Posamezna sstevilkjet stane X Din. JLeto IV.» Ifev. 121« V Celju, sobofa due 21. oktobra f922, Folfnlsa olata 9 gvtavliu* i^^fek ^^fe .^tfl^u flflfc ^mh^ JHH^ dHHH^. ^^H^^ ŠifflfeSitfPfl^*- ^gn Stane letno 48 Din, mesečno 4 Študijska - Oglasi za mm višine stolp osrnrtnice in zahvale 50 p. Pc dolž. iztlS MHmMHnnMMBBBBHH ......iMMHIIIII Izhala Liubljan! F «e*ne& Sn »obolo. Upedni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon št. 53. I Upravniätvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. fc=a Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. <=S Italijanske mesetarije. Italiia ie znala vedno spretno udej- stviti in postaviti svoje načrte na dobro argumentovano in realno podlago. 2ato so njeni načrti zelo nevarni za onesa, proti kateremu so naperjeni. To sp re trio adaptiranje italijanske politike vsaki novi sitmiciji, ki sc pokaže v katerern- koli problemu mednarodne Doiilike, k}cr vidi Itallia tangirane svo.ie koiisti, je rus pnivi primer diplomatičnc iv;ešetar!)e. Italijanska politika se omejuje samo na diplomatsko mešetarenje, v katcrem je p.edosegljiva. Ne daje pa nikakih inicl>a- tiv, to prepušča 'drugim, ker nosi samo :111c velesile in nima zadostnih rczcrvar- icv moei in avtoritetc za dajanje Intci- jativ in za vodstvo konoerta velesil. Tta- üjanska diplornacija je s svojo počasno politiko dosegla, da je bila uvršeena med velesiie. Kadar so pa italijanski dipio- m:iti opustili to inetodo in hoteli politiki J.ati dircktivo, so se nesinrfno blarnirali. Italija opazuie ; i i-.ulcba mod dvema ali večiiui tczarni in ku meni, da je prišel I pravi eas, tedaj se oJIoci in ima vecTno izvanredni uspeh. To jc tudi karakreristika italijansKe orientske poliiike, ki jc stalno koicbala nK'Oi Anglcško in I'raueosko. dokler sc ni po turški zmagi. poslednia odtcgpila sodelovanjii na SkoUo angleske helcrio- fiJskc politike, ki !e slcžila Lloyd Geo>- 4C1I, da variije .nrek;> Grkov pozicijV .^i- j ^liie na vzhoclu. Sehanzer sc jc slncajno rešil, da sc ni vezal ¦/. An^leško. P'rca nekaj niescci so jc pomidil anglcški via- di, ie ukane. ANTON .lERSINOViC: 0 muzejih. Muzeji so sveti hraini eloveškc knl- ture izza. davne proslosti do današnjih easov; v njih se zbirajo in hranija naj- izrazitejši zgodovinski spomeniki kot žive price dusevnega hotenja. stremlje- iija in d.clovanja oseb, narodov, elove- štva, Muzeji so zrealo omike in na- predka. V daviK) minulih easih so prosver- lieni narodi ustanavljali mnz-eje, t. j. Tira- me miizam posvečene; boginjam saniJm so ji'h izroeali v varstvo in zašcito1, bo- | ginjam pesnistva, znanosti in umetnost?, \ vedno deiviškim hčerkam najvišjega bo- i ga. Poroea se, da je da! egipčanski krafj ; Ptolemej v 3. stoletjn pr. Kr. zgradit» v j Aleksandrlji velikanski muzcj s knjiž- ; liico, obsegajočo 400.000 kniig (zvitkov). ; Učenjaki so se tarn zbirali, ncili in razis- j kovali. prosti vsakdanjih skrbi, ker je j država krila vse potrebšeine; Ijudslvo j jih je'trumoma hodilo poslušat. • V poznejši dobi pomenijo muzej! \ zgradbe, v katcrih sc zbiraio vsakovrst- j ni redki in zanimivi predmeti. zlasti na- ! ravnslovni in umetnlški. | Danes so muzeji urejenc zbirXe vseh onih predmetov, ki so v zvezi s katerokoli panogo umetnosti al! znn- : nosti. i Vsak kulturni narod ima svojc mit- zq}&, euva njih dragocene zakiade in jih z velikimi zrtvaini, pa tudi z vnemo In ljubeznijo izpopolnjujc. V muzejih se shajajo ueenjaki in pesniki. znanstvenlKi in umetniki k delu in raziskavanju, v muzejih se izobraža priprosto ljudstvo, v muzejih se uči mladina domače kultur- ne zgodovine in se navdušuje ob delili slavnih prednikov za Icpoto in Ijubczen i do domovine. Po bogastvu in negovanju ! lTiiizcjskih zbi-rk soili.io tu.ioi kulfuro na- roda. Kdo bi jih aastei. \$e one v i^imu >n Firenci, Parizu in Londonu, Stockholmu in Antwerpnu, Madridu in Petrogradu. Duiiaju in Berlinu, Bos ton u in Washing- •; tonu in neštetih dp-ig'.h rnestih! Nemci sami ji'h imaio nad 200; Amerikanci pn, ti praktieni ljudje. ki baje nimajo za n?C druz-ega razumevauja kakur za denaT, naravnost tekmiuejo z velikoduSii'mt pro'stovoljnimi doncski, kc'.ar gre u«e- njakov klic po dežcli za ustanovitev no- vega muzeja, etnogTaiskcsra, antropu- loskega, niodemega. In tedai sL> /aCne dvigati ponosna ^tavba, jdo najmodernej- ših naertih, na najbolj prometni toeki, vsakomur najlažje dostopni, npošteva se možnost razsirienja, (Xsiguranje prot! požaru, dovajanie mimcrne svetlobc itčh Muzeji so zrealo omike in liapredfca narodovega. * * * V naši državi iinamo večje inuzcje v Beogradu, Zagrebn. Sarajevem, SpJjr- lu in Ljubljani; uekaj Iokalnih sc nahaja v manjših krajih. Preko ozemlja uašc državc jc šlo od prazgodovinskiii Casov do današnje- ga due mnogo najrazlieuejsih narodov in ras. Vsak narod, vsaka rasa je zapu- stila sledove svoje kulture in zgodovine. ki jih poveeini še krije mati zenilja. Za- to so na.se pokrajiiie v vseh ozirih niw- zcjskega žitja odlične .ažnosti. NisriTo bogati Anierikaiiei. ki bi mM- gli zbirati tisoee dolarjcv v omenjene svrhe. /ivimo v povojili novega gospo- darskega življenja, in daleč jc še Čas. ko bonio mogli teifcmovati z drngimi. E- »o Pa. je, kar morenio in moramo storitf: vzbujati zavest, da imaino mnogo ?n klicati k Uolžnosti, da to ua veke ohra- nimo in po rnožnosti izpopoiujujemo. j Svita se na obzorju. Nase razmerc | se polagoma, koinaj vidiio. a dosleüno 1 iirejiijejo; naše živijeuje be, kakor vse kaže. v doglednern easu prešlo v noi- malni tir. Tedaj bonio mogli v inteuziv- nejši meri obrniti svojo pozornost tuu? onim kiiltiirnim histitucijain. ki srno jih v vojnem in povojnem njetežu malouanc Uocela zanemarili. To zavest nam dajejo imena onih nes.jbičniii mož, učfiijakov. zgodovinarjev in arheologov. ki so na sestanku v Dobrni koneem avgusta in nn. kongresu v Beogradu poOetkom oktobra t. I. sklenili z vso vnemo lotiti se kultur- nega de-la na tern polju. • * * V Celju imamo dokaj bogato in za- nimivo muzejsko zbirko. vsebrjofto predmete iz prehistorije. riniske arhc- ologije, nwmisraatike in naravoslovja. n »lapidariju«, t. j. zbirki antiCni!' karrv nov z napisi se je znani ličenjak. umv. profesor dr. Vuiic iz Beograda pohvalno izrazil, rekoč, da nudi mnogo gradiva m znanstveno p.roueevanie. Zbirka hrani