Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lzvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K* Naročnina se pošilja na: Upravništvo «Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, <— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačnje od enostopne petitvrsie za enkrat 15 ritu, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Zaradi suše. «■«EV Kakor lani tako bo tudi letos zaradi suše veliko pomanjkanje krme na Spodnjem Štajerskem. Poslanci Slovenske kmečke zveze so kakor v državnem zooru tako tudi v deželnem Zboru opozorili na preteßo nevarnost ter zahtevali od vdade pdatne od-pomoči. Cesarski namestnik je vsled tega sklical za one 20. septembra v .Gradec posvetovanje, kako od-pomoči pomanjkanju krme, kojega so se udeležili državna in deželna poslanca dr,, Benkojvlč in dr. Korošec, deželni odbornik Robiö in predsednik oddelka Zadružne Zveze v Ljubljani za Spodnje Štajersko dr. Hohnjec. Izmed spodnještajerskih okrajnih glavarjev jef&ü ptujski glavar dr. Weiss pl. Schleußenburg. Vsa spodnježtajerska glavarstva so naznanila namestništvu v Gradec, da je v njihovih okrajih pomanjkanje krme za prezimljenje živine neizogibno. Le okrajno glavarstvo v Brežicaih je naznanilo, da je v njegovem okrožju vse v redu in da ne potrebuje ondotno prebivalstvo nobene podpore. Državtaia poslanca dr, Benkovič in dr. Korošec sta proti temu poročilu odločno in ogorčeno ugovarjala ter zahtevala, da se od brežiškega glavarstva zahteva drugo poročilo, kar je cesarski namestnik tudi obljubil. Posvetotvalci so zahtevali, da se od vlade izprosi dva milijona kron za nakup krme (seno in slama), dvestotisoč kron za nakup travnih semen in 74.000 meterskih stotov solnih odpadkov. Posvetovanje se je vršilo glede teh točk: 1. Itakšna/ krma se naj nakupi in katera semena; 2. komu se naj da podpora; 3. kdo nlaj nakupuje; 4. za kakšno Živino se naj nakupi. Sklenilo se je, da se nakupi sladka krraa, dobra slama in travna semena. Od podpore bodo izključeni bogati posestniki; kateri, o tem bodo odločali okrajni pomožni odbori. Nakupovala bode zopet Zveza Štajerskih zadrug, le okrajnemu glavarju v Radgoni se je pripustilo, da v vednemu stiku z okrajnim pomožnim odborom sam nakupuje potrebno krmo. Podpora se bo dajala samo za govedo, «se pa za konje. Solni odpadki se bodo dajali zastonj, krma se bo dajala majhnim posestnikom za tretjino nakupne cene, večjim posestnikom za dve tretjini, nakupne cene. Slovenski zastopniki so pogostoma posegli v razpravo ter zahtevali ugodnosti v smislu slovenskih razmer. ,Slov. kmečka zveza. Deželni zbor štajerski. Zadnji Četrtek, dne 16, septembra se je otvoril deželni zbor Štajerski, v katerega je poslala Slovenska knmčka zveza 12 poslancev. Kakor smo že poročali, so se ti poslanci združili v. Slovenski klub. V prvi seji deželnega zbora se je v imenu kluba njegovo načelstvo poklonilo navzočemu premil. knezoškofu dr. Mih. Napotniku, ki si je dal predstaviti vse poslance ter se je ž njimi prijazno rafzgovarja-1. Ker sta cesarski namestnik Clary in deželni glavar Attems pri otvoritvi imela pozdravne govore le v nemškem jeziku, podal je klubov najčelniE dr. Korošec izjavo, da slovenski poslanci obsojajo tako postopanje, ker bi se v njih govorih moralo svetu pokazati, da je Štajerska dežela dvojezična, slovenska in nemška. Nemci so z mejklici pri tej izjavi pokazali, kako sovražno jim je vse, kar je slovensko. V imenu kluba sta v tej seji predložila dr. Korošec in RoSkar dva predloga: dr. Korošec zaradi splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, Roš-kar zaradi podpore v krmi in semenih za spodnješta-jerske živinorejce. * * * V seji dne 17. t. m. so stavili poslanci Slovenske kmečke zveze te-le predloge in interpelacije: 1. Poslanca RoŠkar in Robič sta vložila predlog, s katerim zahtevata od dežele in države pomoč za v mariborskjem političnem okraju po toči in po-vodnji poškodovane. 2. Poslanca Ozmeo. in MeŠko sta stavila predlog, naj se da poškodovancem po toči v ormoškem in ptujskem okraju izdatna podpora Vv živilih in v denarju. 3. Poslanci !dr. Jankovfič, PiŠek in tovariši so stavili predlog radi toče, ¿M je dne 26. majnika t. 1. hudo oškodovala vinograde mnogih posestnikov v občinah: Imeno, Drenskorebro, Verače, PilŠtanj, VjrŠtanj in Buče v kozjanskem okraju. 4. Poslanca dr. Verstovšek in PiŠek sta stavila predloge za podporo po toči in uimah poškodovane posestnike občine Mislinje, St. Ilja, Pameče (slovenj-gr. okr.), Janžev yrh, Sv. Primož (marenb. okr.) in St. Janž na Vinski gori in Kozjak, občina TVelenje (šoštanjski okraj), in pozvala vlado in deželo, da prispeva hudo prizadetim z izdatno pomočjo. 5. Deželni poslanci dr. Benkovič, Terglav ln PiŠek so stavili predlog za podporo posestnikom, ki so bili poškodovani 'po toči dne 8. avgusta t. 1. v občinah Sv. Krištof, Dol, Trbovlje, Marijagradec, Svetina, JurkloŠter, Prožin, Teharje in okolica Celje v političnem okraju Celje. • * Dne 17. septembra so interpelirali dr. Verstovšek in tovariši eksceleneo grofa lAttemsa in deželni odbor v zadevi razobešanja zastav na deželnem dvoru o priliki Siidmarkine slavnosti v Gradcu. • • • Izmed Slovencev so izvoljeni v različne odseke in sicer: M Tinančni odseki: dr.» Koijt^ec in dr. Verstovšek ; v učni odsek: Ozmec in Vrečko; v peticijski odsek: Terglav in MeŠko; v kulturni odsek: PiŠek in Novak; v odsek za občinske zadeve: Roškar in dr. Benkovič ; v železniški odsek: dr. Benkovič in dr. Jan- kovič. m » » Dr. Verstovšek in tovariši je stavil svojo interpelacijo v slovenskem jeziku, dočim je vodja takozva-ne Narodne stranke interpeliral nemškem jeziku in j dal interpelacije podpisati od nemških socialdemokra-i tov. Ko so mu slovenski poslanci javnq v seji očitali | nemška podpise, jim je dr. Kukovec zaklical značilne besede:, Mednarodni (sociji) so mi ljubši nego vi! To se pravi, rajši roko v roki z nemškimi socialdemo. i krati, nego z rodnimi brati, s poslanci slovenskega kmečkega ljudstva, V seji dne 21. t. m. je prečita! dr. Verstovšek svojo s-lcvensko interpelacijo. Nemci so hruli, kakor i da bi l ili besni,, a slovenski poslanci so jim odgovarjali, da se bodo gospodje morali že sprijazniti z okolnostjo, da se bo odslej v Gradcu večkrat slišala slovenska) beseda. V tej seji so stavili dr. K. Verstov-, Šek, Pižek in tovariši 