bodo na sporedu do petka zvečer v gledališču Miela (v soboto popoldne bo na vrsti še DJ-set). Petkovo skupščino bo od 17. ure dalje vodil Andrea Gallo, ustanovitelj skupnosti S. Benedetto. Organizatorji konference v Mieli poudarjajo, da vladna konferenca »ne bo prostor za odločitve, temveč samo izložba, ki bo utrdila politiko zakona Fini-Giovanardi«. Zakon št. 49/2006je poostril kazni za proizvajanje, preprodajo in posedovanje mamil ter ukinil razlikovanje med lahkimi (hašiš, marihuana) in težkimi drogami (kokain, heroin). Razna druženja, med njimi Antigone, LILA in CNCA, ugotavljajo, da je poraba mamil v strmem porastu, državni prispevki pa upadajo. Deželne uprave dolgujejo terapevtskim skupnostim 25 milijonov evrov. Desna sredina že več let napada javne službe SERT, češ da je njihova edina aktivnost ta, da zasvojencem delijo metadon. Slednji je za nekatere »državna droga« (to tezo je goreče zastopal sam Muccioli), medtem pa pri pristojnih službah opozarjajo, da metadon, ki odvaja zasvojence od heroina, rešuje na tisoče življenj. 8 Četrtek, 12. marca 2009 TRST / kmetijstvo - Postopek za priznanje zemljepisnega porekla priznanega vina Prosek ne sme zamuditi te edinstvene priložnosti Slab odziv domačinov na ponedeljkovem srečanju odraz nezanimanja vaške skupnosti? Prosek se lahko kot vas uveljavi v težavnem postopku za priznanje geografskega porekla vina Prosecco, za katerega si prizadevata Deželi Veneto in Furlanija-Julijska krajina. V to sta prepričani Kmečka zveza in Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel, manj pa vaščani, ki jih ni bilo na spregled na ponedeljkovem srečanju na sedežu Primorja. Dvorana je bila namreč skoraj prazna, srečanje pa zanimivo. Ni prav, da govorimo o zamujeni priložnosti, saj imamo vtis, da gre predvsem za neosveščenost o zadevi, ki bo imela za Prosek (a tudi za Križ in Kon-tovel) lahko zelo pozitivne učinke. Tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec je predstavil oziroma obnovil potek dogajanj v zvezi z zemljepisnim priznanjem prosekarja. Za to si prizadevajo predvsem tam, kjer ta trta uspeva (zlasti v pokrajini Treviso, a tudi v vzhodni Furlaniji); takšno priznanje je nujno, ker bi s tem preprečili posnemanja. Npr. marsikje v Nemčiji že prodajajo vino Prosecco, medtem ko ne morejo prodajati šampanjca, s katerim se lahko uradno ponaša le Francija. Prosek ima pri tem pomembno »strateško« vlogo, saj je priznanje geografskega porekla vezano na kraj ali na območje, po katerem se vino poimenuje. Vinogradniki iz Tre-visa očitno nočejo, da bi se ponovila zgodba tokaja, ki ga lahko tržijo le Madžari in ne več Furlani. In kaj bi imel Prosek od zemljepisnega priznanja slavnega vina? Dežela je obljubila precej denarja za ureditev celotnega vinogradniškega območja od Kontovela do Križa ter Na-brežine, ki je danes skoraj brez struktur. Vse je prepuščeno dobri volji in vztrajnosti vinogradnikov, ki morajo (primer Kontovela) več desetletij čakati na ureditev poljskih poti. Pokrajina je z deželnim denarjem pripravila nekaj načrtov za bonificiranje »bregov«, dosti boljše pa bi bilo, da bi projekte izpeljal soški konzorcij, ki ima na tem področju velike izkušnje in strokovne zmogljivosti. Prosek bi lahko bil uradni sedež za promocijo prosekarja, čeprav za to nima primernih struktur. Bukavec je znova obžaloval, da je Dežela prodala proseško strukturo ERSA (za to se je odločila prejšnja Tondova uprava, Illy pa je prodajo izvedel), zvoniti po toči pa je nesmiselno. Očitno si bo treba izmisliti nekaj novega. S.T. Ponedeljkovega ■■ sicer zelo zanimivega srečanja o geografskem priznanju Prosecca se je udeležilo zelo malo domačinov kroma prosek - Poudarki s ponedeljkovega srečanja »Razmere niso ravno najboljše, ne smemo pa vnaprej obupati« Edi Bukavec glede uveljavitve vasi Prosek v okviru uradnega priznanja geografskega porekla prose-karja ni ne pesimist ne optimist. Tajnik Kmečke zveze ima za seboj že takšno »kilometrino«, da dobro ve, kako te stvari potekajo in koliko truda je treba, da se dosežejo tudi navidez majhni uspehi. In ko politika tako ali drugače pristane na nekaj, se pojavi birokracija in birokrati, ki so - tako Bukavec - večkrat dosti bolj trmasti in nadležni od politikov. Bukavec je v ponedeljek na Proseku postregel z že klasičnim primerom, da je treba pri nas na Krasu na dovoljenja za nov vinograd v povprečju čakati tri leta, v Sloveniji pa tri mesece. Bukavca in Kmečko zvezo pa najbolj bolijo vinkula-cije, ta večni problem, s katerimi se soočajo Kraševci. Za evropski zaščitni projekt Natura 2000 je Italija evidentirala približno 7 odstotkov Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec svojega ozemlja, Furlanija-Julijska krajina 10 odstotkov, na Krasu pa kar 75 odst. celotnega območja. Deželni odbornik Enzo Marsi-lio (Illyjeva uprava) je na Krasu vin-kuliral 9.500 hektarjev, kmalu zatem pa še dodatnih 2000 hektarjev zemljišč. Dežela je glede tega izgubila pravdo na upravnem sodišču, sedaj se je pritožila na Državni svet, vin-kulacije pa do nadaljnega ostanejo, je poudaril Bukavec. »Ko sem govoril o etničnem čiščenju Krasa sem bil deležen kritik in napadov. Izraz etnično čiščenje pa je sedaj uporabil tudi rimski odvetnik, ki bo pred najvišjim administrativnim sodiščem zagovarjal stališča Krašev-cev,« je dejal tajnik Kmečke zveze. Pri priznanju Prosecca ima skoraj vse vzvode oblasti Severna liga. Bossijevi stranki pripada kmetijski minister Emanuele Zaia, ligaš je tudi resorni odbornik FJK Claudio Violino, Liga pa ima velike volilne interese tako v Venetu, kot tudi v vzhodni Furlaniji. Pri nas takšnih interesov nima, čeprav nam je deželna odbornica Federica Segan-ti, ki prebiva na Proseku, obljubila pomoč, je pojasnil Bukavec. Boj, da bi se Prosek kot vas uspešno vključil v ta evropski postopek, se mu zdi težaven, ne pa brezupen. »Na koncu bodo odločali v Rimu, nato še v Bruslju. Mi smo majhni, smo pa lahko odločilni,« je prepričan tajnik Kmečke zveze. volitve V Zgoniku DS spet zaupa Sardoču Mirko Sardoč BO SPET KANDIDIRAL V zvezi z bližajočimi upravnimi volitvami v zgoniški občini so se v Saležu srečali člani, somišljeniki in simpatizerji Demokratske stranke, ki deluje na območju te občine. Po uvodnih mislih tajnika krožka Aleksa Mi-liča se je razvila izčrpna razprava tako o delovanju sedanje občinske uprave, kot o upravnih volitvah, ki bodo 6. in 7. junija, skupaj z evropskimi. Prisotni člani, simpatizerji in somišljeniki so na omenjenem srečanju soglasno potrdili ponovno župansko kandidaturo Mirka Sardoča in mu istočasno izrekli pozitivno mnenje v zvezi s dosedanjimi številnimi upravnimi uspehi, ki jih je v prid občanov in teritorija dosegla občanska lista Skupaj-Insieme v sedanjem petletnem mandatu. Člani so obenem tudi poverili mandat vodstvu krožka Demokratske stranke, da stopi v stik s političnimi predstavniki, ki so podprli civilno listo Skupaj-Insieme. V juniju bodo volitve tudi v dolinski in repentabrski občini. V Dolini obstaja konkretna možnost, da se bo za župansko funkcijo spet potegovala Fulvia Pre-molin (SSk), čeprav o tem še ni padla nobena odločitev. Premo-linova naj bi načelovala široki le-vosredinski listi po zgledu sedanje večinske koalicije. Nekoliko bolj zapleteno je v repentabrski občini, kjer župan Aleksij Križman ne bo več kandidiral. Ponovil naj bi se scenarij zadnjih volitev, ko je občanska lista kandidirala Križmana, Slovenska skupnost pa Marka Pisa-nija, ki je potem postal podžupan, le da tokrat županski kandidat občanske liste ne bo več Križman. Konferenca o mamilih: prometne omejitve Zaradi državne konference o mamilih, ki bo od jutri do sobote, bo na nabrežju prišlo do nekaterih prometnih omejitev. Občina Trst sporoča, da bodo nekatere omejitve obveljale že nocoj (od 20. ure na Ul. S. Carlo), ostale pa jutri, v petek in soboto. Vožnja bo z različnimi urniki prepovedana na ulicah S. Carlo in Einaudi. Nocoj ob 19. uri bodo zaprli za promet odsek nabrežja med Ul. Stare tržnice in Ul. Annunziata, od 19. ure do jutri ob 14. uri pa bodo zaprli za promet ulice, ki vodijo na Veliki trg. Končna postaja avtobusa št. 11 bo začasno na Trgu Republike, avtobusov 17 in 28 pa na Ul. Filzi. Spremembe na liniji 33 Trieste Trasporti obvešča, da bosta progi št. 33 in 33/ od danes zaradi del na Ul. Campanelle med 9. uro in 16.30 predvidoma do petka spremenjeni. Avtobus 33 bo s Stare mitnice vozil do trga pred železniškim mostom; avtobus 33/ bo s Trga Pestalozzi peljal po Ul. Molino a vento in Reški cesti do Ul. Br. Casale in Campanelle. Informacije: 800-016675. pokrajina - Izsledki raziskave o priseljeništvu mladih Število tujih mladoletnikov brez spremstva na Tržaškem stalno upada Izsledke raziskave so predstavili včeraj na sedežu pokrajinske uprave kroma Število tujih mladoletnikov brez spremstva na Tržaškem je v zadnjih letih stalno upadalo in jih je bilo junija lani skupno okrog 50 (leta 2005 jih je bilo npr. 340), v obdobju od junija do decembra leta 2008 pa niso v bistvu zabeležili nobenega prihoda. To je izšlo iz raziskave o priseljeništvu tujih mladoletnikov brez spremstva in o tujih mladih (18-26 let) na Tržaškem v obdobju 2006-2008, ki ga je po nalogu pokrajinske uprave izdelal inštitut Ir-ses v okviru pokrajinske opazovalnice. Izsledke so predstavili včeraj pokrajinska odbornica Marina Guglielmi, občinski odbornik Carlo Grilli ter Corrado Candian in Eli-sabetta Kolar v imenu Irsesa. Namen pobude je bilo ugotoviti, ali se je spremenil trend iz obdobja 2004-2006. Takrat so zabeležili vzpon prihodov mladoletnikov brez spremstva, še zlasti iz Romunije. Nova raziskava je pokazala, da njihovo število stalno upada in mladih Romunov brez spremstva dejansko ni več (po vstopu v EU se premikajo cele družine). Podatke za raziskavo so posredovale občine, kvestura, prefektura in razna združenja. Toda podatki so bili vsekakor pomanjkljivi, še zlasti glede mladih od 18. do 26. leta starosti, je povedal Candian. Število mladoletnih do 17. leta starosti je bilo vsekakor konec leta 2007 na Tržaškem 2.573 (od teh 1.219 žensk). Večinoma so bili iz Srbije-Črne Gore (1.082), sledijo Kitajska, Romunija, Albanija, Hrvaška in BiH, medtem ko je bila na zadnjem mestu Alžirija (20). / TRST Četrtek, 12. marca 2009 9 OPČINE - SKD Tabor Tragikomično življenje nekdaj in danes na »trgcu« Sergej Verč je z opensko dramsko skupino pripravil uprizoritev Goldonijevega Campiella Ljubezni, skrite in odkrite želje, nostalgije, zavist, ljubosumnost, sreča in žalost preprostih ljudi se kot perilo sušijo pred očmi sosedov na malem beneškem trgu, ki ga je kot simbol človeškega mikrokozmosa dramsko oveko-večil Carlo Goldoni v svoji komediji Campiello. Klasik italijanskega gledališča, ki je doživel nešteto obravnav na profesionalnih odrih, je v soboto zaživel v Prosvetnem domu na Opčinah v premierski uprizoritvi gledališke skupine SKD Tabor. Pri izbiri te komedije je tekst v določenem smislu sledil svojemu prirejavalcu, saj je avtor prevoda Sergej Verč dopolnil analizo vsebin in jezikovnih značilnosti teksta kot režiser uprizoritve. Izziv obravnavanja dramske mojstrovine z amaterskim ansamblom je terjal profesionalno tehtno pripravo; vaje so se začele aprila lani in predstava je doživela premiero po 59 vajah. S tem delom je Verč ponovno sodeloval z openskim društvom po dvaindvajsetle-tih letih od realizacije prejšnjega projekta: »Vedel sem, da bom lahko računal na skupino ljudi, ki se lotijo dela z zrelim pristopom. Campiello je navidezno lahkoten tekst v rimanih in neri-manih verzih, ki zahteva velik fizični napor s stalnim gibanjem, kar je lahko zelo utrudljivo.« Da je uprizarjanje zdrah klepetavih žensk in zlahka razdražljivih moških zelo naporna zadeva, je zgovorno potrdil ogled predstave, v kateri so se izvajalci najbolj naravno in prepričljivo prepuščali igralski kreacij in gledališki situaciji ravno v skupinskih prizorih totalnega in divjega nereda sredi trga ter v agresivnih obračunih strupenih sosedov. Campiello je zahtevna predstava, po drugi strani zelo hvaležna zaradi precej enakovredne razporeditve vlog. Stino, »mladenko, ki se prisiljeno vede in prav tako govori« je z duhovito jezikovno spakedranščino odigrala Me-lita Malalan. Dolgoletna protagonistka openskih dramskih podvigov je dobila primerno snov za vrednotenje lastne komične žilice in je potrdila obvladanje far-sne govorice, a prav tako prepričljivo in sproščeno sta se kretali na odru Valentina Strgar in Tatjana Malalan v vlogah starejših žensk Katre in Urše. Trojico navihanih Benečank, ki se vneto angažirajo za poroke svojih otrok in bi se tudi same omožile dopolnjuje Elena Hu-su, ki je v vlogi strastne Cvetke lahko razvila sposobnost učinkovite mimike. Bolj sramežljivo je nastopila Jasmina Smotlak (Nežka), z večjim zaupanjem v odrsko fikcijo pa je Poljanka Milkovič sodišče Dapelo se poslavlja Carlo Dapelo Predsednik tržaškega pri-zivnega sodišča Carlo Dapelo zapušča svoje mesto, saj se mu je mandat iztekel. Včeraj dopoldne ga je na sedežu tržaške pokrajinske uprave v Palači Galatti sprejela predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki se mu je zahvalila za dragoceno delo in plodno sodelovanje s pokrajinsko upravo, izročila pa mu je priložnostno spominsko plaketo. Dva prizora iz Campiella, ki si ga bo mogoče še ogledati kroma utelesila lik spogledljive Lučke. Gregor Znidarčič je bil vročekrvni prodajalec Tonček, Dejan Kalc pa se je nekoliko napeto kretal v vlogi mladega Jurčka. Sonja Zevnik je odigrala vlogo gostilni-čarke, ki razveseljuje prebivalce trga z bogatimi pojedinami, ki jih radodarno ponuja miroljubni tujec, vitez Astolfi. Viteza, ki bo ob koncu poročil in odpeljal Stino daleč od domačega okolja beneškega trga, je prisrčno in duhovito utelesil Fabrizio Polojaz. Posrečen prizor parodističnega tanga med Stino in Vitezom je izzval aplavz navdušene publike in ravno tako je doživel posebno dober odziv pogovor med pijanim Vitezom in strogo preračunljivim Fabri-cijem. Slednjo vlogo čemernega Strica »oklenjene« Stine je prepričljivo in zagnano odigral Andrej Šuligoj. Sceno, v kateri se pisane zavese oken stalno odpirajo in zapirajo pod viharjem vaških zdrah, si je zamislila Magda Starec Tavčar, za kostume pa je poskrbela Beti Starc. Vredno omembe je tudi skrbno delo Jakoba Jugovica za oblikovanje gledališkega lista s fotografijami Kristjana Signoraccija. Čeprav se predstava po kostumih in postavitvi usmerja v klasične tirnice, jo izbira glasbene kulise ne vedno usklajeno porine v razsežnost la-tinskoameriške glasbe in predvsem tanga, ob katerem se zavrtijo vsa čustva in strasti protagonistov. Argentinska »otožna misel« vodi tudi pogled režiserja, ki skuša ovijati komedijo v pajčolan temnih slutenj. Verjetno ni bila popolnoma razumljiva vloga nemih likov črnih pustnih mask, ki se pojavljata kot tuja elementa na začetku in na koncu predstave s kričečim kontrastom prizorov nasilja in smrti. Črna nota je verjetno želela poudariti smisel dramskega prere- za vsakdanjega življenja slehernega človeka, v katerega spadajo tako srečni kot bolj temni trenutki. Obraložitev vizije režiserja je najbolj jasno posredoval stavek na gledališkem listu: »Njihovo življenje se odigrava na tistem trgcu, tisti trgec je njihovo življenje, ki je lahko blizu tudi vsakemu izmed nas«. (ROP) pokrajina - Podpisali dogovor z dijaki liceja Oberdan S prihodnjim šolskim letom bodo pregledovali vsa šolska poslopja Dijaki italijanskega liceja G. Oberdan so po ponedeljkovem dogodku, ko je omet padel s stropa učilnice naravnost na kateder, pri čemer se k sreči ni nihče poškodoval, včeraj protestirali pred sedežem tržaške pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto. Sprejela sta jih tako pristojni pokrajinski odbornik Mauro Tommasini, kot tudi predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Dijaki in predsednica so podpisali dogovor, ki predvideva, da bo pokrajinska uprava od prihodnjega šolskega leta preverila stanje vseh šolskih poslopij. V dokumentu piše, da se bodo predstavniki Pokrajine Trst sestajali z zavodskimi sveti in z odgovornimi za varnost ter z njimi obravnavali posamezne probleme stavb. Pokrajinska uprava se bo pri ravnateljstvih tudi angažirala za iskanje prostorov, ki bi jih dijaki uporabljali za dejavnosti zunaj okvirov didaktike. Na liceju G. Oberdan je bil včeraj pouka prost dan, ker so tehniki specializiranega podjetja pregledali vse šolske prostore. Dijaki liceja Oberdan so manifestirali pred sedežem pokrajinske uprave kroma Starejši - protagonisti filmske pobude v Mieli V gledališče Miela se vrača filmska pobuda »La stagione del raccolto«, ki jo prirejajo dom za ostarele Itis ter združenja Aris in Bonawentura in se posveča starejšim oziroma jim želi pomagati pri sprejemanju staranja. Prvo od šestih filmskih srečanj bo že danes ob 17. uri, ko bodo v gledališču Miela predvajali »About Schmidt« Alexandra Payna. V njem med drugimi nastopajo Jack Nicholson in Kathy Bates. Koncert v Tartiniju V konservatoriju Tartini (Ul. Ghega 12) bo drevi ob 20.30 nastopila mlada pianistka Viviana Lasaracina, ki bo publiki postregla z Beethovnovimi, Schumannovimi, Albenizijevimi in Prokofievimi skladbami. Prisotnost morate vnaprej najaviti na tel. št. 040/6724911. Bolognova knjiga v krožku Generali V krožku zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 2) bodo danes ob 17.30 predstavili drugo izdajo knjige spominov Giacoma Bologne »A salvare la patria c'ero anch'io. For-se«, ki je izšla pri založbi Italo Svevo. Publikacijo, ki jo bosta predstavila zgodovinarja Roberto Spazzali in don Pietro Zovatto, obravnava osebne in politične spomine avtorja, predstavnika istrskih optantov. V imenu organizatorjev Zveze združenj istrskih beguncev in kulturnega centra Alcide De Gasperi se bosta srečanja udeležila tudi državni podpredsednik Renzo Codarin oz. poslanec Giorgio Tombesi. Tečaj za varuške Center za pomoč življenju Marisa prireja tečaj za varuške, ki se bo začel jutri in bo trajal do 8. aprila. Tečaj predvideva pet tedenskih srečanj in bo v sodelovanju z združenjem staršev AGE, združenjem Linea Az-zurra in občinsko upravo, ki bo pobudo tudi financirala. Vpisovanje in informacije so na voljo v centru Marisa v Ul. Marenzi št. 6, tel. 040396644 (elektronska pošta cavtrieste@tisca-li.it, spletna stran www.retecivica.trie-ste.it/cav), na sedežu AGE (Campo Monteverdi št. 1, tel. 040827792, elektronska pošta alicezornada@ya-hoo.it) in na sedežu združenja Linea Azzurra (Ul. S. Marco št. 52, tel. 040306666, info@linea-amicaragaz-zi.org). Mladi in vera V dvorani Venezian v osrednjem poslopju tržaške univerze (2. nadstropje) na Trgu Evropa bodo jutri ob 18. uri predstavili raziskavo »Religione in standby«, ki je izšla pri založbi Mar-cianum press. V bistvu gre za študijo o mladih (med 18. in 29. letom starosti) in veri, ki jo je socio-verski opazovalnici severovzhodne Italije naročila tržaška škofija. Na srečanju bodo posegli tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, predsednik socio-verske opazovalnice Alessandro Castegna-ro in odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. Iranski film V ljudskem domu G. Canciani v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio 24) bodo člani kino krožka Charlie Chaplin jutri ob 20.30 predvajali iransko-italijan-ski film »Il voto e segreto« Babaka Payamija. Akcija proti prostituciji Na pobudo javnega tožilstva iz mesta Lamezia Terme v Kalabriji so včeraj aretirali tri osebe, eno od katerih v Trstu, četrto pa še iščejo. V Trstu so policisti prijeli 55-letno kolumbijsko državljanko, na begu je njena rojakinja, v Kalabriji pa so aretirali dva italijanska državljana. Četverica naj bi sodelovala pri izkoriščanju prostitutk, zlasti transseksualcev. 