R. V.: Viljem II. Kot ženin je stopil zopet bivsi iicm- ški eesar v ospred.ic üunajski >-Intcr. Blatt« je prinesel ob tcj priliki ccsai.te- \ vo sliko. Mož si da brado rasti, ki mil ! prav «dobro pristoja. Nehote mi pride ob i>o.icl'üdu na misel njcgov velieasien sprejem na dunajskem rotov/.vi ob prr- liki Jadran-skc razstave, kakor tudi ce- sarska epizoda na graškem kolodvoru \ ilied svetovno v-oino. Viljem ie prise! ua uovabüo duiia> skega obcinskega sveta na Punaj, kjer ,I1U je bil pnrcjen v slavnostni dvorani magistrata velikanski sorcicni. DeZev- „o-vetrovni dan je bil v prvi polovict septembra. PrecCjSiija množica ljudstva se ie zbiTala na raznih krajih one poti, kojo jcipasiral Viljem na svoji avtovoinji proti rotovžu. hoccli so videti — pa tudi ja-z — svoječasnega »prvcga rospo- da« na evropskem koiitincntu. Dolgo smo eaka'li. Konecno ie vendar slišati od dalee nemško-ccsaTSke samoiastne ( fanfare. In šcl je glas med občin^fvoin: «to ie avtosignal nemškega cesarla«. Prihajali so prvi avtomobili. >Kje je ce- sar, kje je Viljem';, so jeli povprase\ati Ijmdje. Pripeljal se ie tudi Viljem v zn- Prtem avtu in gleda: skoz; okno ter po- zdravljal1 na vzklike posameznikov oü občinstva. To je IV.lo vse in radovedno- sti je bilo vstrcženo. Viljem ic imel na poti s-moJo. Dimai nj j^aza; t is teg a zanT- mania, ki ga jc Viljem morda prieakoval. Isti dan je obiskal tudi svojega ranj- kega prijatelja Rudolf a pri kapnclnlö. Tudi tam pred c-sneyijo Ie ma!o VmiYu ne- kaj »heil« klicev in prizor ie bil doigran. Popoldne istega^u'na Da sta skupno z ranjkim cesarjern F. J. I. obisjcala Ja- dransko razstavo. kjor je Vilioma mam- mal kinofilm »Bitka na morju*. Pilm jc bil res krasno sestavljen. zato ie boie! — Lahc. In res je dunajsko ital. posla- nižtvo na pritisk ital. vlade izposlovalo, da se je prvotna firma fihna ;>Morska bitka pri Visu« izprcmenila v poprc> imenovani naslov. Kako pa je bilo v ürnden? Bilo ie na Martinovo ned>-;ljo leta 1917. Na graškem kolodvorn velikn ver- voznost. Slnžbujoči prometni uradnik Ja- vi prihod »Remingtona^, ime pod katc- rim jc potoval nernški oesar. Postajena- eelnik je tckal v bclili rokavicaii god in doli ter preganjal uradnike in druge ze- lezniške uslužbence. ki njso imeJi služ- be, s perona. Nihee izmed teh ni ime? dostopa. Stotnik kot voj. komandant ko- lodvora, dobra duša, sodni nadsvetnik v civHu, pa se prav nie ne razburja, nje- gov Fcldvcbd pa drži svoje ljudi, Kl morajo stopiti v akcijo. Kmalu pride tudi polic. ravnatelj kot najvišji set varnost- ne službe. Opazoval sem ves dirinciaj. Graška višja vojaška oblast ni posla'a nikogar, kar se mi ni prav nič čuano zdelo, ker sem znal. da tudi vojaS. pu- veljstvu ni bilo po vclji, da se je utabo- rjla v tej dobi rudi nernška «Bahulio?- Kommandatur« na graškem kolodvom, ter nadzirala nemške vojaške transporre za kobariško l)itko. Šei te komande, rez. nadporočnik, v civilu bančni uradnlk, prijazen decko, je imel tudi svojega floc- feldvebla, ki je strasno zabavlial nad našimi svinjskinrii vojask:mi transporti, oeš: »In einen1. Lasten wagen fahrt kein deutscher Soldat*. (V tovfiruem vozu se ne v-ozi nemški vojak.) A predno je pn- čel nastop skup.*?e vojne pred Kobarv- ' dorn, je hotel se Viljem enkrat pozdra- viti svojo voisko. i'.'vorüi vlnk prihajs. dolg kot ves gra.ški peron. na iuž. koio- dvor. V vlaku je vse o/ivelo. Ko obsroji. že zapazim tudi Viljcma. Zanimivo yc bilo, da ni izstopü iz voza, v katerem je sedel s svoji-vi üzjiin spremstvom dveh oficirjev, temvee je sei ž ujima še skci/.i 3 vo'Zovc v smeri proti stroju in izstopll v bližini južr.cga kor.ea perona. Kako so sedaj tekii polic. ravnatcÜ. koiodvorski poveljnik in postajenaeelnik. Viljem s svo-im adjutanto;n in av- strijskim vojaskim poob'as^eucem na nemškem dvorj izstopi. Cesar je podal vsakemu roko v pozdrav in zinenja! i njimi par besedi. To je bilo vsc. Nagk) jih je odslovii. Vendar ie bilc smatratt, da po-'me'ni Viljemova promenada na gra- škem kolodvorn nekako odlikovanje graskemai mestu. Cesar Ivaroi, ki se je vozil pod imenom "Donau-« ni izstoprl nikoli v üradcu, 1:er jilt n| maral, oni pa njega ne. Vlak je stal 17 ininut. Viljem in oba višja častnika se r.prehaja.io ves čas graškega oddiha. Tu sem imel priliko, : ga natančno opazovati- Moü. sreJnje Stran 2. »NOVA BOSAi št?v. 121. tudi ve-c dragoeeiiosti iz lokainc zgoao- vinc pozncjših dob. Kakor se nam najfinejša jed gabi iz nečiste posode, tako ncokusno bi blio, nuditi posetuikom ogledovanie naše nm- zejskc zbirke v taki neurcienosti in v tern neprimernem iokaltu v katerem se nahaja danes. Celjska inesi.ua občina, kale re iasr je niuzcjska zbirka, in vsi on} činiieiji, Ki uvidevaio pomen, vzgojno in znanstve- no vrcdnost takih inied vsemi omikani- mi. narodi iivedenih in nezovanih inSi»- tucij, bodo storili svojo kultimio dolž- nost, ako to zaptišeeno in zaneniarjerio cvetko' presade na boljša t(a, kjer se Do mogla razvijati in uspevati, dft jo homo s pridom kazaii clomačinom, tujcem — s ponosom. Palis i&ne vesti. Mariborska oblastna orgai/izacija JDS namerava za 12. novembra i.klicati v Maribor velik strankin zbor. Kandidatna lista JDS za Ijubljanskt občinski svet. »Jutro-> z due 1^. tm. jc prineslo kandidaino Hsio deinokratsfce stranke za Ijubljanski občinski svet. Ce beremo imena posameznih kandidatov, se moramo iz srca veseliti. da je lista tako izborno sestavljciui. Nastala je na osnovi predlogov krajevnih in strokov- nih organizacij, ki so izbrale najboljše može. Predstavlja resrrien.) voljo i.iurj- ijanske demokracije. Ona je nepobiten dokaz, da demokratska stranka ni samo edina arnpak da sl\ je vsled ljutili napa- dov sovražnikov še okrcpila in priöc- bila novih sil, ki sc dosedaj politično ak- tivno še niso udejstvovale. Možje, kate- re vidinro na listi, so dmgocena pomoe, ki bo stranko vsposobila za smotreno m vztrajno komunalno poltfiko. Lista w- veljavlja načel-o, da na magistrate ni mnogo pros tor a za politiko. arnpak Je mesto za gospodarsko in socijalno h- dejstvovanje. Naloga občinskega svcta je baviti se z Ijubljanskimi cestami, a- provizacijo. komimalnimi, socialnimi in knitnrnimi napravarni, da se bo prcstori- ca res razvijala in vbestmnsko napre- dovala. Imeua kandidatov kažejo jasno smer čistega demokrMskega progruma. Odpadniki so strankj razbrenienili in omogočili. da pokaze prav-o lice. — Demokratska stran'ka je stranka male- ga človcka. — Na celo liste se jc ]>o- stavil najodličnejšl niož Ljubljanc prore- sor dr. Milan Vidmar.'