1, predlog za regulacijo Mislinje; 2. za uravnavo Pake na potrebnih mestih v ob-činah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. politični ogled. — ¡Nlžjeavstriiski deželni zbor, (v fcaterem tvorijo večino nemšiki krščanski socia^Lci, je v prvi seji svojega zasedanja vsprejel nujni predlog dr. Luegerja in tovarišev, ki zahteva od vlade, da pred- PODLISTEK. Gasilstvo na Murskem polju ob SToji petnajstletnici 18. avgnsta 1909. (Spisal Josip Karba). Poglej me, dar sem neprecenljivi! A gorje, Če nočeš me v strajhu imeti, Ti uidem na piano, pa grozo storim, Obupen krik vabi t ti ljudstva stotin. Tromba vabi, mož s čelado Brizglja brizga in gasi Urnost moža, je storila Da me vendar omeji. Gospodarske potrebe so tako nanesle, da se je v ljutomerskem okraju lahko pričelo misliti na Širji delokrog za tudi ob času1 nastalfih požarov. Dogodki preteklosti, da so tu in tam pogoreli veliki deli vasi, tu pa tam celo do pol in še več, so pripravili razne uplivne može, katerim jq stal na čelu g- Kul^ovec, do razmišljanja, ka?ko sestaMiti pomoč, katera bi i-mela opjaviti ob času nastalega požara. Začelo se je gibanje zia gjasilna društva, katera so že nekaterih sosednjih mestih delovala. Treba je bilo marsikaj preluhtati, kajti ni dovolj,'ako se taka društva ustanovijo, ampak v prvi vrsti se mora skrbeti za to, da se postavijo na trdna tla in naj istih o-stanejo dobro delujoča. Mora se tedaj gjjedati na to, da sq taka društva katoliška, pa tudi slovenska. Na denarna sredstva se ni mnogo oziralo, čeprav je denar povsod sveta •viadar In Jo vsled tega, ker so mu-ropotjsVe vasi vsaka zasebe kot precejšna skupina, hiš in je tu in tam tudi sama zase , občina « ali pa sta dv9 združeni v občino. Občinam pa zakon z dne 23. junija 11886 pod št- 29*. frlrž. zakonika itak zau-kazuje gasilski rod, Če prav nima občina gasilnega društva. Tako pa, kjer bi se ustanovilo gasilno društvo, ima občinski zastop skrbeti za gasilslke priprave, tako to določa naravnost par. 18, 19l In 23. v jeseni 1. 1891 so Šle; stale ob Muri pri šta-jersko-ogrski meji takozvane golibe. To so bile obmejne gostilne na ogrski strani,., V golibah so se točila og<>ka vina, mnogo ceneje, kjakbr so se točila štajerski vina po murskem polju, t. j, vina, ki so prirasti* v Slov. goricah. Ker Še takrat med Muro-poljci ni bilo razvito društveno življenje, so ljudje radi on'skovali gol;be za kratek čas. Tu se je večkrat ukrepalo o raznih vaških, pa včasih tudi o občinskih potrebah. Omenjeno jesen je tudi nanesla v golibi govorica na gasilstvo. Pri govorici se je spoznala potreba in petreba je prišla v delokrog vplivnih mož, osobito g. Kukovcu. Zanimanje je postalo vedno večje. V 1. ¡1892 pa že najdlemo v l zap/isjniku načelniškega in nodzorniškega zbora okrajne posojilnice v Ljutomeru z dne 20. marca sledeče:1 „Zapisnik glavnega zbora okrajne posojilnice v Ljutomeru dne 20. marca 1892: Gasilno društvo katero se bode v letošnjem letu osnovalo v našem okraju, dobi podporo. Skleno se, da; se gasilnemu društvu v okraju daje podpora iz okrajne posojilnice, da društvo, katero se bode prvo osnovalo, dobi za spravo gasilnega orodja 400 K in vsako drugo 300 K; ra-zun toga pa vsako 50 K kot podporo za priprave." Zapisnik glavnega zbora riič ne pove, kjdo je predlagal ta nasvet, pa predlagal ga jo gotovo g. Kukln-vec, kajli on je bil podučen že o celi zadevi in ur verjen, da (bodo te obljubljene svotel napraviljb po- gum možem v občinah, da se bo začelo gojiti gasilstvo. Neka znana oseba se je dala Še pred tem sklepom dvakrat podučiti pri g. Alto Huberju, sedanjem knjigovezu v Ljutomeru, kateri je b&i takrat Član ljutomerskega gasilnega društva. Takoj po odobrenem sklepu je takjratni posojil-i nični tajnik g. Jož. GomilŠek obvestil nekaternike v cvenski občini, pri čem da je. Ti so pa bili že ve&i-' noma o tem podučenl. Ker se je pa poprej šlo za to, kaka da.naj bodo društva, to je katoliška in slovenska, se je podalo nekaj mož v trg Središče ob Dravi, kjer je že bilo delijoče gasilno društvo s slovenskim poveljeval-nim jezikom. Od tam so se prinesla pravila za ob-; čino cvensko, katera sestoja iz Štirih vasi: Cven, Zgornjo in Spodnjo Krapje in Mota. Pravila so se i za te razmere primerno priredila in gasilno dru-; štvo se je ustanovilo s štirimi oddelki. Prvi oddelek ; je zav-zel >CVen, drugil ^gornje [Krapje, tretjji Mota in četrti Spodnje Krapje. Začbsni odbor se je ustar novil dne 7. maja 1892. Občinski zastop, je potrdil i pravila dne 20. maja 1898, namestnija v Gradcu pa pod št. 15.083 dne 23. junija 1893. Iz tega je razvidno, da se ja za gasilstvo na murskem polju mnogo časa porabilo in tudr mnogo napornega dela storilo. Glavno ulogo je igral g. Kukovec. Kakor se je delalo v cvenski občini za gasilno društvo, tako tudi v drugih občinah niso možje mirovaii. Sli so na delo v tej ideji in si po svojem prikrojili pra|vila ter takjo stopali na novo polje potrebe. ..Slovenski Gospodar" je v Št. 17, dne 27, aprila 1893 prinesel naznanilo, ki se glasi: V našem o-kraju se je preteklo leto začelo gasilstvo prav živahno gibati. Ustanovilo so ]e v tekhi enega leta loži cesarju v sankcijo .znani Cehom sovražni zakonski naßrt Kolisko-Axmann, ivsiled katerega ne sme biti na Nižeavstrijskem ¡dovoljena nobena druga javna Šola razun nemške. Za nujnost tega predloga, ki je bifla sprejeta, so glasovali poslanci vseh strank razun socialnih demokratov. Socialni demokrat poslanec Seitz, ki je govoril proti omenjenemu predlogu, \je opozoril ostale stranke na možnost, da se jednak zakon lahko sprejme tudi v češkem in v ) kranjskem deželnem zboru in bi ta dva deželna zbora z jednako pravico smela zahtevati istega sankcijo. Kaj (bi rekli potem k temu Nemci. — Češki deželni zbor se je dne 21. H. m. po dolgem presledku zopet sestal. iSejo je otvoril nad-maršal princ Lobkovic z nagovorom, v katerem želT, da bi deželni zbor plodonosno deloval (za mir in gospodarski razvoj dežele. Poslanec Pacher je vložil predlog glede spremembe deželnega reda, poslanec dr. Körner predlog, da se izda nov deželnozborski volilni red za ICeŠko in da se spremenijo nekatere določbo deželnega reda, in poslanec Forscht predlog glede spremembe deželnega reda Češke. Deželni nadmarSal je pozval poslance, da si izvolijo odseke in odbor. Poslanec Paeder je izjavil v imenu