1 G Sreda, 11. marca 2GG9 TRST / DSI - Ponedeljkov večer ... na Bonomovem domu Potovanje skozi čas z Bonomom in Trubarjem Profesorica Marta ¡vašič o raziskovalnem delu dijakov liceja Prešeren Obiskovalci ponedeljkovih večerov, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, so se tokrat podali na zanimivo potovanje skozi čas s pomočjo avdiovizualnega predavanja prof. Marte Ivašič. Večer z naslovom Na Bonomovem domu je nastal na podlagi obsežnega raziskovalnega dela, ki so ga v lanskem šolskem letu ob priliki Trubarjevega leta pripravili dijaki Državnega znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta. S projektom »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« so sodelovali tudi na vsedržavnem na- Marta Ivašič gostja ponedeljkovega srečanja v Peterlinovi dvorani kroma tečaju za šole italijanskega sklada za okolje (FAI) in zanj v Milanu prejeli prestižno tretjo nagrado. Prof. Ivašič je prisotnim predstavila, kako je pravzaprav nastajalo samo raziskovalno delo dijakov. Najprej so morali izbrati kotiček v mestu, ki bi ga bolje ovrednoti. V ospredju njihovega zanimanja je bila Bono-mova vila pod Sv. Justom. Palačo si je dal zgraditi tržaški škof Peter Bono-mo leta 1523, ko je po dolgem bivanju na Dunaju, kjer je bil med drugim tudi kancler, ponovno prišel v svoje SKD FRANCE PREŠEREN - Ob 8. marcu Od Manhattna do Slovenske Istre V petek srečanje s starimi istrskimi navadami in pesmimi V okviru praznovanj ob dnevu žena so članice Skupine 35-55 društva SKD France Prešeren iz Bo-ljunca prejšnji četrtek v društveni dvorani priredile virtualno potovanje v Manhattan ob spremstvu Sonje Gregori. Potovanje petih žensk »onkraj luže« se je porodilo skorajda naključno, ko so se pogovarjale o najprimernejšem načinu praznovanja pomembne obletnice. Ker je New York ogromno večmilijonsko mesto, so se odločile, da bodo obiskale le najbolj prestižno četrt -Manhattan. V petdnevnem bivanju so se od zgodnjih jutranjih ur pa do pozne noči potepale po slikovitih mestnih četrtih: obiskale so muzeje, knjižnico, »ground zero«, z ladjo so se podale do otoka Ellis in do kipa svobode, radovedno so občudovale mogočne nebotičnike, podale so se tudi v Rockefellerjev center in s terase nebotičnika opazovale mesto ter potrpežljivo čakale v neskončni vrsti, da bi le obiskale tudi danes najvišji nebotičnik v New Yorku Empire State building (prekosila sta ga le dvojčka World Trade Center, ki pa sta se zrušila v atentatu leta 2001). Nazadnje so si mesto ogledale še s ptičje perspektive - s helikopterjem in se »sprehodile« z rikšojem po znamenitem Central parku. Po sobotnem tradicionalnem praznovanju 8. marca s plesom, zabavo in loterijo, ki so ga pripravile članice Zveze žena iz Boljunca, se ta teden spet obeta zanimivo srečanje s člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre. Krožek je nastal leta 1995, da bi ovrednotil kulturno dediščino, jezik in zgodovino Slovenske Istre; ob nastanku ga je vodila Leda Dobrinja in takrat so tu- di začeli izdajati letno glasilo Brazde s trmuna. Trmun je njiva, ki je bila v preteklosti obdelana, nato opuščena in po dolgem času ponovno zorana. To je tudi prispodoba Istre, ki je kulturno in prosvetno zaživela v obdobju po pomladi narodov, ta kulturni preporod pa je bil nasilno ukinjen po prvi svetovni vojni v obdobju fašizma in je v taki meri in obliki ponovno zaživel šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Člani krožka, ki ga sedaj že vrsto let vodi Nadja Rojac, so izdali že dvanajst številk Brazd, sedaj je v tisku trinajsta, ki jo bodo predstavili v petek, 27. t.m, v Pučah. Glasilo je v letih preraslo v zbornik, člani krožka in številni sodelavci ga bogatijo s prispevki o kulturni dediščini avtohtonih Slovencev v Istri, v njem iščejo sledi za zaslužnimi Istrani in Istrankami, osvetljujejo manj znane strani krajevne zgodovine in zapisujejo stare zgodbe in štorije. Prispevki so v knjižni slovenščini in v sočnih narečjih istrskih vasi. V petek (ob 20.30) se torej v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu obeta prijeten večer, ki nas bo popeljal v Istro; s člani društva bomo spoznali stare navade, šege in ljudske pesmi, s katerimi imamo Brežani kar precej skupnega, saj nas na sosede Istrane vežejo sorodna narečja. Nastopili bodo Marija Andrejašič Koren iz Podgorja, Ivan Novak iz Ospa, Danila Tuljak Bandi iz Koštabone, ki živi v Dolini in Marija Šavron Jerman in Sirč. Istrske štorije bosta pripovedovala Konstantin Radoslav -Košte in Viktorija Pucer Štorman, istrske pesmi pa bosta izvajala Vlado in njegov sin Luka Batista. Večer bo vodila Nadja Rojac. (sž) Včeraj danes Danes, SREDA, 11. marca 2009 KONSTANTIN Sonce vzide ob 6.25 zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.40 - Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 6.13 Jutri, ČETRTEK, 12. marca 2009 DOROTEJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,9 stopinje C, zračni tlak 1019 mb raste, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. U Kino rana 3: 16.30, 19.05, 21.45 »Watchmen«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Ver-so l'Eden«; 18.15 »Giulia non esce la sera«; 22.15 »Il mai nato«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KI NEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Watchmen«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »I love shopping«. rojstno mesto. To je mogočna vila, ki še danes kljub načetemu videzu razkriva marsikateri detajl in priča o nekdanjem razkošju oziroma o namembnosti celotnega poslopja. Poleg samega ogromnega bivalnega prostora, ki so si ga le mentorji skupine lahko ogledali s posebnim vodstvom in dovoljenjem (vila je trenutno zaprta in ni dostopna za javnost prav zaradi dotrajane notranjosti), pa se pred vilo razprostira vrt, ki je sedaj popolnoma poraščen. Sicer pa po-vratek Petra Bonoma v rojstni kraj ni sovpadal le z gradnjo omenjene vile, ampak tudi s prihodom Primoža Trubarja v Trst. Trubar je v Trst prvič prišel že kot 16-letni fant, in sicer kot pevec. V Trstu je preživel sedem let in to v različnih obdobjih svojega življenja. Med drugim je bil ravno v Trstu posvečen za duhovnika, v tržaški stolnici pa naj bi celo pridigal v slovenskem jeziku pri mašah. Trubarjevo prisotnost v Trstu je mogoče zaslediti tudi v nekaterih uradnih listinah, v katerih sta bila z Bonomom omenjena kot priči pri kupoprodajnih aktih. Te dokumente hranijo danes v diplomatskem arhivu tržaškega magistrata, zanimivo gradivo o slovenskem protestantskem gibanju pa se nahaja tudi v škofijski knjižnici, kjer hranijo izvod Dalmatinove Biblije iz zapuščine škofa Marenzija. Za marsikaterega dijaka, ki je sodeloval pri tem raziskovalnem projektu, so bile omenjene ugotovitve pravo presenečenje, ravno tako tudi za mnoge udeležence ponedeljkovega večera. Peter Rustja Čestitke Danes praznuje svoja okrogla leta mama in nona MARČELA. Iz srca ji želimo vse najboljše in še mnogo zdravih, vedrih in sončnih dni. Branko, Reiko in Marko ter družina Ichise. V ledenem zimskem jutru leta 1929 je MARČELA prišla na svet. Od takrat mineva danes 80 let. Na Ferlugih se je rodila in svojega rojstnega kraja nikoli zapustila. Da bi bila še naprej tako mladostna, poskočna, energična in zdrava ti iz srca želijo sestra Alma ter nečakinji Renata in Magda z družino. Danes praznuje 80. rojstni dan naša draga MARČELA. Iz srca ji želimo še dolgo lepih in zdravih let. Joško, Lidja, Tiziana, Barbara Robi in Matija. Leta 1929 se je naša MARČE-LA rodila in danes bo pomemben rojstni dan slavila. Obilo zdravja in krepkega dela ji želimo vsi z »Vršiča« št. 87. Draga MARIJA! Danes jih je že 80! Bodi še naprej tako živahna in pogumna, ti iskreno želi žlahta iz Briščikov. V sredo, 4. marca, je na tržaškem Konservatoriju diplomirala iz pozavne naša odbornica VALENTINA PIERI. Veliko uspehov na glasbeni poti ji želijo odborniki SKD Slavec iz Ricmanj. Danes praznuje v Repnu 80 let Marija Guštin .Še na mnoga zdrava in srečna leta ji voščiva Suzana in Irenka z družinama AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.20 »The Wrestler«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.45, 21.40 »Watchmen«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 »La Pantera rosa 2«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »The Wrestler«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 22.15 »Iago«; 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; 17.45, 20.00 »The Reader«; 15.45 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Millionaire«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 19.00, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00 »Krožna cesta«; 16.30, 21.30 »The International - Mednarodna prevara«; 17.30, 19.20, 21.10 »Toše - The Hardest Thing«; 16.50 »Povest o De-spereauxu«; 19.00 »Hotel za pse«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »La Pantera rosa 2«; 22.15 »Milk«; Dvo- VBazovici praznuje danes svoj 80. rojstni dan Miloš Grgič Še veliko zdravih in srečnih let mu želita žena Giorgia in sin Peter H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio, 4 v torek, 17. marca, od 17.30 do 19.30. Vljudno vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. S Mali oglasi DAJEM V NAJEM v Dolini skladišče 80 kv.m. Tel. št.: 040-228390. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Tel. 338-1883783 v večernih urah. NA OPČINAH prodajamo štirisobno stanovanje (105 kv.m) v tretjem - zadnjem nadstropju, z dvigalom, teraso in garažo. Sončna lega, pogled na zelenje. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-212183. NA PUSTNI TOREK je nekdo pozabil-izgubil jopič v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. 040200156 ali 335-6858408. PARKIRNE PROSTORE za avtodome in kamp-prikolice dajem v najem v ograjenem prostoru pri Boljuncu. Informacije na tel. št. 339-4040583. POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št. 347-6868225. PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, full optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079. V DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386-040302044. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043. S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo za pomoč v gospodinjstvu ali nego starejše osebe. Tel. 00386-5-7144284 Id Osmice OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej Antonič, Cerovlje št. 34, tel. 040299800. Vljudno vabljeni! PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Loterija 1Ö. marca 2GÖ9 Bari BB 1 7B 57 5B Cagliari 87 6G 6 5 1 Firence 88 86 66 42 67 Genova 24 B7 87 48 75 Milan 57 BG B5 6 52 Neapelj 78 27 8 64 72 Palermo 6B B5 16 5 2B Rim 65 17 18 12 25 Turin 17 11 87 55 B5 Benetke 55 2B BB 9 71 Nazionale 79 44 57 17 51 Super Enalotto Št. 30 33 57 63 65 78 88 jolly 55 Nagradni sklad 3.582.428,92 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.737.630,66 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitnikov s 5 točkami 134.341,09 € 1.366 dobitnikov s 4 točkami 393,38 € 55.732 dobitnikov s 3 točkami 19,28 € Superstar 79 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 7 dobitnikov s 4 točkami 39.338,GG C 243 dobitnikov s 3 točkami 1.928,GGC 3.855 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 26.050 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG C 59.959 dobitnikov z 0 točkami 5,GGC / K'Ärje,a po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja "" ...«najbolj uničujoča ^mieMa je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) V PETEK, 13- MARCA OB 20.30 - RED A, PREMIERA (z italijanskimi nadnapisi) ~ V sobotov 14. marca ob 2030- red B V nedelja 15. marca ob 1&00 - red C (z varstvom otrok) V torek, 24. marca ob2030, Kulturni dom Gorica (z italijanskimi nadnapisi) Vfetrtek,Z aprila ob 1930- red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) Vpetek,3.aprilaob2030-redF V soboto, 4.aprila ob2030-red T (z italijanskimi nadnapisi) V petek. 13. marca ob 19.30 otvoritev razstave ROBIN SOAVE KIPARSKA DELA 1995/2007 Info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it EI3 Lekarne Do sobote, 14. marca 2009 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 2711249.Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Izleti KRUT obvešča, da se zaključuje vpisovanje za velikonočni izlet v Bratislavo in na Dunaj, ki bo do 10. do 13. aprila. Kdor se želi pridružiti, naj pohiti in se javi do vključno četrtka, 12. marca, na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, telefon 040 - 360072. SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it ali na tel. št. 335-8180449(Erika). GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira v nedeljo, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani. Pod strokovnim vodstvom g. Paola So-sija si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450. KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZIMSKI VZPON NA POREZEN - SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo le- tos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pu-stertalu. Informacije in vpisovanje na: in-fo@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Zabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Bo-letu, tel. 040-417025. Ü3 Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. KRUT začenja danes, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Predavanja se bodo zvrstila danes, 11., v sredo, 18. in v sredo, 25. marca. Vabljeni! DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi vse članice in člane ter vse zainteresirane na redni občni zbor v četrtek, 12. marca, v prostore Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo od 20. uri. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK prireja v četrtek, 12. marca, ob 20.15 v dvorani Finžgarjevega Doma na Opčinah okroglo mizo o aktualnih spremembah slovenskega šolstva v Italiji. Vabljeni! UPRAVA OBČINE REPENTABOR v sodelovanju s podjetjem IN.CO iz Trsta in z Deželno agencijo za okolje Furlanije-Julijske krajine, prireja informativno srečanje za predstavitev rezultatov projekta merjenja koncentracije radona po vaseh občine Repentabor. Govor bo tudi o metodah za preprečevanje onesnaževanja stanovanjskih prostorov z radonom. Srečanje bo v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. AŠD MLADINA - Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št. 040-213518, 348-7730389, ali 040- TRST 220718 najkasneje do petka, 13. marca, do 12. ure. Vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: Stalen tečaj za uvajanje v naturizem »Rastline v korist prebavnega in geni-tourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja v dneh 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila 2009 na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije do 13. marca, za nečlane in prijatelje od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. SKD F. PREŠEREN - Skupina 35-55 vabi v petek, 13. marca, ob 20.30 v društvene prostore na »Večer o slovenski istrski kulturi« s člani študijskega krožka »Beseda slovenske Istre«. Nastopajoči bodo pripovedovali štorije in izvajali pesmi ob glasbeni spremljavi ter še marsikaj. Vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Pujs v mlaki«, avtor Martin Waddell. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in I. razreda osnovne šole. Vabljeni v petek, 13. marca, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj prinesi leseno kuhalnico. Vstopnina 2,00 evra. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane na 55. redni občni zbor, ki bo v petek, 13. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška, 20. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v petek, 13. marca, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento št.8, predavanje na temo »Evolucija prehrane: hrana in zdravje od Darwina do genetike«. Sodelovali bodo naš predsednik Marno Vocci, zoolog Ni-colo Bressi, izvedenec za prehrano Be-niamino Ciocchi in diabetolog Riccar-do Candido. Vabljeni so vsi. KD »F. VENTURINI« - DOMJO obvešča, da iz tehničnih razlogov »odpade« večer včlanjevanja predviden za soboto, 14. marca 2009. Naknadno bomo javili nov datum. KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizira od sobote, 14. marca, do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od II.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in morebitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z MPZ Upokojencev iz Brega, organizira 14. marca, ob 19.30 v občinskem gledališču »F.Preše-ren« v Boljuncu »Koncert zbora vse-državnega združenja karabinjerjev -sekcija Trst«. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 14. marca, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30, predvajanje risanke »Kung Fu Panda« (v ital. jeziku, 88 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, zadnja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo Mary Poppins v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red Sonček) in druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vse-državno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SPI CGIL - KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včla- njevanja, ki bo v torek, 17. marca, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včla-njevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srecanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tisina) kot protistresna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. H Prireditve PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Urha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Sve-tokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe -Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. RICMANJSKI TEDEN: v četrtek, 12. marca, ob 20.30, v galeriji Babna hiša, odprtje fotografske razstave »In-out«, 5 slovenskih fotografov iz Trsta, Skupina Fotovideo Trst 80, predstavitev: Deziderij Švara, sodeluje Moška vokalna skupina Kraški dom iz Repna, zbor vodi Vesna Guštin Grilanc. V petek, 13. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, celovečerni koncert Mešanega Mladinskega Pevskega Zbora »Trst«, zbor vodi Aleksandra Pertot. V soboto, 14. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani koncert Pihalnega orkestra Ricmanje. Orkester vodi Aljoša Tavčar. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »Brez mej v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo: kitarist Janez Gregorič, sopranistka Sonja Kosc-hier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Cotič. Prireditev bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Raz- Četrtek, 12. marca 2009 11 stavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Urnik: v soboto, 14. marca, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, v nedeljo, 15. marca od 18.30 do 22. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 14. marca, na večer »Eleonora«. Sodelujejo: Matejka Buka-vec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli, in Tamara Ražem. Večer vodi Rossana Pa-liaga. Začetek ob 20.30. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 na sedežu društva. Večer bosta oblikovala pisatelj Boris Pahor in oktet Odmevi. SKD TABOR - obvešča, da bo naslednja ponovitev gledališke predstave »Cam-piello« (C. Goldoni) v soboto, 14. marca, ob 20.30. Prevod in režija Sergej Verč. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: 14. marca, ob 20.30, »Jamlje«, Kulturni dom, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta; 27. marca, ob 20.30, »Sovodnje«, Kulturni dom, nastopajo MPS Vasovalec iz Ilirske Bistrice, MPZ Kraški dom iz Re-pentabra, ZPZ Sožitje iz Tolmina, VS Snežet iz Tolmina, MPZ Kras iz Mir-na-Kostanjevice, Nonet Bača iz Tolmina, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v Milje, dvorana Roma-župnijski ri-kreatorij na Trgu Republike 8, na zaključno prireditev dnevov slovenske kulture 2009 »Spet trte so rodile«. Sodelovali bodo Bruna Manin-Spetič, harmonikar Marko Manin, ZPS Ivan Grbec iz Škednja z Marto Košuta, ki bo predstavila škedenjsko nošo in knjigo »Ano lejto je pasalo«. OBČINA REPENTABOR vabi na gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Controvoglia« Sandra Rossija. Predstava bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri, v Kulturnem domu na Colu. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zulia-na »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Fe-ri in Aljoša Saksida. Prispevki V spomin na Fajota in Nadjo daruje Anica Bole 50,00 evrov za TFS Stu ledi. V 99. letu starosti nas je zapustil naš dragi Oskar Žerjal n Za njim žalujejo žena Fani, nečaka Suzana in Boris z družinama ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 12.3.2009 ob 12.00 uri s trga Gorice v Boljuncu na vaško pokopališče. Boljunec, Ljubljana, 11. marca 2009 ZAHVALA Mario Danieli Zahvaljujemo se vsem, ki ste počastili njegov spomin. Družina 12 Četrtek, 12. marca 2009 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V Trstu v petek nova premiera Kreutzerjeva sonata ali Tolstojeva »tragedija spalnice« Predstavo, v kateri nastopa ves ansambel SSG, je režiral MIha Golob - Tudi kiparska razstava ••• »Človek lahko preživi potrese, epidemije, strašne bolezni in vse vrste duševnega trpljenja, toda najbolj uničujoča tragedija je bila, je in bo tragedija spalnice.