/nanstvenik ev- ropskega slovesa. v celi državi znani strokovnjak. katcrega ime kot mojstra v sa.hu ima svetovni sloves. Dr. Puc je pn seji demokratskega glavncga volilncga odbora sporočil, da so zastopniki orga- nizacij soglasno sklcnili, da naj bo n«- silec demokratske list« dr. Milan Vid- mar. Živahno pozdravijen sc je oglasil k besedi dr. Vidmar, ki je povdarjal, da si hoče to zaupanje vestny zaslužiti. »Naša lista je lista novih Ijudl, mcc! Ka- kre spadarn tudi ja/.. Doscdaj se aktiv- no nisem brigal za poiitiko, priznavam, da tudi nisem imel uisa za politično t?e- lovanje.« Nadalje pravi. da on kot Č?o- vek, ki se ni udeleževal političnih bojcv in si j-e obvaroval objektiv nost sodbe. mora. reči. da je> najde!avnc!5a stranKa v državi ravno demokratska stranka. Ni dvoma, če bi ne bilo demokratsKe stranke. bi dTžava ne napredovaia tako, velike elegantne postavc. brez trade seveda, čcdnc zunanjo-sti. adjnstiran v uniform! avstniskega generala s pele- rino do kolen, da se ni opaziia pohablie- na roka. Zelo vliudno mi je odzdravft, ostro me premotreu, da mi je postalo malo tesno, trenotek, ki sem ga brž ric- bolel. Dan poprcj pa se je vršila Karlova nezgoda ob Kodrojpu, kjer se je nesreč- ni cesar komaj resil iz vaiov narasle reke. Avstr. oficir Viljemovcga sprean- stva hiti, kolikor je debcluüar ravno mo- gel, po casopis ter prinese »Orazer Volksblatt«. ki je prvi objavil to vest, ki jo cesarju glasno čita. Sedaj sem zo- pet opazoval Viljema, ki se ie ves čas držal na smeh, ob koncu branja pa jc izrazil bralcu svojc — obžalovanje. Naši kolodvorskl »iunaki« pa so se- daj nastopili službo. Zc pred prihodom vlaka so čakali pri restavraciü z vellki- mi pločevinastimi čebri.. da neso vreto vodo iz kolodvorske1 restavracije v ku- hmjo dvornega vlaka, ki ie bila instaliiM- na v zadnjem vozu. In začela se je p».o- cesija. Vojaki so nosili \v> vsom pcrorm polne posode in niso znali, da se spreha- kakor je. S svojlni vstopom v javno pw- litično življenje Iiocü po sv^oiili inočeii pomagati za naprcdek državc in Ijub- Ijanskega mesta. V demokratski !iai- moniji sc nadalje vrstijo usiuzbenci m gospodarji. učenjaki in preprosti delavci, zastopniki javnih in privatnili nameščcn- cev ter napredno obrtnistvo. Med dni- girni čitanio imena že starih boievnikov z:; demokratska nacela kakor Josip Turk, posestnik, Anton Likozar. nad- učitelj; daije je na li'sti dr. Fr. 'lominšek, Fran Kavčič, dr. Josip Plemclj itd. Vsl so rnožje, katcrim volilci laliko vninio zaupajo usodo Ijubljanskega inesta. Pašič napoveduie vladno krizo. Ml- nistrski predsednik Pašič jc izjavil na seji ministrskega sveta 19. tm., da je vslcd iežav radi predsedniškcga meista stOT>ila vlada v štadij akutne krize. Če se to vprašanje naglo nc reši bo podala vlada ostavko. Radikalci so proti dr. JRl- barjn, demokrati so pa sklcnili ponovno kandidirati dr. Ribarja. Zadnja seja rednega zasedanja iia- rodne skupščine. Pri sc.ii dnc 39. tin. je predsedovai predsednik dr. R'ibar. Prvi je govoril Peter Filipovic. ki je zahteval naj se predloži poročilo glede 'zadeve o ponesrecenih rekrutih. Slcdila ie razprrt- va o interpelaciji posl. Oostinčarja o ra7:- pustii bivšega Ijubljanskega občinskega sveta. Razpravljalo se je do!go časn. Minister Timotijevic jc pračital poročilo pokr. namestnika Hribaria. Pokrajinski nnmestnik mora nadzorovati delovanje obcinskega sveta. Ljublianski občinsM svet jc pa kljub nezadostnini sredstvom povišal place občinskim nanieščencem za 100% nad plačami državnih name- ščencev. Pos!, dr. Korun je nagln?al, da je bil razpust obč. sveta v L'ubljani na- perjen proti onim, ki niso demokrati, lz- reče naj sc vladi nezanpnic?.. Ob 13- uri je predsednik zakljnčil scj-o in ž njo prvo redno zasedanje zakonodainc skupščine. Fašisti pripravljajo vpad na jugo- slovansko ozemlje. Laški fašisti so od- ločeni, da izzovejo v okupacijskem cj- zemljn izgrcde in vpade v jugoslov. o- zcmlje. 'Pripravljajo napadc na. Zadar, Susak in na slovensko - italijansko o- zcmljc. Akoravno državna oblust rmzf. sc oglašajo od .vseh strani nacJjonalJsti, ki so odločcni preprečiti vsalc napad la- skili fašistor. Ljndstvo v oknpirauili krajih jc zclo razburicno. italijanska vlada, jc pa preslaba. da prenrcci faSi- stovske izgrede. Angleška vlada podala o&tavko. An- glcški kralj jc sprcjel 19. im. opoldnc trc- misijo krubmeta. Razpad angleskc JcoaH- cije je rezultat nastopa Bonar .Lawa. ki jc zastopal stališčc ncodvisnosti konscr- vatlvne stranke. No-vo vlado bo scstavil J>onar Law. Angleži odliajajo a Male Azije. \n- gieškc čete v Mali Aziji se umikajo. Po- vsod se vkrcavajo angleskc čctc in tudi anglesko brodovje v morskih ozinah \)o- lagorna odhaja. — 200 kemalističnih o- rožnikov -odide v Tracijo, d;i čuva ia- mosnjc mohamedansko urcbivahtvo pred ropanjem grških vojakov. Vsi kraji so kakor izumrli. Prcbivalstvo se *-7. ¦strähn pred grskimi vojaki zapira v svo- jc hisc. Vsak Jugoslovan naj bode član »Jugoslovanske Matice« ia mogočni Viljent po graškem peronn. In zgodilo se je, da. so sc Viljcm m spremstvo na veliko jezo koiodvorskega poveljnika morali izogibati soldaSk! družbi zgornjcštajcrskih debelovratni- kov. Poveljnik pa pride k m-eni in mi pripovedujc ves razkačen: »Schauen Sic diese Tosten an; der Kaiser muss ihnen ausweichen.'; (Poglejte si todeine, , cesaT se jim rnoru izogibati.) Viljem pa se še zmenil ni za vodne nosače ter sc jim res prav skrbno izogibal. Da so se ncodgworni gledalci srčno smejali, sc j>ač samoobsebi razumc Nagloma pride k ViJicmn službujool častnik dvornega vlaka in javi odhoo. Cesar gre počasi na one stopnice, kjer jc izstop.il in \dak se začne prav rank) premikati in Viljem je zapustil mesto, ki je vseboval-o toliko iijegovih oboževal- cev. Po odJiodn pa se je začei «pies« pn vojaški komiandi kolodvora. Stotnik si je pošteno privoščil svoie iiudL ki so Rot kipi stali ter polni grozotei in strahu tre- petaje poslušali — vojasko pridigo, o kateri pa dvoinim, da je imela zaželjenl u speh. Celjška novice. . Neraški Schulvercin je pridno na delu ter obrača vcliko pažnjo in skrn šolstvu obmejnih občin, kjer hoče pov- sod zgraditi pravc obmejnc solskc tra- il jave, v načrtu so sole v Podljubclju in v Podrožci na Koroškem ter. v Soboti w v Klanjih na Štajcrskem. Vsi vemo he prcdobro, koliko kulturnega iiv moralnc- ga zla jc izvršil »Schulverein« zadn>a desetletja iiad našiin življcm na Koro- skem in na Štajcrskem. Kakov so nck- daj aziiatsko-turške tolpe po naši zem!]i plenilc tcr nam odvajale v sužnost na- šo mladino, da so iz nje vzgajale jam- čarjc. tako jc v do-bi »kulture in urcienth pravnih razmer« nemški Schulvcreui kradel našo deco ter v svojih šolah \ /.