nemSkih poslancev, da se ti ne bodo 'udeležili volitev v odseke. Nato je deželni nadmaršal sejo zaključil z izjavo, da ne more določiti roka za prihodnjo sejo. Prihodnja seja se bo naznanüa pismenim potom. — Češki Nemci za obstrukcijo. Dne 19. t. m. je imela zveza nemških čeških deželnih poslancev v Pra-gi shod. Na tem shodu se je zveza enoglasno izjilTi-la, fla ni nobenega povoda, da opusti obstrukcijo v deželnem zboru, za nadaljno vedenje bo merodajen vspeh konference načelnikov klubov. — Posvetovanje načelnikov vseh čeških strank, ti se je vršilo v Pragi dne 21. t. m. ob g, uri pop. ni imelo zaželjenega vspeha. Načelniki strank so samo izjavili, da vzamejo medsebojne predloge na znanje. Posvetovanje so bo nadaljevalo v petek ob 3. uri popoldne. — Nadomestne volitve v deželni zbor. »V Pragi se je \ j šila dne 20. t. m. nadomestna volitev v deželni zbor za ¡trgovinsko in obrtno zbornico. Izvoljen je bil mladočeh Franc (Turna, veletržeo v Pragi. — X dalmatinskem deželnem zboru je vložil poslanec BianMnl interpelacijo glede priznanja Študij na zagrebškem vseučilišču, in poslanec Mitrovic radi uravnave trgovinskih razmer s Črno goro. — Deželnozborske volitve na Goriškem, V nedeljo, dne 26. t. m. se bodo vršile na/ Goriškem deželnozborske volitve, in sicer za splošni volilni razred. Slovenska ljudska stranka priporoča te-le kandidate: Manfreda Anton», župan v Iderskem, Fon Josip, Sodni svetnik v /Gorici in Jerič Alojzij, posestnik v Kobdilju. — Bosanska fcstava. Zadnji ministrski svet se je pečal tudi z načrtom ustave za Bosno in Hercegovino, Od uradne strani javljajo, da so se od strani obeh vlad izrekaii pomisleki, in sicer v glavnem pomisleki državno-pravne naravi. Vendar da se niso kazala lako ostra nasprotstva, da bi se moglo dvomiti na skorajšnjem spcrazumljenju. — Tako uradno poročilo. Ce pa pomislimo, da bo skoro leto dni, kar je bila proglašena aneksija in obljubljena ustava, in da tedaj dana slovesna obljuba baš radi državuopravnih pomislekov Še do danes ni bila izpolnjena; dalje, Če pomislimo, da vlada pač ne obeša na veliki zvon nesporazumi j en j, ki se pojavljajo v njeni lastni sredini, je jajsno, da diference, ki obstoje' glede bodočega, dr-žavnop^avmega položaja Bosne 5n Hercegovine, nikakor ne morejo biti majhne. Ali med tem, ko se obe vladi prepirata o državno-pravnem položaju dežele, trpi ljudstvo, ki zastonj Čaka odrešenja In obljublje- ne svobode. Dosedyj obstoji vsa dobrota aneksije za bosansko ljudstvo v oderuški madjarski agrarni banki. Povsem umljivo bo torej, da take razmere ne morejo vzbujati v bosanskem prebivalstvu posebno vročih pairijbtičnih! čustev v smislu velikoavstrijske ideje- Mate politična naznanila. Dne 16. septembra: Med grškim kraljem in prestolonaslfednvivom je nastal resen spor. Prestolonaslednik ni zadovoljen, ker (se kralj udaja častnikom. — iV Maroku so porazili Spanci Kabile, ki so izgubili 1200 oseb. — Ogrski ministrski predsednik We-kerle je bil včeraj dve uri pri cesarju v avdijenci, odločitve pa ni bilo. Wekerle bo skoro gotovo 2&. t. m. naznanil ogrski zbornici, da poda ostavko. ■Dne 17. septembra: Iz Carigrada poročajo, da so (Turki premagali beduine pri Medini. r-Proti vojaški diktaturi na Grškem se je priredilo na Grškem veliko shodov, ki so bili deloma jako burni. — Spor med Rusi in Nemei je nastal v Harbinu. Novi nemški konzul Daumftller je izjavil, da Nemci ne plafčujejc davkov ruskim oblastim, ker priznavajo Nemci zgolj kitajsko nadoblast. Ruske oblasti so zapečatile prostore nemški tvrdki Heifcmanh et Auren-hammer, a nemški konzul je Odstranil ruske pečate. Dne 18. septembra: Nemški cesar Viljem letos naibrže še onkrat obišče nažega cesarja. Cas še ni določen. — V Tridentu so zaprli osem Italija-nor, med njimi občinskega svetnika, ker so zapleteni v veleizdajsko afero, — Ogrski trgovinski minister Fran Košut je izdal nalog, dfc ocfslej vsi železniški vagoni ogrske državne železnice, ki bodo m prometu izvén države, nosijo na sebi ogrski grb. — Iz Orana so poroča, da so bili Spanci poraženi pri Suk el ÍAr-bi v Hebaani in so se morali umakniti. Med Rusi in Perzi se je bil pri Krdebelu in Kaukajasu hud boj. Dne 19. septembra: Nemški (cesar je odlikoval več avstrijskih generalov. — Glavni' odbor srbske narodne organizacije vi Tturčijr se je sestavil v Skoptju in pretresuje vsa tekoča vprašanja. — Na Turškem je 10.000 uradnikov brez službe. Veliki vezir jih je odpustil z utemeljitvijo, Ha niso sposobni za službo. — Razširja se vest, da ima v kratkem priti za poslanika na Cetinje bivši srbski justični mijnister Raja MarinkoviČ. Zadnje dni so Spanci pred Me-lillo znatno napredovali. Vzeli so Kabilom dva topova iri (vjeli 400 sovražnikov. D n e 20. septembra: Angleški minister sir Edvard Grey] namerava odstopiti — Časopisje poziva srbsko vlado na boj proti srbskim roparjem. Iz Bel-grada in Niša pobegli hudodelci so minuli teden umorili 15 oseb. — Ruski^ar Nikolaj JI. gotovo obišče turškega sultana, s katerim se sestaneta na carjevi jahti v Bosporu, — Na Daljnem Vzhodu Rusom nn gre po volji. Ohlaja se vedno bolj prijateljsko razmerje z Angleško. Nemci tudi nagajajo Rusom. Zdaj kujejo rusko-kitajsko-ameriško zvezo. — Smrtna kazen v Rusiji se omeji, ker se je prebivalstvo pomirilo. D n e 21. septembra: „Češko slovvo" poroča lz Premisla, da so se trije češki vojaki oskrbovalnega oddelki pogovarjali na jdvorišču vojašnice med sebo; Češko. Ko jih je slišal poveljnik, je diktiral korpora-lu deset dni, obema vojaikoma pa pet dni zapora. — Dalmatinski deže.ni zbor sklene apreso, ki izraža upanje, da se Dalmacija kmalu združi s ¡Hrvalško in s Slavonijo. Pečala se bo adresa tudi z državnoprav-nim stališčem glede na Bosno in Hercegovino. — Kitajski cesar je nevarno obolel. Pri veselem omizju se spomnite sklada S. K. Z.! Razne novice. * iz srednje ßole. Na celjsko slovensko gimnazijo je imenovan za stalnega učitelja Henrik KleŠnik, suplent na I. gimnaziji v Ljubljani. * lz šole. Na ljudski šoli pri Sv, Lovrencu na Drav. polju je za stalno nameščena učiteljica (Marija Osenjak v MajŠbergu. — Za stalnega učitelja na slovenski ljudski feoli v Laškem trgu je imenovan g. ffu-ro Kislinger, učitelj v PetrovČah. Iz finančne službe. Fmanöui računski revident dr. Hans Hanke je premaiCon ia Maribora v Celje. Iz poštne službe. Trgovsko ministrstvo je nad-kontrolorja Martina Hočevarja v Gradcu upokojilo kaun, dr. Fraidl, svetnikom Jožef Stergar in Albert Kokol, sodnijskim tajnikom dr. Metod Dolenc, po dolgoletnem vestnem službovanju. Sodnijska imenovanja. Dvornim svetnikom je imenovan nadsvetnik Anton pl. Wurinser, nadsvetni-kom pa svotniki Anton Liebis,raTr- ^Srotnik 20u K, po 100 K županBtvo sv. Krištof pri laškem in gosp. i " "no Šak, nadučitelj na Teharji, 60 K posojilnica na Slatini, 21 K | UOVar Pavla Križin z. o. iz Voinika, 15 K Rotart Jnla z. o. iz Pesjega in , Dram TTarij& Završnik z. o. iz Žslfa. 