OK.EAJ NA studijska KNJ It m DNEVNIK _ GLASILO 2t0JX- • Štev. 80 (2390) OSVOBODILNE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana TRST, petek 3. aprila 1953 gotovini Spedizione in abbon. nost. 1. er. BILI BI SREČNI, CE BI ČLOVEŠTVO DANES ODVRGLO VSE RAZNE MALENKOSTI, KI VSAK DAN TAREJO POSAMEZNE NARODE, AKO BI ZAVZELO SMER: OHRANITI MIR. V TEM VPRAŠANJU BODIMO ENOTNI, O DRUGEM PA BOMO SKLEPALI NA MIREN NAČIN. TO BI BILA SREČA ZA ČLOVEŠTVO. (Iz Titovega govora v Beograda) Cena 20 lir V PONEDELJEK V PANNIUNJONIU Toi Slovenila in Uralska (L ■ mm mu 03 VOlOSOjlPlI V MCU fgoetek razgovorov o Koreji j0 I*1 Severni Korejci so uradno izročili svoje pred- U j ' Eisenhower je izjavil, da je ameriška vlada Plavljena pristati na vsako pošteno pobudo vlade SZ ..Tokio 51(1 je javil’ tl Fenjanški rajski mTni.£*..Je severnoko- kiia il ncui,SJr^L :1 Predsednik fittilru glavne bI20j?-vil Pred’ ‘-esteriu pil" skupscine OZN C","3'50"", naj razdeli be- '•bril 'ciueni -S katero je on Vdtem •" hi?V,e Predl°se' mm,,.?!1 danes zjutraj nov sestanek «nmunjomu t&fftšgšž Vtkat! eMla Ciarka Pi- "•b nai hi 0 n'kov za zvedavi hni r.azP^avljali o izmikov in h v" ranjenih la®i za n- °- obnovitvi po- jCpreimrje- V'jpi6„ ' ul i^Uen; JPino v P-*« '*v* oc c vase ■ l953. da ?Un]omu 6. apri-f;avah z» d°gpvorita o pri-bolnih i,i«?e.?tevo ranjenih Ovijata '•nikov in da raz-?yitv« n^aa- ?°^a^a dan °b-??*aSanio ® Jan.j z.a premirje. Vjske ih,jr?pis izjav vlade '.aile koreit rePublike in ‘iudske rpff ?,demokratične publlke v zvezi s DvUietnikev»repatnaciii voj' a Prilož, ,"Je Pisnfn^i’ « “Prejeli smo ''anemo na Marca. Pri- > v5ebuPa Predlog, ki ga pi- nad’ 'i11 vam javljamo, -lini. skuPina za zvezo S sestati se z 5,Va kVta°iatna dokumenta sta Vodniki n,ga Ministrskega tn*Sa’s kamero U6nla^a °d 30’ 'itev J1aist*rškeHaS®!einokorejskega Slenga ? Predsednika Kim N»v-Pira Cueni°-ta izjavlja, h Kla.n;, nla]ev Predlog. L^jivil j k glavnega stana Murnih n P0meni izročitev k jev PredlnP1SOv nradno iz-i,| bo ®a- Predvideva ldaaašnffneral C!ark spre-&v°ril p.Predlog in jutri iirtavnika mnenju nekega n ahk0 ka Poveljstva OZN S’ ’’asProtn i°. do zakasnitve, Popedeh«, omenteio, naj Vi 0 dnevi, u razpravljali v*a Prem- ponovitev poga-W&.e.- Deial je: .Mi .. »tan na obnovitev biava0Sa5'ani za premirje, od se predlaga ob- S' Pogajanj r'hiioran\. premirje; 4aaSprotJPP biti gotovi, da n«,!,1, pripravljeni sNeiiena^el° Prostovoljne 55 drug®' ah Pa da predla-^ zadovoljivo reši- P^t^v Fisenhower je U. da ) Pvni konferenci J® treba vsako po- budo sovjetskega bloka za zmanjšanje mednarodne napetosti vzeti za to, kar se zdi, da velja na prvi pogled, dokler ne bo dokazana morebitna neutemeljenost tega mnenja. V zvezi z zadnjimi sovjetski, mi pobudami je Eisenhovver iz. javil, da je mnenja, da bi iz sedanjega položaja lahko nastalo «kaj koristnega« in ie do. dal, da mora Amerika s svoje strani pripomoči, da se to zgodi. Nato je predsednik izjavil, da bi nagla zamenjava ranjenih in bolnih ujetnikov na Koreji jasno pokazala, da nameravajo kominformistični voditelji z dejanji odobriti svoje pobude za mednarodno pomir-jenje. ((Ameriška vlada — je dodal Eisenhovver — je pripravljena pristati ca vsako po. steno pobudo Sovjetske zveze in se že dolgo časa trudi, da bi pripomogla k taki možnosti«. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali je razpravljal o možnosti sestanka s sovjetskim ministrskim predsednikom Ma-lenkovim na svojem današnjem razgovoru z novim ame. riškim poslanikom v Moskvi Charlesom Bohlenom, je Eisen. hower odgovoril, da to vprašanje ni bilo načeto zaradi pomanjkanja elementov, ki naj bi tvorili podlago za razpravljanje. Predsednik ni hotel povedati, ali je izročil Bohlenu osebno pismo za Malenkova. Predsednik senatnega odbora za pborožene sile Salton-stall je izjavil novinarjem, da bi bila velika napaka za ZDA, če bi znižale svoje obrambne programe zaradi zadnjih sovjetskih pobud za mednarodno pomiritev. «Pripravili smo program za našo obrambo — je pripomnil — in se ga moramo držati«. Ves ameriški tisk in tudi politični in parlamentarni krogi v Washingtonu so zelo previdni in o posvetovanjih med vladnimi voditelji in predstavniki parlamentarne večine čuvajo strogo tajnost. Britanski minister brez listnice Selwyn Lloyd je sinoči izjavil, da je Velika Britanija vedno pripravljena napraviti polovico poti za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom. Minister je izjavil: «Velika Britanija ne bo napravila nič takega, kar bi lahko oviralo pobudo ali zmanjšalo pomen onih znakov pomirjenja, ki nam prihajajo od novih sovjetskih voditeljev. Seveda moramo biti previdni, toda bistveno je da ugotovimo, ali je mogoče doseči sporazum »in napraviti konec vsem sporom med Vzhodom in Zahodom. Ne moremo spregledati, da je na Daljnem vzhodu napravila kitajska vlada korak, ki lahko dovede do sklenitve premirja na Koreji, in jaz verjamem in prosim, da bi bilo tako«. Eisenh- wer je tudi izjavil, da ZDA želijo, naj bi se dogovor za zamenjavo ranjenih in bolnih ujetnikov naglo sklenil, in da bo brez pridržkpv sprejel vsak nov. konkreten predlog. Novinarjem, ki so ga vprašali, kako bi premirje na Koreji vplivalo na ameriško oboroževanje, je izjavil da bo vedno osebno določil obseg a-meriških sil in da misli podrobno proučiti to vprašanje. * * * Kanadski zunanji minister Lester Pearson. ki je tudi predsednik glavne skupščine OZN, je danes v kanadski spodnji zbornici izjavil, da morajo biti Cuenlajevi predlogi še ((razjasnjeni«, preden bo mogoče izreči o njih dokončno sodbo. «Vse je odvisno od tega, kar se bo zgodilo v Pan-munjomu in v Združenih narodih prihodnje dni« je dodal Pearson. O novem sovjetskem stališču glede razorožitve pa je dejal, da bo treba to stališče proučiti z enakim razumevanjem. kakor je, treba proučiti kitajske predloge. ((skupščina sprejema na znanje poročilo razorožitvene komisije razorožitev in jo poziva, naj nadaljuje svoje delo, zato da bodo Združeni narodi lahko pripravili popolne in koordinirane načrte«. Jugoslovanska delegacija je v glavni skupščini OZN glasovala za resolucijo, ki poziva glavnega tajnika, da pri izvaja, nju personalne politike upošteva odredbe o mednarodnem značaju tajništva. V obrazložitvi stališča jugoslovanske de. degacije je jugoslovanski dele. gat Leo Mates poudaril, da obvezujejo načela listine OZN glavnega tajnika in člane tajništva, da se ne smejo ravnati po navodilih posameznih vlad, temveč izključno v korist interesov Združenih narodov. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 2. — Včeraj so se sestali v Ljubljani predstav, niki štajerske trgovinske zbor. nice iz Gradca ter ’ -vatske in slovenske zbornice giede sodelovanja slovenskih in hrvatskih podjetij na letošnjem pomladanskem velesejmu v Gradcu, ki bo trajal od 30. aprila do 10. maja. Sporazumeli so se o blagovni zamenjavi v okviru, velesejma. Nocoj je predsednik izvršne, ga sve*a LR Slovenije Miha Marinko podelil odlikovanja narodnim herojem, ki so bili odlikovani z ukazom prezidija FLRJ. Ob tej priložnosti je predsednik Marinko v svojem nagovoru poudaril, da lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da njihove žrtve niso bile zaman, ker gradimo resničen socializem za srečo naših narodov. C. S. Maršal Tiio s svojo soprogo pozdravlja množico, ki ga je navdušeno sprejela on njegovem povratku v Beograd iz Velike Britanije. 0 PARIZ, 2. — Današnji francoski listi objavljajo številne komentarje o govoru, ki ga je imel maršal Tito v Beogradu. Listi poudarjajo navdušen sprejem, ki so ga prebivalci Beograda priredili svojemu vo. ditelju. List «Le Monde« objavlja izvleček govora predsednika Jugoslavije in poudarja prijateljske vezi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Omenja tudi izjavo predsednika britanske vlade Churchilla, ki je dejal, da je Velika Britanija jugoslovanski zaveznik in da se bo borila na njeni strani, če bo Jugoslavija napadena. WASHINGTON, 2. — Predstavniki Francije, ZDA, Velike Britanije in Nove Zelandije se bodo sestali v ponedeljek v Honolulu pod predsedstvom poveljnik ameriške tihomorske mornarice admirala Radforda, da se razgovarjajo o vprašanjih tihomorske obrambe. 0 sovjetskem predlogu glede razorožitve NEW YORK, 2. — Potrjuje se. da imajo sovjetski spremi-njevalni predlogi k zahodni resoluciji o razorožitvi, ki jo mora prihodnji teden odobriti glavna skupščina OZN, namen izločiti vsako sklicevanje na načelo o razorožitvi, ki jih je sprejela glavna skupščina 11. Januarja 1952 in ki jih vsebuje resolucija sprejeta istega dne kljub sovjetski protivnosti. Razen tega je namen sovjet, skih predlogov izločiti sleherni izraz zadovoljstva nad delom razorožitvene komisije OZN v letu 1952. Namesto tega predlaga sovjetska delegacija, naj se v novo zahodno re. solucijo vključi izjava, da Jova avstrijska vlada ^začasnih osnovah '*dsla V kfl>er' se je položaj socialistov nekoliko okrepil, nima še Od'o*at: ne9® programa v najvažnejših vprašanjih, glede katerih bo moral 1 parlament, v katerem lahko klerikalci z nacisti sestavijo večino 2 »T .. #, ^lada ti- Nova avstnj-Ctavu ,7 > bila potrjena h? ao L,}.le bil včeraj pol-r,.Se0a 1 J?n> j® danes že predsednikom h^alii 0ernerjem. via, -‘er 1® imel novi H0vPh"s Baab svojo pr-ie j 0 k°nferenco, na ka- da bo julije padalievala u 'Ud, ?*Si°ve vlf Ji njegova politiko ove vlade. Izjavil “a bi bila avstrijska F-d, rw^ena zamisli, da ii flodai • N Preseli na Du-''tsS^aščcJ6 da bi bila Avstri-ko bi bil Dunaj, ,i»ar' Za * 2 mes‘o kongresov, d®hce ..?edež morebitne kon-\f>a j. rjb velikih. Pripom-itfhore ’ a seveda Avstrija Fl°gov av^ati podobnih hr, ^aab izrazil upa- 'iir ^zhorU1 0 do Pomiritve ij. lučii 7 m ln Zahodom, in Ifjla še “,°P°zorilom da Av- , cr pogodbožaka na svoj° D>o sestaVki bila de-'io ga riRn u 3ena že včeraj, objaviti vse V k bi - Ver^e^no iz stra- tako' 0 sestavi vi3" «lJa Prav , olg,h Pogajanjih . , aprilu - je v i® L°rvL seznam* ■ prejšnji v Mal^ Ministrov se cili S° v vlp. spremenil. Vem lil!imVoi polo?1.50013^ okre-Us0ehomai V sk*adu z ve- aCitria- Dohi|Pa volitvah 22. ki pobili so dve pod- li V PBoistrstvih, ® «t»'anka Predstavnika *stVu : * v zunanjem :jrni 'ho uV ministrstvu ki sta bi?ion,ovo- Odprav- 1 san?st>, ki «1 dve Podtajni-bjem laLsti in° ].u doslej ime-litstv ‘bihištrl* SICer v notra-ustri n„S‘VU in v mini-5tra J°' VenaPlonahzirano in-Pdoflala ,„. r,s*a oba mini- :;5; volivci in v parlamentu, so gospodarska vprašanja, kot kaže, še vedno precej nerazčiščena. Zdi se, da vlada še nima točno izdelanega programa, temveč da je bila sestavljena predvsem zaradi potrebe, da dežela ne ostane še nadalje brez vlade. V političnih krogih trdijo, da so ob koncu pogajanj — med katerimi je ljudska stranka zamenjala dosedanjega kanclerja Figla s svojim predsednikom Raabom — dosegli sporazum o naslednjih vprašanjih: 1. vlada bo sestavila državni proračun za sedem mesecev, od junija do decembra, medtem ko' bo dotlej — kot že vse mesece po novem letu — veljal sistem proračunskih dvanajstin; proračun naj bi v glavnem slonel na dosedanjih načelih; 2. načelno se ohrani