- gajal iz nasih otrok — cdpadnike, ?. kojin se je sestavljalo takozvano >Nern- štvo« pri nas in rued nami. Znano j.) vj;a- keniu, da je število pravih Ncmcev rin našem ozemlju bilo od nckda.i J.ako nw- znatno. da ul omcmbe vrcdno. kar .- vemo, stopa sedaj Schi:!verein v tesne stike z novoiistanovl.ieniin poüticmn» drustvom renegalov v Sloveniji. 'T'o ?c pač mogoče samo pri nas. kjer nam jc skrb za Slovenes tako pri sreu, ako se gremo proti Beogradu — proti Ncmcem in nemskutarjem \v\ na celi erti popu- ščamo. Pokraiiiiskr. üprava v I.j»b1jan: naj bi prcjc upoznala nasc obmeine ra*- inerc, preüno dcla take sklene in clov«- ljujc stvari, ki so dr?avi kvarne in niso ntemcljene: rcnutfatsiv'a iic bonio icro- vali in Seiti'.i -..... to raj Ljubljana prc- vdari! Gimuazijski ravnatelj g. JersinovW jc napisal za naš list dal.išo razpravo o iTwizcjili, ki jo priobčnjemo na uvodnern niestu z željo. da jo pazno in v rnirw č!- ta>o naši odločujoči činitel.U. kojih skrsi je. da spravijo naš rncstni rnuzcj pod streho na pravo mesto, kakor se to spo- dobi. Priprave za sadno razstavo v CeUu so v polnein teku. Po ogromni množrnv doposlanega sadja in po neurnorni öo lavnosti razstavnega od'bora sodec, sc bo prireditev sijajno obncsla. Posebno bogato bodo zastopanc skupine s saeljem vloženim v zaboje v trgovskü namene. Vinarska in sadjarska sola i/. A!aribora prrpravlja n. pr. velikansko piramiJo, scstavljeno iz najkrasncjšega sadja v?o- ženega v zabojih, in raznih sadnih izclei- kov IM. Razstavo bo otvoril g. minister Pucelj v soboto ob 10. uri dopoltJnc. Opozarjamo še enkrat na to prireditev. zlasti sadne trgovce in vecie od'jemaTcc. Pa tudi sadnim prodiiceiitorn bo nudlhi razstava obilo pobude in innogo zanT- iüivcga in poučnega. Pred obcüim zboroni »Olasbene /Vlatice« v Celju. Pred tednom jc princsla »Nova Doba« objavo tukajsnje »Qlas- bene Maticc«, da se vrši njen redni obCni zbor v torek 24. tm. ob 20. uri v maTi dvorani »Nar. doma« v Cclju. Pri čitan?ii te objave so se mi zbudili snomini na lanski obeni zbor, kojega udclcžba je bl- la vse prej nego primerna kulturnernTi pomenn tega društva. Bil sem takrat 5e skoro tiijcc v Cclju. toda zanimanie za kulturno ddo na glasbeiiem poljn me Je vleklo na ta občni zbor, kier sem npnl najti zbran velik del cel.isko inteligcnoc vseh slojcv in poklieev. Silno razočaran pa sem ugotovil, da sc nas ic zbralo ce- iih __ 7. Stirje teh so bili takratni oö- borniki društva, kojih navzočnost na občaiem zboru je bila iiujno potrebnn, dva gospoda pa sta zastopala celjski ob- cinski svet. kar mc jc edino razvcseljivo presenctilo. Vsch skupaj nas po stwilii ni bilo niti toliko, kolikor je bilo treba voliti odbornikov. Kljub tc naravnost neodpnstljivc brczbrižnosti celjskc pir- blike se nismo dali oplašiti. Izvolili smo nov odbor, v katerem sedim že nad eno leto, tekom katerega mi je začelo oma- lovaževanje Celjanov za ta kulturnt wx- vod tako imponirati, da mc je kar straft. Nc samo, d.a poSiljajo stariši svoje otro- kc v glasbemi uk dostikrat osebam, ki aimajo zato nikake usposoblienosti, arn- pak tudi oni krogi, ki so po svojem gmotnem stališču v io naravnost mo- ra lno obvczani, zapirajo gluhi za prošnjfe društva svoje težke mošnjičke. Neizogi- ben konce tega kulturncga skandala je bil koncern miuulega šol. leta prccejSen deficit. — Najvcčjc razocaranjc pa smo doživeli šele jeseni. Dobra volja odbora in njegovo strcmljenje za izpopoüiitvijo glasbene sole sc nista daia oplašiti po lern deficitu. Da zado'bi zavod čim veeji sloves, je odbor nastavil nrvovrstno ueno moc za klavir, gdc. L.iudmilo No- vakovo, katero jc moral koiiservatorij -ülasbenc Maticc« v Ljubljani odpustlti — radi poinanjkanja sredstcv, jo pa ta- koj toplo priporočil našemu društvu. Da dobe iičcnci res splošno jjbsbeno na- obrazbo, jc odbor upüljaj obvezen pouK v tcoriji, harmoniji in zborovem petju tcr za te predmetc angažiral našcga znanega skladalelja g. Slavka Osterca. Mislili smo si: »Sedaj smo pokazali clo- volj dobre in resne volje, prvovrstne uC- ¦iie nioči pa nam podvoje stevilo gojen- cev in šlo bo.« Toda temeliito smo se varali in zclo nas jc vznemirilo porocilo ravnatcljstva glasbene sole, da se je Vpisalo v solo manj gojencev nego lau* Jn to kljub temu, da smo določili ukovino zelo skromno. Ako lioeemo obdržati ta kultnrni zavod. mora biti enikrat ?a vscilej konec omalovažcvaniu. Vsa ceU- ska publika jc poklicana, da sodeluje, če nc z direktnim delom. pa vsai s prispev- ki. Ker nam grozi, čc sc razmere teme- liito nc izpremene, v tckočem šolskem lc'iii deficit v višini 50.000 K in ž njim po- ghi društva, pozivlja odbor vsc Celjanc. da se v čim večjem štcviiu ndcicže oJ)C- nega zbora v torck zvečer. Kdor še nf c!an, naj pridc k obcnernii zboru in naj se priglasi pri društvenem blagamiku. Obcni zbor v torck b potom dunajskili banenih zver na vse glavne trge v JiLgoslaviji poro- cilo, da notira naša krona v Curihu na predfborzi 3.10. Radi tega orinasa n- or. »Slov. Narod« v svojcm noročilu, ki je bilo tiskano pred oficielnim obvestHom iz Curiha notico 3.10. Na borzi pa jc no- tirala oficielno krona 2. 35. Poljedelski minister g- P«ce!i ob!