9 K Neža Zemljič z. o. iz Sv. Bene- j fjoza ' T- or Ana-Eot k. o. iz Št. Petra v Sav. dol., 8 K 1., bavi z drugim, kakor z nesramnim psovanjem, ni zmožna kakega dela. — General dr, Kukovec, dr. Božič itd., ali slišite glas iz lastnega tabora? Tako sodbo izrekajo vaši lastni pristaši. Da, veleinteligent-ni gospodje, le blatite naše velmože in lažite o naši katoliško-narodni stranki in kmalu boste ostali sami 'advokati in maloštevilno inteligenco. Uboga naša Mariborski okraj. inteligenca, ki še moraš prebavati takšne budalosti, ki se berejo dan na dan v vaših listih. Dober tek Želim.- Antiliberalni mladenič |v mariborski okolici. * (Zveza s sociji. Narodna stranka sklepa vse mogoče zveze, da bi se obdržala nad vodo. Zveze stranke z nemškutarji so vsem znane. Zdaj tee je zvezal v deželnem zboru voditelj liberalne stranke dr. Kukovec s Socialdemokrati, načelnimi nasprotniki kmečkega ljudstva. * Narodno-radikalno dijaštvo je imelo 18., 19. ia 20. Beptembra ,v Ljubljani svoje letno Zborovanje. To zborovanje ]e izpadlo tako klaverno, da ni bilo mogoče bolj. Napovedali so svoje zborovanje v Mestni Dom, na vzporedu so imeli tudi obhod po mestu. Zato so žalostno gledali, ko so morali zreti slabo udeležbo. Kako se naj v LJubljani izkažejo z velikim Številom, če jih pa ni. PomoS pride povsod, in tukaj je naroa|diči si torej prisojajo pravico od Boca dano 5n med našim narodom stoletja s skrbjo in ljubeznijo varovano katolioško vero kritizirati in na svojo pest soditi, ali jo sprejmejo, aH pa mesto nje verujejo druge protiverske in celo brezbožne nanke. Mi svetujemo tem mladim nebobbrcem: Le ponižno in počasi! Nsši veri se ni treba bati kritike, ona je pre- ti Razstava mašnih oblačil družbe vednega če-ščenja za leto 1905 bo pd 26. do 29. septembra v prostorih b;;goslovnice, Koroške ulice K. Št. 1. uj Tridnevnicu v bazilika Matere Milosti v Mariboru^ Ker je letos 700 letnica 1. reda sv. Frančiška, i-ato se bode v ta namen obhajala v Fra|n-čiškanstii cerkvi slovesna tridnevnica. V petek, soboto in nedeljo, t. j. 1. 2. in 3. oktobra bodo vsak dan ob sedmih, ob pol desetih predpoldnem in ob treh popoldne slovenske pridige. V pondeljek 4. oktobra ravno na praznik sv. oč. Frančiška pa bo samo ena slovenska pridiga in sicer zjutraj ob 7. u-ri. Mi želimo in tudi željno pričakujemo,, da se bodo Častivci sv. Frančiška in sploh vsi verniki v prav obilnem številu udeleževali ter izredne slavnostt Maribor, v pondeljek, dne 20. septembra se je 47-letai mesar in gostilničar Vincenc Zink iz Maribora ustrelil s samokresom in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumora je baje neka neozdravljiva b deien imenovaaeg». Zink zapušča vdovo in dve hčeri v starosti 15. ia 19. let. Pogreb se vrši danes popoldne iz pobrežiške mrtvašnice na pokopališče. Izpred» sodišča. Radi neprevidnega ravnanja z orožjem je bil obsojen posestniški sin Anton Be-raniČ iz Cirkovec na pet mesecev strogega zapora. — Delavec Muršek v RajJvanju je v Lobnikovi gostilni sitnost prodajal, za kar teta ga domači sin in posestnik Pere vrgla iz gostilne. Muršek je potem metal kamenje v Perca in ga težko nanil, poslužil se je tudi noža, in dobil za to sedem mesecev zapora. Maribor. Porotne obravnave. Mizarski učenec Alojzij Kcban je ukradel svojemu mojstru Jožefu Kregarm v Sols'd »lici toaletno mizico v vrednosti 38 kron ter jo prOvO; za 10 kron hišniku Ferdinandu Pleroršku v Bdr>arski ulici. Ta je šel h Kregar-ju in mu ponujal mizico na prodaj. Kregar je spoznal mir'iCo kot svojo lastnino, ki mu je bila nedavno ukradena, in e naznanil celo zadevo takoj sod-niji. Pri preiskavi se je dognalo, da jeKoban v družbi v Ameriko odišlega Jožefa Orosla pokradel tekom časi raznih si ari v vrednosti 894 kron. Sodišče je Kobana obsolilo na 15 mescev težkega zapora Železniški ao>avec Franc Lah je obtožen uboja nad lasta m tastom Jurjem Kmetcem. Oba sta dne B4. julija popivala skupaj v Cirkovcah, Popoldne sta se odpeljal na Kmet3 na ai. ione Konjiški okraj. >m is Ur ni >r ki ;u a k Brinjevagora. Shod, ki sta ga bila zai minolo nedeljo sklicala gospoda poslanca Novak in Pišek, obnesel se je vikljub slabemu vremenu prav lepo. Po štetju dopisnikovem zbralo se fie okoli 600 poslušalcev. Vsi niso dobili prostora v sicer obširni dvorani 'oj restavracije, pa so se zbirali zunaj pri pknih. Poslancema in njunim tovarišem na Dunaju in v Gradcu so je izreklo priznanje in popolno zaupanje. — Pristavek uredništva: Več priobčimo v prihodnji Številki. k Prihova. Dne 19. t. m. je bila v, občini Gru-Šovjo volitev župana. Izvoljen je letos zopet Že šesto-krat, naš dosedanji vrli in zelo ftislani, zaveden ka-toliški narodnjak: g. Anton Pučnik. k Tepanje. Heil Tepina! Veseli se, mati Ger-manija, sami Tepančanje ti gredo nasproti! Nekateri' „nobel" vaščani kažejo svojo bistroumnost m vzgoji s tem, da svoje otroke vsiljujejo v nemško konjiško Ti šolo. 7 ako trpi ugled domače dobre vaške šole, trpi''' ,a krajevni narodni značaj, trpi pa zlasti moralna vred- ~ nost otroK, M o prostem Času zijala prodajo. Bodite d-or ril la e-:a 5a ir e->o- sir mož/Če • lev) m1 vendar pametni! &li menite, da bo otrok, ki obiskuje nemško Šolo, bolj veren, bolj naroden, bolj zdrav, bolj lep ali kali? Pojte se solit! V Berolinu, kjer so Nemci kuhani in pečeni, paQ gotovo ne poznajo Slovencu , ', na nosu, je 11 obiskoval slovensko ali nemško Šolo. Lq verjemite: tudi slovenska Šola poda toliko podla-" ge, da se bistroumen otrok potem v kratkem Času priuči nemščino, kadar in kolikor jo potrebuje! Zabitim pa tudi nemška kultura ne vliva talentov. Kdor si upa nasprotno dokazati, naj se loti, bomo pa preklicali. Torej Tepančanje, pamet! ¡c Občina Ljubnica. Dne 1, septembra t. 1. se je vršila