dosedanja vladna koalicija med ljudsko stranko in socialisti, vendar bi bila odločitev v nekaterih vprašanjih, glede katerih ne bi bilo mogoče doseči sporazuma v vladi, prepuščena parlamentarni večini. V tej točki ki je glavni izraz začasnega kompromisa, se skrivajo tudi največje nevarnosti za delovanje in obstoj nove vlade. Ljudska stranka lahko ob vseh vprašanjih, za katera ni potrebna dvetretjinska večina, sestavi ((parlamentarno večino« z neodvisnimi in s tem vsaj delno doseže rezultate po katerih je stremela, ko je zahtevala njihovo vključitev v vlado. V glavnem gre tu za gospodarska vprašanja, glede katerih so nasprotja med socialisti in med konservativnimi zahtevami ljudske stranke, zlasti njenega desnega krila, najostrejša; zaradi teh na- Novi avstrijski kancler Ju-lius Raab je bil rojen 29. novembra 1891 v St. Poeltenu na Nižjem Avstrijskem. Leta 1927 (e postal poslanec takratne krščansko - socialne stranice; leta 1934 je ustanovil združenje in-dustrijcev, leta 1938 pa je postal minister v zadnji Sohu-schniggovi vladi. Po Ansclus-su je vodil svoje gradbeno j Saragat Demokristjani hočejo absolutno večino tudi v senatu V Rimu pričakujejo čim prej sklep o razpustitvi senata Odpor manjših sredinskih strank pojema? - Predstavnik palače Chigi o obisku maršala Tita v Londonu - Lussu je (brezosebno" oklofutal La Malfo FRANCIJA IN AMERIKA povabljeni na berlinsko konferenco podjetje, dokler se leta 1945 ni vrnil v politično življenje. Takoj je ustanovil Avstrijsko gospodarsko združenje in kmalu nato postal tudi predsednik trgovske zbornice. Leta 1951 je bil izvoljen za predsednika ljudske stranke. (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Vprašanje, ali bo italijanski senat še ostal pri življenju, postaja v političnih krogih vedno bolj zanimivo. Končni odgovor bi morala dati seja vlade, ki je bila že dva. krat preložena in ki so jo napovedovali za danes. Namesto tega so se nadaljevala posvetovanja med raznimi predstavniki vlade in parlamenta, vladna seja pa bo verjetno jutri. Vse potrjuje, da so glede razpustitve senata nastala nasprotja v vladi sami med de. mokristjani in republikanci in v večinski skupini štirih strank, ki bodo skupno nastopile na volitvah. Glavni razlog za to je dejstvo, da bi pri volitvah v senat po starem volilnem zakonu — ki je nekaka mešanica enoimenskega volilnega okrožja in proporcionalnega razdeljevanja mandatov — manjše stranke precej utr. pele, medtem ko bi se demokristjani zelo verjetno polastili absolutne večine tudi v se-natu in s tem postali neomejeni gospodarji položaja. Govori se tudi o reformi senata. Doslej sta bili dve tretji, ni senatorjev voljeni, ena tretjina pa je prišla v senat zara. di posebnih kvalifikacij, od katerih sta najvažnejši član. stvo v treh prejšnjih parlamentih in pa zaporna kazen zaradi protifašističnega delovanja. Ta druga kvalifikacija naj bi bila zdaj odpravljena. Mnenja so deljena tudi glede obrazložitve za razpust senata leto dni prezgodaj; mnogim se zdi, da so neredi na nedeljski seji le prešibek razlog za tako resno odločitev. Vendar kaže, da se je opozicija manjših sredinskih strank danes nekoliko omilila; največ pomislekov izražajo še vedno republikanci, medtem ko je v popolnem umiku Glasilo PRI piše, da so ((razlogi proti razpustitvi senata močnejši« od razlogov, ki bi razpust narekovali, medtem ko pravi glasilo PSDI «Giustizia», da «razlogi za in proti drug drugega odtehtajo«. Verjetnost, da bo senat raz- puščen, je potrdil komentar poluradne agencije «APE», ki pravi, da je v senatu «nastal tak notranji razkol, da je njegov razpust neizbežen«; komentar dodaja, da bi se morale volitve v novi senat izvesti po starem zakonu iz leta 1948. Kot rečeno, bi ta zakon zelo verjetno dal demokristjanom absolutno večino, zlasti če bi bile obenem spremenjene kvalifikacije za članstvo v senatu brez izvolitve ali če bi bilo število neizvoljenih senatorjev (ki so večinoma kominformi-sti in razni stari politiki, ki iz načelnih razlogov ne odobravajo demokrisfi.nske politike) zmanjšano. Medtem se je, kot se zdi, zaključila zgodba z zaušnico, ki jo je senator PSI Lussu pri mazal ministru La Malfj med znamenito nedeljsko sejo, na kateri je senat odobril volilni zakon. La Malfa, sedanji repu. blikanec, je pozval svojega bivšega kolega iz pokojne ((akcijske stranke« na dvoboj. Lussu je dvoboj odklonil, češ da zaušnica ni veljala La Malfi esebno, temveč vladi in da to. rej ne gre za oseben, ampak političen napad... Verjetno bo šla zadeva z brezosebno zaušnico zdaj v arhiv, če La Malfa ne bo hotel poseči po sodnih sredstvih. Današnja tiskovna konferenca v palači Chigi ni prinesla nič posebno novega. Predstav, nik zunanjega ministrstva je potrdil, da je Molotov danes sprejel italijanskega poslanika v Moskvi in dodal da sta se razgovarjala zelo prisrčno. Opažene so bile njegove besede da je ne glede na razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom treba nadaljevati z dosedanjo «odločno politiko Zahoda« to je «z odločnim odporom napadu na Koreji, z izgrajevanjem atlantske obrambne organizacije in s politiko evropskega združenja«. Te besede so verjetno v glavnem namenjene Franciji, kjer so se začele kazati tendence, da zaradi zmanjšanja napetosti v svetu ni treba več hiteti z nadležno oborožitvijo Nemčije. Predstavniku palače Chigi je nekoliko zaprlo sapo vprašanje nekega radovednega novinarja, ali morda namerava Italija . povabiti predsednika Tita na uraden obisk. Predstavnik je odgovoril, da ((obiskov državnih poglavarjev ni mogoče improvizirati, ker zahtevajo primerno pripravo, v sedanjem trenutku pa ni mogoče zatrjevati, da bi bilo vse pripravljeno«. Kočljivo vprašanje je sledilo kratkim izjavam predstavnika o Titovem obisku v Londonu; dejal je, da «ni razloga, da bi zdaj izrekel kakšno posebno sodbo«, ker so «obiski državnih poglavarjev normalna zadeva« in ker «ima v^aka država pravico povabit*, kogar hoče, tako tudi Italija«. Tu je sledilo vprašanje, ali bi Italija povabila tudi Tita. A. P. Prvi sestanek štirih bo verjetno po praznikih • Adenauerjeve izjave pred odhodom v ZDA - Eisenhower o posarskem vprašanju no prisrčno ozračje«, ki je vla-1 pri Adenauerjevih razgovorih » » __• i .1____r_ : i_ n „ 1; V»:S; ;*» Ka lrnnniori« PARIZ, 2. — Agencija Tass javlja iz Berlina, da je sovjetska delegacija na angleško-so-vjetski konferenci za letalsko varnost v Nemčiji predlagala, naj bi povabili ameriške in francoske predstavnike v Zahodni Nemčiji, da se udeležijo konference. To vest so pozneje potrdili predstavniki treh zahodnih komisarjev. Poziv je vsebovan v pismih, ki jih je poslal načelnik sovjetske komisije za Nem. čijo general Cujkov ameriškemu in francoskemu visokemu komisarju. Oba komisarja sta takoj vprašala za nasvet svoji vladi in danes sta oba sporočila generalu Cujkovu, da pri. staneta na njegov predlog. Oba komisarja sta že imenovala predstavnike za konferenco. V krogih britanske visoke komisije izražajo mnenje, da se bodo razgovori med štirimi začeli po velikonočnih praznikih in upajo, da se bo «izred- dalo na prvih dveh sestankih, ohranilo tudi pri razpravlja^ nju med štirimi. V istih krogih poudarjajo, da so bili dosedanji razgovori samo izključno ((vojaškega tehničnega značaja«, toda to ne izključuje, da ne bi konferenca imela lahko «političnega pe. čata«, ker spremlja sovjetske delegate tudi en ((politični svetovalec«. S tem v zvezi poudarjajo v britanskih krogih, da mora biti «prvi korak« s sovjetske strani pristanek na svobodne, tajne in splošne volitve za vso Nemčijo. Amerišiki krogi pa so bolj rezervirani. Po njihovem mnenju gre bolj za taktično spremembo hladne vojne kakor za temeljito spremembo sovjetske politike. Aiheriški visoki komisar Co-nant bo v soboto odpotoval z letalom v ZDA, kjer bo navzoč V Beogradu pozdravlj‘ajo pobudo Kitajske glede Koreje Beograjski tisk poudarja u svojih komentarjih Titove in Churchillove izjave, da so Angleži pokazali razumevanje za jugoslovansko stališče glede irsta (Od našega dopisnika) . BEOGRAD, 2. — Jugoslovanski vladni krogi so z zadovoljstvom sprejeli najnovejšo pobudo kitajske vlade za prenehanje vojne na Koreji. Predlogi kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja in podporo, ki jo je tem predlogom dal sovjetski zunanji minister Molo- i tov, cenijo v Beogradu kot približevanje stališču OZN, s čimer se je povečalo upanje tako za premirje na Koreji, kakor tudi za popuščanje napetosti v svetu sploh. Poudarja se, da se bo jugoslovanska delegacija v QZN zavzemala kot doslej z vsemi svojimi silami, da bi korejski spor, ki predstavlja trajno nevarnost za razširitev vojne, čim prej za- ključili. Hkrati izražajo v Beogradu prepričanje, da bo v Združenih narodih prevladala splošna težnja vseh narodov za mir v svetu, in da bo položaj, ki bo nastal s sprejemom načela prostovoljne repatriacije s strani kitajske vlade prispeval k novim in uspešnejšim razgovorom med združenim poveljstvom na eni strani ter kitajsko ljudsko republiko in Severno Korejo na drugi. Nocojšnji beograjski tisk še dalje komentira govor predsednika republike maršala Tita in izjavo angleškega ministrskega predsednika Churchilla v spodnji zbornici. Beograjski tisk zlasti pozdravlja izjavo maršala Tita, da so v Londonu dosegli popoln sporazum TAKO PIŠEJO DANES O TRSTU ACH1L.LE MARAZZA, mini-l ster, znan po svojem, delova-1 nju tudi katerimi so Tita dočakali, se niso spremenili v sramotne t> koncentracijskem vislice, kot so nekateri opti- taborišču na Rabu (proglašen [ m isti predpostavljali. S?*1*"1«10*.*1«;- s Pete v aestaY.° nov® b°v. n," so i- Avstriji po le--^aVtia a)a'a osem ted- 5Nka|gaianj °iVe‘rK .Za zakliu-i V , !n® lina ? blla zahteva !