« (Lev Nikolajevič Tolstoj) Tragediji spalnice, vedno aktualnemu vprašanju ljubezenskega odnosa med moškim in žensko, ki (pre)večkrat zabrede v nerazumevanje, patološko ljubosumje, včasih celo nasilje, je posvečena mar-čevska produkcija Slovenskega stalnega gledališča. V petek bo na velikem odru tržaškega Kulturnega doma zaživela peta predstava v letošnjem abonmaju, Kreutzerjeva sonata, izvirna gledališka priredba istoimenske povesti, ki jo je Lev Nikolajevič Tolstoj napisal konec 19. stoletja, to je v izredno bogatem in ustvarjalnem zgodovinskem obdobju. O predstavi je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, ponovitve pa se bodo v Trstu in Gorici zvrstile do 4. aprila. Umetniški vodja Marko Sosič, ki bo junija zapustil tržaški teater (ime njegovega naslednika naj bi bilo znano v prihodnjih dneh), je uvodoma izpostavil »edinstveno in presenetljivo simbiozo«, v kateri sta avtor dramatizacije Branko Jordan in režiser Miha Golob oblikovala predstavo. »Prepričan sem bil od samega začetka, da se Branko Jordan in Miha Golob v nobenem primeru ne bosta spustila v to avanturo ne z distanco ne s površnostjo, še najmanj pa plehko, kot se k Tolstojevi literaturi upa spustiti italijanska televizija z ekranizacijo Vojne in miru, ki s svojim produktom izpričuje lahko le vizijo tragičnega konca italijanske televizije (... ) V obeh, tako v Branku Jordanu kot v Mihi Golobu, sem od samega začetka čutil popolno predanost in vso tisto potrebno skromnost pri soočanju s še tako živo, od vselej in za vse večne čase aktualno temo kot je lahko tema ljubezenskega razmerja, zakona in globoke refleksije nanj, ki jo je odprl Tolstoj v svoji Kreu-zerjevi sonati.« Da je nastajanje predstave spremljalo pozitivno ustvarjalno vzdušje, je bilo čutiti tudi med včerajšnjo predstavitvijo: Branko Jordan, Miha Golob (ki se v SSG vrača po uspešni postavitvi Maratona v New Yorku) in avtor glasbe Vasko Atanasovski so pohvalili pozitivno in požrtvovalno okolje tržaškega teatra, v katerem so se čudovito znašli. Za to nosijo zasluge prav vsi zaposleni, v prvi vrsti pa člani gledališkega ansambla. V predstavi se Tolstojevo življenje prepleta z literarno vsebino Kreutzerjeve sonate, zato bo v vlogi Leva Nikolajeviča Tolstoja nastopil Vladimir Jurc, njegova žena Sofija Andrejevna bo Maja Blagovič, njen učitelj klavirja Sergej Tana-jev bo Primož Forte. Osrednji lik Kreutzerjeve sonate, Vasja Pozdnišev, bo zaživel v interpretaciji Romea Grebenška, njegova žena Elena bo Nikla Pe-truška Panizon, v vlogi Lise bo nastopila Lara Komar, vloga služabnika Jegorja, ki je doživel in preživel celotno Tolstojevo sago, pa je bila zaupana gostu Ivu Barišiču. Kot je z zadovoljstvom opozoril direktor Tomaž Ban, bo petkova premiera sovpadala z odprtjem razstave Kiparska dela 1998/2007, na kateri se bo predstavil tržaški kipar Robin Soave. (pd) Za dramatizacijo in izvirno priredbo Tolstojevega besedila je poskrbel Branko Jordan (levo), predstavo (spodaj prizor) pa je režiral njegov sošolec z ljubljanske akademije AGRFT Miha Golob (desno) kroma S knjižnega trga se oglaša Marko Kravos Gost literarnega večera S knjižnega trga bo drevi ob 19. uri v Klubu Lili Novy (v Cankarjevem domu) pesnik Marko Kravos. Z avtorjem se bosta o pesniški zbirki Med repom in glavo pogovarjala Peter Kuhar in urednik radijske oddaje S knjižnega trga Vlado Motnikar. Vstop je prost. Glazerjeva nagrada Meti Gabršek Prosenc Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na muzejsko-galerijskem področju prejme Meta Gabršek Pro-senc. Priznanje mesta Maribor bodo umetnostni zgodovinarki in dolgoletni direktorici Umetnostne galerije Maribor slovesno izročili v petek, 20. marca, v Kazinski dvorani SNG Maribor. Glazerjeve nagrade so osrednja priznanja mesta za dosežke v kulturi. Odbor za podelitev Gla-zerjevih nagrad, ki ga letos vodi Franci Pivec, je poleg prestižnega priznanja za življenjsko delo izbral tri dobitnike letošnjih Glazerjevih listin, ki jih bodo prihodnji petek podelili etnologinji Jerneji Ferlež, dirigentki in avtorici glasbeno-scenskih projektov Karmini Šilec ter godalnemu kvartetu Feguš. (STA) Skrajšani romani tudi v slovenščini Mladinska knjiga je v sodelovanju z mednarodno založniško hišo Reader's Digest v knjižni zbirki Izbrani romani izdala dve knjigi skrajšanih leposlovnih del. Urednik zbirke Damjan Švara je na včerajšnji predstavitvi knjig dejal, da gre za domislico sodobnega časa, ko nam tempo življenja ne omogoča dovolj časa za seznanjanje s sodobno literaturo. Knjižna zbirka romanov, ki so jo izdali januarja, velja za posebnost v slovenskem prostoru, je poudaril Švara. Vsaka knjiga prinaša štiri romane pretežno mladih in na Slovenskem še večinoma neuveljavljenih avtorjev. Romani so žanrsko zelo različni in primerni za širok krog bralcev. Prva knjiga vsebuje krimi-nalko Howarda Roughana Lažna obljuba, roman Morje spominov pisateljice Stephanie Gertler, ki govori o odnosu mati-hči, detektivko Bernarda Cornwella Zanka za nedolžne in ljubezenski roman Sončnica Ric-harda Paula Evansa. V drugi knjigi so združili pravniški triler Michaela Connellyja, ljubezenski roman Nic-holasa Sparksa Poroka, kriminalko Petra Jamesa Na smrt enostavno in duhovit roman Petra Mayleja o vinu, ljubezni in spletkah z naslovom Čudovito leto. (STA) LJUBLJANA - Predstavitev dokumenta rca Veter se požvižga Film o italijansko-slovenskih odnosih Zanimivo delo je realiziral Filip Robar Dorin - Film osvetljuje tudi prizadevanja za sožitje obeh narodnih manjšin V ljubljanskem Kinodvoru so v ponedeljek zvečer prikazali dokumentarni film o slovensko-italijanskih odnosih v zadnjem stoletju Veter se požvižga, ki ga je zasnoval in realiziral samostojni in neodvisni cineast Filip Robar Dorin. Osrednja tema filma, ki so ga predstavili na zadnji izvedbi Trieste Film Festival, so slovensko-italijanski odnosi v zadnjem stoletju. Avtor je najpomembnejša dejstva in dogodke iz polpretekle zgodovine odnosov med obema sosedama, ki so v Sloveniji splošno znani, italijanska politika pa jih je v zadnjih desetletjih uspela prikrojiti lastnim interesom in jih prikazati evropski javnosti v zase ugodnejši luči, izpostavil navzkrižnemu preverjanju. V svojem znanem filmsko-ese-jističnem slogu metodično razkriva manipulativne prijeme italijanske politike ter mlačno in neodločno politiko večjega dela predstavnikov slovenske države. Med temami, ki jih je Robar Dorin predstavil v dokumentarcu, so razmere po razpadu Avstro-Ogrske oziroma po prvi svetovni vojni, posledice italijanske zasedbe Julijske krajine, Istre in dela Dalmacije, nasilje fašistične politike nad slovenskim prebivalstvom ter italijanski vojni zločini na zase- denih ozemljih med drugo svetovno vojno. Odlomki iz dnevnika italijanskega vojnega kurata don Brignolija in knjige Marise Madieri Ze-lenomodro osvetljujejo tudi drugačno, civilizirano, kulturno in človeško plat prisotnosti italijanskega življa na Slovenskem. Koncu druge svetovne vojne je sledilo novo nasilje, tokrat nasilje jugoslovanskih oblasti nad pripadniki italijanske skupnosti v Istri, ko je bilo izgnanih med 200.000 in 300.000 oseb, izvršenih pa je bilo tudi na stotine obsodb in likvidacij. Kljub temu, da so se odnosi in razmere sčasoma stabilizirali, nekateri italijanski politiki in tudi del zgodovinske stroke deluje tako, da bi italijanska javnost ne izvedela za pravo preteklost, v kateri je italijanski fašizem izvajal raznarodovalno in genocidno politiko na zasedenih ozemljih. Film osvetljuje tudi prizadevanje za sožitje pripadnikov manjšin na obeh straneh meje, so še zapisali v mestnem kinu. Producent filma je Studio Vrtinec, koprodu-cent TV Slovenija, finančno ga je podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Film je ekipa z Robarjem Do-rinom na čelu snemala v treh fazah v razdobju več kot deset let, dokončala pa lani. (STA) / ITALIJA Sreda, 11. marca 2009 13 politika - Nova trenja med premierom in predsednikom zbornice Fini zavrača Berlusconijeve predloge o delu parlamenta Po mnenju predsednika vlade bi v zbornici in senatu lahko volili le vodje skupin RIM - Trenja med predsednikom vlade Silviom Berlusconijem in predsednikom poslanske zbornice Gian-francom Finijem so v zadnjem času kar precej pogosta. Včeraj je Fini dejansko kandidiral Berlusconija za novega predsednika republike, potem pa se je s premierom vpletel v politično polemiko. Fini je namreč rezko zavrnil Berlusconijev predlog, da bi v senatu in v poslanski zbornici namesto parlamentarcev glasovali kar vodje posameznih skupin. Ministrski predsednik izhaja iz splošne ugotovitve, da so pravilniki v senatu in v poslanski zbornici zastareli in potrebni posodobitve. »V nekaterih primerih bi namesto poslancev in senatorjev lahko glasovali kar vodje parlamentarnih skupin. Senatorjem in poslancem, ki imajo različna mnenja, bi bila vsekakor zagotovljena pravica do svojega stališča,« je predlagal Berlusconi. Med prvimi, ki je rezko zavrnil njegove predloge, je bil prav predsednik poslanske zbornice. »Berlusconi je ta predlog že nekajkrat izne-sel in vsakič je predlog kmalu romal v pozabo. To se bo zgodilo tudi v tem primeru,« je prepričan Fini. Berlus-conijeva stališča so zavrnili tudi drugi vidni predstavniki desne sredine, da ne govorimo o opoziciji. V Demokratski stranki in v stranki Italiji vrednot so prepričani, da si hoče predsednik vlade z dekreti in z včerajšnjim zanje nesprejemljivim predlogom dejansko podrediti parlament. Skoraj vsi vsekakor soglašajo, da so parlamentarni poslovniki zastareli in da jih je potrebno posodobiti. Ne gre spremeniti sedanjih pravil igre (enakopravnost zbornice in senata, ki je zapisana v ustavi), temveč bi morale spremembe zadevati pristojnosti parlamentarnih skupščin in resornih komisij, ki so pri vsakdanjem delu precej omejene. O novih parlamentarnih poslovnikih se v Italiji vsekakor govori vsaj že trideset let, skoraj vsi predlogi pa so doslej ostali le mrtva črka na papirju. Polemika med Berlusconijem in Finijem je izbruhnila potem ko je predsednik poslanske zbornice dejansko kandidiral vodjo desne sredine za naslednika predsednika republike Giorgia Napolitana. Novega predsednika bo vsekakor volil nov parlament in ni nikjer zapisano, da bo tudi takrat večina senatorjev in po- slancev pripadala desni sredini. Berlusconi, kot znano, zelo računa na Kvirinal, glede svojega naslednika za krmilom desne sredine pa je mnenja, da bodo o tem odločali volilci. Fini je v intervjuju za ugledni španski časnik El Pais dejal, da Italija nikakor ni monarhija in da torej nima kraljev, ki imajo že vnaprej določenega naslednika. »Pri nas se politični voditelji demokratično izbirajo na osnovi sposobnosti in istočasno političnega konsenza,« je poudaril še vodja Nacionalnega zavezništva. Iz njegovih besed ni razvidno, če sploh razmišlja, da bi postal Berlusconijev naslednik. Predsednik poslanske zbornice je izrazil prepričanje, da je Walter Vel-troni dejansko rešil Demokratsko stranko, ki bi brez njega lanskega aprila utrpela še hujši volilni poraz. Fini je v intervju za španski dnevnik priznal, da se Demokratska stranka sooča s hudo krizo, ki pa je po njegovem premostljiva. Fini in Berlusconi med pogovorom v poslanski zbornici ansa kriza - Borze včeraj po daljšem času spet poslovale pozitivno V prvih dveh mesecih letos je delo izgubilo 370 tisoč ljudi RIM , MILAN - Januarja in februarja letos je v Italiji 370.561 ljudi izgubilo delo ter pokojninski zavod INPS zaprosilo za podporo za brezposelne. V primerjavi z letom poprej to predstavlja 46,13-odstotni porast, saj je v prvih dveh mesecih lanskega leta takšne prošnje na zavod INPS naslovilo 116.983 ljudi manj. »Ti podatki so naravnost strašljivi,« je dejala članica vodstva sindikalne zveze CGIL Susanna Camusso. Po njenih navedbah naj bi bilo ob delo v resnici še več ljudi, saj je treba upoštevati, da delavci z novejšim delovnim razmerjem nimajo niti pravice zaprositi za podporo. Ca-mussova je predlagala, naj vlada nemudoma skliče krizno omizje, da bi obravnavali bodisi problematiko socialnih bla-žilcev bodisi problematiko industrijske in sploh gospodarske politike. K pozivu se je pridružil voditelj sindikalne zveze CISL Raffaele Bonanni, po mnenju katerega bi morala vlada obnoviti prakso usklajevanja s socialnimi partnerji, tako kot je se je vselej zgodilo v kritičnih trenutkih. K sreči pa ni vse negativno. Tako so včeraj evropske borze po dolgem času poslovale spet pozitivno. Najbolj optimistično je bilo trgovanje na milanski borzi, kjer je indeks Mibtel pridobil kar 5,98 odstotka (spomnimo naj, da se je prejšnji teden pogreznil za kakih 15 odstotkov). Na vrednosti so pridobile skorajda vse delnice, zlasti bančne, energetske in avtomobilske. Berlusconi noče več Petrucciolija na čelu RAI RIM - Potem ko je direktor dnevnika Il Sole 24 Ore Ferruccio De Bor-toli v ponedeljek odklonil imenovanje na mesto predsednika upravnega sveta državne radiotelevizije RAI, je Demokratska stranka predlagala, naj bi potrdili sedanjega predsednika Claudia Petrucciolija. Predlog so podprli tudi sredinci UDC. Toda vladna večina se s tem ne strinja. »Petrucciolija cenimo, a potrebna je prenova,« je sinoči dejal premier Silvio Berlusconi. In tako so se pogajanja za obnovo vodstva državne ra-diotelevizije spet znašla v slepi ulici. Skupščina delničarjev, ki bi se bila morala zbrati včeraj, je zdaj odložena na 18. marec. Vladna večina je opozicijo pozvala, naj predlaga več imen, toda vodstvo demokratov želi prej vedeti, kaj ima desna sredina proti Petruccioliju. Tremonti bi rad predlagal nova globalna pravila RIM - Italija bo od 8. do 10. julija letos gostila vrh G8 na otoku Madda-leni pri Sardiniji. Gospodarski minister Giulio Tremonti se na to priložnost temeljito pripravlja, saj bi rad na njem predlagal nova pravila za svetovne finance sploh gospodarstvo, nekakšen nov sporazum iz Bretton Woodsa. V ta namen je zbral skupino strokovnjakov iz različnih političnih taborov, ki naj bi pomagala pripraviti italijanski predlog. Med njimi so Gabriela Crespi Reghizzi, Alberto Santamaria, Silvia Cipollina, Guido Rossi, Enrico Let-ta, Giulio Napolitano, Gustavo Vi-sentini, Vittorio Grilli in Carlo Bal-docci. Poziv uglednih arhitektov proti liberalizaciji gradenj RIM - Arhitekti Gae Aulenti, Mas-similiano Fuksas in Vittorio Gregotti so prvi podpisniki poziva proti liberalizaciji gradbenega sektorja, ki ga načrtuje Berlusconijeva vlada v okviru svojih protikriznih ukrepov. Po navedbah arhitektov naj bi liberalizacija, ki jo načrtuje vlada, ukinila dosedanja občinska gradbena dovoljenja. Za skladnost gradbenih načrtov z urbanističnimi normami naj bi po novem jamčili sami načrtovalci. Poleg tega naj bi po novem bilo mogoče rezidenčne stavbe razširiti za 20% njihove prostornine, poslovne pa za 30%. Po oceni omenjenih arhitektov naj bi vse to predstavljalo veliko nevarnost za uravnovešen razvoj teritorija. Poziv »Una legge contro il territorio« je mogoče podpisati tudi na spletni strani dnevnika La Repubblica. Doslej je to storilo že več kot 30 tisoč ljudi. knjiga - Marco Belpoliti: Berlusconi želi projicirati podobo večnega mladeniča RIM - Silvio Berlusconi je prvi italijanski politik po drugi svetovni vojni, ki se izrazito ukvarja s svojo podobo, podobno kot fašistični diktator Benito Mussolini, piše Marco Belpoliti v knjigi Šefovo telo (Il corpo del capo). Avtor meni, da je Berluconijev cilj projicirati glamurozno podobo večnega mladeniča. Literarni kritik Belpoliti v knjigi, ki sloni na semio-tiki, kot jo razlaga Umberto Eco, ugotavlja, da se italijanski premier med drugim zgleduje po nekdanjem ameriškem predsedniku Ronaldu Reaganu. Berlusconi pred fotoaparati in kamerami zamenja pozo in se jim nastavlja kot pred ogledalom, piše Belpoliti, ki je Berlusconija analiziral na podlagi njegovih fotografij. Berlusconi, ki je sicer znan kot Vitez (Il Cavaliere), naj bi že dvakrat legel pod nož lepotnega kirurga. Prvič naj bi si dal popraviti oči, drugič pa vstaviti lasne vsadke. 72-letni Berlusconi si barva lase, bil pa naj bi tudi naličen. Kot piše Belpoliti, ki je le v nekaj dneh prodal 10.000 izvodov knjige Šefovo telo, je v »današnji družbi telo naša glavna prednost, edina vrednota, za katero moramo skrbeti,« Berlusconi pa se tega nekoliko pretirano zaveda. Na oblast je prišel »v občutljivem času«, ko se mora spoprijeti z gospodarsko krizo, meni Belpoliti in dodaja, da se je Berlusconi ob izvolitvi 47-letnega Baracka Oba-me za ameriškega predsednika zavedel, da ni več mlad. rim - Posilstvo štirinajstletnice Kljub preklicu aresta ostajata oba v zaporu Alexandru Loyos in Karol Racz ansa RIM - Alexandru Loyos in Karol Racz ostajata v zaporu, a ne zato, ker bi bila osumljena posilstva štirinajstletnega dekleta. Rimsko sodišče je namreč včeraj popoldne sprejelo priziv njunih odvetnikov: utemeljitev sicer ni še znana, vse kaže pa, da so sodniki upoštevali analize DNK. Kljub različnim preverjanjem so namreč strokovnjaki ugotovili, da DNK obeh osumljencev ne sovpadata s sledmi DNK, ki so jih našli na dekletu in na kraju posilstva v rimskem parku Caffarella. Kljub preklicu aresta pa romunska državljana ostajata v zaporu: Karol Racz zato, ker je osumljen drugega posilstva (v kraju Primavalle), Alexandru Loyos pa zato, ker ga je včeraj doletela nova obtožba, tokrat zaradi obrekovanja in »sa-moobrekovanja«. Če je vedel, da nista zakrivila spolnega nasilja, je namreč po krivem obtožil Racza in sebe. Loyos je kot znano pred sodnikom izjavil, da ga je k »priznanju krivde« prisililo mučenje romunskih policistov, ki so sodelovali v rimski preiskavi ... politika - Neenoten sklep Beppino Englaro častni občan Firenc FIRENCE - Po dolgi in napeti seji občinskega sveta je Beppino Englaro od ponedeljka častni občan Firenc: 22 glasov je bilo za, 16 proti in 3 vzdržani. Predlog za imenovanje je prišel iz vrst socialistov: svetnik Alessandro Falciani je Eluaninega očeta Beppina Englara ocenil kot zgled moralne integritete, pokončnosti, dostojanstva in poguma, ki se bori za pravičnost in legalnost, za laičnost države in za človečnost. Seveda pa brez polemik ni šlo in občinski svet se je raz-klal. Sama leva sredina, iz vrst katere je prišla pobuda, ni nastopila enotno, saj so predstavniki Demokratske stranke volili tako za, kot proti in se tudi vzdržali. Sicer je na seji nastopil tudi župan Leonardo Dominici, ki je svetnike pozval, naj raje najdejo drugačen način izkazovanja solidarnosti En-glaru, vendar je občinski svet šel svojo pot. Kritično se je nato oglasil tudi krajevni škof Giuseppe Bertori, ki je občinsko pobudo ocenil kot nespoštljivo in negativno, predvsem pa kot politično in predvolilno manipulacijo, ki nikakor ne odraža skupne volje. 1 6 Četrtek, 12. marca 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Občinski odbornik Pettarin predstavil proračun za leto 2009 Manj stroškov za birokracijo in zunanja svetovanja »Prihranek bo služil za povečanje učinkovitosti in izboljšanje storitev«- Občinski davki se ne bodo povišali gorica Resolucije opozicije večini niso bile po godu Devet ur in petinpetdeset minut. Toliko je trajalo ponedeljkovo zasedanje goriškega občinskega sveta, med katerim so svetniki najprej podprli dokument, ki je upravo obvezal do pomoči črpalkarjem, zatem pa so zavrnili štiri resolucije, ki jih je predlagala levosredinska opozicija. Zasedanje so zaznamovali ostri toni, opozicijo pa so posebno motili besedni napadi, ki so prihajali iz večinskih klopi. Po besedah opozicijskih svetnikov se je z ne ravno vljudnim obnašanjem proslavil podžupan Fabio Gentile, ki naj bi žolčno napadal opozicijo brez pravih razlogov. Prva točka na dnevnem redu, o kateri smo poročali že v včerajšnjem dnevniku, je bila namenjena razpravi o težavah goriških črpal-karjev, ki so po ukinitvi proste cone doživeli velik upad prodaje goriva. Zasedanje občinskega sveta se je pričelo ob 18. uri, razprava o pomoči črpalkarjem pa se je z glasovanjem zaključila ob 21.45. Druga točka na dnevnem redu je bila resolucija, ki jo je predlagal občinski svetnik Demokratske stranke Daniele Orzan. Le-ta se je zavzel, da bi se uprava posvetovala z rajonskimi sveti glede javnih del, ki so vključena v triletni plan. Na ta način bi namreč po mnenju Orzana evidentirali, kateri so nujnejši posegi in kateri lahko še malo počakajo. Vsebina resolucije ni bila po godu večini, tako da je 20 svetnikov volilo proti, 16 jih je bilo za, ena svetnica se je vzdržala. Tretja točka na dnevnem redu je bila resolucija, ki jo je predlagal občinski svetnik Demokratske stranke Federico Portelli. »Vsi imajo pravico do zdravljenja, tudi nezakoniti priseljenci,« je zapisal Por-telli v svoji resoluciji, s katero se svetniki opozicije niso strinjali in jo zavrnili. Proti je glasovalo 15 svetnikov, 12 jih je bilo za, dva svetnika sta se vzdržala. Sledila je razprava okrog druge Portellijeve resolucije. Z njo si je občinski svetnik prizadeval, da bi razpolovili sredstva, ki so namenjena zunanjim svetovanjem. Zdaj občina potrosi za mnenja raznih izvedencev nekaj več kot 200.000 evrov letno, medtem ko je Portelli predlagal, da naj se ta znesek zniža na 100.000 evrov. Večina je resolucijo zavrnila s 16 glasovi proti; 6 svetnikov je volilo za. Zadnji je bil dokument, ki ga je predlagala opozicija in ki naj bi upravo obvezal k aktivnejšemu nadzoru nad delovanjem podjetja IRIS in drugih javnih družb. Ob 3.55 ponoči je 16 svetnikov volilo proti, dva sta dokument podprla, eden pa se je vzdržal. V ponedeljek so svetniki preložili razpravo o spremembi namembnosti zemljišča v ulici Don Bosco na eno izmed prihodnjih zasedanj občinskega sveta, saj se uprava pred morebitno odobritvijo sklepa želi srečati z vodstvom podjetja Vouk. Na mestu, kjer danes stoji tovarna, naj bi zgradili stanovanjski kompleks, v katerem bi živelo kakih 250 ljudi. (dr) 3 HH »Izbrali smo pot konkretnosti: krčenje stroškov bo služilo za povečanje učinkovitosti in za izboljšanje storitev za občane.