ol činska odborova volitev. Dne 15. pa volitev župana in dveh svetovalcev. V odbor so izvoljeni: Anton KuŠer, Franc Hrustel, Anton Rotonik, Martin Jelenko, Štefan Pcbrrk, Anton Kremar, Blaž Rotonik, Jožef Založnik in Franc Brodnik. Za župana je enoglasno izvoljen dosedanji župan g. Anton KuŠer; ker pai na nobeno prigovarjanje in dolge prošnje nikakor ni hotel te časti1 in težavne službe zopet prevzeti, se je pri drugi volitvi izvolil za župana g. Blaž Rotoni.t. za svetovalca pa g. Anton Kušer, dosedanji žuoan, m Frano Krustel. Vsi zmožni ter sami zna-čajni za dobro stvar vneti možje! — Dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne jo bil velik naliv dežja, z močnim grmenjem in hudo točo, toda veliko škode v Jem času ni naredila, toliko več 5e na njivah storila vioda, ker je(«nesla gnojno zemljo v nižave in grabne. Pota pa so vsa zelo nerabljiva. Celjski okraj. c Celjo. Tukaj je bil takozvani podučni tečaj, prirejen od liberalno (Zveze narodnih društev. Stvar je bila malenkostna, poslušateljev malo, najmanj iz kmečkiu krogov. Med predavanja je bil uvrščen tudi pouk o alkoholu. Predavatelji so seveda pobijali alkohol in priporočali abstinenco. Vinogradnike pa so tolažili s tem, da «e abstinenca itaki še ne bode kmalu c Pri čč. oo. kapucinili v |Celju se bo dne ¡1., 2. in 3. oktobra t. L vršila tridnevna slovesnost R spomin sedemstoletnega jubileja sv„ Frančiška; obenem so bo obhajal tristoletni spomin, (Ddkjar je bil blagoslovljen in položen vogelni kamen ondotnega sa*-mostana. . si.«naz.iji v Ljubljani. * Iz šole. Na ljudski šoli pri Sv, Lovrencu Drav. polju je za stalno nameščena učiteljica (Maxi Osenjak v Majšbergu. — Za stalnega učitelja na s venski ljudski feoli v Laškem trgu je imenovan g. jj ro Kislinger, učitelj v PetrovČah. Iz finančne službe. Finanö.11 računski revident < Hans Haake je premeščen iz Maribora v Celje. Iz poštne službe. Trgovsko ministrstvo je nau-kontrolorja, Martina Hočevarja v Gradcu upokojilo kann, dr. Fraidl, svetnikom Jožef Stergar in Albert Kokol, sodnijskim tajnikom dr. Metod Dolenc, po dolgoletnem vestnem službovanju. Sodnijska imenovanja. Dvornim svetnikom j( imenovan nadsvetnik Anton pl. Wurmser, nadsvetni-kom pa svetniki Anton LiebisiOh, dr. Gusta»v Wo- * Slovenski vojaki najboljši strelci. Pri tekmovalnem streljanju na strojne puške v Celovcu Jo dobil 17. pešpolk jflrvo darilo. * Slovenščina na trgovski Šoli v Gradcu. Na-učno in nistrstvo je Vsled predloga ravnateljstva trgovske akademije v Gradcu dovolilo, da se v bodoče poučuje na tej Šoli tudi slovenščina. * Kuneereja. Na naä spis o kuncih in kunce-reji v Gosp. Novicah se nas je od mnogih strani v-prašalo, kje bi se dobilo kunce priporočenih vrst. Eve par naslovov. Steierm. Kaninchenzuchtverein, Graz. — Josef Rossmann, Weinhändler, Marburg, Sophienplatz, — N. ö. Kaninchenzuchtverein, Wien I., Schauiflergasse 7 (oziroma, da se stvrar reši hitreje: A. Russa, Sekretär des ji. ö. Kaninchenzuchtvereines, Liesing, Kaltenleutgeben) >- Adolf Henn, Kleintierzüchter, Wien X. 3. Favoritenstraße 133—135. Ta-le razpošilja tudi „Katalog der Zuchtanlage". " Poučni tečaj za organiste. Cecilijino društvo za lavantinsko škofijo priredi to leto zopet poučni tečaj za organiste v Mariboru od £7. do 30. septembra. Spored je sestavljen na podlagi djosedamje izkušnje z ozirom na praktične potrebe organistov. Tako se bode temeljito obravnaval pouk v p^tju pri začetnikih (s praktičnim nastopom), vadil se bo koral, posebna točka je tematično preludiran'je. Poleg predavanj bodo tiste dni naslednje glasbene prireditve: 2$. in g9. septembra ob 3. uri popoldne slovesna vespera v stolnici (pojo udeleženci tečaja); 29|. septembra (Ob 9. uri dopoidne koralnal maša v stolnici, 30. septembra slovesna sv. maša, pri kateri poje stolni zbor ^-glasno Missa. Angelica od P. Griesbacher, 30. septembra ob 7, uri zvečer koncert v stolnici, [pri katerem sodeHijO znani v.rtuoz na orgije A. Kofler iz Gradca (spored se objavi pozneje). Fri tej. priložnosti se Ivrši tudi obrj ni zbor Cecilij inega društva za lavantinsko Škofijo ii podpornega, društva za organiste. Za stanovanje i ^ hrano bo preskrbljeno kot ori preiSnrt» ** Shod političnega, društva v Trbovljah dne 19. t. m. se je vršil v telovadnici Orla lob nekoliko manji udeložbi kot je tu navadno; bil Je prekasno sklican, vrhutega pa je bilo mnogo zadržanih. Predsedoval je gospod Ivan Zupan sen., podpredsednik je bil gospod Ifvan Brunek, obadva načelnika kršč,-soc. delavskega društva pazniškoga, oziroma rudarskega, zapisnikar 'je bil gospod Ivan Zupan jun. Poročal je državni poslanec dr. Benkovič o političnem položaju, posebno o davfcnih načrtih vlade, o državnem in deželnem zboru, ožigosal dvoumno taktiko socialdemokracije proti vladi in se končno spominjal žrtev £0. septembra 1908. Zborovali so jim trikratni slava v spomin zaklicali. Shod je poslancu i/rrekel zahvalo in zaupanje, odobril taktiko Slovenskega Jcluba in v resolucijah izrazil slovenske zahteve v deželni upravi. Navzočih jo bilo nekaj (liberalcev in socialdemokratov, ki so bili mirni, prihodnji shod se vrši dne 17. oktobra t. 1. c Loka pri Zidanem mostu.; V naši Župniji bi so dalo marsikaj izpremenlti v narodnem oziru. Naša, dična (!) požarna hramba se še vedno počuti najbolj srečno, ako zapoveduje poveljnik} v nemškem jeziku. Kolikokrat jo bilo že to dejstvo ožigosano y pašnikih! Poglejte, požarni brambovci iz Loke, svoje sodruge v Radečah'. Ti Imajo slovensko povelje, a ¡vendar VBi dobro razumejo poveije, dočim pa v Loki ifckaterl brambovci pravrjo, da bolje razumejo nemško povelje. Proč z nemškim poveljem in najdomestite ga g sloven-skim! In Še nekaj! Na Bregu, kjer se odcepi cesta na Lisca, so postavili pred kratkim časom par tabel, ki kažejo proti Sevnici, Liscam in Zidanem mostn. 