■ S stranke, naj J1 desnji allctJ0 vključi-Snaio za ki neodvisni, Naftne tni£aciste- Nadalj-‘Vkama st0«ke med obema ^ e tikale razde- VČH 0a„a_tov ter finančne W PSP°d: »a^Ht- ko ^ a.r,ske Politike. "'^Ptjeni tiptee m bllo vprašanje h|JriZn‘? Po s*. atov rešeno v okniem S(are? zR'edu in ^eph SOcial'3tov sprotij so bile tudi volitve razpisane nekoliko prezgodaj, ker Figlova vlada m mogla doseči sporazuma o proračunu y g0_ spodarskih zadevah lahko Raab, ki je obenem tudi predsednik avstrijske trgovske zbornice računa na podnorn neodvisnih, s katerimi je ie med pogajanji za sestavo vlade ljudska stranka sklenili ((sporazum o programu Dar a. mentarne večine«. f J Ce se bo ta igra le prepoen sto ponavljala, bo nastalo r« no vprašanje, kako bodo reavi-, rali socialisti na deistvn odloča pravzaprav del vlade z t m Parlamentarne opoztei- ie, medtem ko ie n.t.i; ici, Položaj med vlkdT pre^asovan^ °StaU de' za vojnega zločinca) (čez 4.000 mrtvih) P«® « znanem glasi-lu demokristjanske stranke «IL POPOLO« 22. marca Vi,. »Italijani so se zaskrbljeni vprašali kaj neki se dogaja v Londonu. — Pnslo je poročilo in izjava Koče Popoviča. Ni zadovoljiva. Zakaj? Zato, ker ie rečeno da se vprašanje Trsta lahko odgodi, da se pred tem rešijo druga vprašanja... Mi ne moremo vec čakati, mi ne moremo govoriti o drugih stvareh, medtem ko prihajajo klici Italijanov iz onih krajev (cone B), k> zvenijo kot očitanja ker je nasa akcija tako počasna. Predvsem je potrebno rešiti vprašanje Trsta, potrebno ga je takoj rešiti. Posredniška vloga Francije, An-glife in ZDA je lahko dragocena če se posreči prepričati Tita da v skupnosti svobodnih 'narodov pomeni več_ kot moč orožja ~ intimna moč neke moralne obsodbe in čustvo naroda kadar mu se ne prizna pravica razpolaganja s svojo usodo«. _ 'MESSAGGERO veneto« je 22 IH zapisal v uvodniku: «Prav so imeli tisti, ki niso od londonskega obiska pričakovali ničesar dobrega za Italijo To je bilo zelo preprosto 'preročanstvo, ko poznamo Bolje je gledati položaj kakršen je, s prostim očesom, brez rožnatih naočnikov. Tedaj se lahko vidi, da položaj za nas ni preveč dober. Ta položaj postane jasen v tistih štirih točkah, ki jih je dal minister Popovič novinarjem.. Kot vidimo je politična linija Jugoslavije glede Trsta ostala tudi po Londonu vsebinsko nespremenjena in ni doživela niti najmanjše spremembe. Zato je bil glede italijansko-ju-goslovanskih odnosov in glede rešitve vprašanja Trsta, Titov obisk v Londonu popolnoma brez koristi. Glede teh dveh vprašanj smo ostali pri dobrih željah. Na zdravje!... No, mi smo že navajeni na te hladne škotske prhe; vedno nas, potem ko smo se spotili v dobrih nadah, zalivajo z mrzlo vodo stvarnosti... Cas pa medtem beži Minevajo leta a mi ostajamo na statusu quo... Ni mogoče več nadaljevati s to zelo žalostno igro... Tito vztraja na stališču od leta 1945 London mu pri tem pomaga. Trst, ki je bil drobiž za pod-kuP°va?te za Rusijo, je postal sedaj takšen drobiž za Veliko Britanijo. Treba se je odločiti, da govorimo odločno in jasno VVashingtonu in Londonu. Nasa potrpežljivost ima meje, lija času preprečiti pot... Ce je potrebno, se ne smemo zaustaviti niti pred mislijo, da postavimo jasno dilemo našim dragim zaveznikom... Zdi se nam, da je prišel čas, da to storimo brez strahu. Ce ne želimo kompromitirati ne samo usode Trsta. temveč tudi našo čast svobodnega naroda«. kGIORNALE Dl TRIESTE« pa se v svojem uvodniku od 24.3. t. I. takole izraža,-«Tito je želel, da bi v Londonu pristali na odgoditev in na omalovaževanje tistega vprašanja, ki muči Italijo... I-talijani niso postali tako otročji in tako neoprezni, da ne bi videlj stvarnosti izza zavese fraz, s katerimi se poskuša pozlatiti grenka pilula, da bi laže prebavili bučni titovski festival na obalah Temze.... Kar se tiče Trsta je minister Eden — pravi stvarni ustvarjalec britansko-jugoslovanske-ga zavezništva — izjavil, da Velika Britanija ni spremenila svojega stališča Kakšno je to stališče? To so direktna pogajanja med Rimom in Beogradom, toda v razmerah v kakršnih smo, je to isto, kar kvadratura kroga. Kar se tiče diplomatske akcije, da se gost prisili k večjemu razumevanju, k inteligentnejšemu poimenovanju italijanske pravice, da se prisili k večjemu spoštovanju do obvez zaveznikov, ki so jih nekoč prevzeli protj Ri- jugoslovanskega gosta in Ion- preko katerih ne moremo... j mu, pred parlamentarnimi vo-donske gostitelje. Slavoloki, s I Ce čas dela za Tita, mora Ita-1 litvami 1948 — takšni akciji ni bilo niti sledu. Grobna tišina!« Isti sGIORNALE Dl TRIE-STEn pa razlaga v svojem včerajšnjem uvodniku, kako je Tito po svojem povratku iz Londona začel hvaliti Ruse — in zopet mu ni prav ter se pravzaprav še bolj jezi kot prej, ko jih je po njegovem mnenju preveč karal: «Prej ali slej se bo videlo, da je odhod «Galeba» z obale reke Temze bil parodija odhoda Lohengrinovega laboda: konec mita brez graalove slave. Tito noče biti več anti-Stalin. Zapihal je veter, odstranjene so polemike proti sovjetskemu režimu in on naslavlja prijateljske smehljaje in medene besede dobrim fantom, ki so v Moskvi prijeli za vajeti. »Nisem prerok — j® dejal devia-cionistični diktator — toda poznam položaj tiste dežele (staro bahaštvo!) in sem naklonjen misli, da Malenkov in drugi sovjetski mlajši voditelji in bolj goreči od njega ne bodo začeli z vojno«. Naj si zapišejo to borzni špekulanti v New Yorku. Jugoslavija ne bo imela več potrebe orožja in mu-nicije po tolikih slabih poslih, naj Amerika napravi vsaj ta posel, ki bo s Titovo Jugoslavijo edini, ki bo v resnici dober«. No, klerikalnemu iredenti, stičnemu tisku pa se je brez zveze s Titovim obiskom pridružil še ^socialistični» iredentist in profesor PALAD1N, ki je poslal v objavo klerikalne- mu glasilu izjavo, v kateri med drugim pravi: ((Italijani, ki so bili vrženi v jame med 1943 in 1946 gredo v tisoče. Okrutna stran jam ni izmišljotina, temveč je napi. sana s krvavimi črkami v zgodovini naše zemlje... Zastonj je sklicevati se na truplo fašizma, da bi se zakrinkal fa. šizem, ki je mnogo bolj pošasten in ki leži nad nesrečni, mi jugoslovanskimi narodi. Na nesrečo ga čutijo nesrečni ljudje v coni B, proti katerim slovenski voditelji niso nikdar našli niti trunka človeškega razumevanja.... V socialdemokratski internacionali ni nobenega slovenskega naroda ra. zen gospoda Topaloviča in nje. gove žene. Vsi vedo, da so ZSSR in sateliti zastopani v Kominformu, ki je antiteza socialdemokratske internaciona. le... Kjer zapovedujejo Slovani postane življenje Italijanov nemogoče. To dokazuje trage. dija cone B. To dokazuje, da se ne more nič pozitivnega ustvariti, dokler bo ostala titovska uprava v coni B, ki je spremenjena v «selva sel-vaggia ed aspra e forte«. Pripominjamo, da univerzitetni profesorji v Centro Studi Adriatici v Rimu že četrto leto nabirajo imena mučencev Dalmacije, Istre in Trsta, ki so padli v obeh svetovnih vojnih in so jih doslej našteli že 2000a.. (Tako beremo v zadnji številki njihovega «Bolletti-na»». No, o tem prihodnjič. o vseh pomembnih mednarodnih vprašanjih. Prav tako z zadovoljstvom komentira Churchillovo izjavo, da bo ljudstvo Velike Britanije priskočilo na pomoč zavezniški Jugoslaviji v primeru napada, in izjavo maršala Tita, da so narodi Jugoslavije ne glede na žrtve vedno pripravljeni dati svoj prispevek za obrambo miru v svetu. Jugoslovansko ljudstvo je z odobravanjem sprejelo tudi besede maršala Tita, da bi Jugoslavija pozdravila izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo kljub številnim žrtvam, ki jih je morala pretrpeti zaradi sovražne politike sovjetskega bloka. Nocojšnja «Politika» navaja izjavi predsednika Churchilla in maršala Tita ter ugotavlja, da je to. o čemer so se v Londonu dogovorili, tako trdno, da bi bil vsak pismen sporazum odveč. Maršal Tito in Churchill se strinjata, poudarja ((Politika«, da je ponovitev korejske epizode na evropski po-zornici nemogoča in da je morebitna preventivna vojna nesprejemljiva in nevarna za mir. Angleži so pokazali tudi popolno razumevanje za jugoslovansko stališče glede Trsta, ker so se prepričali, da ima Jugoslavija iskreno in dobro voljo, da se to vprašanje reši. Churchill je s svojo včerajšnjo izjavo pokazal, zaključuje ((Politike«, da je realist, in da se britanska vlada zaveda vloge današnje Jugoslavije. B. Božič Prijateljska pogodba med ZDA in japonsko TOKIO, 2. — Danes sta podpisali Japonska in Združene države pogodbo o prijateljstvu, trgovini in plovbi. To je prva pogodba te vrste, ki jo je podpisala Japonska po vojni. Pogodba je obojestranska v vseh svojih določilih ter u-stvarja temelje za gospodarsko sodelovanje, ki zanima obe državi. V veljavo bo stopila po ratifikaciji. v Beli hiši in bo kanclerja spremljal na potovanju po ZDA. LE HAVRE, 2. — Nemški kancler Adenauer je danes odpotoval s parnikom ((United States« v ZDA. pred odhodom je izjavil, da potuje v ZDA, zato «da se zahvali za vse, kar je ameriška vlada napravila za nemško ljudstvo«. Nadaljeval je; «Seveda bom imel politične razgovore, toda ni bil pripravljen noben program in ne mislim, da bodo med razgovori sprejeti dokončni Ekle-■pi». Kar se tiče repatriacije nemških vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi, je Adenauer izjavil: «V sovjetskih tabori- ščih je sedaj 300 tisoč ujetnikov in deportirancev, med katerimi je mnogo žensk in otrok. Nemški Rdeči križ ima imena sto tisoč teh ujetnikov, ki so razdeljeni po 3.500 taboriščih, in ima točne podatke, da je drugih 200 tisoč ujetnikov v različnih krajih. Ce je želja do miru v Sovjetski zvezi res iskrena, predstavlja repatriacija teh ujetnikov najboljšo priliko, da se dokaže dobra volja«. Glede Posarja je Adenauer izjavil: «Bili smo blizu rešitve, toda francoska vlada jo je opustila. Nadaljevali bomo razgovore in upam, da bo dosežen dogovor, ki bo odgovarjal interesom Francije in Nemčije, predvsem pa interesom posar-skega prebivalstva«. Končno je Adenauer govoril o svojem prihodnjem obisku v Londonu in je izjavil: «V maju bom Edenu v Londonu povedal, da je potrebno zadovoljiti kolikor mogoče želje Francije glede evropske vojske. Čeprav priznavam poseben značaj britanskega položaja, upam, da se bo Velika Britanija bolj približala evropski skupnosti«. Britansko zunanje ministrstvo je danes javilo, da bo Adenauer ob priliki svojega privatnega obiska v Londonu sredi maja imel razgovore z zunanjim ministrom Edenom. Poročilo dodaja da je britanska vlada predlagala, naj bi Adenauer podaljšal svoje bivanje v Londonu in se sestal z Edenom, na kar je Adenauer pristal. Adenauer bo verjetno govoril o posarskem vprašanju tudi s francoskim zunanjim ministrom Bidaultom v prvi polovici maja v Strasburgu. V tem mestu bo namreč 6. in 7. maja konferenca štirinastih zunanjih ministrov Evropskega sveta, kateri bo sledil sestanek šestih zunanjih ministrov evropske skupnosti. V Washingtonu je danes predsednik Eisenhower izjavil skupini nemških poslancev, ki so na obisku v Washingtonu, da je mnenja, da je hitra rešitev posarskega vprašanja zelo važna za bodoče francosko-nemške odnose. Eugen Ger-stenmaier, ki je med člani skupine je izjavil, da je dobil vtis, da je Eisenhower govoril o rešitvi v evropskem smislu in da je imenoval Posarje v zvezi z evropskim gibanjem, ki ga je označil kot zelo važno. PARIZ, 2. — pariško sodišče je sprejelo prošnjo za začasno svobodo, ki sta jo vložila tajnik CGT Andrč Tollet in urednik tednika «L’Avantgar-j Enrique de« Jean Muenier. Vladna kriza v Čilu SANTIAGO, 2. — Zaradi odstopa dveh ministrov 24 ur po preosnovi čilske vlade, ki ji predseduje Carlos Ibanez, je nastala nova kriza v vladi. Odstopila sta ljudski socialist Eduardo Paredes ki je minister za rudnike, ter socialist Monti, ki je pravo- [ sodni minister. Kadar ženska ljubi, je modrijan, prorok in vedež. IVAN CANKAR Danes, petek 3. apr Rihard, Žarko ob Sonce vzide ot> 5-4^ ,,52 Luna 18.34. Dolžina dneva l^ ^j,, vzide ob 23.18 in zatono« Jutri, sobota «•. “p Izidor, Duiita SPOMIN OPENSKIH TALCEV Na današnji dan pred devetimi leti so v zgodnjem jutru na Opčinah odjeknili rajali strojnic. Na mestu, kjer danes stoji spomenik, so nacija-šistični okupatorji zverinsko pomorili 71 nedolžnih ljudi, ki so jih kot talce pobrali iz tržaških zaporov, da nad njimi na najbolj podel način razdivjajo svoj onemogel bes zaradi uspehov narodnoosvobodilnega gibanja. Nacijašistične zveri so si delale utvaro, da bodo s tem in takimi dejanji krvavega nasilja nad našim upornim in svobodoljubnim ljudstvom ubili v njem