« Tako je goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin povzel vsebino goriškega občinskega proračuna za leto 2009, ki ga je včeraj zvečer predstavil v dvorani občinskega sveta. Pettarin je poudaril, da se je uprava pri pripravi proračuna izogibala »specialnim efektom«. Osredotočila se je na krčenje stroškov za birokracijo, povečanje učinkovitosti občine, zaviranje rasti davčnega pritiska ter povečanje investicij in prispevkov za socialo. Seštevek vseh postavk letošnjega proračuna znaša 207.184.389 evrov. »Med glavnimi novostmi je prihranek, ki ga načrtujemo z zmanjšanjem stroškov za občinske uslužbence. V primerjavi z lanskim proračunom bo namreč ta postavka za približno 500.000 evrov "lažja",« je povedal odbornik za proračun in finance Pettarin in utemeljil: »Na znižanje teh stroškov je vplivalo več faktorjev. Delno je odvisno od dejstva, da nas letos ne bremenijo zaostala plačila računov, ob tem pa je želela uprava načrtno izvesti nekaj ukrepov, da bi prihranila in skrčila stroške v skladu s finančnim zakonom 2008.« Ob stroških za osebje, ki bodo prešli z lanskih 17.071.000 evrov na letošnji znesek 16.506.000 evrov, je uprava vidno znižala tudi stroške za zunanja svetovanja. »Bolj kot za znižanje gre za pravo izničenje teh stroškov. Ohranili smo namreč le tiste posvetovalne storitve, ki so zakonsko predvidene in obvezne. Med temi so na primer odbor revizorjev, kateremu smo namenili 31.496 evrov, ustanova za socialo severnega dela goriške pokrajine, za delovanje katere smo predvideli 22.000 evrov, statistična služba, kateri gre 21.000 evrov in tiskovni urad, ki smo mu dodelili približno 40.000 evrov,« je pojasnil Pettarin. Odbornik je podčrtal, da bo goriška občina tudi letos med teritorialnimi ustanovami dežele FJK, ki bodo v najmanjši meri povečale lastne davke in tarife. »Uprava noče nalagati dodatnega bremena občanom, ki so v tem kriznem trenutku že v težavah. Prilagodili smo le nekatere tarife, vendar v mejah dveh odstotkov,« je povedal odbornik in podčrtal, da bo občina v proračunu za leto 2009 posvetila veliko pozornost sociali. gorica - Dograditev poslopja šole Oton Župančič Kmalu izbira načrtovalca V torek na vrsti odprtje kuvert z ekonomskimi ponudbami - V igri devet podjetij Postopek za dograditev pritlične hale osnovne šole Oton Župančič, ki ga pričakujejo že trideset let, se uspešno nadaljuje. V sredo, 17. marca, bo pristojna občinska komisija odprla kuverte z ekonomskimi ponudbami podjetji, ki želijo sodelovati na javni dražbi za izdelavo načrta za dokončanje poslopja v ulici Brolo. Do 7. januarja, ko je zapadel rok, se je prijavilo kar 16 načrtovalcev. Po besedah pristojnega funkcionarja so se v glavnem prijavila podjetja iz goriškega in videmskega prostora, prejeli pa so tudi ponudbo iz Tre-visa in ponudbo iz Trapanija. V zadnjih dveh mesecih je občinska komisija preučila vložene prijave in dokumentacijo; zaradi pomanjkljivosti je izločila sedem konkurentov. V drugo fazo so se uvrstila podjetja Paolo Ursig, ASEMA, Truant&Asso-ciati, Jože Cej, Rossi&Associati, Ezio Segatti, Franco D'Orlando, Serteco in Saverio Cappello. V načrtovanje nove ureditve pritlične hale, koordiniranje del, gradbeni poseg in dokumentacijo bo skupno vloženih 380.000 evrov. Izklicna cena za pripravo načrta je 84.133 evrov. (Ale) Občinski odbornik Pettarin je včeraj predstavil proračun predsednikom rajonskih svetov bumbaca Jaslim, preventivi, starejšim občanom, asistenci in nekaterim drugim socialnim storitvam nameravajo dodeliti 15.946.000 evrov (v lanskem proračunu je bila ta postavka »vredna« 14.533.271 evrov, v teku leta pa se je znesek povišal na 16.115.000 evrov). Pettarin je opozoril še na povečanje naložb, ki bodo po predvidevanjih uprave znašale 145.430.000 evrov. V primerjavi s proračunom za leto 2008 je opaziti, da je občina predvidevala bistveno nižji dotok prispevkov s strani države, dežele FJK in drugih ustanov. V primerjavi z lanskim letom »primanjkuje« skupno 633.000 evrov. Državni prispevki naj bi se skrčili za približno 59.000 evrov, deželni pa za preko 503.000 evrov. Podčrtati gre, da čaka občina tudi na 500.000 evrov, ki jih mora zaradi ukinitve davka ICI še zagotoviti država. »Poudariti želim, da gre vsekakor za predvidevanja o krčenju prispevkov s strani države in dežele. Hoteli smo biti previdni, računamo pa na to, da bodo prispevki višji,« je dodal odbornik. O proračunu za leto 2009 bo občinski svet razpravljal v ponedeljek 23. in v torek, 24. marca. (Ale) Ob izhodu iz šole Oton Župančič bumbaca gorica - Querin V kratkem zelena luč za kabelsko povezavo »Čezmejna kabelska povezava, ki bo povezovala Redipuljo z Vrtojbo in bo dolga šestnajst kilometrov, predstavlja zelo pomemben projekt, ki bo prinašal koristi obema stranema.« Tako je včeraj poudaril Armando Querin, predsednik družbe za javne storitve IRIS. »Tako za Slovenijo kot za Italijo je pomembno imeti povezani električni omrežji. Vemo, da bo v prihodnjih letih primanjkovalo električne energije tudi v Sloveniji, zato pa je projekt za gradnjo elektrovoda še toliko bolj pomemben, čeprav je med slovenskimi in italijanskimi tarifami še nekaj razlik,« je povedal Querin in pojasnil, da se je za elektrovod že zaključil postopek v okviru storitvene konference; v kratkem naj bi zeleno luč za njegovo gradnjo prižgala še deželna vlada. »Smo tik pred podpisom potrebnega odloka,« je napovedal Querin. Glavni pobudnik projekta kabelske povezave, ki ga bodo danes predstavili na sedežu družbe IRIS v Gorici, je goriška finančna delniška družba KB 1909. Poleg lete sestavljajo konzorcij, ki si prizadeva za uresničitev elektrovoda, še italijanski družbi IRIS in SDAG ter slovenska podjetja Istrabenz-Gore-nje Energetski sistemi, Holding Slovenske Elektrarne in Lux Energy. V nesreči ranjen poštar Včeraj je na italijanski strani trga pred Severno postajo v Gorici prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil ranjen poštni raznašalec. Okrog 11.05 je 58-letni Goričan R.R. s svojim avtomobilom znamke peugeot 407 privozil po ulici Caprin v smeri proti trgu obeh Goric, v bližini križišča z ulico Fosco-lo pa je iz razlogov, ki jih prometna policija še preučuje, trčil v mopedista oz. poštarja. 50-letni uslužbenec podjetja Poste Italiane A.F. je obležal na tleh, na pomoč pa je prišla rešilna služba 118, ki ga je odpeljala v goriško bolnišnico. Roparja končno prijeli Novogoriški kriminalisti so v prvih dneh marca uspešno preiskali več kot tri leta star oboroženi rop bencinskega servisa OMV v Šempasu, ki se je zgodil sredi septembra leta 2005. Takrat je neznani zakrinkani moški s pištolo od prodajalca zahteval denar. Zaradi ustrahovanja z naperjenim orožjem, mu je prodajalec v plastično vrečko stresel ves izkupiček oziroma več kot 140 tisoč takratnih tolarjev (okrog 600 evrov). Ne glede na časovno oddaljenost od navedenega ropa so no-vogoriški policisti in kriminalisti ves ta čas intenzivno zbirali obvestila in 2. marca 2009 ovadili 26-letnega moškega iz okolice Nove Gorice, saj so bili pri njem zaseženi predmeti, uporabljeni pri samem kaznivem dejanju, obremenjevala pa ga je še vrsta drugih dokazov. Omenjenega 26-letnika so novogoriški kriminalisti v preteklosti že obravnavali za lažja premoženjska kazniva dejanja. (nn) Kip z nekdanjim bleskom Na goriškem Travniku bodo jutri ob 16.30 odkrili restavrirani kip sv. Ignacija, ki po novem stoji na svojem nekdanjem mestu pred palačo prefektu-re. Svetnik ima svoj pogled usmerjen proti Gosposki ulici. Europark na županstvu Z današnjim dnem so na goriškem županstvu na voljo nove naprave za plačevanje parkirnin v modrih conah Europark, ki so polnjene s 25 evri kredita. Prejšnji teden je občinski odbor dal zeleno luč za nakup 500 tovrstnih naprav, ki jih ni mogoče polniti z dodatnim denarjem; ko se kredit izniči, namreč niso ponovno uporabljive. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. marca 2009 15 ŠMARTNO - Fotoklub Skupina 75 razstavlja v Hiši kulture Po samostojnih razstavah kakovosten skupinski prikaz Na ogled so postavili tudi štiri večje fotografske instalacije RUPA - Jutri To so pa ••• Slovenski fotoklub Skupina75 se je s skupinskim prikazom predstavil na dobro obiskani prireditvi v Šmartnem, slikoviti vasi v Goriških Brdih. Posamezni člani te priznane umetniške sredine so se občasno s svojimi deli že pojavljali v Šmart-nem, tokrat pa je prvič, da so se v lepih razstavnih prostorih predstavili vsi člani društva. S svojimi deli (skupaj jih je bilo več kot petdeset) so napolnili glavno razstavno galerijo, pa tudi vse pomožne prostore šmartenske Hiše kulture. Srečanja z zamejskimi ljubitelji fotografske umetnosti se je udeležilo veliko ljudi z obeh strani meje, ki so s pozornostjo prisluhnili nagovoroma, ki sta ju v dvojezični obliki imela predsednik fotokluba Skupi-na75 Silvan Pittoli in predstavnica šmartenske Hiše kulture Patricija Pi-rih. Podrobno sta opisala pot, ki jo je fotoklub prehodil in »prefotografiral« od ustanovitve do danes. Posebno pozornost sta namenila fotografiji, ki prej ko slej ostaja najboljša pričeval-ka dogajanja v nekem obdobju in se ne nazadnje prikaže tudi kot sredstvo Z odprtja razstave v Šmartnem foto l. prinčič umetniškega izražanja. Ob fotografijah različnih formatov in tehnologij so člani društva, ki je kot znano pred kratkim dobilo domovinsko pravico na Bukovju v Števerjanu, na ogled po- stavili tudi štiri fotografske instalacije. Gre za skupek mozaično sestavljenih fotografskih del, ki kot celota zadobijo posebno obliko in svojevrstno sporočilnost. Šmartenske raz- TRŽIČ - Juan Perani zapustil tržaški zapor Mladenič na prostosti Prekupčevanja z mamili mu ni bilo mogoče pripisati - Še priprta le brata Puglisi Juan Perani je včeraj zapustil tržaški zapor, v katerem je bil zaprt od 17. februarja. Vanj je bil prepeljan, potem ko je bil v Tržiču aretiran skupaj z drugimi petimi mladeniči v okviru operacije Blu, ki so jo skupaj vodili tržiški karabinjer-ji in policisti. Pred dnevi so tržaško kaznilnico že zapustili Stefano Micheluz, Christian Massimo in Francesco Francioso; podobno kot zanje je sodnik tudi za Peranija odločil, da ni razlogov, zaradi ka- terih naj bi bil mladenič še naprej priprt. Sodnik je ugotovil, da Pe-raniju ni mogoče pripisati prekupčevanja z mamili, saj je mladenič kvečjemu občasno užival opojne substance skupaj s prijatelji. V postopku, ki se je zaključil z aretacijo šesterice mladeničev, namreč ni bila zasežena večja količina mamila, pač pa je bilo mogoče ugotoviti le, da so si mladi drug drugemu predajali cigarete, v katerih je bila s tobakom pomešana marihuana. Peranijeva odvetnica Lucia Ga-letta je izrazila zadovoljstvo, da je mladenič spet na prostosti, hkrati pa je opozorila, da so aretacijo opravili s preveliko ležernostjo. Po njenih besedah so preiskovalci potrosili veliko časa za preiskavo, ki ni imela velikega pomena. Jutri bo potekala obravnava, med katero bo sodnik odločal, ali bosta še naprej v priporu brata Claudio in Mario Puglisi. Mladeniča, ki ju zagovarja odvetnik Aleando Ginaldi, upravljata bar v središču Tržiča. stavne prostore krasijo velik krog, človeške sledi, človeško telo in arhitektura. Skratka gre za celokupen prikaz bogate in raznolike produkcije članov Skupine75, med katerimi so tudi taki, ki so si prislužili naslov mojstrov fotografije. Za popestritev otvoritvene slovesnosti je poskrbela domača flavtistka Ana Breščak. Odprtja se zadnji trenutek ni uspela udeležiti Jasmin Kovic iz Števerjana, ki je za šmar-tenski večer pripravila niz Gradni-kovih in Zorzutovih pesmi. Uradnemu delu odprtja je sledila družabnost, na kateri so se spletla nova poznanstva in prijateljstva, kajti kultura in ob njej tudi fotografska umetnost ne poznata ovir, ki se tako rade vrinejo med ljudi ob meji. Razstava v šmartenski Hiši kulture, ki sta jo pripravila turistična agencija Jota in turistično-kulturno društvo Kolo pod pokroviteljstvom občine Brda, bo odprta do sobote, 28. marca. Njen ogled je možen ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro ter ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. (vip) ženske Zabavni večer s petjem in dovtipi »To so pa ženske...« Tako je naslovljen kulturni večer, ki ga ob priliki mednarodnega dneva žena prireja prosvetno društvo Rupa-Peč jutri, 12. marca, ob 20.30. Večer bo potekal v društvenih prostorih v Rupi, posvečen bo ženskemu liku, ki bo predstavljen v bolj lahkotnem tonu. Kaj pa program? Med večerom se bosta predstavili navihani prijateljici Pepina in Rozina iz Škrbine pri Komnu, ki bosta prisotnim pripovedovali vsakdanje dogodivščine poštenih kmečkih žena, mater in sester. »Kot vsi dobro vemo, se ženske in moški gledajo večkrat kot mačke in psi, a vendar se neprestano iščejo,« ugotavljajo v Rupi in napovedujejo, da bodo komični večer obogatili pevci moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba, ki bodo orisali žensko figuro iz svojega zornega kota. Večer bo popestril domači otroški pevski zbor Rupa-Peč. »Res je, da preživljamo težke čase, saj vsak dan slišimo preko medijev o naraščajočem nasilju nad ženskami; prav zato smo si zamislili zabavni večer, ki naj bo namenjen prijateljem in vaščanom vseh starosti,« pravijo iz društva Rupa-Peč. Forum mladih privabil številna združenja V palači pokrajine v Gorici se je v ponedeljek na svojem drugem zasedanju sestal pred kratkim ustanovljeni pokrajinski forum mladih. Zasedanja se je udeležila pokrajinska odbornica za vprašanja mladih Licia Morsolin, ki se je z mladostniki pogovarjala o pobudah, ki bi jih radi uresničili v sodelovanju s pokrajino. Srečanja so se udeležili predstavniki organizacij in združenj Punto giovani, LAB, Mattatoio sce-nico, Lucide, IAV, Scimmie Bisiac-he, DobiaLab, Mossa Giovane, Banda Larga, Il Cerchio Magico, Vitamine creative, Young for Fun, Periferia Nordest, Unione degli Stu-denti, Makin'go in tudi KC Mosto-vna. Za glasnika foruma je bil izvoljen Christian Natoli, ki je sicer predsednik združenja Lucide. GORICA - V Kulturnem domu nastopila glasbena skupina Abba-zzia iz Opatije Skok v osemdeseta leta z glasbo skupine Abba V sto minutnem koncertu, vključenem v festival Across the border, so glasbeniki zaigrali največje uspešnice svetovno znanega švedskega benda Glasbeni festival »Across the border« ter z njim goriški Kulturni dom in kulturna zadruga Maja so v ponedeljek ponovno postregli z zanimivim in zelo dobro obiskanim glasbenim dogodkom. Hrvaška Skupina Abba-zzia (levo) in del udeležencev koncerta (desno) bumbaca pop skupina »Abba-zzia« iz Opatije je namreč v »Abba showu« predstavila razne uspešnice legendarne švedske skupine iz osemdesetih let. Glasbeni večer v slovenskem kulturnem hramu je potrdil, če je bi- lo to sploh potrebno, da je glasba skupine Abba še vedno priljubljena in privablja na koncerte številne privržence. Številna publika je namreč s ploskanjem in petjem spremljala izvajanja odličnih glasbenikov iz Kvarnera. Pesmi »Dancing Queen«, »I Do I Do I Do«, »Gimme Gimme Gimme«, »Mamma mia«, »Sos«, »Chiquita«, »Fernando« in »Honey, honey« so takoj ogrele publiko, pozitivna energija pa se je stopnjevala do zaključka 100 minut dolgega kon- certa, ki se je zaključil z devetminutnim venč-kom nejlepših Abbanovih hitov. Skupina Ab-ba-zzia se je izkazala kot odličen cover bend, ki zna stvarno in globoko pospremiti poslušalca v pravljični svet glasbe švedske skupine. Še posebej sta bili ob zaključku nastopa z dolgim aplavzom nagrajeni pevki Joze-fina Juričič in Martina Majerle. Naj k temu le še dodamo kot zanimivost, da bo slednja zastopala Slovenijo na letošnjem Euroson-gu, ki bo 14. maja v Moskvi. Glasbeni festival »Across the border« se bo nadaljeval v četrtek, 19. marca, s koncertom Luigijia Grechija - De Gregorija, brata bolj znanega italijanskega kantavtorja Francesca. Omeniti gre tudi, da se bo »Across the border« tudi letos vključil v festival komičnega gledališča Komigo, in sicer s satiričnim Gulasch koncertom, v katerem nastopa violinist judovskega porekla Janos Hasur, sodelavec Monija Ovadie. (ik) 267 Četrtek, 12. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Posledice krize v kovinski in elektro industriji Ob službo 330 delavcev, naročil do 70 odstotkov manj Po izvedenih ukrepih proti krizi delavci ponekod zaslužijo komaj 350 evrov Predstavniki Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Slovenije so v Novi Gorici spregovorili o posledicah, ki jih je gospodarska kriza prizadela tej dejavnosti na regionalni in državni ravni. Kot je povedala predsednica sindikata, Lidija Jerkič, imajo nekatera podjetja od 50 do 60, pa tudi 70 odstotkov manj naročil kot pred pol leta. Pojasnila je še, da je v zadnjih štirih mesecih brez dela ostalo 10.000 od 96.000 delavcev, zaposlenih v tej dejavnosti, in izrazila prepričanje, da kriza še ni dosegla dna. Po njenih besedah se s težavami srečujejo po celi državi. Samo na severno primorskem koncu je od 3.500 zaposlenih delo izgubilo že 330 delavcev, največ v šempetrski Iskri Avtoelektriki, kjer so odpustili 300 delavcev, zaposlenih za določen čas. Po besedah tamkajšnjega sindikalnega zastopnika in hkrati predsednika posoške območne organizacije SKEI, Valterja Bense, je delavcev, katerih delovna mesta visijo na nitki, še okrog 60, ker pa sta sindikat in uprava družbe v januarju in februarju podpisala aneksa h kolektivni podjetniški pogodbi, s katerima so do konca ju- GORICA - Danes Roveredo intervjuva Macedonia Tržaški pisatelj Pino Roveredo bo danes intervjuval režiserja Francesca Macedonia, ki je iz njegove uspešnice »Capriole in salita« naredil gledališko delo. Roveredo in Macedonio se bosta srečala ob 18. uri na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici v okviru niza »Il secolo che non fi-nisce. Passaggi di Novecento«, ki si jo je zamislil Giovanni Fierro, prirejata pa jo Pokrajinski muzeji in združenje Equilibri. Pogovor med pisateljem in režiserjem bo priložnost za spoznanje njunih življenjskih in umetniških zgodb, obenem pa bo publika seznanjena z značilnostmi gledališke igre, ki bo premierno predstavljena v prihodnjih tednih. Med 27. marcem in 2. aprilom bo gledališka igra na ogled v gledališču Orazio Bobbio v Trstu. Z ukrepi proti krizi se ukvarjajo tudi v novogoriški tovarni Gostol (desno) in v solkanski Livarni foton.n. lija skrajšali delovni čas na 36 ur in za deset odstotkov znižali plače, do poletja novih odpuščanj ne bi smelo biti, saj je Iskra Avtoelektrika z državo podpisala pogodbo o subvencioniranju krajšega delovnega časa. Pojasnil je še, da so se jim naročila zmanjšala za tretjino in izrazil bojazen, da bo kljub sprejetim ukrepom tudi v prihodnje prihajalo do presežkov, glede denarja, pridobljenega s subvencijami, pa je dodal, da se bodo v sindikatu trudili za to, da se ga porabi za plače zaposlenih. Sekretar SKEI Posočje Bogdan Likar je predstavil tudi razmere v ostalih družbah. Po njegovih besedah se s podobnimi razmerami kot v šempetr-ski srečujejo tudi v bovški družbi Iskra Avtoelektrika Avto deli, s krizo oziroma ukrepi proti njej se pospešeno ukvarjajo tudi v novogoriških družbah Gostol Gopan in Livarna Gorica, v tolminskem ITW Metalflex-u in v družbi Hidria AET Tolmin, brez sprememb pa zaenkrat poslujejo v družbah Polident, TST Tolmin, Intra Lighting in Tik Kobarid. Predstavniki sindikatov so opozorili tudi na to, da je med zaposlenimi v kovinski in elektro industriji veliko ta- TRŽIČ - Občina V pripravi sklep proti pljuvanju Tržiška občina pripravlja sklepe proti pljuvanju, za preprečevanje gneče na cestah in proti beračenju, v katerih bodo predvidene kazni za tiste, ki bodo mazali tla, neprimerno uporabljali klopi in urbano opremo ter vsiljivo prosili miloščino. Sklepi, ki ga občina pripravlja skupaj z mestnimi redarji, bi lahko stopili v veljavo aprila, ko bo župan podpisal potrebni sklep. V zvezi z ukrepi pa vabi k previdnosti goriški pokrajinski tajnik sindikata policije Giovanni Sammito, ki je izrazil pomisleke predvsem glede prepovedi pljuvanja na tla. Pljuvanje je namreč v Bangladešu praksa, mnogi priseljenci iz te države pa se te navade ne otresejo, čeprav živijo v naših krajih. »Gotovo gre za obnašanje, ki bi ga bilo treba popraviti, rešitev pa niso kazni, pač pa vzgoja,« je povedal Sammito in poudaril, da se mu zdi denarna kazen povsem neprimerna za reševanje tega problema. Pozitivni odzivi na predlog štarancanskega župana Predlog štarancanskega župana Lorenza Presota o primarnih volitvah za določitev županskega kandidata leve sredine so pozitivno ocenili v t.i. delavnici idej Staranzano partecipa, v kateri se združujejo okoljevarstveniki, člani Komunistične prenove in Demokratične levice ter številni občani brez strankarske izkaznice. Iz delavnice sporočajo, da vsekakor še naprej skupaj pripravljajo upravni program, o katerem se bodo pogovorili na zasedanju, ki bo 18. marca. Na tem srečanju bodo predstavili osnutek programa in, če bo kdo od članov to predlagal, bodo razpravljali tudi o primarnih volitvah. Iz Gorice v Mitrovico Socialna operaterja Davide Berruti in Ivan Biasizzo sta včeraj odpotovala iz Gorice na Kosovo, saj bosta v Mitrovi-ci vodila projekt mednarodne kooperacije, katerega nositeljica je goriška pokrajina. Berrutti in Biasizzo bosta uresničila nekaj sirarn, v delovanje katerih bodo vključeni tako Srbi kot Albanci. S sodelovanjem predstavnikov obeh narodnih skupnosti pri projektu naj bi prišlo do pomiritve in tkanja novih prijateljskih odnosov. Literarni večer V Goriški knjižnici Franceta Bevka bo jutri ob 18. uri na sporedu literarni večer, na katerem bo predstavljena knjiga Svetišče Vasje Ferrarija. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjal profesor Bojan Bratina, dramski igralec Sergej Ferrari pa bo oživil nekaj odlomkov iz dela. (nn) kih, ki prejemajo minimalno plačo. Samo od oktobra 2008 do danes naj bi se število takih z 2.000 povečalo na 5.000. V zvezi s tem je Jerkičeva poudarila, da je treba v okviru protikriznih ukrepov znižati tudi druge stroške, ne le stroške dela, saj je med delavci preveč takih, ki po izvedenih ukrepih na mesec zaslužijo le še 350 do 400 evrov. Nace Novak Knjižna novost V knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici bo jutri, 12. marca, ob 18. uri Giu-liano Sadar predstavil svojo knjigo »La-titudine presunta«. Z njim se bo pogovarjala Luisa Gergolet. AJDOVŠČINA - Dokumentarni film o slovensko-italijanskih odnosih Veter se požvižga Po drevišnji predstavitvi bo delo Filipa Robarja Dorina 19. marca na ogled v Novi Gorici V dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini bo drevi ob 18.30 uri na ogled celovečerni dokumentarni film Veter se požvižga, ki govori o slovensko-italijanskih odnosih na Primorskem v obdobju po koncu prve svetovne vojne do današnjih dni. Skoraj dve uri dolg dokumentarec je posnel samostojni in neodvisni cineast Filip Robar Dorin. V filmu, ki so ga snemali v treh fazah v razdobje več kot deset let, zaključen pa je bil lani, je avtor najpomembnejša dejstva in dogodke iz polpretekle zgodovine odnosov med obema sosedoma izpostavil navzkrižnemu preverjanju. Gre za dejstva in dogodke, ki so v Sloveniji splošno znani, italijanska politika pa jih je uspela v zadnjih desetletjih prikrojiti lastnim interesom in jih evropski javnosti prikazati v zase ugodni luči. Avtor v svojem znanem film-sko-esejističnem slogu razkriva manipulativne prijeme italijanske politike ter mlačno in neodločno politiko večjega dela predstavnikov slovenske države. V filmu so obdelane razmere po razpadu Avstro-Ogrske oziroma po prvi svetovni vojni, posledice italijanske zasedbe Julijske krajine, Istre in dela Dalmacije, nasilje fašistične politike nad slovenskim prebivalstvom ter italijanski zločini na zasedenih ozemljih med drugo svetovno vojno, predstavljeno pa je tudi nasilje jugoslovanskih oblasti nad pripadniki italijanske manjšine po koncu druge svetovne vojne. Dokumentarec osvetljuje tudi prizadevanje za boljše sožitje pripadnikov manjšin na obeh straneh meje, ki je nekoč ločevala, danes pa naj bi zbliževala pripadnike obeh narodov in pospešila plodno sodelovanje v okviru evropske zveze. V filmu nastopajo Milica Kacin Wo-hinz, Branko Marušič, Egon Pelikan, Jože Pir-jevec, Samo Pahor, Boris Pahor, Annamaria Vinci, Claudia Cernigoj, Miran Košuta, Paolo Parovel, Claudio Magris, Patrizia Vascot-to, Zora Tavčar, Drago Jančar, Nataša Nemec, Ciril Zlobec in Nevenka Troha. Današnjemu predvajanju v Ajdovščini bo v četrtek, 19. marca, sledila projekcija v novogoriškem kulturnem domu, po kateri se bo z avtorjem filma in Brankom Marušičem pogovarjal direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. (nn) NOVA GORICA - Avdiovizualni projekt Goriške in vipavske ženske na filmskem traku Delavka v šempetrski tovarni Iskra Avtoelektrika foton.n. V Goriškem muzeju so začeli v letu 2005 z avdiovizualnim projektom Ženske na Goriškem in Vipavskem, ki ga vodi Darja Skrt. Do danes so posneli več kot 40 ur audiovizualnega gradiva, veliko zanimivega materiala pa so našli tudi v bogatem arhivu RTV Slovenija. Tam najdeni prispevki za informativne oddaje in dnevnike so odličen pokazatelj, kako zelo hitro se je način življenja in dela spreminjal v zadnjih 40-ih letih. Glavnina raziskave in dokumentacije je potekala v industriji in drugih delovnih okoljih v Ajdovščini in Šempetru (Tekstina, Mlinotest, Fructal, Iskra Avtoe-lektrika, Splošna bolnišnica Dr. Franca Der-ganca...). Del dokumentarnega filmskega gradiva, ki obravnava žensko delo v ajdovski industriji, si je mogoče do 24. marca ogledati v gostinskih lokalih B 52 in Vogal v Ajdovščini, kjer je postavljena tudi razstava starih fotografij o ženskem delu v Ajdovskih tovarnah. Zgodbe o ženskah v šempetrski industriji bodo v šempetr-skem baru Zdenka predstavljene 25. marca, projekt, ki še ni zaključen, pa se bo v prihodnje osredotočil na Novo Gorico. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. marca 2009 17 GORICAKINEMA Poker filmov o sodobni družbi Poker dokumentarcev za Ki-noatelje: jutri, 12. marca, se bo začel niz štirih filmov, ki jih druži raziskovanje sodobne družbe. S prireditvijo se začenja novo sodelovanje med Kinoateljejem in goriško pokrajino, ki bosta skupaj organizirala tri večere (12. in 26. marca, 2. aprila) v goriških Pokrajinskih muzejih. V okviru pobude GoricaKinema (off) (ime se nanaša na nov kraj projekcij) bo najprej predvajan film »La ragio-ne dei vinti« (Stališče poražencev), prvenec 28-letnika Cesara Semo-viga (začetek ob 20.45, vstop prost). Film je potovanje po Italiji v času politične krize in pomanjkanja opozicije. Dokumentarec raziskuje temo vojaških obveznosti, protestnih akcij »No Dal Molin« proti izgradnji novega vojaškega objekta v Vicenzi in skrivnostne prisotnosti atomskih bomb na italijanskem ozemlju. Glavni junaki filma so državljani, ki s protestnimi akcijami opozarjajo na nerešene težave zaradi kršenja državne suverenosti. Ob njih nastopajo tudi intelektualci: Dario Fo in Giulietto Chiesa analizirata so-cialno-politične razmere v Italiji; Ascanio Celestini, Giobbe Covat-ta in Valerio Mastrandrea razmišljajo o istih temah v ironičnem tonu; duhovnik Andrea Gallo in ilustrator Vauro prispevata z izvirnimi izjavami o neraziskani problematiki. Stališče poražencev je natančna reportaža vznemirljivih zaključkov, razočaran pogled človeka na negotovosti svojega časa. Prihodnji četrtek, 19. marca, se bo GoricaKinema vrnila v dvorano 2 goriškega Kinemaxa s projekcijo dokumentarca ThyssenKrupp Blues, ki sta ga Pietro Bal-la in Monica Repetto osnovala kot opis življenja delavca turinske je-klarne, a sta spremenila koncept po požaru decembra 2007, v katerem je umrlo šest sodelavcev protagonista. Med koncem marca in začetkom aprila se bodo projekcije spet preselile v Pokrajinske muzeje. 26. marca, v sklopu prireditve Film Video Monitor, bo predvajan Dar Fur - Vojna za vodo Toma Križnarja in Maje Weiss. Film, ki pripoveduje o Križnarje-vi misiji kot aktivist za človekove pravice v Sudanu, od znotraj razkriva vojno, ki jo prekrivajo leži in mednarodni interesi. Film bo uvedla režiserka Maja Weiss. 2. aprila bo GoricaKinema (off) predstavila The fourth world war (Četrta svetovna vojna) Ricka Rowleya (alias BigNoiseFilm), dokumentarec o sedanjih vonjah in trenjih po svetu (med Argentino, Korejo, Seattlom, Genovo, New Yorkom in Irakom), ki daje besedo tistim, ki se upirajo takšnemu svetovnemu redu. Oba filma bosta v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi. Vstop prost. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. ä Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: sreda, 18. marca, ob 20.45 »A Chorus Line«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v sredo, 25. marca, ob 21. uri predstava »Sottobanco« gledališča Nino Manfredi; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek, 13. marca, Jordi Savall z skupino Hesperion XXI in s pevci Mont-serratom Figuerasom, Arianno Savall in Lluisom Vilamajom predstavil Cer-vantesov »Don Quijote de la Mancha«. U Kino ■ ■ TRZIC KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Watchmen«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La Pantera rosa 2«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Love Shopping«. GORICA KINEMAX: zaprt zaradi obnovitvenih del. fl Razstave DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na ogled fotografske razstave o Kostanjevici v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici; do 21. marca med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah zaprto. MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ITEREST - IL VIAGGIO ANTICIPA L'ARTE« je na ogled v muzeju teritorija v Krminu. Razstavlja Michael Inmann do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI 75 na Bukovju 6 v Štever-janu je na ogled fotografska razstava Zenski pogledi. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec iz Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu; do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupine 75; do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. V KAVARNI INGLESE v ul. Duca dAo-sta v Tržiču bo do 29. marca na ogled razstava slikarja Domenica Ripellina. V KULTURNEM DOMU je na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-le-tnici smrti Ignacija Borštnika; do 18. marca od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5, v Novi Gorici) je na ogled razstava Povest o mul-tiverzumu Olge Danelone; do 26. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V MODRA'S GALERIJI društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja; do 13. marca med 18. in 21. uro. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled razstavi »Im03 - L'Immagine Sottile 03« in »It's not right« Paola Gonza-ta; do 13. aprila od srede do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro (tel. 0481-494360, galle-ria@comune.monfalcone.go.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 22. marca na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ~M Koncerti PRIMORSKA POJE 2009: v večnamenskem centru v Jamljah, 14. marca ob 20.30, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta; v cerkvi v Štandrežu v petek, 20. marca, ob 20.30, nastopajo župnijski mešani pevski zbor iz Šempetra, mešani pevski zbor Marezige iz Kopra, cerkveni pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa, vokalna skupina Vinika iz Brd, Primorski akademski zbor Vinko Vodopi-vec iz Ljubljane, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra (so-prireditelj Prosvetno društvo Štan-drež); v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri, nastopajo dekliški pevski zbor Ubeljsko iz Postojne, mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, Vokalna skupina Grgar, ženska pevska skupina Znamenje iz Volč pri Tolminu, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, Dorn-berški fantje iz Dornberka, komorni zbor Ipavska iz Vipave (soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice). M Izleti Ü3 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Faiti - četrtek, 12. marca, 15.00-16.00. ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena prireja KD Oton Zupančič praznovanje v Budalo-vem domu v Štandrežu 14. marca od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 048121407 (Marta, ob uri kosila). KINEMAX na goriškem Travniku bo zaradi obnovitvenih del v veži zaprt do petka, 13. marca. Multikino bo ponovno odprt v soboto, 14. marca. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je Zveza slovenskih kulturnih društev AŠKD KREMENJAK - JAMLJE Zveza slovenske katoliške prosvete Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza pevskih zborov Primorske Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert v sklopu 40. revije PftIMOkSM POJE Jamlje (sedež AŠKD Kremenjak), sobota, 14.3.2009 ob 20.30. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. ZMAGUJOČE SREČKE SOVODENJSKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119. 0 Prireditve V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo danes, 11. marca, ob 18. uri, priredili večer s Pinom Roveredom in Francescom Macedoniom. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Zensko delo v ajdovski industriji, ki se bo predvajalo od 10. do 24. marca v gostinskih lokalih b 52, Ajdovščina (urnik predvajanj: od ponedeljka do sobote od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 17. ure) in bar Vogal, Ajdovščina (od ponedeljka do sobote od 7. do 18. ure), kjer bo tudi na ogled razstava starih fotografij o ženskem delu v ajdovskih tovarnah. KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533). KD JEZERO iz Doberdoba prireja v petek, 13. marca, ob 20. uri ob mednarodnem dnevu žena dvojno predavanje profesoric Tržaške univerze Gio-vanne Paolin in Terese Tonchia o ženskem liku v zgodovini v Modra's dvorani v Doberdobu. Nastopil bo dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Na-brežine, mlada goriška umetnica Ilaria Fedele pa bo razstavljala svoje slike, ki bodo na ogled do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in Lojzka Bratuž. NAGRAJEVANJE NATEČAJA GLAS ŽENSKE bo v sredo, 11. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskega sveta na korzu Italia v Gorici. Sodelovala bosta predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in odbornica Licia Rita Morsolin. OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri. PD RUPA-PEČ prireja kulturni večer ob dnevu žena v četrtek, 12. marca, ob 20.30 v prostorih društva v Rupi. Nastopila bosta OPZ Rupa-Peč, MoPZ Jezero iz Doberdoba, za veselo vzdušje bo poskrbel komični duo Pepina in Rozina. Toplo vabljeni ženske, moški, otroci... PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) vabi na prvo srečanje iz ciklusa Odlično vodenje: primeri dobre prakse v petek, 13. marca, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra na korzu Verdi 51 v Gorici. Predaval bo direktor Cankarjevega doma v Ljubljani Mitja Rotovnik; prijave in informacije na info@slo-vik.org ali na tel. 334-2825853. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »BREZ MEJ v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo kitarist Janez Gre-gorič, sopranistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Cotič. Prireditev bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli 1 v Gorici bo v organizaciji Državne knjižnice, Sklada Dorče Sardoč in Centra Gasparini v četrtek, 12. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Dorice Makuc »Le nostre ra-gazze vanno in Germania. La memoria della deportazione femminile dal Gori-ziano«. Ob avtorici bo prisoten za Center Gasparini Dario Mattiussi. V KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco 29 v Tržiču bo v petek, 20. marca, ob 18.30 Praznik poezije ob mednarodnem dnevu poezije, ki ga organizira novinar Edoardo Kanzian z združenjem Il pane e le rose in milanskim mesečnikom Poesia. Predstavili bodo knjigo »Il quaderno verde del Che« in CD »La voce dei poeti«. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah. ^ Turistične kmetije ZOBNA AMBULANTA BINN Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici tel. 00386-70865339 Prvi pregled brezplačen. H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Deve-tak Antonio, (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Silvio Pell-izzari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Elio Tison (iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkvi S. Ivana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.30, Franco Neri (iz tržiške splošne bolnišnice) v baziliki S. Ambroža, nato gre v Trst za kremacijo. 18 Sreda, 11. marca 2009 SVET / tibet - Duhovni vodja Tibetancev ob 50-letnici neuspešne vstaje proti kitajski nadvladi Dalajlama: Kitajska Tibetancem prinesla pravi »pekel na zemlji« Spet se je zavzel za avtonomijo regije, in ne za odcepitev - Ameriški kongres odobril resolucijo v podporo Tibetancem NEW DELHI/PEKING - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je v svojem govoru ob 50. obletnici neuspešne vstaje Tibetancev proti kitajski nadvladi napadel Kitajsko in jo obtožil, da je prinesla v minulega pol stoletja v njegovo domovino "pekel na zemlji". Za himalajsko regijo je dalajlama od Pekinga vnovič zahteval "legitimno in pomembno" avtonomijo. Kot je ocenil, neodvisnost Tibeta od Kitajske ni pravi odgovor, ampak je rešitev v resnični avtonomiji regije. "Mi Ti-betanci si prizadevamo za legitimno in pomembno avtonomijo, ureditev, ki bi Tibetancem omogočila življenje v okviru Ljudske republike Kitajske," je dejal dalajlama. Obe strani morata delati za skupno dobro, je še poudaril in se zavzel za "srednjo pot", obenem pa izrazil prepričanje, da "bo pravica tibetanskega cilja prevladala, če bomo vztrajali na poti resnice in nenasilja". Kitajske oblasti je dalajlama v govoru v indijski Dharmsali, ki so ga lahko preko spleta v živo spremljali njego- vi privrženci po vsem svetu, obtožil, da so s pobojem na sto tisoče Tibetancev in uničenjem na tisočev templjev v Tibetu v minulih 50 letih ustvarile ozračje nenehnega strahu. Ob tem se je spomnil na vse, ki so umrli po letu neuspešni vstaji leta 1959, vključno z žrtvami lanskih nemirov - po tibetanskih navedbah jih je bilo okoli 200, ki so se začeli kot mirni protesti budističnih menihov v Lhasi. "Celo danes živijo Tibetanci v Tibetu v nenehnem strahu, kitajske oblasti pa so do njih stalno sumničave." Tibetanska religija, kultura, jezik in identiteta se "bližajo izumrtju", kitajski razvoj uničuje tibetansko okolje in način življenja, je še menil duhovni vodja. Kitajski je pred množico kakih 2000 privržencev v Dharmsali tudi očital, da je prinesla v njegovo domovino "neizrekljivo trpljenje in uničenje" ter tamkajšnje prebivalce pahnila v "pekel na zemlji". Na nenavadno ostre besede dalaj-lame se je že odzval uradni Peking, ki jih je označil kot "laži" in vztrajal, da je bil Tibet pod Kitajsko deležen temeljitih de- Dalajlama Tenzin Gjatso ansa mokratičnih reform. "Ne bom se odzival na laži dalajlame," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu, nato pa začel dolg monolog v obrambo kitajski 58-letni nadvladi nad Tibetom. "Dalajlamova klika meša resnično z napačnim. Širijo govorice. Demokratične reforme (pod kitajsko nadvlado) so najširše in najgloblje reforme v zgodovini Tibeta," je dejal Ma. Med tibetanskim uporom proti kitajski nadvladi natanko pred 50 leti je bilo po navedbah tibetanskih izgnancev ubitih več kot 80.000 ljudi. Kitajska vztraja, da je njena zasedba Tibeta odpravila budistično teokracijo, ki je za-sužnjevala vse prebivalce pokrajine razen budistične elite, navadnim Tibetancem pa omogočila politično avtonomijo. 