- ščc v ncdeljo 22. tm. sadno razstavo v Celju. Kakor izvemo sc vr§i ob tcj prr- liki v mali dvorani hotela Union ob *. uri dopoldnc. sestanek prlstaSev SK5, po]>oldne pa ima g. minister Pucelj sliotf na Prekopi pri Vranskem. Ccne kruhu. Na nkaZ oblasti je do- locena cenn belemu kruhu 1 kg 26 K in crnemii kruhu 22 K 1 kg. Cenc stopijo \' veljavo od pondeljka 23. tm. Cene kavi v našili kavarnah so svoj cas poskočilc radi podražcnia sladkorja in kave, danes je cena sladkorju izdatno Padla, ne niorejo pa ccne kavr v kavar- nah nazaj. Sploh izgleda. vsc tako, da mora konsnment padec valute ¦obcutWI v povišani ceni takoj, na dobrote |>o- rastka valute pa naj caka, ako splodi nl pozabil medtem. da je bilo žc kedaj dnr- gače. Mestni vodovod nam dela zopet skr- bi in sitnosti. Clovek bi rrrislil. da je pač dovolj prijetno, ako nam v Doletni suši in vročini primanjkuje vode, da se «Bum Stev. 121. »NOVA DOBAt Stran 3, pa vodo sedajie v jcseiiskeui deževju, ko plavamo in proklinjamo io vremc, zapira za več dui, je vcndarie dote, eTa je cela naša vodovodna napeljava slaba, da je bila že koj spo&fka nesolidno yz- vršena, da ni nikdar žn.io mini. Sedaj je počila v Vitanju dovodna cev. ki zahte- va ¦yeödnevnih večjih pcpravil, vslecl cesar ostane vodovod do nedelie do 12. ure zaprt. Na Vseli svetlli dan se bodo peie kakor vsako leto tuui lotos »Kvpoldne oo 3. uri žalostinke na okoliškeni pokopa- liščii. V ta namen se vrSi pevska vaja skupnega moškega zbora due 1. novorr:- lira ob Vi2. uri pop. v mali dvorani Nar. donia. Od tam odtiod na okolisko puko- palisče. Celjsko pcvsko društvo pnčue s pevskimi vajami dne 3. novombra tl. i. vaja za moški zbor v petek 3. nov.. i. vaja za moški /bor v sredo 8. nov., 3. vaja za mesani zbor v petek 10. nov., vsakokrat ob 8. uri zveeer. Nadaljne vn- je se objavijo. — Za CPD sprejcma predprijave za te vajc druStveni tajniK v;. Anton Misja pri Zadružui Zvez! v Ci'ijn Strossrr.ayerjeva ul. l/I. nadstr. ob dciavnikili vncd uradnimi uraml In pri i.rv'li trcli v a jail. Vaje se vrše v mali d\orani Nar. doir.a. Drustv-o vabi vsc j)t.\ci- in pevke, da sc pri.iavi.io, reflekd- ra pa pri teni na skrajno toeno in dosle- tiiio posceanje vaj. Vabilo na ustanovm občiii /bor po- vlružnice »SoOa« v Celju, ki bode dne 2s>. i-ktobra t. 1., ob S. uri zvečcr v mali dvn- rani Naroduega doma. Vspored: !. Poro- čilo iislitiiovnega odbora. 2. Čitcmjc pra- vil. .'>. Volitev novoga odbora. -4. Razriu- lorosti. K polni udcle/.bi najvljiidnejc vv- bi oilbor. 3-1 Uradne ure pri držnviiem pravditt- iiwi so riivnotako od 15. okt. od S. do I !. ure, kakor sino to žo iavili za okrož". :;- okrajiio sodišče. Sedem tednov dežia. Po izrodno lui- di siiši sino daiie« pred sedminii tecTii' tiubili dež in dezevje1. le nialo elni \ nics je bilo lepili. Z dezcvjcin sino dobili n;di jesen. Imeii sum v teni čnsu dvakr.tr povodenj. Cene leiosiijega vinske^.'i niošta so v Slow Goricnli zel-o nizke. most sc pm- daja po 14 — 16 K liter. Jzgled.i lore], da ga bodo t udi našc Kostilnc točile nc- koliko nižje, kakor sino bili vnjeni an- slej. Tržne cene v Celju. N'a razna \prr- Sanja, ki nam *^Iede tr/.nih cen. ki jFli dvakrat v me.seci' priobcu.icr.io, priTiu- jajo iz občinstva, spcročamo. da nam 'te cene daje tržno nadzorslvo mestncga magi strata. Ako navaiamo te cene. ni s tem reecno, da so [.> morda uradno Co- ločene cene, pač pa so to cene, po !<«- jill se1 prodajaio '/ivila na trjin In \ ?v- ^ovinah, pri sedanjem padanju-ccn vserr: potrebščinani, so navedctie cene povecliv« previsoke. Naš list, ki te uradne sfe- vilke priobenje. seveda ninia namüna uplivati1 na zvisan,e cen, pod ko.inni vsl ječimo še danes kljub t'einu. da vrednost liaSega denarja stalno narašča. Kino üaberje. Kor film ni dospel, se predvaja v petek, soboto, ncdeljo m pondeljek velika detcktiv. drama »Ne- znanka s Ponte Grande«. V slavni vlo^i Ria Bruna. Prosveta. MF-STNO (iLEDALlŠCE V CELJU. Razprodano gledalisce predwsem blagüdejno vpüva na blarfajno. vzbuja pa tudi prazntcno razpolozenie nied obisko- valci božanstvfiicga svetišča lepe iimei- nosti. Občutek za-dovoljstva in izraz po- sebnega užitka se je zrcalil tudi v tore!c, dne 17. tm. na obrazih vseh onih mno- k'ostevilnih, ki so posetili mestno gleda- lišče. Nastopii je v letošnii sezoni prvlC ansambel Ijubljanskejca Narodnega gle- dališča z angieško komediio »Jacst Straws ki se opetovano inra v LjubljanI in jc dosegla tudi tamkaj pri precej rar- vajeiii publiki popolen uso'di. Tcm bolj smo se seveda divili nad potekorn i^rc Celjani, ki imanio tako redke prilike, se seznaniti tudi na odru z boljšimi težkimi unwjtvori tujih narodov in pisateljev. Vprizorjena komedija je duhovita, vse- buje krepko podčrtane resnice in opaz- ke na realno zivljenje ter je tekom zrt- pletljajev in razpklljajev prav zanims va. Brezdvomuo učinkuje tako sloboko po svojem glavn-em junaku, kojega uio- Ka, polna dostojanstva, a tem večje ra- finiranosti mora biti v moisterskih ro- kah. Pri g. Putjati, ki je igral Jack Stra- wa, se mv po prvern nastopu že ve, era je mnetnik, ki se mora sicer se boriti » tc::kocami jezika, katerih utis pa izglne pod vehemenco njegovesa vsestransko clovrsenega nastopa. Po svoii mirnosil, prijetnem glasu, /lasti Pa lnimicnem iz- razanjn svoje notranjosti imponlra — naravnost fascinira. Clovek se nehoie zamisli v ono lepo dobo vseiičiliškega življenja, ko je /iasti akademikom danrt prilika, spo^naii in obendovati iu'ralce svetovnega slovesa. Ljubljana ga ima, da bi ga le znala tudi ohraniti! Pridno so iffral.i tudi vsi ostali igralci tcr harmo- nic no /aokrožili poiek dejanja. V -o- spredju je zlasti obitelj Mr. Parker- Jennin.u'sa, ki si je s svoiim denarjem pridobila dostop v najvišjc kroge. 2eno je igrala gdč. Vera Danilova tcr s pn- merno zunaniostio, masko in parvenišk:- nii manirami vzbujala obilo smeha. U- Kierjen. a vendarlc malomeščanski n^- stop }c kazal spretno njen niož Parker (K. Pint), izboren v kretniali, po mas.:-;! in po dikcij-i jc bil nadalje njuii sin Char- les (g. Zeleznik). Lep kontrast jc ustva- j-i 1 a po svoji rnirni naravi. priknpljivi >:n- iianjosti in, kakor zahteva ijira, narnv- I'om rnišljenji! \- vk>.i;"i hčerke Kiity iet 25% ofi- činskih doklad, t. j. ^5.000 K. v naturali- jah pa v vrednosti nad 30.000 K. l*o- oblasceii'jc iz Oriž, g. Žn/a Doroča. da daje griška obiina potrebnc garancije s prihodnjim šolskim Jetom začensi pa po 10% k stroskoni za s:tavl.'o. Zastopnik ^avinjske posojilnicc v #a!eu. g. Pikl lz- javi, da bo zavoj podpiral akcijo z Iz- datnim zneskom \ gotovini. l^osojilnica v Celjii je izjavila pismcno, da hoče ti:d! gniotno prispevati k izdatkom za zgracv- bo. Obeinski odborn-k &. Ste?ančic iz St. Petra naznanja, da bo^rispcvala njegr.