borbenega duha, da ga bodo demoralizirali, razbili njegovo enotnost v antifašistični borbi in razbili osnove slovansko-italijanskega bratstva, ki se je iz dneva v dan kovalo v skupni borbi proti fašističnim tiranom. Toda fašistični okupator se je motil v svojih računih. Železna volja in odločnost boriti se do kraja sta bili močnejši kot zverinsko nasilje. Grob, ki so nam ga kopali fašistični rablji, je postal njihov grob. Triumfirala je borbena e-notnost slovenskega ljudstva, triumfiralo je v orožju skovano bratstvo z antifašističnimi Italijani, tisto bratstvo, ki je in ostane neobhodni pogoj za onemogočanje oživljanja fašizma, za mirno sožitje dveh, po zgodovinski nujnosti soživečih narodov na tem ozemlju, pogoj za njun socialni in narodnostni napredek. Spomenik openskim talcem, med katerimi so bili Slovenci, Italijani in pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, nas opominja na to resnico, ki jo sedanjost potrjuje in nam nakazuje pot, po kateri nam je hoditi, če naj ne bo žrtev enainsedemdesetih in sto in sto-tisočev drugih zaman. Spominu talcev na Opčinah se bomo poklonili v ponedeljek 6. t. m. ob 15. uri, ko bodo demokratične in antifašistične organizacije našega področja položile pred spomenik vence. Delitev dobička v Felszegy žele prvi korak k soupravljanju Preteklo soboto so v tej ladjedelnici razdelili delavcem po 24.000 lir od lanskega dobička - Delavci so zadovoljni, toda hočejo imeti tudi kontrolo pri ugotavljanju dobička, to je zahtevajo tudi pravico do soupravljanja Preteklo soboto so v ladjedelnici Felszegy v Miljah skup. no s plačo razdelili tudi delež dobička podjetja v lanskem letu. Vsak delavec je dobil po 24.000 lir, le vajencem so dah manj. Od lanskega dobička je odpadlo na delavce 8 milijonov lir, to je eno tretjino, drugo tretjino so dobili dediči bivšega lastnika, ostalo pa služi za razn> investicije. Na račun dobička so že lani razdelili delavcem po 10.000 lir in še dvakrat po 2.000 lir ob splovitvi dveh ladij. Vse to so napravili na podlagi soudeležbe delavcev pri dobičku podjetja še za časa komisarskega upravljanja, kakor smo že svoj čas obširno pisali. Ko je bilo to podjetje na robu propada, mu je ZVU postavila komisarja ing. Giacomellija, ki je s pomočjo pod. pore ERP spravil podjetje zopet na noge in poskrbel tudi daj je komisarsko upravljanje prenehalo in od 21. marca dalje je ing. Giacomelli ostal sa. mo še tehnični svetovalec; soudeležba delavcev pri dobičku pa se nadaljuje. V podjetju je okrog 250 delavcev in uradnikov in so vsi zaposleni, tako da opravljajo nekateri še nadure. Sedaj popravljajo malo ladjo «Paula» in gradijo 2Q00-tonsko ladjo, ki jo bodo splovili septembra meseca; pričakujejo pa naroči, lo dveh ladij po približno 1.500 ton. V ladjedelnici se vsekakor povsod zaznava napredek. Tako so obnovili menzo, zgradili novo delavnico za mizarje in lopo za tesarje, v načrtu pa imajo še druga dela. Delavci so seveda še kar zadovoljni, kar potrjuje, da so bile zgrešene vse napovedi kominformovcev, ki so se tako zaganjali proti soudeležbi de lavcev pri dobičku, češ da bo. za razna obnovitvena dela. Se-1 do delavce samo huje izkori- V OKVIRU TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Velikonočne pomilostitve Vojaški guverner in conski poveljnik, generalmajor Sir John Winterton, je ob priliki velikonočnih praznikov po sta. ri navadi, po kateri Zavezniška vojaška uprava pomilosti obsojene kaznjence, v kolikor to opravičujejo okolnosti, pomilostil določeno število oseb, ki so jih obsodila krajevna sodišča. Te pomilostitve bo deležnih približno 30 oseb. Kontingent 100 milijonov l!r za uvoz jugoslovanskega blaga Vesi je neuradna in govori o razdelitvi konlinqenfa na ju goslovansko-ilalijanski klirmg m na konlo lokalne , Vittorio Veneto Danes g tri: «Ce me Lub Vfraffi,, Loretta Young, gu«,; Azzurro. 16.00: «Dru 0C Anna Baxter, p*: ^ samo danes. Juttiinf5 samo uanca. - — .nlhOdf strebi ne letajo«, An« D. Sheridan. Belvedere. Zaprto. , 0pOlnvv Marconi. 16.00: «ObW» , S. Laurel, O. Harg ^1^ Novo cine. 16.00: «Ot .at>. in »Dolina bchfR^JjoSt ^ W»ll Odeon. 15.00: «Skrivn° t W Radio. 16.00: «P«£ Disneyev barvni PETEK, 3. »Prl“Hfi c«* K »C 234.6 m a.l » 7.00 Poročila- 7,‘ * narodne. 11.00 Gaeta* ^ ((La Favorita« - 3.45 pero. 13.30 Poroč'1*1 glasba. 14.30 P° sv3fMaie ^ Domači zvoki. l"-iv DELAVCI I n -adiU ” Poslušajte n* r tr*** gosiovanske c0IVui0 danes ob 20.30 \ delavskega sve etarske kulture « 1« ležke. 21.30 va gtf ; 22.0° vetnajstega stoletJ ples. ritmov za zabavo Zadnja poročila- T It ‘‘je* . 306,1 m a11 96 vl 11.30 Dve Haen^ji^! .—10 Zborovska 5 l3jtf ba. 12.45 po željah. 14.1* RTrl CfLijež vodnjaki. }M?lgar: skladbe. 18.15 Eig )g4j *i0in> originalno temo- jcraJ v Tržaški kulturni zj K° jt Brahms: Ra!?'? Reau^a-^jd 21.00 MozarL t v % J3. Beethoven: t, št. g.jlg. 22.40 Chopin- S ^ fl ^ CP Nočni ^^braženJe- * inovi nokturni. « U.OO Schubert K ^n ru OD. 1W. * ijuTa <5 PV 12.15 Simfon'čna l7 30 *jjidU Glasba po ai.OO #Vperr>nJ Maša v Alberta r ,n dljSka drama a ^ zpo 22.15 Oratorij z* , kester. ______ hojstva sMBT), ,;,, 6 oseb. ni cario' . 1 atotn'CZ’^7te,CA*V NOCNA S^U,ZBBer"11'1 M'fjf - kciSljah in Nieoit r i«. IN '.». er v: pazi« IkociJ . F. Severoj^. ^ OD 2- tgu jr V SPLIT ^ oo 10 VPl»OV8»Jeod Bxpre»*» dovati za »Moskvi V, kega Poslanika lahki Moskv>- Vsekakor' ni bilo b»ti osebfti vad6ti ter iz' ^ 5vojst;u inbln^ 1t“anova' S»°iuŽimtnat--ešeemTo: *Cta "tUaC.ije- pra- Ss vsak prav°casno reagirala R Io or» ° potez°. n-totovila U J* moskovska za. 'iubnosti «1 ! njihove miro. Osnega ohv! ,m°žnosti isto- dežela J * m sodel°vanja *lami z različnimi it, ra ““' slsterr>i itd., kar ‘-osti m °- blstvene važ. všekai°Canj? nadaljnje, •Udar na Ze Previdne, taktne 7nP4re°Stre politič-ZDA v odnosu do zveze ^etske ,Vhower i„ ^ 6g C!a B^frU odločila za I druB? češ da bi ■ rafn njega ne l,4stala . polmtl vrzeli, ki tnorai 1° ^George Ken-- Kaiti Pus. ti svoje me- f5 ie dar,P° tJpbovem mne-C, “ Bohlen, poleg Slec’^1 !°i najboljši po. ^ ZDa r, 3 e Rusije, kar N u Premorejo. S tem v Slih ,Dulles zahteval od 11 ®u d arnostnih organov, !cHBe !30 0 njem vse Ne ni Pod.atke, posebno Satii v-g0.Ylh morebitnih io k«muD,!t kdai imel Jfila ki osnovi po. b1111^ moeei Je bil prejel’ je 5ll'enu „ ngotoviti, da se ** »°dobnLm0re naprtiti če. Ni Dnt> V tem smislu Nbčnim pred zunanje. imel > odborom senata, ki !l0misleko®VO3e strani nobenih ,Iaenuie ’ da se Bohlen "*d' tem blatnem ^*t na* zadeva končana. To- primeru bi s poznan Ste- Sbia* 'i'. tako enostavno. Se 2nanaa.t,0^ev' ki jim na- Sovražn i thy, po: % en« komunistov po ...se j® temu posta. 5 NpneVer i#di Proti sicer na- 4 ftj *OlTllirt- -0(i zn« “ntatični nevarno. y . vl*aj y»Al.j lit- - J zlu0811’ kar ie med * Su .UsPešen način. če 5?° ^eliavn’ t lavil in populari- bi!Setak« ,s v tem prime-M, tl it, j '. kakor si je bil za-ki1 Nenu6 eb l^ajti, kakor se ie ni m°ž-ki k Je ‘Obl Mec <» “‘lUbi, tele: nasedel zaletelu arthy Kljub volil, njegova vla- da bo ‘.Sni *ezn° metlo počistila , «J?*r,t vseh prevrat-^antov, se je p njem V.N teni zavest, da t,-8 PreviriP°trebna največja bi? trebi ’ kakor tudi, V’ dim J>odobno akcijo za. Nst , se pojavila ne-IPo L.. Prekoračila do-°- ^fa tej osnovi je tVi n . Bisenhowerjevem ^rfirTI! SCnatU’ da V Ki.ki So . n® gre za oblju-it«IVcem 30 bili dali svojim ((, da 1 marveč za to, da bi *k»°taa n!P°,tr3ena ter neod-«a pA° cevarija McCar-CVlado 0V rafun o vi. ^ PoslnPfl njenem normal. V>«o famči °n’ DulleS’ lk »ega iJ t za Bohlena, l|iaiSf'!dstavrn0van3e nikakor sam , riziko za ZDA, k°rist. skrivajo med bujnim subtropskim rastlinjem prve hiše prestolniške Lizbone. Portugalci ji pravijo Lišboa. Nad 700.000 ljudi živi med njenimi zidovi. Nihče ki ga je pot zanesla v Lizbono, ne bo opustil izleta v nekako 40 km oddaljeno znamenito višinsko letovišče Cintro, Med vilami in cvetjem mimo velikanskega starinskega vodovoda, med oljkami in plu-tovci hiti moderna cesta proti severozahodu. Cintra leži sredi gozdov ob vznožju Pene. najvišjega vrha ob iztoku gorskega hrbta, ki se vleče vzporedno s Tejom. Ze od daleč opozarjajo nase visoki in zajetni dimniki, znak starega nekdanjega kraljevskega dvorca. V mavrskem, gotskem in nekem fantastičnem slogu vpliva slikovito. Vredno si ga je ogledati. Nekatere dvorane s ptičjimi okraski so v resnici prav svojevrstne. Sala das Pegas, Dvorana srak n. pr. ima ves strop poslikan s samimi sraka- P. Melecchi v dvorani »Casanova” in pidi'ttnuii> v tj it Italiji it ti lihuetltrfii * k«, Precenj«valo, Bltr,6 k°Ukn C’ v”3 V nJem jNilt Ve£ šariP° a' pač pa 'i&ijjNova ^Pripomnili, da bM- rojenega bici. a tudi njegov rJ , eska ''' J*..: . i ti - v-v zn t mm i* : sv.«•■ ' * ■ * v dvo-VI. sv. Slikarske razstave rani «Casanova» v Frančiška nas kaj rade presenečajo s svojo izjemnostjo. Povečini se zbirajo tu u-metniki z moderno, skoro bi dejal z ekstremno tendenco, To kače tudi razstava ki jo je priredil v tem prostoru Pietro Melecchi iz g0. Iogne. Avtor si je pridobil v Rimu, kjer stalno živi, tolik sloves, da je postal že stalen gost beneškega bien-nala V Trstu ga poznamo že od leta 1946-47. Kakor pri vsakern izrazitejšem umetni-ku. tako iščejo kritiki tudi Pr njem vplive znamenitejših slikarjev kot Francoza Bracflua m Italijanov Moran-dija m Cacoratija, o katerem smo pisali ob zadnji veliki razstavi italijanskih \tn« kov na Akvedotu. Melecchi ima vsekakor svoj način ali celo svoj lastni slog upodabljanja. Pokazal nam je pokrajine in tihožitja — od teh iz večine rože in predmete. Če opazujemo ta dela površno se verjetno zanje ne bom o ogreli■ Roče imajo mnogokrat taksne zunanje oblike, da bi jih težko označili s pravim imenom. Melecchi ne sili na dan z ostro,-močno barvo, uporablja navadno le temnejše enobarvne skoro brezizrazno dno, za upodobitev pokrajine ali tihožitja pa prevleče platno z umerjeno in lahno zgoščeno temno zeleno, vodeno rumenkasto rjavkasto, rožnato, zlasti pa s sivkasto barvo, nametano tu in tam z rdečkastimi in črnikastimi vložki. Bolj tuje so pokrajine: o-zadje tvorijo največ temni hrib«, ki nekako pritiskajo na kockaste, vedno zaprte hiši- ce. Nikjer ne vidimo sončnega žarka, zelenja, prikupne narave in lepe arhitekture hiš, namesto tega gledamo le turobne sence, geometrične oblike kot izumrlih bivališč. Povsod sama težka otožnost, preoblikovanje resnične stvarnosti, ki zadobiva naravnost skrivnosten in čaroben videz. Zavedamo se, da takšnih krajev ni nikjer na svetu ali pa, da so morda kdaj in nekje obstajali, vendar v neznanih deželah in dobah. Hiše slikarja Melec-chija imajo na sebi malo človeškega in predstavljajo le skrivnostna telesa, raztresena v prostornino, to so stvari brez duše pod enoličnim nebom izraženim v neprozornem tonu Iz vseh teh slik ne diha nobena sugestivnost, ker so barve kljub harmoniji nekam neme, nezaznavne. Ta umetnost je sicer polna ritmike vendar izgublja vsako zvezo z naravo. Tihožitja gledalca vseeno prevzamejo in zlasti predmeti se nam zaradi svoje večje resničnosti pribliiu-ifl°. Kljub temu so barve, kakor jih uporablja umetnik, zelo učinkovite in