28. marca bodo tudi prvič obeležili dan spomina na osvoboditev sužnjev, ki so ga uvedli januarja. Kitajske oblasti so sicer pred politično občutljivo obletnico močno poostrile varnostne ukrepe in tako rekoč zaprle dostop do himalajske pokrajine. Kitajsko vodstvo si namreč na vse kriplje prizadeva preprečiti proteste tibetanskih menihov po nemirih, ki so zaznamovali lansko obletnico. Kot poročajo agencije, je zelo težko oceniti, kaj se te dni dogaja na Tibetu, saj so oblasti tujim turistom že marca prepovedale vstop na "streho sveta", tujim medijem pa je dostop dovoljen le v spremstvu kitajskih uradnikov. Ob obletnici protikitajskega upora na Tibetu so včeraj po vsem svetu potekali protesti Tibetancev v izgnanstvu in njihovih podpornikov. Na Češkem, ki nato - Podpredsednik Biden ZDA za pogajanja z zmernimi talibani BRUSELJ - Ameriški podpredsednik Joe Biden je včeraj na sedežu Nata v Bruslju zaveznike pozval, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti terorizmu v Afganistanu. Kot je opozoril, se položaj v tej državi in v celotni regiji slabša, nestabilnost pa po njegovih besedah predstavlja enako grožnjo vsaki članici zavezništva. Biden je v Severnoatlantskem svetu opozoril, da vojaška strategija prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha v Afganistanu ni obrodila sadov in da ZDA ne zmagujejo v vojni v tej državi. "Vendar pa to še ne pomeni, da je vojna že izgubljena," je poudaril. Da ZDA ne zmagujejo v Afganistanu, je v minulih dneh opozoril tudi Bus-hev naslednik Barack Obama, ki je že januarja po zaprisegi napovedal prenovo ameriške strategije v Afganistanu. Ta strategija naj bi bila uradno končana še ta mesec oz. do vrha Nata v Strasbourgu, Kehlu in Baden-Badnu 3. in 4. aprila, Biden pa je včeraj glavne orise predstavil stalnim predstavnikom 26 članic Nata, ki sestavljajo Se-vernoatlantski svet, glavno odločevalno telo organizacije. Obama je sicer že ukazal odhod dodatnih 17.000vojakov v Afganistan, ki se bodo pridružili 38.000, kolikor jih že imajo v tej državi. Ostale članice Nata pa imajo v Afganistanu v okviru sil Isaf okoli 25.000 vojakov, zaradi česar si ZDA prizadevajo, da bi vojaško prisotnost okrepili tudi zavezniki. Na ta način bi si po Bidenovih besedah bolje porazdelili breme boja proti talibanskim upornikom, ki vse bolj grozijo tudi Pakistanu. "Položaj v regiji se slabša in predstavlja varnostno grožnjo - po naših pogledih ne le ZDA, ampak tudi vsem narodom, ki sedijo za to mizo," je menil Biden in opozoril, da je "iz tega odmaknjenega območja sveta Al Kaida sprožila napade 11. septembra 2001", nato pa še druge napade, ki so sledili v Evropi in drugod. Administracija predsednika Obame bi rada tesneje vpletla zaveznike v Natu v razprave o globalni varnosti, je še dejal Biden in nakazal radikalno spremembo unilatera-listične politike, ki jo je osem let prej vodila Busheva administracija. "Predsednik Obama in jaz sva močno zavezana sodelovanju v Natu. Da smo si na jasnem že od vsega začetka," je še poudaril Biden in dodal, da je v tej luči pripravljen prisluhniti zaveznikom, kakšni so njihovi pogledi in ideje za izboljšanje varnostne situacije v Afganistanu. Po drugi strani je včeraj visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Javier Solana v Madridu pojasnil, da države EU niso pripravljene okrepiti svojih vojaških sil v Afganistanu, so pa pripravljene pomaga- r Joe Biden ansa lil ti pri stabilizaciji na druge načine. "Položaja v Afganistanu ne bomo rešili zgolj vojaško. Veliko stvari je mogoče narediti v Afganistanu, ne zgolj povečevanje števila vojakov," je dejal Solana. S tem se posredno strinja tudi Biden, ki je namignil, da bi moral Nato v Afganistanu uporabiti več "pragmatičnih rešitev", med njimi tudi neposredne pogovore s ta-libanskimi uporniki. Menil je še, da bi bilo sodelovanje z zmernimi silami med uporniki "vredno razmisleka". Toda pogajanja bi morale voditi afganistanske oblasti, je še opozoril ameriški podpredsednik. (STA) eu - Dogovor finančnih ministrov Znižanje davka na dodano vrednost BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju po dolgotrajni razpravi dosegli dogovor o seznamu storitev, za katere lahko države članice uveljavljajo znižano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Na seznamu storitev, za katere lahko države članice uveljavljajo znižano stopnjo DDV kot stalno izjemo, so: servisi koles, krojaške dejavnosti, čiščenje oken in gospodinjstev, frizerske dejavnosti, pomoč na domu, storitve v restavracijah, storitve pri opremljanju in vzdrževanju stanovanj ter v povezavi s knjigami. Kolikšna je znižana stopnja DDV, je odvisno od države do države. Stališča držav članic o tem, katere storitve bi morale biti na seznamu, so bila zelo različna. Ob doseženem kompromisu so ministri v sklepih o znižanem DDV poudarili, da lahko ima uveljavljanje znižane stopnje DDV pozitivne ali negativne učinke, zato morajo države članice pred uporabo te možnosti vselej premisliti tudi o bolj učinkoviti alternativi. Finančni ministri EU so včeraj tudi podprli podvojitev sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč državam v težavah zaradi krize na 500 milijard evrov. IMF naj bi tako pomagal posameznim državam v vzhodni in srednji Evropi, k čemur je izrecno pozivala Avstrija, ki je zahtevala posebno paketno pomoč tem državam. Finančni ministri EU so jasno potrdili stališče, da je treba nesolventne dolžnice obravnavati drugo za drugo, glede na njene spe-cifike, ne v bloku. Ministri so na koncu zasedanja podpisali tudi konvencijo o centralnem carinjenju. Konvencija določa, da se carina, ki je pobrana v dani državi, za blago, namenjeno v drugo državo v EU, deli po ključu, da gre 25 odstotkov za pobiranje carine, 75 odstotkov pa v proračun EU. Teh 25 odstotkov, pobranih na zunanji meji EU, torej v pristanišču, na letališču ali na fizični meji, pa se deli na pol med državo, ki je carino pobrala, in državo, ki je končni cilj tega blaga. velika britanija - Nevarnost novega izbruha nasilja Na Severnem Irskem po umoru britanskih vojakov ubit policist BELFAST - Na Severnem Irskem je bil ponoči - dva dni po napadu na vojašnico v kraju Antrim, v katerem sta življenje izgubila dva britanska vojaka, štirje ljudje pa so bili ranjeni - ustreljen policist, kar je še okrepilo strahove pred ponovnim izbruhom nasilja, ki bi pokopalo dosežke se-vernoirskega mirovnega procesa. Pripadnik severnoirske policije je bil ustreljen v kraju Craigavon v okrožju Armagh, kamor je odšel po službeni dolžnosti, potem ko je neka ženska poklicala na pomoč, ker naj bi bila napadena njena hiša. Ko sta policijska avtomobila prispela na prizorišče in so policisti izstopili, so nanje začeli streljati, pri čemer je bil eden od policistov ubit. Odgovornost za napad je prevzela odpadniška skupina Irske republikanske armade, Ira kontinuitete. Skupina je odgovornost prevzela v izjavi, ki jo je poslala novinarjem v Belfastu. Gre za prvi umor policista na Severnem Irskem po letu 1998, zgodil pa se je dva dni po napadu v Antrimu, v katerem sta bila v noči na nedeljo ubita dva britanska vojaka, še dva vojaka in dva razna- šalca pic pa so bili ranjeni. Odgovornost za prvi tovrsten napad v zadnjih 12 letih je v nedeljo prevzela odpadniška frakcija Irske republikanske armade (Ira), Prava Ira. Britanski premier Gordon Brown, ki je v ponedeljek obiskal prizorišče napada pred vojašnico v Antrimu, je včeraj zatrdil, da napad na policista Severne Irske ne bo potisnil nazaj v "stare dni" sektaškega nasilja. Obenem je obsodil "morilce, ki skušajo iztiriti, zmotiti in uničiti politični proces, ki koristi ljudem Severne Irske". Severni Irci "si ne želijo vrnitve k pištolam na ulicah", je prepričan Brown. Ne bomo jim dovolili, da uničijo mirovni proces, je še poudaril. Ponedeljkov napad so že obsodili tudi politiki vseh severnoirskih strank, vključno s Sinn Feinom, dolgoletnim političnim krilom Ire. "To je napad na mirovni proces. To je narobe, to je kontraproduktivno," je ocenil poslanec Sinn Feina v regionalnem parlamentu John O'Dowd. V večernih urah je policija priprla 18-letnega moškega, ki naj bi bil vpleten v napadu. (STA) Prizorišče umora ansa trenutno predseduje EU, so tibetansko zastavo izobesili na poslopje parlamenta in najmanj dveh ministrstev v Pragi ter na številne druge javne zgradbe po državi. Na ulicah švicarskega Berna se je zbralo več kot 1000 ljudi, ki so se odpravili proti kitajskemu veleposlaništvu. Tudi v Švici so tibetanske zastave obesili na najmanj 120 mestnih hiš in drugih javnih zgradb. V Avstriji so zastave izobesili na 190 občinskih zgradb. V Haagu se je proti kitajskemu veleposlaništvu podalo okoli 250 protestnikov. Pred kitajskim veleposlaništvom v avstralski Canberri, kjer se je zbralo okoli 150 ljudi, so se vneli spopadi s policijo. Skupina približno desetih protestni-kov je namreč želela predreti varnostni obroč okoli veleposlaništva. Policija je aretirala štiri osebe. V Washingtonu so se protestniki s tibetanskimi zastavami zbrali pred Belo hišo in kitajskim veleposlaništvom. Ameriški kongres je sicer včeraj odobril resolucijo v podporo Tibetu. (STA) Pogovori o oblikovanju vlade narodne enotnosti KAIRO - Rivalska palestinska gibanja so včeraj v Kairu začela predvidoma desetdnevno srečanje, ki je namenjeno oblikovanju vlade narodne enotnosti in razrešitvi spora med največjima gibanjema Hamas in Fatah. Delegacije so začele z delom v petih skupnih odborih, za katere so se dogovorili na spravnih pogovorih minuli mesec v Egiptu. Srečanje se je začelo z govoroma egiptovskega zunanjega ministra Ahme-da Abdula Gejta in vodje egiptovskih obveščevalnih služb Omarja Sulej-mana, ki sta posredovala pri začetku spravnih pogovorov med rivalskimi gibanji. Pozvala sta k intenzivnim prizadevanjem za dosego sprave, čeprav nezaupanje med Hamasovimi voditelji območja Gaze in Fataha, ki uživa podporo Zahoda, obeta zaplet v pogovorih. V Nemčiji odkrili primer virusa ptičje gripe tipa H5N1 BRUSELJ - Nemške veterinarske oblasti so odkrile prvi letošnji primer človeku nevarnega virusa ptičje gripe tipa H5N1 v Evropi, so včeraj sporočili iz Evropske komisije. Omenjeni virus so ugotovili v okviru rednega monitoringa, in sicer pri divji raci, ustreljeni med lovom blizu Starn-berga na Bavarskem. To je po pojasnilih komisije prvi primer tega virusa pri divji ptici v več kot enem letu. Zadnji primer ptičje gripe pri divji ptici v Evropi so namreč ugotovile britanske oblasti konec februarja lani. Zadnji primer ptičje gripe nasploh pa je bil v Evropi odkrit lani oktobra na nemški kmetiji na Saškem, v bližini meje s Poljsko. Rusija in Madžarska dogovorjeni o Južnem toku MOSKVA - Rusija in Madžarska sta včeraj podpisali dogovor glede sodelovanja pri izgradnji plinovoda Južni tok. Ruski plinski velikan Gazprom in Madžarska razvojna banka sta se dogovorila o ustanovitvi skupne družbe, ki bo postavilo madžarski del plinovoda. Dogovor je bil podpisan v okviru včerajšnjih pogovorov med predsednikoma vlad obeh držav, Vla-dimirjem Putinom in Ferencem Gyurcsanyjem. Rusija z izpostavljanjem Južnega toka v ozadje postavlja alternativni plinovod Nabucco, ki ga s ciljem neodvisnosti od ruskega plina podpirata tako ZDA kot Evropska unija. (STA) w Sreda, 11. marca 2009 VREME Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Liga prvakov Juventusova pot se je končala v osmini finala Črno-belim ni uspelo premagati Chelsea - Juventus dvakrat v vodstvu - Danes Inter in Roma TURIN - Italija - Anglija 0:1. Prvi izmed treh dvobojev med angleškimi in italijanskimi ekipami v osmini finala lige prvakov se je končal v korist kluba z Otoka. Končnega 2:2 med Juventusom in Chelsea so se veselili gostje, ki so na prvi tekmi v Londonu slavili zmago z 1:0. Tako v Angliji kot v Italiji je bil Juventusov rabelj ganski napadalec Didier Drogba. Sinoči je dosegel drugi izenačujoči zadetek, ki je pokopal še zadnje upe »stare dame«. V prvem polčasu so številni gledalci, ki so napolnili turinski Olimpico, videli dva gola. Juventus, ki je moral nadoknaditi izid iz prve tekme (1:0) osmine finala, je začel napadalno. Na levi strani je bil zelo prodoren Molinaro, ki je dal nekaj lepih predložkov. Najlepšo akcijo pa so nogometaši »stare dame« izpeljali v 19. minuti, ko je Iaquinti uspelo zatresti angleško mrežo. Trezeguet, ki je tokrat z Del Pierom začel od prve minute (skupaj sta dosegla 415 golov), je lepo podal v prostor do nekdanjega napadalca Udinese-ja, ki je z lepim diagonalnim strelom premagal Čecha. Zadetek je opogumil črno-bele. S prostega strela je bil nevaren Del Piero, njegov strel pa je Čech lepo ubranil. V 44. minuti so se gostje prvič resneje približali zadetku. Buffon je ubranil Drogbajev prosti strel: žoga bi šla skoraj čez črto, toda Juventusovemu vratarju je uspelo ubraniti vodstvo. Dve minuti kasneje pa ni bilo tako. Lampard je streljal in žoga se je odbila od prečke naravnost v Essienove noge. Pred odmorom je bil izid 1:1. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Juventus je napadal in poskusil presenetiti solidno postavljeno obrambo Hiddinkovega moštva. Črno-beli so morali doseči vsaj dva zadetka. Tekma se je nekoliko razživela po 60. minuti. Čech je odločilno ubranil Del Pierov prosti strel (v 62. minuti) in Tre-zeguejev strel z glavo (v 65.). Nato je mo- Juventus - Chelsea 2:2 (1:1) STRELCI: laquinta v 19., Essien v 45.; Del Piero 74., Drogba v 81. min. JUVENTUS (4-3-1-2): Buffon; Grygera, Mellberg, Chiellini, Molinaro; Marchisio, Tiago, Nedved (Salihamižic); Del Piero; Trezeguet (Amauri) , laquinta (Giovinco). Trener: Ranieri. CHELSEA (4-1-4-1): Čech; Bosingwa, Alex (Carvalho), Terry, Cole; Mikel; Essien (Belletti), Ballack, Lampard, Anelka; Drogba. Trener: Hiddink. OSTALI IZIDI: Bayern München - Sporting Lizbona 7:1 (strelci: Muller, Klose, Schweinsteiger 11-m, Podolski 2, Anderson Polga, Van Bommel; Moutinho); Liverpool -Real Madrid 4:0 (Fernando Torres, Gerrard 2, Dossena); Panathinaikos - Villarreal 1:2 (Mantzios; Llorente, Ibagaza). DANES (20.45): Barcelona - Lyon (1:1), Porto -Atletico Madrid (2:2), Manchester Utd - Inter (0:0) po Rai 1, Roma - Arsenal (0:1). ral zaradi dvojnega opomina zapustiti igrišče Chiellini, kar je še otežkočilo Ju-ventusovo delo. V 74. minuti je sodnik gostiteljem dosodil enajstmetrovko. Gostujoči igralec se je žoge dotaknil z roko v kazenskem prostoru. Z bele točke je bil natančen Del Piero (255 gol, 44 v ligi prvakov). Ranierijevi varovanci so znova upali v uvrstitev v četrtfinale. V 81. minuti pa še druga hladna prha za domače moštvo in njene navijače. Chelsea je zadel v polno po lepo izpeljani akciji. Ballach je podal na desno stran do Belletija, slednji pa v sredino kazenskega prostora, kjer je bil Drogba najspretnejši. 2:2 in konec sanj za Juventus. V četrtfinale so se uvrstili nogometaši angleškega kluba. Danes sta na vrsti še Inter in Roma. Inter v gosteh proti Manchestru Utd, Roma pa na domačem Olimpicu proti Arsenalu. V četrtfinale so se sinoči uvrstili še Liverpool (4:0 proti madridskem Realu), münchenski Bayern (7:1 proti lizbon-skemu Sportingu) in španski Villarreal (1:2 s Panathinaikosom). Didier Drogba (Chelsea), na sliki zgoraj, je bil tudi tokrat odločilen. Alessandro Del Piero (desno) je bil po tekmi razočaran ansa NOGOMET - Kriza Napolija Edy Reja odstavljen Prihaja Donadoni NEAPELJ - Ločniški trener slovenskega rodu Edy Reja, ki je vodil še včerajšnji popoldanski trening, ni več trener Napolija. »Red v hiši«, po seriji slabih rezultatov, je vzpostavil predsednik kluba Aurelio De Laurentis, ki se je v ponedeljek iz Los Angelesa vrnil v Neapelj. Na vroči neapeljski klopi ga je zamenjal nekdanji selektor italijanske reprezentance Roberto Donadoni, ki ga bodo predstavili že danes zjutraj v Castelvolturnu. Donadoni je z Na-polijem podpisal pogodbo za dve sezoni in pol. Reja je v vedno pregretem neapeljskem okolju preživel že marsikatero težko uro, vse krize pa je doslej »preživel« in na klopi ekipe mesta ob Vezuvu je vztrajal dlje, kot skoraj vsi njegovi predhodniki. Toda neučakana javnost težko prenaša dejstvo, da je ekipa izpadla iz boja za ligo prvakov in da strmo drsi navzdol na lestvici, poleg tega pa igra tudi slabo. Opravičila, da igralski kader le ni tako močen in da so ga poleg tega načele tudi številne poškodbe, na vročem jugu nikakor niso zalegla. In vendar je seznam poškodovancev kar dolg. Med razloge za zdajšnjo krizo omenjajo tudi, da so zaradi poletnega intertota prezgodaj začeli s pripravami in so zdaj kondicijsko na tleh. Tisti, ki bi ga želeli videti na klopi reprezentance Slovenije, se lahko aktivirajo! Reja je sedaj prost. Edy Reja ansa Pozzo: Cilj Udineseja je zdaj pokal UEFA VIDEM - Osvojitev pokala UEFA je primarni cilj Udineseja, je dejal lastnik videmskega prvoligaša Gianpaolo Pozzo pred jutrišnjo prvo tekmo osmine finala pokala UEFA proti Zenitu iz Sankt Pe-terburga (stadion Friuli, pričetek ob 20.45). Pozzo pričakuje, da bo s tribun bodrilo moštvo najmanj 20.000 gledalcev. »To je za nas najpomembnejša tekma zadnjih dveh let,« je prepričan vezist Gokhan Inler. Pravico bo delil 42-letni Španec Eduardo Iturralde Gonzalez SMUČANJE - Finale svetovnega pokala Med moškimi še veliko neznank Italija z osemnajstimi, Slovenija s petimi finalisti V Aareju na Švedskem se bo danes začel finale svetovnega pokala v alpskem smučanju. Medtem ko je Američanka Lyndyse Vonn med ženskami praktično že potrdila lansko končno zmago, je med moškimi v boju za veliki kristalni globus - na voljo je še 400 točk, dejansko še pet smučarjev. Vodstvo za zdaj delita Hrvat Ivica Kostelič in Avstrijec Benjamin Raich. Osem točk za njima je Ak-sel Lund Svindal. Jean-Baptiste Grange zaostaja za 60 točk, Didier Cucha pa za 74 točk. Danes bodo najprej tekmovali v obeh smukih. Vonnova je že osvojila mali kristalni globus med ženskami, za moškega pa se potegujeta še dva smučarja. V najboljšem položaju je Michael Walchhofer, ki je doslej zmagal že dvakrat. Pred drugouvrščenim rojakom IKausom Krollom ima 75 točk prednost. Edini slovenski finalist v Aareju sploh, to je Andrej Jerman, bi še lahko prišel med deset najboljših smukačev. Za zdaj je 13. Superveleslalom "Gospod super-g" ima pred prvimi zasledovalci le majhno prednost, tako da lahko pričakujemo srdit boj za zmago. V superveleslalomu ima Švicarka Fa-biene Suter 15 točk prednosti pred Vonno-vo, odprt pa je tudi boj med moškimi. Veteran Hermann Maier ima 19 točk prednosti pred Svindalom in 21 pred Defagom, teoretične možnosti za uspeh imajo še »azzurro« Werner Heel, Klaus Kroll, John Kucera in Didier Cuche. Med ženskami je v veleslalomu absolutna favoritka Avstrijka Katrin Zettel, saj ima 41 točk prednosti pred Finko Poutiaineno-vo, med moškimi pa je tik pred zmago švicarski veteran Didier Cuche. Pred Benjaminom Raichom vodi za 52 točk, v igri za globus pa je le še Američan Ted Ligety s 73 točkami zaostanka. V slalomu je pred zadnjo preizkušnjo v najboljšem položaju Francoz Jean-Baptiste Grange. Največjo nevarnost predstavlja ne povsem zdrav Ivica Kostelič (minus 49 točk), svetovni prvak Manfred Pranger pa zaostaja 92 točk. Med ženskami je mali kristalni globus že osvojila Maria Riesch. Italijanske barve bo na Švedskem branilo kar 18 smučajev in smučark. Nihče med njimi, razen Heela v smuku, se ne more potegovati za končno zmago v posameznih disciplinah in v skupnem seštevku, nekaj pa se jih še lahko uvrsti na zmagovalni oder posamičnih disciplin, zlasti Max Blardone, Manfred Moelgg. Slovenjio bo zastopalo pet tekmovale-cev, poleg Jermana še slalomista Bernard Vaj-dič in Mitja Valenčič ter Tina Maze in Petra Robnik. Mazejeva, ki je v odlični formi, bi lahko še izboljšala svojo 7. mesto v skupnem seštevku. Spored Danes: smuk (Ž) 9.30; smuk (M) 12.30. Jutri:superveleslalom (M) 9.30; supervele-slalom (Ž)12.30. Petek: slalom (Ž) 9.00/11.30; veleslalom (M) 10.00/12.30. Sobota: slalom (M) 9.00/11.30; veleslalom (Ž) 10.00/12.30. Nedelja: ekipna tekma, superveleslalom 9.00, slalom 12.00. APrimorski ~ dnevnik NOGOMET Štirje kandidati za Euro 2016 PARIZ - Evropska nogometna zveza (UEFA) je sporočila, da je prejela štiri kandidature za organizacijo evropskega prvenstva leta 2016. Do ponedeljka zvečer, ko je potekel rok za oddajo kandidatur, so vloge poslale Francija, Italija. Končna odločitev o prireditelju bo znana maja prihodnje leto. Med pogoji za uspešno kandidaturo je tudi ta, da mora država gostiteljica zagotoviti devet stadionov, ki sprejmejo vsaj po 30.000 gledalcev, medtem ko mora finale gostiti objekt z vsaj 50.000 sedišči. Na turnirju bo nastopilo 24 reprezentanc, saj se je UEFA lani odločila za razširitev (z zdajšnjih 16). KAZNI - Romin vezist De Rossi je bil kaznovan s prepovedjo igranja za dva kroga, za en krog pa so bili v A-ligi diskvalificirani Motta, Biava in Ferrari (Genoa), Carrozzieri (Palermo), Corini (Torino), Dainelli (Fiorentina), Gal-loppa (Siena) in Mexes (Roma). B-LIGA - Izid zaostale tekme: Avellino - Mantova 1:1. BECKHAM - New York, 10. marca (STA/AP) - Čeprav je Anglež David Beckham na posodi v Milanu in se bo v ZDA vrnil šele konec sezone, je še vedno premočno na vrhu največjih zaslužkarjev v ameriški poklicni nogometni ligi MLS. Njegov «matični» klub Los Angeles Galaxy mu letno za plačo nameni 6,5 milijona dolarjev, kar je več kot 43-krat več od povprečnega zaslužka v MLS. VSTOPNIC NI VEČ - Potem ko so ljubitelji nogometa že prvi dan spletne prodaje pokupili večino vstopnic za kvalifikacijsko tekmo za SP 2010 Slovenije proti Češki v Mariboru 28. marca, je stadion Ljudski vrt že razprodan. Klasične prodaje na fizičnih prodajnih mestih sploh ne bo. GLIHA DOMOV - Nogometaši HIT Gorice bodo v nadaljevanju sezone v Prvi Ligi Telekom Slovenije igrali po napotkih novega stratega. Klub je namreč razrešil nekdanjega reprezentanta Primoža Gliho. Moštvo bo do nadaljnjega vodil dosedanji pomočnik Miran Srebrnič. Hit Gorica je spomladi v treh tekmah osvojila le eno točko. ODLIKOVANJE - Britanska kraljica Elizabeta II. je prvaka formule ena Lewisa Hamiltona odlikovala z visokim priznanjem, Redom britanskega imperija. KOLESARSTVO - Francoz Sylvain Chavanel (QuickStep) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke Pariz - Nica. Z zmago v ciljnem sprintu 178-kilometrske etape od Orvala do Vichyja je Francoz tudi prevzel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Doslej vodilni v skupnem seštevku Alberto Contador je v cilj pripeljal z glavnino dobro minuto za zmagovalno skupino. Edini slovenski tekmovalec Simon Špilak (Lampre) je bil 49., skupno pa je na 55. mestu. Najstarejši zmagovalec smučarskih skokov KUOPIO - Japonski veteran Takanobu Okabe je zmagovalec druge tekme nordijske turneje svetovnega pokala v smučarskih skokih v Kuopiu. Pri 38 letih in štirih mesecih se je v zgodovino smučarskih skokov zapisal kot najstarejši zmagovalec tekme svetovnega pokala. Edini slovenski finalist Robert Kranjec je z osmega zdrsnil na končno 13. mesto. 