'A1 glejte, kaj stoji zapisano. V nemškem jeziku, kakor bi tili tam gori kje na Pruskem. Ker niti dvojezičn« ni, jo ljudje rv okolici niti ne razumejo. Proč s temi uresničila in da ta vinogradnikom ne bi Škodovala, | JH___^ _ ____ ker isti vina itak" prodajo. /Tako vino pa, ki i« pro- \ tablami in nadomestite jih s samoslovenskimi! To je dano, Hnejo menda tudi abstinenti piti. Ob večerih .so j sramota za loškq občino, ki kaj takega pripusti, Pri- se vrši.'i eestanki v Narodnem domu, v /Sokolsikem domu in v skalni kleti, kjer se je alkohol praktično pobijal. V nedeljo se je vršila vj Nafrodfaem domu slavnosi Kveze narodnih društev,, kjer se je alkohol kot največji Škodljivec obsodil na smrt, in so je ta obsodba, kolikor je bilo mogoče, tudi takoj izvršila., VeČ-jei nesreče ni bilo, samo ta nezgoda se je pripetila, da io general naprednih mladeničev, Šentjurski Oset obolel v istem trenotku, ko bi bil moral zajezditi konja in se podati na bojno polje, kjer bi naj obdan od svojih vernih sodrugov, premagal klerikalno mladeniče. Jo prišla mrzlica pač v nepravem času. čaklujoino torej od župainstva, da sa ta stvar popolnoma uredi in predruga-Či. Domačin. c Šmartno ob Paki. Na podlagi paragrafa 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1867, zahtevava podpisana L ozirom na Vaš dopis iz „Šmartno ob Paki" 6t. 34 „Slo \ Gospodarja" z dne 26. avgusta 1909, da sprejmete v prvi ali tej sledeči (številki na istem mostu in 7. istimi Črkami sledeči popravek: Ni res, da sta šla Goričnik in Kliner na.vzlio kompromisu za občinsko volitve v Braslovče delati zgago, ampak res je, da so teh" volitev sploh' udeležila nista ter Isti 'dan nista bila v Braslovčah. Ni res, da napadata poštene može,, res je, tia so izogibljeta vsakega prepira, in ne napadata nikogar, — Smartna na Paki dne 13. septembra 1009, — Ivan Goričnik, posestnik, Kočna fvas, Martin Klinar, posestnik* KoČna/ vas, c Iz Galicije pri Celju« Preteklo nedeljo je bralno in pevsko društvo na Zgornji Ponikvi napravijo ¡veselico, ki se je vsestransko dobro obnesla. Udeležili smo se je tudi Daličani,, za kar ni nobenemu žal ne Časa ne denarja^ ker nam je prav dopadlo. Pa kako bi tudi ne, saj izborno predstavljeni dve igri, krasno petje, godba, Tn prijazno, neprisiljeno in olikano občevanje domačinov z gosti, spravi Človeka lahko v dobra svoljo in ga nekako prisili, da se mu hote ali nehote omili ljudstvo in kraj In s tem cela slovenska domovina. Zatorej, dragi PonkovljanL, mi kot vaši sosedje vam iskreno ßestitamo na krasnih uspehih vašega bralnega In pevskega društva. Le tako napr-po poti, katero sto si začrtali, v prid sebi in sploh slovenskemu narodu. Ne poslušajte svojih nasprotnikov, ße vas po svojih umazanih listih blatijo. Saj je znano, da kisle hruške se sršen nikoli ne loti, in da pes tudi nad vlakom laja, ßeravno mu niß ne more. Kadar pa boste imeli Še kakšno prireditev, pridemo z veseljem v vašo sredino. Obenem se vam zahvaljujemo še za kraisno petje, a katerim ste nas razveseljevali na Pernovem. Pa tudi blagajnik slov. kat. kmet. društva s. Dalioijl se Jsicer malo pozno) zahvaljuje za prostovoljno zloženi, zneten znesek v prid našega društva. Bog povrni! c Braslovče. Na podlagi par« 19. tisk. zakon z dne 17. decemDm 1862. zahtevava podpisana, da sprejmete v prvi ali tej sledeči Številki z ozirom na Vašo poročilo v Slov. Gosp., z dne 26, avgusta t. 1. št. 34 „Braslovče" na istem mestu in z istimi Črkami sledeči popravek: Ni res, da so liberalci iz sosedne Paške občine Goričnik, Klinar, in Še nekdo, prišli delat zgago v Braslovče, o priliki občinskih volitev, ampak res je, da se podpisana tamošnjib volitev v občinski zastop udeležilja nista. Šmartno na Pakij dne 13. septembra 1909. Ivan Goričnik, posestnik Rečicta yas; Martin Klinar, posestnik Rečica vas. c Nazarje t Savinjski d»l'nl. Dne 26. t. m. ponovijo združeni diietantje tukaišnega in mozirskega iiobraževalcega društva igro „Tihotapec". PonavJja se namreč igra namesto „Den Manuela" 1 Vabijo se vsi naokrog, zla»ti sosedna kat. iz br. društva c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo dne 2S. sept. po večeraieah čebelarsko predavanj'' pri g. Avgust Ve-denik v Št. Lovrenc — Št. Pavel pri Preboldu. Čebelarje in prijatelje čebel vljudno vabi odbor. c Ponikva ob jež. žel. Priprave za veselico, katero priredi tukajšnje Km. br. društto v nedeljo 26. sept. v Žličarjevi gostilni, so v najboljšem teku. Vspored naznanili smo že v prejšnji številki. Tudi šentjurski tamburaši so nun zagotovo obljubili, da nas posetijo s svojim prijaznim nastopom, čisti dobiček je namenjen tukajšnjemu bralnemu društvu Zatorej ste vsi prijatelji prijetne a poitene zabave prijazno vabljeni. c Za gospodinjsko šolo na Teharji so darovali: neimenovani dobrotnik 20u K, po 100 K županstvo sv. Krištof pri Laškem in gosp. Lovro Šak, nadučitelj na Tebarji, 60 K posojilnica na Slatini, 21 K Pavla Križan z. o. ii Voinika, 15 K Rötart Jula z. o. iz Peajega in Marija Završnik z. o. iz Ž*l'a, 9 K Neža Zemljič z. o. iz Sv. Benedikta v Slov. gor., 8 K Ana Kot z. o. is Št. Petra v Sav. dol., 8 K Jožefa Gajšek z. o. iz Št Jurija ob juž. žel, 5 K Antonija Pšeničnik z. o. iz Studenic in Terezija Mlinarič z. o. iz Celja, 6 K Neža Ograj-šfk z. o. iz Šaartna v Rož. dol. in Msrija Šuater z. o. iz Poličan, 4 K E.izabeta Kač, z. o. iz Žalca, 10 K Edvard J&niek, župnik pri Sv. Marjeti in Marija Rojko iz S;. Jerneja pri Ločah, 8 K Frasc Spindler, kaplan v Brežicah in Melhior Zorko, kaplfcn v Cirkovcu, 7 K Vinko Krater, kaplan v Zavrču, 6 K Valentin Koprivšek, kaplan v St'"Lov-renen in Janez Prešern, žepnik v Koprivnici, 5 K mil. go»p. Jožef Fleck, prost v Ptuju, g. Ivan Hribar, kaplan na Bizeijskem, Fr. Dovnik, dekan, Gornjigrad, Ivan Ogradi dvakrat po 5 K, 4 K 20 v. Alojzija Vrečko Razkože, St Jur ob juž. žel., po 4 K Anton Kolarič, gimn. prof. Ptoj, dr. Anton Subač, kan. sv. Ana na Krembergu, Anton Ko!ar, župnik, Sv. llj, Karol Gmeiner, župnik, Šrje, Josip Cerjak, župnik, Rajhenburg, Josip Gunčer, župnik, Šmihel, Peter Goijup, kaplan v Sevnici, Iv. Ile, k«plan v St. Pavlu, Fr. Gosak, kaplan v Žilcu, Marija Mimik, Spod. Hudinja, Marija Zupane, Petrovče in I. Kuč&nda iz Blagovne, B K Anton Šijanec. župnik v Še. Juriju v Slov. gor., po 8 K Martin Lah, >upu k Marija Snežna, Alojz Kokelj, župnik, Vurbrrg, Ivan Zakošek, Škale in Anttn Tkave, kaplan iz Ljutomera, po 2 K Anton Fischer, župnik, Mozir'e, Anton Novak, župnik, Dpitalič, Henrik Verk, ^eksn, Videm, Franc Šegula, župnik Sv. Rok, Franc Krošelj, kaplan, Šoštanj, Gregor P. tokar, župnik Bočna, Janez Kaniky župnik Kebelj, Ivan Vogrin, župnik pri Sv. Barbari, Marija Weiss, Iljaševci, Franc Hirti, župnik v Slivnici, Ana Legit iz Celja, 2 neimenovana iz Ljutomera, 2 neimenovana iz Celja in Joztfa Po»U iz Zg-ir Hudinje pri Celju, po 1 K Reza Grobelnik. Mtdlog, Jesip črnko, župnik, Vuhred, Ivan Hauptmtn, kaplan na M ti, F. MaacUi ček, kaplan v Ribnici, Terezij* Petek, iz Ostrožnega pri Celja, Franca Mak in Marija Lebej i Le»ca, Fani Šlamberger jz C«)ja, Franc Stuhrc, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, Marija Matee iz Celja, Julijina čater iz Celja, Clk» Bračič iz Petrovč, dr. Bfrgmfcnn M , zdravnik, Žalec, Mwija Terglav, Franc Tergliv, Polona Kader, Karol Kuder, Urš» Cernovšek, Marjeta Verzelak, Matilda Polanc. Marija Teržan, Msrija Koren. Ma-r ja Kuder, Jan Baloh, Marija Veber in Franca Kodel» i» Petrovč, ^arija Repinšek in Marija Pihb iz Levca, Janez Pečolar, čevljar i« ( Šivanja, G»jiek Matija ii Celi», Htušovar Rozalija ii Sovodne, Ko- ; v i-i h in Celja, Pfeifer m., Smftla*žki hrib, ntinglc Ana, Novacerkev i ti Slavec Ulbin iz Zreč, 4« vin. Marija Veber iz Petrovč, 7 K Mo-l.