dajajo slikam neko posebnost, eleganco, plemenitost in nežnost. Tako zasledimo tudi pri avtorjevih rožah, ki so prej neke vrste arheološki fragmenti kot pa resnične rože, svežost in liričnost. Galerija na Akve dotu je to pot vsa v cvetju, kot da bi hotela• napovedati pomlad. Italijanski umetnik Alfio Graztani, doma iz okolice Mantove, k i se je posvetil največ slikanju rož in pokrajin, razstavlja tihožitja. Všeč so mu zlasti zasnove, v katere zajame skupine živorde-cih, rumenih, rožnato-belka-stih roz, pomešanih z zelenimi vejicami, vijolicami; spret no izrablja ozadje, posode in police, kamor položi rože in posamezne odpadle liste. Z njim tekmuje njegov ro- jak N Savelli, ki je dal kompozicijam svojih smrtnih narav» širšo podlago s tem, da je poleg rož uporabil še druge rekvizite kot odprto knjigo in podobno. Svoje vtise sočnih barv in razpoloženje je podal v modernejšem slogu. Kot krajinarja sta se jima pridružila dva ruska slikarja — verjetno begunca — in sicer A. Džigurski in S. Ko-lesnikov. Od prvega prikazuje marina valovito morje v na pol sončni luči s sivkasto zelenimi toni. V ospredju in ob strani poživljajo sliko morske čeri in strmine ob obali. Slikar je vešče izkoristil učinke svetlobe. Isto velja glede zimske pokrajine. Kolesnikova, ki je dal snegu in drevju zaradi močnega sončnega odseva vijoličasto kopreno. Motiv iz nekega mesteca v večerni luči je delo Pierette Bianco. Občutimo, kako se plazi sonce po zgornjih delih hiš na katerih je polno refleksov luči, na trgu in ulici pa se že mešajo barve, prehajajoče v mrak. Enako dovršeno je izdelal N. Cola-sini akt stoječe žene od zadaj; barva kože, celotna anatomija telesa, popolnost harmonije barv medlo-rumene-ga ogrinjala ter nekako brokatno rdeče zavese in sivkaste prevleke čez skrinjo povzdigujejo sliko. Iz #stare šoles tržaškega impresionizma vidimo še dve sliki (verjetno iz kakšne zasebne zbirke in sedaj na prodaj) od Gina Parinija: ženski figuri v kratkih oblekah z vsemi učinki nasprotne luči. Dasi sta tehnično izdelani, po desetletjih prvenstva tega sloga spoznamo, da so časi njegove slave daleč za nami in da pričakujejo ljubitelji slik od umetnikov že mnogo več. Ostala dela so več ali man) ostanki prejšnjih razstav in-čakajo na odjemalce... Tl. list z napisom «Por bem«, kar naj bi pomenilo »nedolžno, brezpomembno«. Smolo je namreč imel neki kralj, da ga je v tej dvorani zalotila žena, ko je ljubimkal z njeno dvor-janico. Da bi preprečil na dvo-rih tako priljubljeno prišepe-tavanje, je dal strop poslikati s srakami z opravičujočim napisom. Renesančni vodnjak je izredna starina. In čudovito grajsko kopališče — Casa da Agua! Vse notranje stene so prekrite s svojevrstno krasno keramiko, belo z modrimi vzorci in slikami. T0 so ajuleiosi ažuleži, portugalska posebnost. Iz vseh sten brizga voda v široki bazen. Uporaba ajuleiosa je značilnost portugalske arhitekture. To so majhne keramične ploščice bele barve z modrimi okraski. Od najstarejših časov do danes je belo podlaga, modro pa vzorec. Prvotni vzorci so bili v ultramarinu, kasnejši malo svetlejše prijetno modre barve. Spočetka so predstavljali okraski le geometrijske like na vsaki poedini ploščici, narisani pa tako, da so sestavljene ploščice risale spet nov geometrijski lik. Novejši ažuleži predstavljajo pokrajinske izreze, najmodernejši večinoma alegorične slike. Vse pa vedno edinole v modri barvi. Recept je menda tajna. Ažuleži so med Portugalci tako priljubljeni, da najbrž v vsej državi ni boljše hiše ki bi ne imela vsaj manjšega okraska te vrste. Ce že ni cela soba ali najmanj ena stena v hiši obložena s to keramiko, je okrašen z njo vsaj hišni vhod. Ponekod lepšajo ažuleži celo zunanje stavbene stene. Uporabljajo pa jih učinkovito tudi v reklamne svrhe. Po Cintri se človek za gradom hitro razgleda med hoteli penzioni in vilami, med bujnimi vrtovi in razsežnimi nasadi. Zvabi ga še na hrib nad letoviščem slikovita obsežna stavba. Široka, v ključih izpeljana cesta vodi navzgor. Avto je v nekaj minutah vrh Pene Komur m za naglico, ga tudi osliček ponese na vrh. Dalj časa bo pasel oči po podnožju. Vrh robatih pečin se dviga posLpje čudnih oblik in slogov. Prekrasne so v njem rezbarije, prav tako sijajni so ajuleiosi. Za poznavalca užitek! To je Castelo dos Mouros nekdaj samostan, kasneje kraljevski dvorec, zdaj tujskopromet-na posebnost. Od vseh strani je viden. Ozira se na širno podnožje dc lizbonskih odtenkov in daleč ven na odprti ocean. Tudi v tem dvorcu so bogate zbirke porcelana, stekla in starinskega pohištva. Vrtni nasadi se šibijo pod pezo razkošnega cvetja, opojno ozračje je malone omamljivo. V povsem divji naravi nedaleč od gradu stoji vrh slikovitih skal kip morjeplovca Vasca da Game. Qb levi nogi drži ščit, z desnico je naslonjen na su- veličastno. Obrnjen proti neskončnemu oceanu posluša večno pesem njegovih valov, ki se razbijajo spodaj ob rtiču Roca. kjer v mogočni trdnjavi biva predsednik portugalske republike. V pomladanskih mesecih je ocean tam doli kaj rad meglovit. Tedaj tulijo po morski gladini sirene in rogovi ter se oglašajo ladijski zvonci, da jih je slišati vrh Pene nad Cintro. Portugalci morajo biti veliki ljubitelji ptic. Povsod naletiš na njihove slike in nazive. Iz Pene navzdol gre pot mimo Ptičjega ribnika in Labodjega jezera nazaj v Cintro. V največji vročini drvi potem avto čez polja, ožgana od sonca, in čez suhe ledine mimo skromnih vasic naravnost proti jugu na avtostrado ob Teju in po njej skozi razkošna letovišča Riviere nazaj v Lizbono. Kdor ima srečo, da hiti po Rivieri prav v času, ko se večerno sonce potaplja za Lizbono mu ostane doživetje nepozabno vse žive dni. V. P. M0SEVA tPOMAGAt ROMUNIJI RAFINERIJE IZ PLOESTIJA premeščajo v Sovjetsko zvezo Ko so pred nekaj meseci v Romuniji obsodili 23 tehnikov petrolejske industrije zaradi sabotaže, je bil to prvi javni znak obupnega stanja romunskega petrolejiskega gospodarstva. Na podlagi izpovedi očividcev, ki so pobegnili iz Romunije, v zvezi z besedilom izvirnih pogodb, sklenjenih med Sovjetsko zvezo in Romunijo, se lahko zdaj točno rekonstruira položaj. Leta 1945 so ustanovili prvo sovjetsko-romunsko delniško petrolejsko družbo «Sovrompe-trol», ki je kontrolirala okoli 30 odst. petrolejskih naprav dežele. Ko je tri leta kasneje, v juniju 1948, nova romunska vlada odredila razlastitev vse imovine tujcev, so bile «So-sko-romunske družbe izrecno izvzete. Tako je Sovjetska zveza ostala uradno solastnica Anglija išče petrolej Britanske družbe vodijo raziskave zaradi odkritja petrolejskih vrelcev, ki se širijo na vseh petih celinah ter v več kot 20 državah. Mnoge med temi dežetlami že pridobivajo petrolej, toda v osmih med njimi še niso odkrili nobenega vrelca. — Kakor poroča petrolejski obveščevalni urad v Londonu, so področja, ki največ obljubljajo, Kanada Venezuela ter osrednje-vzhodna področja Azije. V Evropi se vodijo raziskave zlasti v Nemčiji in na Nizozemskem, v Afriki pa v njenem severnem, vzhodnem in zahodnem delu. — Britanske družbe vodijo raziskave tudi v Oceaniji, med njimi so tudi podvodna vrtanja ob obali britanskega Bornea ter globoka vrtanja na otoku Pa-pua, kjer so dovršili zračno raziskavo na področju 36.000 lico. V takem okolju vpliva kvadratnih kilometrov. —. m Maung Ki Tin iz Burme (levo) je najmiaiši slušatelj na visoki šoli za potniško letalstvo v Hambleu, Hampshire, v Angliji, kjer se visokošolci učijo tri leta radijsko tehniko, pomorske in letalske vede. vrompetrol« in druge sovjet-velikega dela industrijske o-preme in naravnih virov Romunije. Danes so vsi romunski petrolejski vrelci in naprave last «Sovrompetrola», ki izvaža v Sovjetsko zvezo 95 odst. proizvodnje. V trenutku ustanovitve družbe se je romunska vlada obve-zala_ odstopiti 50 odst. dobička družbi, kmalu nato pa povišala v tajnem dodatku k pogodbi ta delež na 75 odst.. Družbi je na čelu sovjetski generalni ravnatelj. S tajno pogodbo od 18. februarja 1948 je morala Romunija prevzeti nova bremena. Bu-kareštansika vlada se je obvezala povrniti «Sovrompetrolu» 1,507.075 ameriških dolarjev za predelavo petroleja v času od 1. januarja do 1. septembra 1947, kasneje pa še nadaljnji znesek za predelavo od 1. septembra do 31, decembra 1957. Razen tega je obljubila romunska vlada plačati Sovjetski zvezj 1.000.000 dolarjev dividend. Leta 1948 so podpisalli tudi nadaljnji tajni dogovor, s katerim se je Romunija obvezala povečati delniški kapital navedene teoretične delniške družbe, s čimer se je njen delež prispevka v surovem petroleju stvarno povečal na 100 odst. in to z vzvratno veljavnostjo od 1. januarja 1948. Težko je opisati nesrečne posledice teh »sporazumov« za Romunijo. Prevzeti je morala najtežja bremena, ne da bi i-mela od tega kake koristi. Sovjetska vlada seveda ni prevzela nobenih podobnih bremen, ampak je tudi pazila na to, da n; romunski državni erar imel od tega kakega dobička. Produkcijski načrt «Sovrom-petrola« predvideva za 1954 10 milijonov ton produkcije, sedanja letna romunska produkcija petroleja pa znaša okoli 6 milijonov ton. To pa še ni zadosti: ves petrolej odprem-Ijajo v Sovjetsko zvezo, na potrebe Romunije se prav nič ne ozirajo. Sovjeti so zaplenili tudi romunske petrolejske ladje, s katerimi prevažajo zdaj petrolej v Sovjetsko zvezo. Zadnja poročila iz Ploestija, kjer so največje naprave «So-vrompetrola«, navajajo, da rafinerijske naprave na veliko razpremljajo in odvažajo v Sovjetsko zvezo. Iz gospodarskega stališča se zdi tako demon-tiranje gotovo nespametno, vendar kaže, da ima ta korak vojaško ozadje. Seveda bo s tem romunski podložnik silno obubožal. Odstranjevanje rafinerijskih naprav nadzira general Konstantin Koflganov, sovjetski vojaški ataše v Bukarešti, tehnično vodstvo pa ima Ivan Vašinski. Vse področje okoli Ploestija je obdano jn izolirano po oddelkih rdeče armade. Z «operacijo Ploesti« je sistematično sovjetsko uničevanje osnovnih gospodarskih virov Romunije vstopilo v obdobje, ki bo imelo ulodne in nepopravljive posledice za romunski narod. ti, zaradi idej in nasvetov, ki jih daje ravnatelj revije. Vi prejšnjih letih je ta revija napovedala nekaj nagradnih natečajev, ki so imeli za prvo nagrado tudi avtomobile, nakar so ji na tej poti sledile številne druge italijanske ugankarske revije. Smejati bi se morali, ko je revija v preteklih letih napovedovala nekake skupne izlete njenih bralcev, takozvanih «nettistov», v Afriko in druge dežele, kar se seveda ni zgodilo. Lani pa sem se moral pošteno nasmejati in z menoj verjetno številni drugi čitatelji, ki so segli po tej reviji, ko sem čital, da misli prof. Tedeschi ustanoviti svojo politično stranko, ki se bo predstavila na bodočih političnih volitvah. To stranko je tudi ustanovil in ji dal skrivnostno ime «Par-tito Nettista Italiano«, torej stranka «Nove žepne enigmi-stične revije«. Programi niso bili ob ustanovitvi objavljeni, prišli pa so na dan pred kratkim. Vsakdo se lahko vpiše v to stranko, samo če izpolni uganko v listu «NET» in jo takoj pošlje na uredništvo tega lista. Program stranke za volitve pa je, čujte in strmite, sledeč: Točka 1. Zabava, malo dela in visok zaslužek za vse. Stroji morajo nadomestiti človeka v delu. Karakteristika človeštva je bistroumnost in človek mora živeti izrabljajoč le svojo bistroumnost. Točka 2. Za vsakogar brezplačno zdravniško oskrbo in vsako potrebno zdravilo (tudi dragocene specialitete). Točka 3. Tri mesece zagotovljenih počitnic vsakemu državljanu. Točka 4. 