2 0 Sreda, 11. marca 2009 SPORT NOGOMET - Predsednik Pomladi Paolo Gregorič »V deželnem prvenstvu lahko še dosežemo obstanek« V prihodnji sezoni ne bo večjih sprememb - Razviti čut pripadnosti NOGOMET - »Naše številke« Prvič brez izključitev Konec tedna dva derbija Štiri zmage, dva neodločena rezultata, trije porazi, kar pomeni 14 osvojenih na 27 razpoložljivih točk. To je obračun naših ekip v osmem povratnem kolu v raznih amaterskih ligah. Pozitivna nota sobotnih in nedeljskih tekem pa je, da prvič v letošnji sezoni ni bilo nobene izključitve, potem ko smo jih doslej skupno zabeležili že 37. Največ izključitev (8) je imela Zarja Gaja, sledijo Primorec, Primorje in Vesna (7), Kras in Sovodnje (4), Breg in Mladost (3), Juventina (2). K temu bi lahko dodali, da sta morala trenerja Veneziano (Vesna) in Sari (Sovodnje) vsak po trikrat predčasno v slačilni-co zaradi izključitev, enkrat pa je moral zapustiti igrišče tudi trener Primorca Sciarrone. Navijači naših ekip bodo gotovo prišli na svoj račun v prihodnjem, devetem krogu povratnega dela prvensta, saj sta na sporedu dva derbija. Že v soboto se bosta v Dolini pomerila Breg in Zarja Gaja . To bo 10. prvenstveni derbi med Brežani in združeno vzhodnokraško enajsterico, vedno v okviru 2.AL. Skupni izkupiček govori o prednosti Brežanov, ki so doslej zmagali štirikrat, dvakrat je bila uspešna Zarja Gaja, trikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Zanimivo je, da le enkrat sta ekipi igrali neodločeno brez gola in sicer v prvem derbiju na Padričah 13.12.2003, kjer je sodnik Birsa iz Trsta pokazal 5 rumenih kartonov in izključil E.Milkovica (Zarja Gaja) in Farro (Breg). Sicer na doslej devetih derbijih smo skupno zabeležili že 12 izključitev (šest na vsaki strani). Prav na zadnjem derbiju v Bazovici je sodnik Cova iz Trsta izključil Bertocchija (Zarja Gaja) in Pernoria (Breg), ki sta bila obenem strelca obeh zadetkov iz 11-metrovk. Za ljubitelje statistik naj dodamo, da je v devetih derbijih skupno padlo 14 golov, 8 so jih dali Brežani, 6 pa Zarja Gaja. Čeprav Juventina nastopa že od sezone 1947/48 (prvenstvo 2 divizije), Kras pa od sezone 1975/76 (3.AL), bo jutri v Standrežu šele drugi derbi med Štandrežci in Krasovci. Prvega so namreč odigrali 16. novembra lani v Repnu, končal pa se je pri neodločenem rezultatu 0:0. Zanimivo je, da je to bil doslej edini » delni spodrsljaj » Krasa na domačih tleh, saj so »belo-rdeči« prišli do zmage v vseh 11 tekmah v Repnu. Bruno Rupel SMUČANJE - Z društveno tekmo konec sezone SPDG Štiri nedeljske tečaje na Trbižu in na Žlebeh je obiskovalo 100 članov Deželni naraščajniki Pomladi niso še odpisani. V zahtevnem deželnem prvenstvu so se po regularnem delu uvrstili na zadnje mesto na lestvici. V zadnjih krogih pa so oranžno-plavi igrali kot prerojeni in so dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Tudi prvo zmago proti solidni ekipi Sanvi-tese. Pred nedeljskim prvim krogom play-outa, ko bodo v gosteh igrali proti Pro Cervignanu, pa lahko še upajo v obstanek med deželno elito. »Naloga vsekakor ne bo lahka,« nas je opozoril predsednik Pomladi Paolo Gregorič. »Na zadnjih tekmah smo bili res vsi presenečeni. Fantje so igrali zelo borbeno in so prikazali lepo igro. Dosegli smo tudi dobre rezultate. Fante je treba res pohvaliti. Dokazali so, da jim ni vseeno za rezultat in da še niso razobesili bele zastave. Prepričan sem, da lahko tudi v play-outu presenetijo. Uspešni pa smo lahko le, če bomo igrali v popolni postavi. Zelo pomembna bo prva tekma. Če bomo zmagali, potem je vse mogoče.« Kako pa bi ocenili prvi del prvenstva? Ocena regularnega dela prvenstva vsekakor ne more biti pozitivna. Večino tekem smo izgubili in smo vsakič naleteli na velike težave. Na žalost smo imeli na razpolago premalo nogometašev. Večina ekip, ki nastopa v deželnem prvenstvu, ima zelo širok izbor igralcev, tudi do 22. Mi pa smo večkrat stopili na igrišče šteti oziroma le z nekaj menjavami. Potem so nas pestile tudi poškodbe. V prvem delu prvenstva je odstopil trener Rajko Žeželj in zamenjal ga je Dino Tommasi. Žal smo se soočali tudi s to težavo. Žeželj je odličen trener in smo ga želeli na vsak način prepričati, da ostane z nami. Na koncu nam ni uspelo in smo angažirali Tommasija, ki se je lepo vključil v našo sredino. Ali ste mogoče že načrtovali prihodnjo sezono? Pravzaprav ne. Ampak bomo začeli v kratkem. Želel bi, da bi vse definirali že v kratkem. Vsekakor večjih sprememb ne bo. Tudi če izpademo, to ne bo problem. Bomo pač nastopali v pokrajinskem prvenstvu. Čeprav, ponavljam, skušali se bomo rešiti, tudi ker imamo za sabo dobro skupino fantov, ki bi lahko prihodnje leto uspešno nastopala v deželnem prvenstvu. Dali bomo vse od sebe. Z društveno tekmo v Forni di Sopra se je zaključila smučarska ponudba Slovenskega planinskega društva Gorica. Letošnja nadvse uspešna sezona, ki so jo omogočile tudi izredno ugodne snežne razmere, je potekala po zastavljenih tirnicah. Preko sto društvenih članov, med katerimi je nadvse spodbudna prisotnost najmlajših, se je prijavila na štiri nedeljske tečaje, ki so bili na smučiščih na Trbižu in na Žlebeh. Udeleženci so bili razdeljeni v dvanajst delovnih skupin, ki so se pod strokovnim vodstvom domačih učiteljev učili osnovnih prvin, oz. so nadgrajevali osvojeno znanje. Ob tem velja omeniti še skupino, ki se je odločila za nekoliko bogatejši program dela in ki je vadila skozi celo sezono in se tudi udeležila tekem v priredbi zamejskih smučarskih klubov. Društvo se je še posebej angaziralo, da bi vadba potekala v slovenskem jeziku, zato tudi spodbuda domačim vaditeljem, da opravijo potrebne izpite pri slovenski smučarski zvezi. Na društvenem tekmovanju je bilo vzdušje enkratno. Organizatorji so se res potrudili, da je potekalo vse brez zastojev Naraščajniki Pomladi so v letošnji sezoni prejeli 66 golov in jih dali 13. Na sliki zgoraj predsednik Paolo Gregorič kroma To se pravi, da boste nadaljevali po tej poti ... Tako je. Želel bi le, da bi se matična društva (Breg, Kras, Vesna, Zarja Gaja, Primorje, Primorec) še bolj angažirala. Pomlad je namreč last vseh. Še dodatno je treba razviti čut pripadnosti. Kako pa bi ocenili delo odbora? Odbor se trudi, da bi vse teklo v najlepšem redu. Franco Meriggioli je še vedno, kot s prejšnjim predsednikom Robertom Zuppinom, nenadomestljiv. Letos pa so nam priskočili na pomoč še drugi. Zbral sem lepo skupino odbornikov, ki jim je Pomlad zelo pri srcu. Sledite mogoče tudi ostalim našim amaterskim ekipam? Zelo malo, saj v glavnem sledim Pomladi. V nedeljo sem sicer videl tekmo Zarje Gaje in moram reči, da so me fantje prijetno presenetili. Veliko so napredovali. Vili Bečaj pa je na sredini igrišča še vedno dodana vrednost. (jng) Najprej proti Cervignanu Naraščajniki Pomladi bodo v nedeljskem prvem krogu play-outa v go-steh igrali proti Pro Cervignanu, ki je v skupini A zbral 22 točk. Pomlad je v isti skupini dosegla šest točk. V 2. krogu bo Pomlad v Dolini gostila Azza-nese, ki je v skupini B zbrala 27 točk. Prvaka SPDG Marco Ventin in Mateja Nanut l. prinčič in po načrtovanem programu. Bil je pravi dručtveni praznik, čeprav je bilo med nekaterimi udeleženci opaziti tudi pravi tekmovalni duh, saj so pokazali, da dobro obvladajo tekmovalno tehniko, kar so potrdili sami učitelji. Na veleslalomski progi so se najprej preizkusili najmlajši, tudi taki, ki so prvič vozili mimo vratc. Sledili so ostali člani, skupna udeležba je bila tudi tokrat preko sto tekmovalcev. Društvena prvaka za leto 2009 sta bila Mateja Nanut in Marco Ventin. Ob koncu dneva je sledilo še nagrajevanje, ki je na najlepši nacin sklenilo društveni praznik Slovenskega planinskega društva oz Gorice. Rezultati tekmovanja: Začetniki: 1. Saša Nanut , 2. Jan Bensa, 3. Elija Lakovič. Začetnice: 1. Rachele Olivo, 2. Ana Košu- ta, 3. Nicol Scorianz. Superbaby sprint M: 1. Esposito Giona, 2. Emil Antonutti, 3. Filip Juren. Superbaby sprint Ž: 1. Karol Kovic. Baby Sprint M: 1. Mitja Pahor, 2. Ni-colo Osso, 3. Jurij Lavrenčič. Baby Sprint Ž: 1. Tereza Kovic, 2. Lejla Juretič, 3. Sara Del Pino. Miški: 1. Matija Malič, 2. Tadej Pahor, 3. Ivan Antonutti. Miške: 1. Sofia Se-molič, 2. Petra Marassi, 3. Alessia Zavad-lav. Dečki: 1. Vanja Marinčič, 2. Thomas Ta-bai, 3. Giacomo Osso. Deklice: 1. Tjaša Kovic, 2. Kristina Pahor, 3. Nicol Marchi. Naraščajniki: 1. Marco Ventin, 2. Nikolas Se-molič, 3. Federico Ziani. Naraščajnice: 1. Diana Berte, 2. Carlotta Zitter. Mladinci: 1. Jacopo Zitter, 2. Guglielmo Ziani. Mladinke: 1. Mateja Nanut, 2. Sara Bevčar, 3. Roberta Ressi. Superveterani: 1. Dario Fabbro. Veterani: 1. Beni Kosič, 2. Marco Kovic, 3. Moreno Zitter. Dame: 1. Tatjana Kosič, 2. Silvia Dreossi, 3. Nevenka Pintar. Članice: 1. Maja Peterin, 2. Damiana Marusič in Raf-faella Zavadlav. Člani: 1. Claudio Peric, 2. Valentin Juretič, 3. Marco Fajt. Podrobnejši podatki o tekmi so na spletni strani www.spdg.eu. (MAL) :zz-/ KOŠARKA Bolj kot poletovke, se je mučil sodnik Rimaco Libertas TS-POLET 39:74 (8:13;11:24;14:18;6:19) POLET: Croselli 18, Grisoni 6, Tavčar 6, Bogatec 3, Pertot, Di Lenardo 18, Budin 14, Kraus 9, Bonanno. Trener: Vremec. 3 točke: Bogatec 1. Poletovke so v gosteh brez težav premagale najslabšo ekipo prvenstva, ki pa je tokrat nastopila z jasnim namenom, da na katerikoli način skuša premagati opensko moštvo. Prevedeno, poletovke so bile po celem igrišču tarča najrazličnejših napadov, ki s tehniko igranja niso imeli prav nič skupnega, tako da se je v tej tekmi verjetno najbolj namučil mladi (in edini) sodnik, ki je Libertasu do-sodil kar 34 osebnih napak, čeprav njegov pristop ni bil pretirano strog. Po zmedenem začetku, ko se niso znašle proti tako »agresivni« obrambi, so pole-tovke pravilno reagirale in s pametno igro ter s hitrim kroženjem žoge spravile v težavo nasprotnikovo obrambo, tako da so začele brez težav polniti nasprotnikov koš in se dokončno oddaljile. Pohvaliti je treba tokrat celotno opensko moštvo, ki je med tekmo znalo ohraniti mirne živce, še najbolj pa so se izkazale Croselli-jeva, kateri igralke Libertasa niso bile v tehničnem znanju dorasle, pa še Di Le-nardova in Budinova, ki sta se v borbeni igri povsem znašle.(LoTa) □ Obvestila FC PRIMORJE - obvešča, da bo v petek ob 20.30 na društvenem sedežu na Proseku informativni sestanek za vse člane, vaščane in simpatizerje društva. Govorilo se bo o prihodnji sezoni in o športnih objektih na Proseku. CHEERDANCE MILLENIUM ponovno organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v sredo, 16. marca, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole na Opčinah! AŠD MLADINA Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št. 040213518, 348-7730389, ali 040-220718 najkasneje do petka, 13. marca, do 12. ure. SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto 14. marca 2009 v Forni di So-pra za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it, ali 335 8180449(Erika) SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 / ŠPORT Sreda, 11. marca 2009 21 NAMIZNI TENIS - 11. krog ženske A1-lige Zeus je bil za Kras ZKB preprosto pretrd oreh Odločilen že uvodni poraz Yuanove - Možnosti za obstanek so minimalne m Kras ZKB - Zeus Quartu 1:4 Yuan - Chirametli 2:3 (8:11, 10:12, 12:10, 11:7, 11:13); Milič - Cao Xiang 0:3 (5:11, 10:12, 5:11), Carli - Wei Jian 0:3 (4:11, 9:11, 7:11); Yuan - Cao Xiang 3:2 (7:11, 4:11, 11:5, 11:8, 11:8); Carli - Chirametli 0:3 (7:11, 6:11, 5:11). Ekipe na prvih štirih mestih A1-li-ge so za krasovke preprosto premočne. To je pokazal tudi sinočnji nastop 11. kroga proti moštvu Zeus iz Quarta pri Caglia-riju. Za sardinsko moštvo igrajo dejansko tri tujke (Kitajka, Kitajka z italijanskim potnim listom in Romunka) in so vse tudi profesionalke. Sicer nobena izmed njih ne sodi v sam vrh italijanske lige, vendar pa sestavljajo zelo homogeno ekipo, ki je za našo ekipo nepremostljiva ovira. Če je sploh obstajal kanček upanja v podvig, je ta splaval po vodi že po prvem dvoboju, v katerem je Krasova Kitajka Yuan Yuan popolnoma nepričakovano izgubila proti mladi Romunki Alexandri Chirametli. Ta je igrala res zelo dobro in je bila že na robu gladkega 3:0, saj je po prvih dveh osvojenih setih v 3. setu že vodila z 10:8, nato je Yuanova vendarle reagirala, poskrbela za preobrat in osvojila tudi naslednji niz, v zadnjem pa se ji je spet zataknilo. »Ves teden sem vadbo osredotočila na dvoboj z Cao Xiangovo in sem bila na igro in odpor Chirametlijeva psihološko nepripravljena,« je po tekmi priznala Krasova Kitajka, ki je nato v predzadnjem dvoboju večera Xiangovo tudi premagala, čeprav šele po petih setih, potem ko je izgubila uvodna dva. Martina Milič in Eva Carli nista prišli niti do seta, čeprav je Martina v 2. se-tu drugega dvoboja nudila Cao Xiangovi izreden odpor. V končnici je vodila z 10:7, pri izidu 10:10 pa je imela zvrhano mero smole, saj se je žogica po udarcu Kitajke dotaknila roba mize in postala neubranljiva. Carlijeva proti veteranki Wei Jian in Chirametlijevi ni mogla iti preko častnega poraza, navsezadnje je spet redno pričela trenirati šele pred enim tednom. V naslednjih dveh krogih čakata kra-sovke odločilni tekmi za obstanek proti Sieni in Coccagliu. Potrebovali bi dve zmagi, vendar se zavedajo, da so možnosti blizu ničli. »Liga s tolikšnim številom tujk je za nas premočna,« ugotavlja trener Liang Feng, Yuanova pa je k temu dodala: »Za nas je že velik uspeh, da smo štirikrat igrale neodločeno. Dobro bo že, če bomo proti Sieni in Coccagliu, spet dosegle točko. Obstanek? Če bi izpadla samo ena ekipa, bi še lahko upali, cal pa izpadeta dve... (ak) Ostala izida: Riposto - Siena 3:3, Molfetta -CastelGoffredo 0:4. Martina Milič je bila proti Kitajki Cao Xiang zelo blizu osvojitve drugega seta kroma TENIS - ITF turnir Ciguijeva v Rimu gladko izgubila v 1. krogu Nova mednarodna sezona se za našo najboljšo tenisačico Paola Cigui ni pričela najboljše. V 1. krogu ITF turnirja v Rimu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev in peščeno podlago je namreč zelo gladko, z dvojnim 6:0, izgubila proti dve leti starejši Bolgarki Dii Evtimovi, ki je na svetovni ja-kostni lestvici za več kot 50 mest boljše postavljena od Ciguijeve, pred poldrugim letom pa je bila že 240. igralka na svetu. »Po tekmi sem bila res potrta, saj sem igrala slabo, če so bili udarci vendarle dobri, pa je ona vsakič ustrezno reagirala,« je povedala Ciguijeva (št. 483), a se potolažila s tehtnim opravičilom. »To je bil moj prvi nastop na odprtem po dolgem času. Glavni sodnik mi je zagotovil, da bom začela šele v sredo, a ni držal besede in tako sem morala igrati že danes (včeraj, op.uri) ob 9. uri zjutraj, v Rim pa sem prišla v ponedeljek zvečer. Morala bi bila priti prej, da bi imela čas, da se na treningu privadim na igranje na odprtem. To je bila napaka,« je povedala Ciguijeva, ki je popoldne v paru z Alice Moroni s 6:3, 6:2 izgubila tudi dvoboj dvojic. »Dvojice sem odigrala kot pripravo za prvenstvo,« je pojasnila. Z Gajo bo namreč v B-ligi debitirala 22. marca, prav v Rimu, nato pa v večnem mestu tudi ostala in sodelovala še na dveh ITF turnirjih za 10 oziroma 50 tisoč dolarjev. KOLESARSTVO - Naši kolesarji iz devinsko-nabrežinske občine Meljejo kilometre Ambiciozni načrti v novi sezoni za Nabrežinca Christiana Leghisso in Daniela Pozzecca ter Šempolajca Denisa Milica Kolesarska sezona se je začela. Tudi letos bomo imeli kar nekaj slovenskih gorskih in cestnih kolesarjev, ki bodo pri italijanskih društvih tekmovali na več frontah. Po lanski zelo uspešni sezoni čaka ambicioznega Christiana Leghisso še eno naporno kolesarsko leto. Nabrežin-ski gorski kolesar je lani zasedel odlično absolutno drugo mesto na državnem pokalu Serenissima, potem ko je bil večji del tekmovanja tudi na prvem mestu. 31-le-tni Christian, rojstni dan je praznoval prav v ponedeljek (vse najboljše!) se je v lanski sezoni obenem okronal z naslovom deželnega prvaka Veneta in prvaka Tri-veneta. Na državnem prvenstvu v Viter-bu pa je osvojil solidno 9. mesto. Leghissa je letos zamenjal klub. Ovam iz Vittoria Veneta je propadel, tako da je Christian letos oblekel dres Spez-zotta Bike Team iz Conegliana, ki mu nudi prav tako odlične pogoje. »V glavnem mi krijejo tekmovalne stroške ter mi poskrbijo kolo in vso ostalo tekmovalno opremo,« je pojasnil Christian, ki je še do- Christian Leghissa dal, da so ob osvojitvi kake pomembne »majice« predvidene tudi denarne nagrade. Ker se Spezzotto Bike Team ukvarja tudi s cestnim kolesarstvom, bo Christian nastopil tudi na kaki cestni dirki. »Zame bo to še dodatni izziv, čeprav dajem prednost gorskemu kolesarstvu,« meni Leghissa, ki bo tudi letos nastopil Daniel Pozzecco v pokalu Serenissima, čeprav bo dal prednost enodnevnim mednarodnim in bolj prestižnim dirkam. Konec aprila bo branil naslov deželnega prvaka iz Veneta, 20. julija pa ga čaka državno prvenstvo pri Brescii. »Na pokalu Serenissima je več dirk. To je psihološko zelo zahtevno in te proti koncu sezone čisto izčrpa. Letos se ODBOJKA - Prvenstvo under 18 na Goriškem Govolleyju zadnji derbi rednega dela Na vrsti še končnica za določitev prvaka Govolley Kinemax - Soča 3:0 (26:24, 25:9, 25:16) GOVOLLEY: M. Zavadlav 23, G. Zavadlav 3, Ragusi 1, Bressan 19, Pozzo 1, Petejan 5. Trener: Rajko Petejan. SOČA: Bevčar 5, Brumat 0, Gab-bana 2, Gallizia 3, Marussi 5, Moro, Na-nut 3, Turus (L), Visintin 8. Trener: Paola Uršič. Zaostali derbi zadnjega kroga rednega dela je gladko pripadel Govolleyju. Tekma je bila enakovredna samo v prvem setu, v katerem so bile borbene sočanke stalno v vodstvu, Govolley pa si je privoščil preveč napak. Kazalo je ž, da boset pripadal gostjam, saj so vodile s 23:19, v končnici pa so bile prisebnejše igralke Go-volleyja. Preostala dva seta sta bila povsem enosmerna, saj je Govolley uveljavil svoj močnejši napad. V prvenstvu s petimi ekipami sta se obe naši vrsti uvrstili v »play-off«. Go-volley, ki je po rednem delu pristal na 2. mestu, se bo v »play-off«u pomeril z ekipo Millenium Lucinico, sočanke pa z zmagovalcem prve faze Mosso. Z včerajšnjega derbija mladink med Govolleyjem in Sočo bumbaca UNDER14 ŽENSKE Sokol Bar Igor - Kontovel 3:2 (27:29; 23:25; 25:23; 25:18, 15:3) SOKOL: Budin, Devetak, Doz, Gri-delli, Micheli, Skerk, Skerl, Vidoni, Villatora. Trener: Lajris Zerjal. KONTOVEL: Ban, Brankovic, Bre-sciani, Cassanelli, Concina, DellAnno, Klobas, Zerjal. Trener: Veronika Zuzic. Po gladki zmagi Nabrežink na prvi tekmi, je tokrat pela popolnoma drugačna pe- sem, saj so Kontovelke odigrale izredno dobro tekmo ter tako presenetile boljše uvrščene sokolovke, ter že vodile v setih z 2:0, saj so v prvem setu po vodstvu Nabrežink s 24:18 nadoknadile visok zaostanek ter v izenačeni končnici zasluženo slavile. Podoben razplet se je ponovil tudi v drugem setu, tako da je že spet prišla na dan krhkost soko-lovk v končnicah setov, ko skoraj vedno po-tegnijo krajšo pot. Ko je že kazalo, da bodo Kontovelke odnesle domov nepričakovano in gladko zmago so Nabrežinke končno reagirale in osvojile tretji ter gladko še ostala dva seta, ko so končno zaigrale koncentrirano in na dostojni ravni, a kljub temu si za slabo predstavo ne zaslužijo pohvale, edina izjema je Mara Micheli, ki je kljub porazoma v prvih dveh setih odigrala zelo dobro ter bila sigurno najboljša v domačih vrstah. Pri Kontovelkah pohvalo za nastop zaslužijo prav vse igralke, ki so tudi stopile na igrišče. (pera) Bor - Altura 2:3 (25:17, 25:10, 21:25, 22:25, 10:15) BOR: Bevilacqua, Buldrin, Costanti-ni, Furioso, Olivo, Pincer, Pozzo, Rabak, Zonch. Trener: Marko Kalc. Borovke so po hudem boju šele v »tie breaku« izgubile proti Alturi. Kalčeve varovanke so že vodile z 2:0, nato pa niso igrale najbolj zbrano in so nasprotnicam prepustile pobudo. Alturi je tako uspelo spreobrniti izid v svojo korist. Vrstni red: Virtus A in Oma B 30, Sokol Bar Igor 23, Azzurra 19, Kontovel 12, Bor Co.A.La 7, Altura 2 (Altura in Virtus A s tekmo manj). Denis Milic bo raje posvetil enodnevnim dirkam,« je še dodal Leghissa, ki bo tudi letos nastopal v kategoriji master 1. Njegov lanski največji tekmec Marco Agricola, ki je slavil zmago v pokalu Serenissima, je letos prestopil v starostno kategorijo master 2. Christian bo konec tedna nastopil na dirki pri Montichiariju pri Brescii. V Montichiariju bo tekmoval še en nabrežinski gorski kolesar. To je 18-letni Daniel Pozzecco (letnik 1990), ki že tretjo sezono brani barve kluba Arcobale-no iz Rovereta. Po lanski neuspešni sezoni, pestile so ga fizične težave, je Daniel prepričan, da bo letos bolje. »Trenirati sem začel že oktobra. Treningi so bolj kakovostni, tako da sem dobro pripravljen,« je dejal dijak 4. razreda mehanskega oddelka Jožef Štefan v Trstu. Daniel je letos prestopil starostno kategorijo in bo tekmoval med mladinci U23, v kateri je konkurenca kar se da huda. »V tej kategoriji bom novinec. Vsekakor sem optimist in dal bom vse od sebe,« je dodal Daniel, ki bo nastopil tudi na kaki cestni dirki. V mladinski kategoriji naraščajni-kov bo tudi letos pri društvu Team Ison-zo iz Pierisa tekmoval slovenski 15-letni kolesar Denis Milic (letnik 1993) iz Šem-polaja. Denis, ki je svojo športno pot (kot Leghissa in Pozzecco) začel pri Devinu in kot Pozzecco obiskuje višjo srednjo šolo Jožef Štefan (2. razred, elektronska smer), se je letos odločil za cestno kolesarstvo. Doslej je tekmoval na obeh frontah. »Cestne dirke so bolj zanimive in so mi bolj pisane na kožo,« je povedal Denis, ki bo prvo letošnjo dirko izpeljal 29. marca v Pierisu. Milic trenira trikrat oziroma štirikrat tedensko. Letos pa bo tekmoval tudi v Venetu in v Lombardiji. V lanski sezoni se je trikrat uvrstil na tretje mesto, štirikrat pa je bil med prvih deset. (jng) 22 Sreda, ll. marca 2009 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Cankarjev dom Drevi Sahib - impresije Glavni junak monodrame Sahib - impresije iz depresije, po romanu Nenada Veličkovica, je uradnik mednarodne organizacije v povojnem Sarajevu in Beogradu, ki piše pisma ljubimcu v Veliko Britanijo. Režiserka Ivana Djilas je dejala, da je Slovenija primerna država za tako monodramo, saj se »nam zdi, da pripadamo Evropi, zmotno pa se čutimo Balkan«.Ideja za predstavo, ki bo v Cankarjevem domu (CD) premiero doživela danes ob 20. uri, se je porodila direktorici Artbiroja Barbari Lapajne Pre-din, ko je prebrala Veličkovicev roman v pismih. Sahib je uradnik na mednarodni misiji, ki v Sarajevo prispe, da bi »civiliziral družbo davkoplačevalcev, da podpre take misije«, svoje vtise o Balkanu pa pošilja ljubimcu, je Lapajne Predinova povedala na današnji novinarski konferenci. Med drugim Sahib na neki točki zapiše: »Veliko let bo minilo, preden bodo dojeli, da človeku ni treba biti črn, da bi bil suženj.