<-rjani na Dolu in 10 K e. prof Os'nik Anton v Celju, Šlamberger ■ Fr., Celje 2 K, Teiezij» Mario, Žalee l K, Andr Zd Išek, župnik, 8v. I Štefan 100 K. Katol ško podperno dr^itvo v Celju. Brežiški okraj! b Bianca. Dno ,19. t. m. je ubila kobila pridnega posestnika in vrlega pri staša Matijo Gabrič, Spodnje Brezovo. Svetila rajnemu večna luč. I) Dobova. Roparski napad. V petek, dne 17. t. m. jo Ivana Kežmona, posestnika v Gaberju, zadela velika nesreča,. Bil je na sejmu v Kapelah ; prodal je lepa junca za 424 kron in šel potem ob 4. uri popoldan sam domov. Na cesti sredi boste pri GerjeviČevi kapelici prideta za njim dva lantalina, eden ga vrže na tla, mu oči z roko zakrije, drugi ga oropa in vzame 424 kron in Še 20 kron, katero je prej imel. To je bilo delo par minut, potem izgineta naglo v hosti, ker sta morda Č.ula prihod sejmarjev. Eden je pozabil močno palico na cesti! Ta palica, „corpus delicti", je orožništvu pokazala sled roparjev; sejmarji so videli v, Kapolah to palico v rokah nekega fantalina kapel-skega? tistega in še nekega drugega so včeraj tirali v Brežice. KeŽman je nekoliko ranjen na grlu, obrazu, rokah, in bil je ves prestrašen. [Upati je, da se ; denar dob! nazak Brega Je tnffi, Ha se nI še kaj hujšega zgodilo. Bogu in Mariji bodi hvala za to! ; Vesfnik j mladinske organizacije. Dekliški Marijin shod na TInskem. Nismo prL čakovali tako veličastnega (shoda, kakor je bil v res^ niči. Gotovo nad 1200 mladenk se ^e udeležilo shoda lz šmarske, rogaške in kozjanske dekanije. Drugega ljudstva od vseh strani je bilo tudi ¡jako veliko. Pred-poldne je imel pridigo kaplan Sinko: o pomenu Marijinih družb, popoldne pa Župnik Gomilšek: kako o-hrajnjo mladenke nodolžno srce. Od 1.—3. popoldne se je v "šilo dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi, ki je uspelo nad vse sijajno. Udeležilo se ga je tudi jako veliko mož in žen in nekalj inteligence. Bil je res krasen prizor, gledati toliko množico, ki je z največjim zanimanjem sledila posameznim točkam in navdušeno.odobravala izborne govore naših mladenk. Zbor je vodil župnik Gomilšek. Prv» je govorila Vrač-ko &na t Xi - Serravallovo %< m železnato kina-vino Higien, nzst&ia Dunaj 19"6: Državna od-:: lika in časti>i diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvclescente. Povzroča voljo do jedi, ntrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdrav-ff§ fH niških spričeval. ti L Serpavall0, c. ir. Svomi Maviteli Triesle-Barcola. kupi so v lekarn»1", v »teklen:c»h po pol 1 & K "2'60 in po ^ 446 1 1 ¡i K 4'80. FIP gj II mestna lekarna • Sr H 11.1 A pri c. kr. orln ?!&ršl>rtr< Gia m trg it 15 p?ieg mestna hiše. Kapljice za svinje , 0 za rdečne bolezni. Je izvrstno in poskuženo zdravilo za rdečne bolezni Gotovo pomaga, žo bolani svinji se lahko daje 3krM na dan ena inala žlica. Cena 1 steklenice 1 E. Najboljša zdravila za domače iivaL ima io v*ak dnu po poitnem povzetja pošilja Mestna lekarna F. Prcli-jsva pote mestne le. s BlggoroJnT g-ispod B. Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg štev. 16. Vam piše« zopet po zdravilo, zoper svinje rudečo bolezen, zdaj mi pošljite 4 stekienice ti»t h kapljic tote k&r ste mi poslali sem že odal, prosim torej potljite mi hitro. Vas lepo poziravim M. W. Go-(itzenberg. Fo&lite B steklenic! Kipi'>e »g »vinje za rudečico, izvrstno pomagajo. — Doki Eli-sabeth, Maribor. fc. n. 36362 5444 Razglas. Iz deželnih sadnodrevesnih Sol v Gleisdorfu, Bruokn na Mori in Celju se oddajo Štajerskim posestnikom v jeseni 1909 odnosno v spomladi 1910 v naslednem označena jaboljčna in hruškina drevesa okroglo skupaj 68.000 kom. Od tega se oddajo tri četrtine po znižani ceni 70 v za kcmad kmetskim posestnikom in ena četrtina ne kmetskim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 v sta komad razven zavoja in voznine k železnici. Naročila sprejema deželni odbor in imajo v gotovem slučaju obsegati potrdilo občinskega urada, da je do-tičnik kmeteki posestnik v občini. Ako se potrebuje drevesa za jesensko sajenje 1. 1909, naj se to v prošnji izrecno omeni in se mora zgoditi naročilo do 15. oktobra 1909. Prošnje se bodo, dokler je še drevja dovolj, ravno tako za je-eensko kakor za spomladno sajenje takoj po objavi tega razglaea sprejemale in po času njih dohajanja rešile. — Več kot 120 komadov se enemu posestniku ne odda. Posestnik se tudi zaveže, da nasadi dobljeno drevje na lastni svoji zemlji. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Ako je ena sli droga vrsta že oddana, dalo se bode kot nadomestilo drugo ednako vredno vrsto; naročitelju stoji prosto, je-li jo hoče vzeti ali ne. Ako se na to nadomestno vrsto ne reflektira, se mora to takoj naznaniti. Drevesa naj naročitelj, ako je to le mogoče, sam prevzame ali pa, ako se jih pošlje po železnici, takoj po dohodu ogleda. Pritožbe naj se takoj vedstvu drevesne šole vpošlje. Na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Seznamek sadnih dreves, ki se oddajo v sadni dobi 1909/10 iz deželnih sadnodrevesnih šol. a) t Gleisdorfu b) ▼ Brucka c) ▼ Celju a, St. i. vrsre jaDOiK. pritljikavo Visoko Na pol Visoko Na pol pritljikavo Visoko Na pol pritljikavo deblo vis. deblo dreves je deblo vis. deblo | dreves je deblo vi b. deblo drevesje 1 Mašansker štajerski..... 1880 820 _ 450 50 j 2250 245 _ 2 Bohnapfel veliki reinski . . . 1920 120 — 4500 150 _ 3177 870 — 3 Ananas Reinetta...... 95 125 115 — — — 370 274 438 4 Baumanova rei nette .... 