- va občina z $%, ako se bodo iudi diuge občine odzvale v torn smlslu. üosp. Zu- pan Karen iz Petrove naznania, da se bo o visini prispevka bavil občinski od- bor, ki ga sklice v najkrajscnv čas.i; poc!- j)irati hoče akcijo v na.iizdatnejši iiieri. (Josj). župan Teržaa iz Velike Piresiee podpira zailevü, vprasati mora pa tudi ljudstvo. V ta iiamen se skličcia v nc- deljo, due 22. (m. dva slioda. Prvi se vr- ši v (uiliciji pj prvem sv. opravilu v ia- mošnji Soli, kjcr ^uvori g. I'. Pikl, drugl pa popoldne v Zg, Ponikvi. kainor pride poročat g. nacli.iei.tel.i A. Petriček. Gosp. ,Pikl ie predlagal, da se moraio razuu (žalske in celjske posojilnice /a-nteresi- |i-ati tudi ostali zuvodi Savin.iske dolinc, kakor tudi celjske banke. Tudi okrajni (zastop celjsk: bo storil svo.io dolžnost. Za šolo je triba eden in trlcctrt inilijoiin. ki je za Savinisks dolino dosetrljiva vso- la. Olasom dvinasajih izjav Je zajamčenili ¦ že do 70"» \Ti je ostai;ei\ 30% brez dvo- ma zagotovl'en. MešC-anska sola je našia kritje in je po stanju danaSnie süke zrt- i sigurana. Zupan g. Vabič z veseljem .?- »otovi, da jc torej nadpolovična göran- cija dana, izraz in volja našega ljudstva. Dnevna kronika. Naša krona v Curihu danes 2.47 K>. Meščanska sola v Voiniku. Vpisova- nje v I. razred na novo otvoriene meS- čanske sole v Vojniku se vrši v petek in v soboto od 8. — 12. ure. s i>oukom se prične v pondel.ie'k. Podrnžnica voj. invalidov, vdov In sitot Sv. Peter v Saviiijski dollni prireci vinsko trgatev v nede'.jo 'dne 22. tm. po- poldne ob 4. uri v prost or rh g. Alojza Sribarja, restavraterja v Št. Petru v Sa- \ injski dolini. K obilni udeležbi vabi od- bor. Mati predsednika narodne skupščine uinrla. V Karlov'cii je umrla mati odvei- nika in predsednika narodne skupsčine liinilija Ribar v «'7. Ictu svo.ic starosth l'okoiKUia je bila !''• un. v VHibovcu. Število slii&aiei.iev na beociajsk« uni- ve.rzi. Na Beo-grajski uiiiverzi se ji- vpi- sal-o letos 17S3 akademiknv in sicer: 640 pravnikov, tl5 iü^zofov. \'(2 tehni- kov, 15" mediciiiccv, 3d teologov in 70 sliisaieljev gospodarskib ved. Nove radiotclosrančne nostyje v Ji»- goslslvi.ü. Poleg velike radiopostüje v Beogradu je minisirstvo po?tc sklen'io inslalirati1 še 'ickoliko niariiših radiopo- staj v državi. Te nove posirue se boao zgradile v Ljubljani, /ajrrebu, Novc-rn Sadii. Sarajevu, Cetui.m in Skoplju. Aineriski liapiialisti in padec iiei«- ške marke. Newyorski «World« javl.ia. cla je Amerika s uadauiem nemske marKc doživela največ.ii kräh. Zadnia tri leta no vložili Američani okoli eno mil.iardo do- larjev v uem.ške marke, 'i'a iznos nern- jskih mark ima danes vredriost .SO milljo- nov dolarjev. Anj;'lcski speknlanti so \ m- žili v ncmsk'j m;n-ke okoli 700 ipilijono\ dolarjev. Rubeij še vec'uo patia. Vrednost rus- kega denarja rapidno pada. Deset mskih /Ialili rubljev je zadnji čas vrednili 7."5 miiijonov papirnalüi. Kurz; i'ijega dena^- ,ia na moskovski borzi so sledeči: Ang?e- ški nmt 64 miliionov soviefskih rubljev, ameriški dolar !ö miiijonov. poljska mar- ka 1650 sovjetskih rubljev. Vzrok pad- cu rublia je, ker sc izdajaio vedno nove novčanice. Uboj in samotiior. Kmetovalec Lu- ka Alavanja Todorov. 60 let star, iz Ka- rine je v prepiru ubil svojega nečaka s puško, nato pa sam sebi z velikim rKj- žcm preparal trebi'.li; kl.iub grozni rant je iimrl šele čez par dni. Bratranec za/ga! iz iuaščevanja de- dičii hišo. V nek: vasi v Istri je imirf preinožcn kniet. Ime] jc dva ncčaka An- tona liapelja in Milana Bragarja. Prc- mo-zenje je zapustil Hapclii.. Iz nevoS- čljivosti je Bragar zlezcl ponoči v H?Pc- ljevo stanovanje in ^e polastil nmogegn perila v vrednosti 2500 iir. Cškoaovanec ga je naznanil orožnikom. To gi; jc pa Se bolj razkačilo. Prefeklo noč ie za^gal bratrancu podedovano hižo. Zastrupljeuje s plinoin. V Trstu so šli po večerji dr. Seslin, n.iegova žena Ainalija in licerka Nines v spalnico k počitku. Ponoči pa k slisal Seslinov svak, k? je lezal v sosednii so-bi. kako jc deklica stokala in sem in tia zajokala. Stokanje se mu Jo zddo nekoliko suitt- ljivo, vendar ni sei pogledat v spalnico. Zjutraj okoli 8. ure je vstal kakor po na- vadi. Cudno se mu je zdelo. da ni Se- slin še vstaL Spomnil se je noenega sto- kanja. ^>el je k vratom spalnice. kjer mu je vdaril v nos ciuh po pünu. Poklical je parkrat dr. Seslina, a se ni oglasil. Sei je k postelji, tresel vse 3 osebe, a jih m mogel zbuditi. Hitel ie na resilno postajo in čez ne*kaj minut je prišel zdTavnik, Xi. jih je zopet spravil k živl.ienju. /fastru- pili so se s pliiom, ki je i.haia' skozi tla iz počene uevi. Stanie vsch treh je o- pasno. Tolažba v slabili Casili. L:o seda» so fil'Ologi sn.a-rali, d^i je treba en gram &i- zota za vsak kilogram telesue teže. »Lt- tcrary Digest« Pa priiiaša, da je ameri- ški fiziolog 11. C. Sherman hranil oba spola izkljucno samo s kruhom, maslom in krompirjem. Tisti, ki so se s to hrano hranili, so opravijali kakor do navadi svo.ie poslc in niso pri tcm občulili no- benega oslabljenja ali kake bolečine v zclodcu. 2iveti bi se dalo tudi samo OD kruhu in malo mleka, ker imate te d\e živili vse potrebne hranliive snovi. 2a- lostna a znanstvena tolažba v času vi- s>)ke draginje. Kozarec vode — 20 krön. Dunajske oblasti so določile, da ni dopustno. da bi Aostilničarji od gostov, ki ne pijejo ai- koliolnih pijač, zahtevali posebno oj- ski'xlnino, pač pa sme.io računati za Ko- >:aicc vode uajveč 20 krön. Glaviio mesto TurčHc Nucijonali- stični turški krogi menijo, da bi ost;kk- nil na svoji seji, da sc morajo cene v ,^r>- stilnah in hotelih znižati za 10%. Katen gostilničar bi se tega ue držal, bo kar- novan po zakonu za pobijanjc draginje. Viseöi stolp v Pizi se bo podrl. \'i- seOi stolp v Pizi, ki jc /t: vsa.i po siikati /nan vsakemu civiii/irar.einu človeku, se je še bolj nagnii :er r»ro;i nevarnosr, Ja ¦ e poriiši. Abstiiientski kongres se bo vtj51T v Sarajevu tekom letosnjc ieseni. Po se- danjih porocilih bo sodelovalo na kon- Rresu par stotin abstinenčnih dniStev h .Ingoslavije. Mllnar utonil. Franc Fräs, 42 letnt nilinar iz Dokležovja je roesel hrano K mlinu ter je padel med potjo v narastTo mursko strugo, kjer je našel smrt. Zapn- šča vdovo in devet nepreskrbljenTh otrok. 