« Djilasova je pojasnila, da je Slovenija ravno nekje med Veliko Britanijo in Balkanom, zato se ljudje težko poistovetijo s Sahibom kot evropskim uradnikom ali Sahibom kot Bosancem. Razmah koloniziranja z denarjem, občutek, da smo Slovenci nekam priplavali, pa je po njenih besedah prav tako vprašljiv. Gre za komedijo z obilico črnega humorja, ki se loteva socialnih, političnih in seksualnih vprašanj, za »upor proti licemerju«, so zapisali v CD. Veličkovicev roman je bil po besedah Lapajne Pre-dinove na začetku zasnovan kot gledališki komad za dva igralca, a ker se za njegovo uprizoritev ni zanimal nihče, je avtor vseh 75 pisem objavil v časopisu, nato pa so, združena, izšla kot roman. V monodrami, ki je nastala v koprodukciji Artbiroja in Cankarjevega doma nastopa Branko Završan. Djila-sova in Završan sta se strinjala, da je bilo krajšanje vsebinsko strnjenega in povednega romana težavno delo. Skrajšanje je predstavljalo »hudodelstvo nad tekstom«, je menil Za-vršan. V odrski priredbi se zgodba lušči, oblika pa je daleč od narativne, je dodal. Vodja programa gledališča in plesa v CD Alja Predan je postavila vzporednice med romanom o Sahibu in Čefurji raus! letošnjega Prešernovega nagrajenca Gorana Vojnovica. »Ne gre za isto temo ali način, a sta vendar obe knjigi kritični do sredine, v kateri nastajata, in do druge strani,« je menila. (STA) LJUBLJANA - MGL Jutri češki Ples na vodi V Mestnem gledališču ljubljanskem se vjutri obeta peta premiera sezone, Ples na vodi sodobnega češkega dramatika Davida Drabeka. Predstava v režiji direktorice in umetniške vodje gledališča Barbara Hieng Samobor gledalca sooča z izkrivljenostmi družbe, ki jo poosebljajo trije mladi moški z nenavadnim hobijem, sinhronim plavanjem. Po besedah Hieng Samoborjeve besedilo sodi v programsko zasnovo, kot si jo je zamislila za gledališče: na kritičen način se sooča s sodobnostjo in problemi, ki jo določajo. Priznanega in nagrajevanega Drabeka (1970) odlikuje nenavadna pisava, ki pa je v poantah jasna, je dejala režiserka in za vodilne teme Plesa na vodi naštela prevlado neokusa, izginjanje pojma zasebnosti, kič, politično neo-zaveščenost in nedoslednost ter brisanje meja med amaterskim in strokovnim. V ospredju Plesa na vodi so trije moški, ki jih druži sinhrono plavanje. Zakaj ta nenavaden hobi, se ustvarjalci predstave niso spraševali, posvečali so se drugim, odlo-čilnejšim vprašanjem. Protagonisti so vsi v osebnostni krizi, spremljajo jih frustracije, stiska in nesposobnost, da bi obdržali partnersko zvezo. Zastavek je komičen, potem pa se eden od njih, Filip, odloči, da ne bo več zapustil bazena ter da bi se rad spremenil v vidro. Postopoma se pred gledalcem razkrivajo njihova čustva v najčistejši obliki. Ekipa je besedilo, ki ga je prevedla Martina Maurič Lazar, z avtorjevim pristankom nekoliko spremenila. Razširili so vlogo Filipa, vidre, izpustili »rusko-češko travmo«, ki za slovensko občinstvo ni aktualna, omilili so avtorjev odpor do rumenega tiska in poudarili kvarnost in žaljivost nekaterih televizijskih oddaj, ki jih, tako režiserka, v domačem medijskem prostoru ni malo. V Ples na vodi so vključili še Joyceovega Uliksesa in še bolj zapleteno Finneganovo bdenje, ki sta pomagala raz-delati Filipovo govorico, jezik nekoga, ki je v odhajanju, ki je že nekoliko onstran. Izumljali smo skupaj z dramatikom, je ustvarjalni postopek opisala dramaturginja Petra Pogo-revc. Pri delu ji je pomagala absolventka Eva Mahkovic. V glavnih vlogah bodo nastopili Jure Henigman, Gregor Gruden in Matej Puc, ob njih pa še Ana Dolinar, Jurij Drevenšek, Bernarda Oman, Val Fürst, Jette Ostan Vej-rup, Tanja Dimitrievska in Sanja Neškovic Peršin. Scenografijo je zasnovala Petra Veber, kostumografijo Jelena Pro-kovic, svetlobo pa je oblikoval Branko Šulc. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 13. marca ob 20.30 »Kreut-zerjeva Sonata«, po povesti Leva Ni-kolajeviča Tolstoja dramtiziral in priredil Branko Jordan, abonma red A, premiera z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 14. marca ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok. V torek, 17. marca ob 10.00 / »Ljubezen Anne Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu«. V sredo, 18., ob 16.00 in v četrtek, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«. Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Com-pagnia di prosa di Mariano Rigillo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: do sobote, 14. marca ob 21.00 in v nedeljo, 15. marca ob 17.00. Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: v sredo 18., v četrtek, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 11., jutri, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - gledališka predstava »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Na sporedu v soboto, 14. marca ob 20.30. COL Kulturni dom V nedeljo, 15. marca ob 17.00 / Gledališka predstava v italijanskem jeziku »Controvoglia« Sandra Rossija. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 11. marca ob 20.45 / Jiri Srnec: »Dreams«. Nastopa Črno gledališče iz Prage. V ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 / Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 14. in v nedeljo, 15. marca ob 20.00, glavna dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Ko-bal. SVETI PETER Kulturni dom V petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 12. marca / Predstava »Hudobna Mačeha in dobra pastorka«, ki bi morala biti ob 10.00 je preložena v april. Predstava »Duhotar pod mus!«, ki bi morala biti jutri, 12. marca ob 20.00 odpade. Nadomestna predstava bo v nedeljo, 5. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 16. in v sredo, 18. marca ob 10.00 / Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 13. ob 19.30 in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. V torek, 17. marca ob 18.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 18. in v četrtek, 19. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 11. marca ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Jutri, 12. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V petek, 13. in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 16. marca ob 20.00 / Ya- smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V četrtek, 19. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 11. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drabek: »Ples na vodi«. Jutri, 12. marca ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V petek, 13. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drabek: »Ples na vodi«. V soboto, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V nedeljo, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 17. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V sredo, 18. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 11. marca ob 21.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 13. marca ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V soboto, 14. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 16. marca ob 21.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 17. marca ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V četrtek, 19. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče V petek, 13. marca ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. torek V ponedeljek, 16. ob 18.00 in v petek, 20. marca ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. soboto, 14. ob 15.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Moses Pendleton: »Momix "Bothani- ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: do petka, 13. marca ob 20.30, v soboto, 14. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 13. marca ob 20.45 / Don Quijote De La Mancha - Romances y Músicas, Hesperion XXI. Dirigent: Jordi Savall V sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba. V torek, 17. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / »Na juriš in the mood!«. Zbor Carmina Slovenica. Avtorica projekta: Karmina Šilec. Sodelujejo: pihalni orkester, jazz band in moški zbori. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: danes, 11. in jutri, 12. ob 20.30, v petek, 13. ob 15.00 in 20.30, v FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): od petka, 13. marca (otvoritev ob 18.00), do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. DOBERDOB Modra's galerija: do 13. marca je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja. Odprto med 18. in 21. uro. GORICA Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi po- natis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipa-vec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Til-mentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEŽANA Kosovelov dom, Velika galerija: še danes, 11. marca bo na ogled razstava slik Lucijana Bratuša ob njegovi 60-letnici. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10. 3. 2009) Vodoravno: Katalonec, Američani, Katarina, anali, oče, dan, K. P., B. T., Uruk, aga, N. M., Sandi, Rai-sa, A. N., R. A., prislov, komad, San-tin, Iračan, zajček, Manila, ata, T. O.; na sliki: Nastja Milič. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 11. marca 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Boben 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) Dnevnik - Gospodarstvo Aktualno: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.45 Nogomet: Manchester United - Inter (povratna tekma) 22.45 Športna odd.: Un Mercoledi da Campioni 23.25 Dnevnik, sledi Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 6.55 Variete: Cartoon Flakes 7.00 Risanke 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.20 Aktualno: Magazine sul 2, sledi Dnevnik - Parlament 17.00 19.00 20.00 20.05 20.35 21.05 21.10 23.10 0.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Variete: Parla con me Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nad.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Film: Giuramento (dram., It., '82, r. A. Brescia, i. M. Merola, N. D'An-gelo) 18.35 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 21.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Mr. Crocodile Dundee (kom., Avstral., '86, r. P. Faiman, i. P. Ho-gan, L. Kozlowski) 23.20 Film: Nessuna pieta (polic., ZDA, '86, r. R. Pearce, i. R. Gere, K. Basinger) Canale 5 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: La fattoria Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved 2.00 Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Amici (v. M. De Filippi) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik C/ Italia 1 ^ Rai Tre 6.20 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI: Scena del crimine 22.05 Nan.: CSI: NY 23.05 Nan.: The Closer 23.55 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 20.55 Aktualno: Fra ieri e oggi 21.00 Film: Tango (glasb., '98, r. C. Luna, i. M.A. Sola, M. Maestro, C. Ne-rova) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.15 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Jeff & Leo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: In nome di Dio (westwrn, ZDA, '48, r. J. Ford, i. J. Wayne) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.:Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurez-za 23.35 Nan.: Sex and the City 0.05 Nan.: The L Word (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.35 10.00 10.20 10.35 11.00 11.20 12.00 13.00 13.15 14.25 15.10 15.45 16.10 17.00 17.30 18.25 18.35 19.00 19.55 20.05 21.30 22.00 23.05 1.10 1.40 2.15 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje Ris. nan.: Svet Petra zajca in prijateljev (pon.) Profesor pustolovec (pon.) Potplatopis (pon.) Nan.: Berlin, Berlin (pon.) Knjiga mene briga Dok. serija: Zgodovina arhitekture (pon.) Dok. odd.: Sestre (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Polemika (pon.) Slovenski magazin (pon.) Mostovi - Hidak Ris. nan.. Nils Holgerson Male sive celice Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.20 Turbulenca Žrebanje lota Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Filmski spodrsljaj Film: Laž in prevare Kratki film: Norma Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved Sveto in svet Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 11.03.1991 (pon.) Dnevnik Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- ^ Tele 4 6.30 10.30, 0.15 Zabavni infokanal fe di Corradino Mineo in Italia, 7.00 Infokanal istruzioni per l'uso 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 8.00 Otroški infokanal 7.30 Dnevnik, sledi Rai News 24 Dnevnik 9.25 Are: SP v alpskem smučanju, smuk 8.15 1.10 Aktualno: La storia siamo noi 8.10 Pregled tiska (M) 9.15 Aktualno: Verba volant 8.50 14.30 Klasična glasba 11.55 Magazin v alpskem smučanju 9.20 11.30 Aktualno: Cominciamo bene 10.35 Nan.. Don Matteo 6 (pon.) 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska 11.00 Lassie 12.25 18.00 Are: SP v alpskem smučanju, napoved, sledi Agritre 12.00 Kratke vesti smuk (Ž) 12.45 Aktualno: Le storie 12.05 Mappero' faccia a faccia 13.25 Spet doma (pon.) 13.05 Nad.: Terra nostra 12.45 Attenti al cuoco 15.10 Hri-bar (pon.) 14.00 Deželne vesti in vremenska napo- 13.50 Aktualno: ... Attualita 16.10 Sedma noč osamosvojitve - Tv ved 15.40 Dokumentarec o naravi dnevnik 11.03.1991 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr 16.30 Dnevnik v furlanskem jeziku 16.40 Mostovi - Hidak (pon.) Neapolis 17.00 Risanke 17.10 Slovenci po svetu 15.15 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico, 1. 19.00 La Provincia ti informa 17.40 Črno beli časi etapa: Cecina - Capannori 20.00 Qui Tolmezzo 18.00 Slovenija danes 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Tre- 20.10 Il Rossetti 18.25 Kronika osrednje Slovenije, sledi bisonda 20.30 Deželni dnevnik Primorska kronika 19.00 Lit. nad.: Kmetje 20.00 Dok. film: Šum Kosovela 20.40 Dok. feljton: Čudežna Johanca 21.00 Tv priredba predstave SNG drama Ljubljana (pon.) 23.35 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 21.10 22.15 22.45 23.15 Dnevni program 0.15 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Potopisi Are: SP v alpskem smučanju, smuk (M), smuk (Ž) Biker explorer 20.40 City folk Avtomobilizem Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dok. oddaja: Rim Pogovorimo se o... Mediteran festival Dok. odd.: Via Francigena Artevisione Iz arhiva vaših želja Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Čas za nas 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Odprta tema 22.00 Pod drobnogledom (pon.) 22.45 Monitor RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naprej od spomina in pozabe, sledi Glasba za vsakogar; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 11. marca 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 ,,OSLS STOCKHOL ■2/2 O -1/2 O A K0BENHAVN —^ > 3/7/» ° - - 1010 C C BERLIN 4/8 O A OBRUSELJ O PARIZ 5/9 5/11 ŽENEVA 2/7 0 MILAN ® 1/16 MADRID O 2/20 LIZBONA O 12/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. MOSKVA -1/-1 ° O KIJEV 1/3 BEOGRAD o 3/15 PLIT 7/14 SKOPJE O 4/16 O SOFIJA 2/14 ^A 8/v V.5J- V * * ATENE '„„ATENE ,>8/17 ' ~ -S,» v Naša dežela je pod vplivom severozahodnih višinskih tokov. Danes nas bo prešla hitra oslabljena vremenska fronta iz Severnega morja. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 18.05 Dolžina dneva 11.40 r lunine mene ^ Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 6.13 a Ponoči je Slovenijo dosegla oslabljena hladna fronta. Za njo se bo nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter nad Alpami okrepilo območje visokega zračnega pritiska. S severnim vetrom bo k nam dotekal v višinah hladnejši zrak. bioprognoza Vremenska obremenitev bo dopoldne oslabela, čez dan bodo prehodno možne manjše težave le pri najbolj občutljivih ljudeh, večini pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. plimovanje Danes: ob 4.11 najnižje -41 cm, ob 9.57 najvišje 43 cm, ob 16.00 najnižje -57 cm, ob 22.32 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.43 najnižje -42 cm, ob 10.29 najvišje 36 cm, ob 16.22 najnižje -48 cm, ob 22.53 najvišje 53 cm. morje Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................750 Vogel.................405 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............330 Cerkno...............150 Rogla.................190 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo..........500 Forni di Sopra........310 Zoncolan............400 Trbiž..................260 Na Žlebeh ...........640 Mokrine..............370 Podklošter...........240 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -1/10 TOLMEČ O -3/9 ¡ri V ^ VIDEM O 0/15 O PORDENON 1/14 TRBIŽ O -4/8 CELOVEC O -1/9 O -7/5 KRANJSKA G. o-3/9 S. GRADEC O TRŽIČ -3/10 CELJE -1/11 O MARIBOR O-1/12 PTUJ O M. SOBOTA 01/12 - „ - o ČEDAD O KRANJ 1/14 C5-? O ižk& LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA "1/10 N. MESTO -1/11 GOR|CA O „,„ POSTOJNA O O -5/9 - , , v KOČEVJE asr ^ V cO j >O7 r\ ^ ČRNOMELJ KA 5/15 ZAGREB 2/11 O ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo spremenljivo vreme; na Trbiškem območju bo lahko kratek čas snežilo. Podnevi bo prevladovala zmerna oblačnost, le v Julijski krajini bo nekaj več oblačnosti, možna bo tudi kakšna ploha. V hribovitem svetu bo pihal močan severni veter. V nižinskem pasu in ob morju bo pihal zmeren severni veter. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan bodo nastale krajevne plohe, na Primorskem lahko tudi zagrmi. Zapihal bo severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -7, ob morju 3, najvišje dnevne od 5 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C. TOLMEČ O -7/8 5"! VIDEM O lij-S -2/14 O PORDENON -1/13 O GRADEC -1/10 TRBIŽ O -8/7 o -8/7 KRANJSKA G. ČEDAD O -1/13 CELOVEC O -1/9 O TRŽIČ e -2/10 o KRANJ A O-3/9 S. GRADEC CELJE -3/11 O MARIBOR O-2/11 PTUJ O O LJUBLJANA GORICA n O N. gorica 1/10 N. mesto -2/11 GOR|CA o POSTOJNA O O -6/8 ' ZAGREB -1/12 O KOČEVJE -N° - o" - ČRNOMELJ REKA 5/12 (NAPOVED ZAJUTRI