450 gramov narezka na osebo zagotovljenih vsak dan ljudstvu, poleg tega sadje, sladkarije in kavo (Je čas, da končamo s stiskanjem pasu). Točka 5. Posvetiti je treba čimvečjo spodbudo vsem vrstam iger; umetnosti, literaturi, glasbi in plesu. Življenje je tako kratko in mi vemo tako malo o njegovem cilju in smotrih, da je najvažnejše opravilo v življenju le igra in zabava. Točka 6. Tombole in loterije bodo brez prestanka zabavljale državljane Univerzalne države. Točka 7. Varietejske in glu-maške skupine bo Univerzalna republika počastila in poplačala. Skušajmo smejati se in ostati zdravi. Točka 8. Odprava vseh vrst taks. Točka 9. Referendumi, pri katerih bodo sodelovali vsi državljani bodo odločali o najvažnejših lokalnih in univerzalnih vprašanjih s katerimi so se dosedaj bavili parlamenti. Statistični stroji, elektronski možgani bodo urejevali v vseh uradih ves papirnati material. Vsi dosedanji državni uradniki bodo poslani v pokoj in v letovišče z dvojno plačo. Točka 10. Šolski urniki se bodo skrajšali na trideset ur na leto. Ugankarstvo NET, radio, televizija, kino in druge zabave bodo poučevali suvereno in «nettistično» ljudstvo. Točka 11. Vse veroizpovedi bodo obdržane z največjimi častmi. Vsi duhovniki bodo dobili obilne plače, da se bodo izognili revščini. To je torej enajst točk programa te nove stranke. Številni italijanski dnevniki so že z ironijo komentirali ta program in prav zaradi 450-dnevnih gramov narezka je bila imenovana nova stranka «stranka narezka«. Tajnik «stranke», profesor Tedeschi je takoj izkoristil ta novi naslov in si izbral za volilni znak svoje stranke «telička» s parolami; »Volite telička, da ne bodo morali neki dan vaši sinovi jesti črnega kruha«. Ce gledamo številke različnih publikacij tega založnika, urednika in tajnika stranke, vidimo da mu je precej ljudi odpisalo, se mu ponudilo za politično propagando, za pobiranje podpisov, za kandidiranje na poslanskih listah in za drugo slično delo. Se nekaj sem pozabil: sedeži nove stranke se morajo postaviti po gostilnah, restavracijah in bifejih in povsod je treba naročiti narezke. Kot vidimo so ti ljudje pravi mesojedci. Napovedali so tudi začetek svoje volilne kampamje z velikim plesnim večerom v uredništvu revije v Florenci, kjer so razdelili kar 180 debelih narezkov. Profesor Corrado Tedeschi je napovedal, da bo kandidiral v volilnih okrožjih Florenca in Rim. Koliko glasov bo njegova stranka dobila z omenjenim programom v celi Italiji, ne vemo. Ne yemo niti ali se bo sploh mogla predstaviti; to bo odvisno od tega, če bo dobila dovolj podpisnikov liste. Ce kakšen čitatelj misli, da so vse gornje besede prazna šala, naj se sam prepriča, naj gre v navadno prodajalno časopisov in naj kupi tam list «Nuova enigmistica tascabile«. Tam bo dobil v originalu program stranke in ostalo, tako da se bo pošteno nasmejal M. w M* Ifu PO Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. emperatura brez bistvenih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.7 stopinje; najmižja 12.1 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Gaetano Donizetti: »La Favorita«; ravske narodne pesmi. — Trst in mo- Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: :a»; 18.30: Ceske II.: 19.10: Haydn: Kon^ v D-duru za čelo; 20.30: Tžaški kulturni razgledi* I.: 11.00: Schubert: Kvartet v C-duru op. 163. » n; ■' * .1' . • ji--.::- h i teatfeai SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA DEHOKRISTJANSKA VEČINA odobrila Izvajanje zakona ttev. 703 Po tp^n zakonu bodo morali potrošniki posredno plačati trošarin-ski davek na proizvode proste cone, radijske aparate, gramofonske plošče itd. Trošarina za vino se bo dvignila za 3 lire pri litru ©ORICA, 2. — Sinočnja seja občinskega sveta, ki se je pri. čela ob 18.15, je bila nepredvideno zelo dolga in so se občinski svetovalci razšli šele ob 22.20. Na dnevnem redu je bila samo 5. točka dnevnega reda izrednega zasedanja, ki se je nanašala na občinske takse in davke. Povzročila pa je ne samo dolgo poročilo podžupana dr, Poterzia, temveč tudi živahno diskusijo in preveč dolgovezne odgovore. Podžupan je ustno obrazlo. žil potrebo izvajanja tudi v goriški občini zakona od 2. ju. lija 1952 štev. 703, s katerim »e predvideva občinski potroš-ni davek. Ce je občina tako dolgo odlašala s predlogom za izvajanje novega zakona, je po besedah podžupana bil glavni vzrok posebna situacija, v kateri je goriška občina. V glavnem je bilo potrebno o-dobriti pet sklepov za določitev občinskega davka, o kate. rib je na dolgo razpravljal že sam občinski odbor. Kot prvi sklep je bila splošna postavka potrošnega davka za leto 1953, katerega je dal kasneje na glasovanje in je bil zaradi de-mokristjanske večine tudi sprejet. V prvi skupini, v katero spa. dajo produkti proste cone, se je spremenilo le toliko, da bo občina predpisala sedaj davek tudi na likerje, radio (samo na del iz lesa), gramofonske plo šče in bombe za plin. Novost je predvsem davek za drugo sku. pino produktov razen vina, za katerega bo znašala trošarina 15 lir na liter in ne več 12 lir. Toda davek se ne bo pobiral za vsak predmet pose. bej, temveč bo uvedena naročnina za vse blago, ki bo v dneh, ko bo zakon stopil v veljavo, v trgovinah ali obratih. Ta zakon je bil že sprejet v drugih mestih. Izjave podžupana o novem davčnem sistemu, ki bo težil goriške trgovce, katerih situa cija ni zavidljiva, bo poslabšal tudi kupno moč, ker je vseka kor treba računati, da se bodo cene obdavčenih predmetov dvignile. Iz vsega tega je razumljiva SKLEPI POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Nakup zemljišča za popravilo UL Torriani GORICA, 2. — Na svoji zadnji seji, ki je bila pred dnevi na sedežu prefekture, Je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom podprefekta De Pasqualeja sprejel naslednje sklepe: Pokrajinska uprava: prispevek Zvezi vojnih ujetnikov; prispevek odboru za slavje v Sv. Martinu na Krasu: nagrade marljivim bolničarjem v pokrajinski umobolnici. Občina Gorica: predelava stranišč v občinikih hišah v Ul. Gallina in Ul. Battisti; nakup 1169 kvadratnih metrov zemljišča za popravilo Ul. Tomani; sprememba službe za pobiranje smeti; pravilnik o mestnem kroženju in povišek denarnih kazni za kršitelje; naročnina za nočno varnost. Občina Sovodnje: nakup nekaterih D’Annunzljevih spisov; nabava analitičnega kodeksa o občinski zakonodaji in javnem pravu Občina Dolenje: proračun za leto 1953. Občina Tržič: potrošniški davek za leto 1953; obvezna naročnina na potrošniški davek- Občina Krmin: popravilo vodnjakov v Bračanu; posojilo 12 milijonov lir za gradnjo greznice v Medeji; posojilo 15 milijonov lir pri blagajni za vloge in posojila za gradnjo greznice v Krminu; prispevek za poplavljence na Holandskem. Občina Kopriva: nagrada lastnikom telefonske postaje za leto 1952; spremembe zavarovalne police na občinske premičnine in nepremičnine. Občina Fara: proračun za leto 1953; brezplačen odstop zemljišč za gradnjo stanovanj-akih poslopij za begunce. Občina Foljan - Redlpulja: spremembe staleža. Občina Gradiška: prispevek za poplavljence; prispevek šolski blagajni strokovne šole v Foljanu; proračun za leto 1953. Občina Gradež: nakup čolna za gradnjo nasipov za ribolov pri pokopališču. Občina Marian: naročnina na potrošniški davek. Občina Ronke: vzdrževanje nameščencev na podlagi zakona št. 212 od 8. aprila 1952, nakup nekaterih D’Annunzljevih spisov. Občina Skocijan: proračun za leto 1953; davek za zasedene javne prostore in zemljišča. Občina Turjak: spremembe staleža, proračun za leto 1953. Poletni urnik trgovskih obratov Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem prizadetim, da je s 1. aprilom t. 1. stopil v veljavo letni urnik vseh trgovinskih obratov, ki je predviden v prefektovem odlo- ku št. 15840-III od 8. oktobra 1951. Urnik je naslednji: Pekarne od 0.30 do 12.30 in od 16. do 18.; mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30; trgovine jestvin in drogerije od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine z galanterijskimi in industrijskimi predmeti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; železnina od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19.; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; prodajalne kuriva od 8. do 12. in od 14. do 18.; trgovine avtomobilov, motorjev in pritiklin od 8. do 12. in od 15. do 19.; trgovine koles in pritiklin od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; trgovine kmetijskih proizvodov od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.; slaščičarne brez policijskega pooblastila in tiste, ki delujejo s pekarnami od 7.30 do 22.30; Urnik pokritega trga urejuje županstvo. Poslovanje mesnic: v ponedeljek zaprte ves dan; v torek od 6.30 do 13.; v sredo od 6.30 do 13 ; v četrtek od 6.30 do 13.; v petek od 6.30 do 13.; v soboto ali pred praznikom od 6.30 do 13. in od 16. do 20.; v nedeljo od 6.30 do 11. Napovedani umik je v veljavi v vseh občinah pokrajine. Važno za lastnike javnih obralov GORICA, 2. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja lastnike javnih obratov, na kvestorjevo določitev, da bodo 4., 5. in 6. aprila kavarne, bari, gostilne, restavracije lahko poslovali do poljubne ure, Ta ukrep velja samo za občino Gorico, Tržič in Gradež. V ostalih občinah pokra, jine bodo v teh dneh javni o-brati poslovali samo tri ure po navednem urniku. Poslovanje trgovin za praznike GORICA, 2. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem prizadetim, da bodo za velikonočne praznike vse trgovine poslovale po naslednjem urniku; v soboto 4. aprila bodo vse trgovine lahko poslovale do poljubne ure; pekarne bodo delile kruh tudi za naslednji dan; v nedeljo 5. aprila bodo vse trgovine razen cvetličarn, ki bodo poslovale samo do 13, ves dan zaprte; v ponedeljek 6. aprila bodo poslovale v dopoldanskih urah cvetličarne, pekarne pa bodo razdelile ves kruh. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice in trgovine z zelenjavo bodo ves dan zaprte. Pokriti trg bo v nedeljo 5. in ponedeljek 6. aprila ves dan zaprt. dolga diskusija, ki je sledila poročilu, v katerem so seveda branitelji vladne politike na vse načine hoteli pokazati u-pravičenost izvajanja zakona, ki ni obvezen, češ, da je tre. ba za protivrednost, ki jo država nudi Gorici z dvema mi. lijardama, doprinesti vsaj malo dobre volje. Novi davčni sistem naj bi prinesel po bese. dah župana nekaj milijonov lir dohodka, kar vsekakor ni velika stvar, računajoč na izgu. be, ki jih bo imela goriška trgovina. K diskusiji se je prijavilo mnogo svetovalcev. Prestavnik social.demokratov prof. Zuc-coli je izjavil, da bodo nove davčne obveznosti poslabšale gospodarstvo v mestu, ker bo. do z njimi prizadeti predvsem obrtniki in prebivalci, ki so navezani na nakup v samem mestu. Končno je predlagal, da je potrebno najprej dobro pregledati ekonomsko situacijo mesta in šele potem po uvi. devnosti izvajati novi zakon. Za njim je spregovoril odv. Birsa, ki je nastopil proti iz. vajanju novega zakona in je med ostalim omenil potrebo po navezavi stikov z Jugoslavijo, kar je seveda pripravilo do smeha šovinista odv. Pe-dronija, za katerega sta našla takoj primerne besede občinski svetovalec Pavlin in Birsa. Dr. Yerbi je jasno podkrepil zahtevo upravnega odbora, češ da je zaradi deficita v proračunu nujno potrebno po. višati in obdavčiti določene predmete ter pripomoči, da se izvedejo javna dela, ki si jih drugače ni bilo mogoče niti zamisliti. Končno so z večino glasov proti 5 izglasovali zaporedno pet postavk, in sicer najprej zakon od 2. julija 1952 itd. Ker je bilo že pozno, so od. ložili drugi del točke 5 o občinskih taksah in davkih na sejo po praznikih. Meščani vložili 5700 prijav GORICA, 2, — Zbiranje Va-nomjevih prijav se je zaključilo. Ro prvem računu lahko sklepamo, da so vsi ali skoraj vsi izvršili svojo dolžnost. Na davčnem uradu v Ul. Vittorio Veneto s0 sprejeli 4600 prijav oseb in 1100 prijav tvrdk. Do 15. aprila t. 1. je podaljšan rok za vlaganje prijav uslužbencev javnih uradov. Do 22. t, m. bo davčni urad poslal vse prijave na davčni oddelek v Trst, pod katerega spada tudi Gorica. Od tam pa bodo vse prijave odposla’i na finančno ministrstvo. Prefektova odredba ob motociklistni dirki GORICA, 2. — Goriški prefekt odreja za petek 3. in soboto 4. aprila naslednje; V petek 3. aprila od 12. ure pa do prihoda zadnjega dirkača je prepovedan promet vozil in avtomobilov v obeh smereh na tisti cesti, kjer bo dirka, in sicer na državni cesti št. 14 od soškega mosta v Pie-risu do mosta v Tržiču; v soboto 4. aprila od 6.30 zjutraj do prihoda zadnjega dirkača je prepovedan promet vozil :n avtomobilov v obeh smereh na državni cesti št. 14 (s uriho-dom iz Tržiča), ki pelje na državno cesto št. 55 v Medeazzi, od bloka št. 2 po cesti v Dolu, Tržaški cesti, Ul. Duca d’Aosta, Ul. Manzano, Ul. Aqui-leia na državno cesto št. 56. Iz beneških vasi DEŽURNA LEKARNA GORICA, 2. — Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Venuti v Ul. Rabatta št. 18 -tel. 21-24. Vojaka z lambrefo trčila ob zapornice na bloku pri Rdeči hiši GORICA, 2. — Ce bi ju ne ustavila pregrada na bloku pri Rdeči hiši, bi se dva vojaka 114 polka Mantova kmalu znašla na jugoslovanski strani. Vojaka 32-letni Viljem Marmi-le in 20-letni Rihard Barone sta namreč vzela lambreto na posodo in sta z vso brzino drvela po goriških ulicah. Ko sta se vozila po Ul. Alviano sta zavila proti bloku in nista opazila, kje je meja. Ko sta se po zaletu v pregrado nenadoma znašla na tleh, sta se šele zavedla, kje sta. Marmile, ki je krmaril lambreto, je še pravočasno opazil pregrado ter znižal glavo, medtem ko je njegov sopotnik trčil z vso silo ob zapornico. Na pomoč so nekaj pozneje privozili bolničarji Zelenega križa, ki so ponesrečenega Baroneja odpeljali najprej v mestno bolnico, nato pa v vojaško ambulanto, kjer se bo zdravil nekaj dni. Rezija Z približevanjem državnih volitev so se pričele oblasti vsaj z besedami zanimati za gorske kraje. Tako je prišlo znova na dnevni red vprašanje živinoreje in s tem nabava novih krav za naše hleve. Prejšnje dni so v občini Re. zija izročili enajstim živinorej. cem krave mlekarice. Preskrbela jih je videmska Trgovinska zbornica, ki jih je nakupi la z denarjem, ki so ga dali na razpolago z zakonom za dvig živinoreje gorskih krajev. Krave so rjave alpske pasme. Kupljene so bile na kre. dit. Plačali ga bodo v petih le. ti brez obresti. Zavarovane so proti nezgodam in boleznim. Njihova mlečnost znaša 8 litrov na dan Decembra pa so izročili osem takih krav. Vsega skupa je v rezijski občini sedaj okoli 20 goved alpske pasme. Sedaj bi radi še plemenske, ga bika enake pasme. Predstavniki pokrajinskega polje, delskega nadzorništva so organizirali sestanke lastnikov vaških bikov, da bi jih prepriča, li, da bi gojili samo bike alp. ske pasme. Upajo, da bodo to lahko čimprej storili. V nasprotnem primeru pa se bodo morali posluževati umetnega oplojevanja. Podbonesec Tudi pri nas so se v zvezi z bližnjimi volitvami pričeli brigati za skoraj pozabljeno vprašanje vodovoda v nekem zaselku. O njem so veliko govorili pred vsakimi volitvami Ne vemo, če bo tudi sedaj o. stalo samo pri besedah, vsekakor pa so se ljudje zem na. veličali obljub in hočejo, da se zgradi vodovod v zaselku. Fojda Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora so odobrili sklep tukajšnje občine, da pokrijejo kanal «Loge». Platišče Guido Chicco iz Platišča je pred mesecem dni s puško krožil po okoliških gozdovih in iskal divjačino. Pri tem poslu sta ga zasačila dva lovska ču. vaja. Achille Belleri, eden iz. med lovskih čuvajev, je hotel divjemu lovcu, ki ni imel dovoljenja za nošnjo orožja, puško zapleniti. Chicco se je temu s silo uprl in iztrgal orožje iz paznikovih rok. Divji lo. vec Chicco je bil nato prijavljen sodnim oblastem, vendar se na sodišču ni pojavil, ker je v Franciji na delu, V odsotnosti so ga obsodili na 4 mesece in 2Q dni zapora ter 7.000 lir globe. Pokopali so Delchina žrtev prometne nesreče GORICA, 2. — Danes popoldne so domači pospremili na zadnji poti 32-letnega geometra Jurija Delchina, ki se je ponesrečil pretekli ponedeljek. Kot smo že javili, se je v torek zdravstveno stanje ponesrečenca znatno zboljšalo in bilo je skoraj pričakovati, da mu bo šlo na boljše. Včeraj popoldne pa so nastale komplikacije in mladenič je kljub stalni pomoči zdravnikov proti večeru podlegel hudim poškodbam. Negotovost pred dvobojem s Furlani Triestina mora zmagati, če hoče iz nevarne cone - Trener Perazzolo razpolaga z vsemi igralci prvega moštva Zamenjava starih bankovcev GORICA, 2. — Goriška prefektura sporoča, da je finančno ministrstvo določilo, da 14. aprila t. i. zapade rok za zamenjavo, starih bankovcev 50 in 100 lir ter AM-lir katerekoli vrednosti. Po preteku tega roka bo ta denar brez vsake veljave. Prvoaprilske potegavščine GORICA, 2. — Tudi letošnji prvi april je prinesel smeh in razpoloženje v marsikako goriško družino. Otroci, pred-vsem šolarji so si privoščili predvsem tiste, ki poznajo šalo. Najbolj pa se je posrečilo potegniti za nos goriške go. spodinje, ki so po obvestilu, da delijo na sedežu proste cone velikonočne pirhe za majhen denar, hitele k svojim tr-govcem, kjer so šele spoznale prvoaprilsko potegavščino. KINO Ker so danes kinematografi zaprti, velja spodnji spored za jutrišnje predstave. VERDI, 17: Jutri: ((Kitajski talisman«, R. Reagan. VITTORIA. ll: »Preostala zastava«, C. Wilde in K. Malden. CENTRALE. 17: »Upor v Haiti«, D. Robertson in A. Francis. MODERNO. 17: »Dr. Jekyll», M. Soffici m J. Cibrian. V nedeljo bo na tržaškem stadionu derby tekma Triestina - Udinese. Medtem ko tržaška športna publika- nestrpno pričakuje ta dvoboj in ko najavljajo iz Vidma cele kolone avtobusov z gorečimi navijači videmskega moštva, se obe moštvi resno pripravljata na tekmo, ki bo ti veliki meri odločala o nadaljnji usodi tako Udinese, kot še posebno Triestine. Ce namreč„ Triestina izgubi dvoboj s Furlani, jo lahko marsikatero moštvo dohiti in s tem zdrkne še bolj proti repu tabele, kur pomeni še bliže pragu B lige. Tudi neodločen rezultat bi bil za domače premalo, kajti s 25 točkami, ki bi jih Triestina v takem primeru imela, bi še vedno plavala v negotovih vodah. Z zmago pa bi Tržačani dosegli Furlane, ki imajo sedaj 26 točk in bi s tem vsaj eno nogo potegnili iz »groba«. Skoraj isto. vel ja za Udinese, čeprav so trenutno za dve točki na boljšem. Obe moštvi se te grobe realnosti zavedata, zato bosta skušali v nedeljo dati vse od sebe. Furlani najavljajo svojo najboljšo postavo z močnim Tubarom na mestu srednjega krilca, ki je bil preteklo nedeljo v tekmi proti Milanu iz-ključent pa mu je Legino sodišče prihranilo (na nesrečo Triestine) kazen v obliki prepovedi enkratnega igranja. Trener Triestine pa razpolaga z vsemi igralci prvega moštva z vratarjem Nuciarijem vred, ki si je že opomogel od lažje poškodbe. V obrambo bo verjetno po daljši odsotnosti vskočil na mesto Valen-tija, ki potrebuje počitek, Zor-zin. V krilski vrsti je negotova le zasedba na levi strani, za katero sta na razpolago In-vernizzi in Giannini. Največ gneče je v napadu, kajti zanj ima Perazzolo na razpolago naslednje igralce: Boscolo, Soer rensen. La Rosa, Curti, Porj-go,- Pe Vito, Ispiro. Glede na zadnje igre smo mnenja, da bi Ispira ne kazalo vključiti v napad in prav tako ne Doriga. Srednjega napadalca naj bi igral La Rosa, zvezi Curti in Soerensen, krili pa Boscolo in De Vito. Izkušnja v tekmi z Interjem je pokazala, da je treba proti sverižni obrambis igrati na dolge pasove in streljati iz vseh pozicij tudi iz večje daljave. Ce bo tudi Udinese poskušala čuvati svoje svetišče z everižnon obrambo, potem naj bo to pravilo za napadalce Triestine zapoved! K. J. Športno društvo «Pri-morjen sporoča, da nedeljska tekma odpade in da bo namesto nje ob 10. uri trening na stadiona «Prvi maj«. ZADNJA MAYER IN BIDAULT ODPOTOVALA IZ ZDA Težave francoske vlade zaradi finančnih obveznosti Izjav« ministrskega predsednika Majerja na tiskovni konferenci - Parlament se bo prihodnje dni sestal in verjetno izglasoval vrsto nepriljubljenih ukrepov NEW YORK, 2. — Francoski nji teden sklical izredno sejo ministrski predsednik Rene Mayer in zunanji minister Georgea Bidault sta se danes vkrcala na prekooceanski par-nik «Ile de France«, s katerim se bosta odpeljala v domovino. Pred odhodom je imel Ma-yer na krovu parnika tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da je «prišel v ZDA z namenom, da vzpostavi stike z novo ameriško upravo, da proučijo možnosti ameriške pomoči Indokini in da pojasnijo francosko stališče o Evropi. Prisrčen sprejem me je je zelo prizadel. Govoril sem zelo sproščeno in upam, da bodo francosko-ameriški razgovori plodni«. Na vprašanje o Koreji je Mayer odgovoril, da ga ni začudil zadnji korak kitajske vlade za vzpostavitev pogajanj in da je prav predvidevanje o možnosti premirja na Koreji, povezal z vprašanjem indokine s korejskim v skupnih francosko - ameriških izjavah, so' bile objavljene ob zaključku razgovorov v Washin,g-tonu. V Aziji sta mir in vojna nedeljiva«, je zaključil predsednik Mayer. Predsednik Mayer in zuna-,ji minister Bidault se bosta vrnila v Pariz še pred prihodnjim torkom. Iz dobro obveščenih krogov se izve, da bo Ma-yer verjetno izkoristil svoje povratno pomorsko potovanje za podrobno izdelavo finančnega in gospodarskega načrta. Predsednik bo verjetno prihod- narodne skupščine. Odsotnost velikega dela ministrov, parlamentarne počitnice in bližnje občinske volitve so napovedale, da se pred majem ne bo nič zgodilo. Med Mayerjevim bivanjem v ZDA pa so sp težave stalno večale, tako da dvomijo, da bo država lahko do 31. maja vrnila francoski banki 130 milijard, ki jih je izplačala v dveh obrokih. Parlament se bo verjetno v prihodnjih dneh sestal in izglasoval širok program reform, v katerega