'Kapetan ustrelil svojega polkovnifca. Pesadijski kapetan Aleksander Stepano- vič je iz dosedaj neznanili vzrokov ustre- lil svojega polkovnika Nikolo NikoliCa. Sokoistvo* Sravbiio zümljisce na prodaj. Jugo- slovenski Sokolski Savez proda cefo zemljišče v Ljubljani ob Linhartovi ullcr, kjer je stalo telovadišče. Prodaio se tu'ttl posanieznc parcele. Reflektanti doT)e potrebne informaeijc v pisarni Jug-o- slovenskega Sokolskega Saveza, Nar. dorn. Jugoslovenski Sokobki Savez ima na prodaj vecje stevllo državnih za- stav razne velikosti. Isto tako ima na prodaj razne iončene posode (vrčke) na katere opozarjamo zlasti naša društva. Potrebne informaeije se dobe v Savezu. Olavna skupščina Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se vrši v nedeljo dne 29. oktobra v Zagrebu. Dne1 28. okt. se vrši isto tam seja predniačkega odbo- ra Saveza in zvečer zaupni sestanek de- legatov. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarua v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Sininic. Nos tie zafacli n j ibovih velikih prednosii PA1MA ^k aiiču kypo i- ^„peinike/fopoi- Stran 4. _ »NOVA ÜOBA'i Stov. 121. Narodno gospodarstvo. H M E L J. XV. in XVI. brzojuviio tržno poročilo: Nürnberg, 17. X. 1922. si()0 b:il proila- jiih, cene za prima čvrstejše. Nürnberg, IS. X. 1922. Zivahui pro- niet. cene za 3000 M višje. 450 hal pro- dan ill. Mirna gospodična išče boIjSe stanovanje za takoj. Cenjena obvestila se prosijo na 2-2 V. L. Ooričai & LeskovSek Celje. Stnleaa porcela 10.000 w V Celfu, z 2 velikima hiSuma, se poceni proda, - KAROL BREZN1K, CELJE, 1180 Dolgopolje St. I. 4—4 Iščem hompaniona T. večjim feapitaflosn 2a 2e obatoječo lesno tpgovino. Naslov v upiuvi lisla. 1175 6-5 priden in polten, 1S do 16 let star, se vzanie v službo. Naslov v upravništvu Nove Dobe. 1230 Furniture in orodje ter lire saino na detJElo. 1167 Rudolf Pick 10 1 Zagreb, lltoa 47. štev. 3709/22. ^^ Razglas. S členom 2. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanjn draginje živ- ljenjskih potrebSčin in bre/vestne Spekulacije se nalaga proizvajalcem, trgovcem, skladiščem in prometnim podjetjem, ki imajo v zalogi življenjske potrebščine v svojih ali ttijih prostorih ali jih hranijo za druge, da rnorajo najkasnoje do vsakega desetega dne v mesecu prijaviti državnim policijskim (političnim) oblastvom prve stopnjc, v krajih pa, kjer takih ni, občinskim oblastvorn na- tančne količine življenskih potrebSčin. Z ozirom na to določbo je odredilo ministrstvo za soc. poliliko z raz- pisom z dne 2. X. 1922 5t. 10.780/11, da ja prijavljati za sedaj količine: päenice, rži, koruze, ječmena, ovsa, pSeniČne moke, posebe IcriiSne in za kuhanje, ko- ni2ne moke, otrobov in kokolja in odredila, da je radl enostavnosli prijav v vsej kraljevini iste izvršiti po sledečeni obrazcu: o količinah žita in mlinskih izdelkov po (]. 2 pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanjn draginje. (Glej fit. 200 »Službenih Novin« od 11. 9. 1922). 1 1 m e n o v a n j e II Noka JS L . | Kje In v kakšnem ^ | 1 Svojstvo Svojstvu so 2 „, n Jo g _g[>rlpomba g prljavnikovo . , LI1I \ M m «# «= a n -5 -¦ w potrebščine g ? E Jj « ' ? 0 S Ä ' kilogramov 1. Pri piijavniku: a) piosto za prodajo Proizvujalec, b) prodano komu kmetovalec all I veleposestnik (ki ' prideluje na last-nem zemljišču 2. Pii kom drugem več kot 2vagona) .. ...................... 1. Pri prijavniku: a) prosto za piodajo b) prodano komu Trgovec, skla-2 dišče, prometno podjetje, banka, denarni zavod 2. Pri kom drugem *1. Pri prijavniku: a) prosto za prodajo : b) prodano komu 3. Ml in 2. Pri kom drugem 3. Melje se za koga V..................\................... ........................................... Podpis prijavnikov: dne...........:....._____.................-.............. 1922. lnteresenti se opozurjajo na prijavljanje v predpisanem času do vsakega desetega dne v mesecu, ida se izognejo plačilu stroSkov strokovnjakom, ki pre- gledujejo poslovne knji^?, pisma, račune in ostale papirje vsem, ki ne bi v omenjenem roku predložili prijav pristojnemq oblastvu. Naznatillo» 22 Naznanjaui s tern, da sem s I.okl. 1922 prevzel glavni zasfop banlie ,;Slavija" v Cel|uv ter s tern tudi vse posle, katere je vodil do ¦ sedaj g. Likar, ki je z islim dnern upokojen. Ker je v zndnje-m času narastlo precej zaostankov in mi v tern kratkem času n'i mogoče prepotovati celega obsezncpa okoliSa - Vas vabim, da se zglasite prihodnjo ne- deljo dopoldne, t. j. dne 22. oktobra 1922 v inoji pisarni, da uredirno vse zaostankv. Piinesite s seboj tudi vse podatke in pri- pomočke, da bo zadeva hilreje reSenn. Priporoüam se Vain ter belježiin /. od- liaim spobtuvanjem Dragotin Gobec Olavnl zastopntH bauke „Slavlfe*- Colüo, IRaxlRidov» ultcn li. Ds»«»bP«9 sol 4O~34 in šgs2ce^ijsko bla^o nudü po nujnižjih oriah tvrdku SIRCRAIIT, KeUM I tolcfon Butt. &2. 9, ter Btwpu?« po riyjvi^jiM ctMüth ! yobe, ki se naj povzorijo. ! Gostilno aii vinotoč v/:ampin v nnjcm v Celju ali v Ljubljani. Imam svnj inventar. Ponudbe na Anončni xavod l>. IJESELJAK, Ljubljana, Sodnaul. stev. 5 pod »Gostilna«. 2 -2 linlkm fipkarico se sprejwe za 4 - urno popoldnevno pisarniSko delo pri Zvezl obrtnlh društev za Slovenijo v Celju, Pre- šernova ill. 3. 2—2 Kupim po wisoki oeviii vsako množino Ti nln 1st fH if II if in fir«! llUm Hi IH$H!jlll UIY plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-29 lesna trgovina, Braslovčc. 834 ..Lastni dorn", kreditna in stavbena zariruga v Celju sj3i?ej**ie takoj ali prahtihanta 1217 PlaČa po dogovoru. 2—2 Ženitna ponudba Dobro npelian samostojen suniski pck ii5č<> vsvrhozenitvt'ROSpodicno z nekaj premoženja, kat(jra je iz- vežbana kot prodajalka. Lercsne ponndbe pod »RH.SIMÜ« nu uprav- ¦niStvo iista Nove Dobe. 1231 Ä Obi. konc. posredoualiiicfl k Y za proiuel z reiilileliimi: 1 Anton F. Hrzsnšeh \ CEL1E Kralja Fetpa t. ZZ CEL3E i Posrednje pri pi'odaji oy.ir. nakupu j zemljiSČ, MiS, vil, Riadov, velikili in ' ! malili p(^sestev, induslrij.skih podjctij ' ; ilcl,, itd. vestno in točno. -is :>.[ ] ^-i-ri .—>i i'iiisiMirnnn riViftivn-Ni-ifiiViii»«»«! — . m, • ¦ v večjih množinab Kupttfe IT ^ „Narodnl Mom". S-S K:vij>i se hiäa oll viia 3 v Olju. Pouudb«* n;i upravo. 2 siualni stroj J' Modic, Bukov?Jak 5, p. Store. 2—2 liileilips •/. zidanico, pridelek ca. 4Ü hi večina belega vina, izdatno poveCunje mogoče, pole« star in mlad Siidovnjak, pridelek ca. v-i^on nainiznega sadj;i, se proda. Cena"1,200.000 K. En del letošnjega pridelka kupcu na ray.polago. Šisra: .Parcelacija 3()34 na upravniStvo Nove Dobe. 1213 2—2 Ant Lečnik O urai* in juvelir O Celje, Glfluni trg št. V (pr»ejj Pacchiaffo), 29 Sfrojepisko %moino sienografije sprejme ßr.3os.Vrecho, ofoeiniku@elju. ]š« %% za daljni Vod jVianbor - TrboVijc za dalj caja pridnih dclaVceV. Prednost imajo tisti, ki so delali v kamenolomih. Pogoji so po- voljni. Reflektant« se naj predstaviio pri voditelju zgradbe, Breg Stov. 6, med 7 in 8 uro zjutraj. 2-1 Stev. 1 21. «N OVA DOB Ac Sfran 5- Dstanovljens 1864. Hranilnica mestne občine Celje V lastni palači pri kolodvopu. UsfanovljBBB 186s. ¦5 O » (3 O 'S. Öl ft 52-39 Sftanie hranilnih vlog K 35,000.000. Vrednost rezerwnega zaklada K 8,000,000. r\ EL rö* o* (At r? (3 "i OJ Ul J HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, nžiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obreslouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno no razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od sirank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, lako, da obdrži ključ stranka " sama. OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izur- §uje za nje ludi inkaso in druga denarna opra- uila najkulanlneje. 1ZPLAČILA u inozemstun izredno ugodno in promptno. PosojsBa vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifla in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Rontopistinja perfektna strojepiska in steno- grafinja išče siužbe. Vstop takoj. Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. 1209 -2 Folpokpit vqz s pisno opremo, skoro popolnoma nov, se takoj proda. Vpraša se pri ALOJZ ŽEROVNIKU, Celje, gostilna Branibor. I Kaznanllo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjatrij da sem otvoril zalogo s KlobuKi in slamniRI v Celju, Gosposka ulica št. 4. 45—32 Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Mesečno opremljeno sobo išče za takoj privaten uradnik. Ponud- be na upravniStvo lista pod »SOBA«. I NARODNA KAVARNA, CELJE I —-----—--------- Dnevno salonski koncert I brez povišanja cen. l Špecijalitete najboljših vrst vin v steklenicah: | pekercan, pulandec, i^izlii^gr. i I i Nova otvorjena veletrgovina hože Dakob Deutsch i drug Zagreb, Martlčeva ul. br. 10 (produljena Jurlšičeva ul.) Tel. 3—63. Preporuča uz najsolidniju podvorbu svoja bogata snabdjevena skladišta svih vrsti tuzemnih in inozemnih učinjenih koža. Kupuje uz najbolju cijenu svaku količinu sirovih koža. 1204 2—2 Seno, sloi, In, pü i% krompir, sn| in druge deželne pridelke kupuje in prodaja Oset Andre], Marlbor Aleksandrova cesia 57 81869-31 Telelon ft8 Sprejmem učenca proti plači. Nastop takoj. Janko Bovha, trgovina papirja Celje. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim v soboto dne 21. okt. 1922 na novo urejeno kavarno ,Preseren4 na Krekovem trgu. Za obilen obisk se priporoča 1 Ivan in Hermina Jicha. SU«NO 82 50—39 ppistno češko za moike in volneno za ženske obleke in razno manufak- tupo kupite radi direktnega importa po Čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini in razpošiljalnici R. Sf ermeckij Celje. Vlogc nad K 1.000,000.000'— Kapital in rezerve K 200 000.000'— SLfll/ENSKfl BflNKfl \ PODRUŽNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd siSaSabar^LV&^ Hurska Sobofa' Osiiek- R°2aška SIafina. $***>**< ausaK, sabac, Mbemk, Skotja Ioka, Uehkowec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. iod. banka), Wien (H. R. file«aoderj Obrcstujc vloge na hranilne knjižce in v tekočem računu no 4%%. brez odpovedi 5% proti 30-dnevni odpovedi 5%% proti 60-dnevni odpovedi 6% proti 90-dnevni odpovedi od dneva vlogc do dncva dviga tcr plačujc rentiii in invalidski davek sama. - Poštnc položnicc so na razpolago. Siran 6. ____»_N OVA DOBAi Stev. 121 MARODNI DOM Stanje hran. vlog čez K 52,000 000 •— Vrednost reacrv čez K 14,000.000 — i I Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuie po I ^%% b^ez odpowedi, 5-5'|20|0 ac odpovedjo, večje stairoe naložbe po d«»gswo^^ ObavBja vse denanie, kreditne in posojilne transakcij« najkulantneje» Regiflrtpov. kredifna in »t«*vbttttta xadrugazom.zav. J^aIBbb tPi»e*ernowa ul. 15 w ^CIJM "LÄSTNI DOM" Sprejema hranilne vloge In jih obrestHje po 5% to je 5 Din od »to, proti odpoved* po SV3% Din od sto. Pri večjih nalozbah -----------------1 po dogovoru. Gešho manufatsturna fpgovina priporoča svojo veliko zalogo mm m sukna, volnenega blaga za ženske m « ^ 11(17AH I obleke, flanela, barhenta, platna IfAüfll! I ' * rllLUl' itd v zalogi ima tudi vsakovr~ i UlIIi I VIIVI ¦ stne nogavice \n drugo kratko ¦ VilVI ¦ robo, vsepočudovito nizkih cenah. Cilje, Ljubljanstia cesta 6 (nasproti Narad, doma) Sfero lito železo v vseh množinah kupujejo Stpojme fovarne in livarne d. d* w Ljubijani. Prvovrstna unietna 1153 12-8 ••'fl gnojila dobavSja eiajceneje veletrgowsBta Vinko Vobic, Zole[ Jamsiwo za vsebino! Use vrste v zaSagi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. M čevljflpsbih pomočnihou sprejme takoj na delo Čevljarna ,Adria* Celje. 2~2 Oglasiti se je v prodajalni Narodni dom. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kral ja Petra cesta CELJE KraCja Petra cesta izvršuje vsa i&ela točno En solidno. s S S Cene zmerne. 53 Pforaöuni na razpolago. 52—41 9910454 Oglejte sl ' manu! akturac irgovino Gaberje l\. 3 (gostilna Plevčak) nasprofi ülestnega mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika mnozina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za rnoške in Ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno rnanuiakturno blago. T^govina x tn^Baitter|Sjskifii in modnSen blagorn/ > ienskim in moSkisn pe^ilom tei* igi»ačami < FRANC KRAMAR 144 50-36 poprej Pnca & Kramai* Na tfrotowol CELJE Na debcüol Zaloga cigaretnih pape^čkov ist stroßnic. mm.---------------.I-, ¦¦¦¦¦¦¦ iiiiin wi«MManaBiaw«vmiiaMMmm^hiu^«H^^MaHaM^^i^*a^Mt^^HMnBiaaa»«jol Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Iniosei indnsfriiska arnzba v Cefia ixvx>šuje nagpobne spomenike, grr»ot>- olbkleide iz poherskega gx»anlta in vseh vpst mapmopja, aaJJe stopnice, pod- Btavke fn vsa v to stx»ol*o spadajoöa dela.