nameravajo vključiti vrsto nepriljubljenih ukrepov. Vlada bi s tem zastavila svoj obstoj v upanju, da bodo na predvečer volitev poslanci preprečili vladno krizo. Težko rešljivo pa je vprašanje, pred katerim so poslanci, ker so prisiljeni izbirati med lahko politiko, ki kaže uspehe pri volitvah in ki ji je usojena kratka življenjska doba, in politiko, ki ni naklonjena volivcem, ki pa lahko prepreči hujše posledice. Danes se je vrnil iz ZDA stalni francoski predstavnik v atlantskem svetu veleposlanik Alphand. Dejal je, da ne more reči, ako bodo do 23. aprila u-speli zbližati vojaške nujnosti z gospodarskimi med raznimi državami, zlasti še ker ni z a-meriške strani pričakovati nobenih točnosti o višini gospodarske pomoči. Francoski finančni minister nemudoma vrnil v Francijo zaradi skrajno slabega francoskega finančnega položaja. General Peko Dapčevič odpotoval iz Pariza v Beograd PARIZ, 2. — Z nocojšnjim Orient-Expressom je odpotoval iz Pariza v Beograd načelnik glavnega štaba JLA generalpolkovnik Peko Dapčevič, ki se je z jugoslovansko vojaško delegacijo mudil na obisku v ZDA. Na železniški postaji v Parizu so jugoslovansko vojaško delegacijo pozdravili jugoslovanski veleposlanik Srdjan Priča s člani veleposlaništva ter številni visoki oficirji francoske armade. Sinoči so člani jugoslovanske delegacije bili gostje generala Blanca v pariški Operi. Trumanov program n narodno obrambo pregledujejo WASHINGTON, 2. — V pismu, ki ga je predsednik Ei-senhower poslal predsedniku senatne komisije za oborožene sile Levrettu Saltonstallu, izjavlja, da program za narodno obrambo, ki ga je izdelala Trumanova vlada, trenutno proučuje svet za državno varnost in skupina civilnih svetovalcev, ki bodo morali ugotoviti, ako program sloni na trdnih temeljih in če je treba poveča-Bourges Maunoury se bo jutri j ti obrambno moč. Egipt zahteva uradno angleško izjavo Z njo naj bi Britanija priznala načelo popolne izpraznitve egiptovskega ozemlja - Sellwyn iloyd poročal v spodnji zbornici o kairskih razgovorih s predsednikom M- Nagibom KAIRO, 2. — Jutranji listi pišejo, da so iz ((odgovornih krogov« izvedeli, da Egipt predlaga kot pogoj za pričetek pogajanj z Veliko Britanijo o Sueškem prekopu objavo uradne britanske izjave, ki naj bi priznala načelo popolne izpraznitve egiptovskega o-zemlja. V spodnji zbornici pa je mf-jiister brez listnice Selwyn Lloyd o razgovorih z generalom Nagibom v Kairu dejal: «Pri generalu Nagibu sem vztrajal na nujnosti, naj vsaka sudanska politična stranka nudi dokaze zmernosti v prihodnji volilni dobi. Po drugi strani mi je zagotovil, da egiptovska vlada nima namena posredovati v sudanskih volitvah. Eden izmed namenov mojih razgovorov z generalom Nagibom je bil zmanjšati napetost egiptovske propagande v Sudanu. Čeprav sem bi! v svojih iziavah skrajno previden, sem voditelju egiptovske vlade jasno dopovedal, da bi vsaka bučna propaganda in vsak poseg v sudanske volitve prvedel do spora med našima državama«. L:oyd je nato dejal, da sta zaradi krivde vlade saudske Arabije dva sporazuma o »status qun», ki sta bila med obema državama sklenjena leta 1951-52 brezpredmetna. Nove Aragonove izjave o Picossojevi sliki PARIZ, 2. — Ravnatelj kom-informističnega tednika »Les lettres francatses« Aragon je z nekim člankom ponovno načel vprašanje Stalinove slike, i jo je napravil Pablo Picasso. »Jasno je, piše Aragon, da sedanja diskusija presega zadevo s Picassojevo sliko in na splošno tudi Picassojevo slikanje. Diskusija se mora lotiti jedra vprašanja, ki se nanaša na vse umetnike, med katere spadajo tudi slikarji, ki se morajo popolnoma postaviti na stališče delavskega razreda, ako hočejo sodelovati v njegovi veliki borbi za demokratske svoboščine, narodno neodvisnost, mir in socializem«. Kitajske čete prekoračile pakistansko mejo KARAKI, 2. — Pakistanski zunanji minister Zafrullah Kan je odgovoril na vprašanje v parlamentu, da so kitajske čete prestopile v južnem Kašmi-ru pakistansko mejo. Mejo so prekršile na mestu, kjer se sti-ca meja med Rusijo, Kitajsko, Afganistanom in Pakistanom. Ni dal točnih izjav o prekršku, pač pa je dejal, da so že pod-vzeli potrebne ukrepe. BUENOS AIRES, 2. — V zvezi -z napovedanimi ukrepi za preprečitev prodaje mesa na črni borzi, je argentinska vlada danes odredila, da morajo zapreti večino klavnic in tovarn za izdelovanje mesnih konzerv z Buenos Airesu. U-krep ni prizadel samo 10 klavnic in tovarn, nad katerimi izvajajo strogo nadzorstvo. Partizan zmagal v Koblenzu KOBLENZ, 2. — Nogometno moštvo »Partizana« jc premagalo na gostovanju po Zahodni Nemčiji v Koblenzu drugopla. sirani klub jugozahodne nemške lige »Neudorf« z 1:0 (0:0). Gol je dal v 10. minuti druge, ga polčasa Valok iz voleja. Tekmi je prisostvovalo 12.000 gledalcev. V nedeljo igra »Partizan« v Anversu. Jugoslavija v polfinalu miadinskega turnirja v Bruslju BRUSELJ, 2. — Današnja no. gometna tekma med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Francije se je tudi v drugem podaljšku končala neodločeno 1:1. Jugoslovanska reprezentanca se je z žrebom plasirala v polfinale mednarodnega mladinskega turnirja, kjer se bp srečala z reprezen. tanco Španije. Včeraj p°cl motociklistični dirjnPj>___. Današnja etapa Eicciona v V dveh dolgih etaPafkiSjSticn{ raj udeleženci po6ivali. dirke okoli Ital« m Skrajni čas je b ‘, ^ pre. pot z brzino, klJe „„ uro, segla 150 m J* fj#** je utrudila vse. prcspf ci so včeraj d°P soi,ah P0®-ali pa so v svojih j0 „1. vali. Maiokdo je p,si šel na sprehod, rop f se tekmovalci P1*«8* jrf stah in J ’ bfcro£ “JSS km. bo tekmovalce P? tfk iz Ricciona nara kmoVal« P',' odkoder bodo tekm ^ vozili v Trst m s* Jiia po hotelih. Vožnja ir Trsta bo turističn*. # (eW)i bo v Tržiču in tu s tudi končala. eseniP Bo danes Rakfn odi0'’0’', nje? Težko bi b‘1°,.av j« na to vprašanje, c ziip BEOGRAD, 2. — Nogometaši Vardarja iz Skoplja so danes odpotovali v Sirijo in Libanon, kjer bodo odigrali tri tekme. PARIZ, 2. — Profesionalna zveza rokoborbe prostega sloga (»catch as catch can«) je izdala licenco profesionalnega rokoborca bivšemu francoskemu fcolksarskemu prvaku Lau-rentu Dauthuilleu, ki bo prvič nastopil v rokoborbi 10. aprila v Toulousu. zaradi okvare ^er' prvo mesto, pre^l se vs« pad z namenom, si je približa SpezialiJ”1 [1}0ril svojo redno vozni lestvl leni trak voditelj3 trCtjeP‘ Med Spezialijem Je s»® siranim Lattanz J fi majhna časovna pt 11T5”, kar brez ^ stavlja, posebno ^ la*1 dirkača kot je h01 dosegljiv cilj. _ . prip°vti Lattanzi je vče* nCZgodL ^ doval vsakomur 0 n0ven mu je preprečim J speh. Med K bil verigo in ni nj, j,ti nemu iskanju ie "vozi'1., sreč. je po cest. PB> motociklist, ki Je j*. v Pescaro in ta !e svoj° te- til lil ter mu P^Pf-ttanO rigo. s katero je 0„ lu i Ijeval vožnjo z blal„l0 za»s' jo in na cilju le 208 za zmagovalcem- 8 Danes torej bo <«*. — --------- Jlrt gVOj® Qv ponovno zasedlo ■ vse in se borilo . Tržiča. Kdo bo " — rVl P*.’# kdo bo P Ral*, etape in .. ^ vici? Odgovor na® ~}]s K našnja etapa, _ ki nj<., Cesene, Forlija, —e Ferrafe, Padove se bo končala ne) in 16.30 v Tržiču. »kako CžOHIŠKI ŠPOftj Sr edn j ešol ci-Akad emiki Uspeh treniranih srednješolcev bi lahko ^ oa m brann svetisca utreDusniK0v" raziflran SREDNJEŠOLCI; Gabrijelčič; Hmeljak. Jarc; Jelen, Nanut, Ceščut; Bavcon II, Del Bene, Bavcon I, Lovrečič. AKADEMIKI: Korošec; Lakovič, Zavadlav; Koršič, Eržen, Winkler; Valtrič, Mrakie, Sfiligoj, Bratina. Sodnik; Kovačič. Ze pred začetkom tekme smo pričakovali zmago srednješolcev. Po pravici povedano, mislili smo, da bo. še večja, ker smo videli popolnoma sestavljeno in trenirano srednješolsko ekipo, dočim so morali akademiki v zadnjem trenutku skrpucati svoje moštvo in postaviti na igrišče ne samo prisotne rezerve, ampak tudi ((rezervne rezerve«. Kljub temu jih je bilo samo deset. Zato so tudi srednješolci igrali z desetimi možmi. Nič ni bilo naklonjeno akademikom še veter jim je v prvem polčasu pihal proti, v drugem pa ko bi moral biti ugoden zanje, je miroval. Srednješolsko ekipo bi lahko v celoti pohvalili. Vendar se dvigajo med drugimi odlični Bavcon I, ki je šele po petnajstih minutah, našel svoj pravi način igre, Jelen, ki se je ta dan pokazal v novi luči, čeprav je nekajkrat igral precej grobo in Hmeljak, ki je bil vedno prisoten tam kjer je bila žoga, kljub temu, da je bilo njegovo mesto v obrambi. Pri akademikih je bil dober vratar Korošec, ki je ubranil celo vrsto strelov, čeprav je moral pustiti kar štiri žoge v svojo mrežo. Omembe vreden je tudi Sfiligoj, ki je znal nekajkrat uspešno povesti akademski napad do Gabrijelčičevih vrat. Akademiki so napravili to napako, da so se postavili v drugem polčasu skoro vsi v o-brambo, dočim bi bili morali iti skoro vsi v napad in bi na tak način brez dvoma zabili kak gol. Posledica njihovega prehoda v obrambo je bila ta, da so se skoro vsi srednješolci vrgli v napad in dali že dva gola. Veliki del krivde poraza pa odpade na dejstvo, da niso imeli akademiki nobenega treninga. Nekateri so igrali nogomet zadnjič lani ob slične tekmi; srednješolci pa so do- pe’-- rfc bro trenirani m v P med njih . re stvemh m0St^fnUtah 'irfF V prvih , u na5p , pi( igralci preid«® bi)a iŽ^jtS' ve moči, zat°-Lbnež3 ,flUti! va in brez Pose ti za gledalce. V F jeSo ,r nastal med ^ to j/ branilci nespor32^ je * f koristil Sfiligoj, ^ijal «1 streljal v vrat3- je tj previsoko m ,k0 Se ^ ob zgornjo P^ t3^ minut smo pa J brižno igro, ih J s: 3Ef streljal. • prvrfjrfj, ubranil. Kro sa belež. na‘0 * * \T ' $ srednješolcev- v 0,.Vr3‘»V Bavcon I. ® dsieJ p v.t» rošec se mora sVoJ3 V truditi, da ubr grnosU < pred stalno j^deih m prelomijo Qblegf” je. ,.jf pomaga nič. nadaUu ^ ščevih vrat se ]čaSu pl F V drugem P01. srednješolci 3 u5pe $ dv«, ciji. tretjič Jim - dohi ,jePa v 4': Bavcon^ igra Z3Vad g sAgu_r" Ji Pio*1 se po lej & vendar se z jkanle nost in P0If vsi v FoStaVij mu h1 18hfie’ kljUb ‘hUi go>e iel (olo b bj nast°P'red 23’, č« ne b i ^ p če bi b f].adeinilclha v manjša. Ak oSpeh ujfli jsj raj dotaknejo ^d v 24’ A v« Pr‘^ je zaman, še zadovoljn re*1 „ _ p\V/ p V • -oljni ^ zadf.>e V se že Pove^orošee ije fpt tah igre’ . v 30’ za K3*/ krat žog0’ metrov dalje dveh ® „ £ con *TiK 28 žvižg., teicinl JflV v.A* trebušn' k!^enasied%> Po tej med nozobci Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon številka »3-808 In 44-638. - Poštni predal 50a - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vaak mm vljtne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 tir — Za FLRJ za vsak mm, širine 1 »tolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. S. Pelllco l-II Tei 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. i0 NAROČNINA: Cona A: ir-ečna 350, četrtletna »00, polletna 1700 celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub. Jugoslavija: ,zv , inOie ^ račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratične«*(p. Pošinl tekoči_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ _ _ Ljubljana Trg revoluci je 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunal ni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaške«3