675 — 5 140 _ — 2200 370 15 5 Damason Reinette..... 420 25 5 — — — 2860 460 — 6 Kanada Reinette..... 835 10 340 — — — 2020 460 41 7 Belefleur rumeni...... 115 - 15 115 — — — 634 90 483 8 Astrachan beli...... 75 30 — 130 — 45 100 24 24 9 Charlamovsky...... 100 15 45 900 100 90 264 180 57 10 Gravensteiner...... 120 — 20 1250 50 80 — — — 11 Prestolonaslednik Rudolf . . . 70 25 10 — — — — — — 12 Kardinal flaumani..... 450 30 5 650 — 60 837 80 — 13 London-Pepping..... 455 10 170 — — — 740 66 311 14 Ribstons Pepping)..... 40 — 8 1000 50 90 970 — — 15 Schöner od Boskoppa .... 120 — — — — — 30 46 — 16 Hagloe Grab....... 55 25 — 250 40 — 40 —i — 17 Lesno jaboljko rudeče pisan» . 660 10 — 22C0 70 — — — — 18 Huberjevo moštno jaboljko . . 1040 5 — — — — 200 — — 19 Danziger jaboljko (Kantapfel) . — — — 800 50 90 — — — 20 Plemenito jaboljko (rumeno) — — — 1300 60 80 — — — 21 Landsberška Reinette .... — — — 1300 50 — — — — 22 Parmene, zlate...... — — — 1050 50 60 —■ — — 23 Jaboljka „Prinz"..... — — — 800 40 — — — — 24 Poletna Reinette, rumena . . — — — 700 50 — — — 25 Kalvill jesenski, rudeči . . . — — 70 — — ■ — — 26 Champagner-Reinette .... — — — — - ! — 271 110 — 27 Cox-Orangen-Pepping . . ' . . — -— — — - — 50 — — II. Vrste hrušk: 1 Diels-putrasta hruška .... 210 30 150 1000 30 350 140 190 410 2 Forellen-hruška...... 135 25 5 — — — — 141 3 Dobra Louise iz Avranches . . 95 10 55 1C00 80 400 96 200 231 4 Hardenponto, putrasta .... ——^ 10 — — -t- — 80 41 16 5 Josefine od Mecheln .... 75 5 — — - — — — — 6 Liegeis putrasta hruška . . . 95 5 15 7 Olivier de Serree..... 25 — 55 — — —. — — 500 8 Pastoren-hruška...... 65 10 50 750 50 250 25 15 105 9 Salcburgerica....... 55 10 — 500 60 210 — ■ — 158 10 Sterkmannova putrasta hroška . 70 5 — — — — — — — 11 Zimska dehantska hruška . . 130 15 80 12 Jelenovka........ 140 10 — 850 50 — — — — 13 Weiler'jeva moštna hruška . . 155 60 — 1900 50 — 1718 — — 14 Williams „Christenbirn" . . . _ — — 150 30 135 — — — 16 Bosos flašnata hruška .... - — — — 750 60 60 90 35 288 16 Tepka ......... — — — — — — 430 ' —r — 17 Rummelter-hruška..... — — — — — 436 — — 18 Koroška moštna hruška . . . — — — j — — — 70 — — Skupaj . • j 10375 | 1460 | 1248 | 24390 1220 2000 1 20093 | 3896 | 3218 Poleg tega Be odda še 100 kom. visokih debelj (Walnuss), 515 breskev pritljiko grmičje, 188 marelic pri-ljikavi iz drevesne šole v Celja, 330 komadov črešenj, 170 komad, višenj, visoka in srednjfr visoka deblja iz sadjarske šole v Brucku. Oddajo se le kmetskim posestnikom po znižani ceni. 746 Gradec, 1. septembra 1909. Od staj. deželnega odbora. „Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj na LJJUBNEM" sklicuje izvanredni občni zbor na dan 26. septembra 1909 ob 1. nri pop. v gostilni ,Flndernik'. DNEVNI RED: I. Pregled računov. II. Razni nasveti. Ako bi se ob določenem času ne sešlo zadostno število udov, se vrši isti eno uro pozneje, t. j. ob 2. uri pri vsakršnem številu udov, ravnetam in s istim vsporedom. K obilni udtleibi vabi 775 ODBOR. * Veliko denarja * 1 si vsakdo prihrani, kdor kupi priznano dobro ? | :: in močno blago v pošteni trgovini :: 3. 2" I Franc Kartina naslednik 202 | JANKO ARTMAN 3 v Bt. Jnrju ob južni železnici. Velikanska zaloga najboljšega manufak- turnega, špecerijskega in železninskega blaga v J po čudovito nlzkltl cenah, Tedno sveže blago. g xxxxxxr.xxxxx**/xxxaxy.r. Pojasnila o inseratik daje apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko 10 vinarjev. Doter^jake številke. Dne 18. septembra 1909. Gradec . 9 90 29 64 73 Dunaj . 25 1 51 62 32 Ignacij Jagedlč, ključavničar pri Sv. Petru na Medvedovem selu napravlja strelovode. 645 V Babčjl vesi prTPtujski gorTse po ceni proda enonadstropna hiša z vrtom, njivami in travniki skupaj, pa tudi posebej po parcelah. Vpraša se v Majšpergu pri gosp. Švaršniku. 735 Priden vlničar s 8—4 delavskimi močmi se sprejme pri gospej Mariji Zwenkl, Ranzenberg št. 42 p. Pesnica. 787 V najlepšem kraja trga Šoštanj se iiroda lepa, vili podobna, pred 8 eti e i dana hiša z dvema sobama in 2 kuhinjama v pritličju in tr»-mi sobami v podstrešju. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje s kozolcem iz 89 a 41 m9 rodovitnih njiv. Cena 10.300 K. Več pove upravništvo lista. 645 t Botovljab se proda nora hiša z enim nadstrspjem in c malim posestvom blim cerkve. Cena se izve v župnišču. 710 Navezidana 3 nadstropna najemna hiša, 8 let prosta davka, vse novo opremljeno, v hod v stanovanja separaten, lepo dvorišče z malim vrtom se proda v Mariboru pod jako lahkimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu tega lista. ___856 Prod. le nekdanje Eodresovo, po-zoaje Eggerjevo posestvo t Lem-bergu št 3 in 4 ob okrajni cesti Vojnik-Dobernski 10 minut v stran, namreč 6—7 oralov novega zrig»-lanega vinograda, sadonosnik, njive. gozd, gosposka zidana hiša s klstjo in prešo, viničarija, vse za 15.000 kron z letošnjo trgatvijo vred ; 6COO kron lahko ostane na possstvu. Več se izve v župnišču Novocerkevskem, pešta Vojnik pri Oljn. 764 Kovaškega nčenca takoj sprejme Janez Steblovnik, kovač, Šmartno ob Paki, pošta Rečica na Paki, Štajersko. Prednost ima tisti, kateri se j» že učil kovaškega. 742 Išče se gostilna na račun s kavcijo ali brez kavcije, na deželi ali v mestu. Prevzame se takoj. Naslov v upravništvu. 745 Lepo poaeitvo v Logavci blizu Cm Dreka, 22 oralov zemlje, sladke krme za 10 glav živine, sadonosnik, ki da 50 polovnjakov ja-boljčnice in lep gozd se proda. Natančnejše pove Andrej Bašša t Lagavci pri Cmureku, Štajersko. 743 Želim prodati po dogovoru svojo dobroidočo gostilno. Eno uro od mesta in žtleznice, tik okrajne ceste. Lspa zidana hiša s petimi sobami, kuhinjo, jenilna shramba, kleti, zraven zidana hiša z dvema sobama, kuhinja, gospodarsko poslopje, lep vrt, sadonosnik, njiva in nekaj goric, skupno 7 oralov, ki se lahko proč proda za žalerijo in še dva goada posebej. Naslov A B. 100 poste restante, Radgtna. 744 Učenca s primerno šolako izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine in ja poštenih Btaršev, sprejme Jakob Sem, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Frančišku v Savinski dolini. 756 Pcseatvo, vsega skupaj okoli 13 oralov, njive, travniki, sadonosnik, vrt za zelenjavo itd., novo gospo-derako poslopje, hiša, živinski hlev, šksdenj, klet, kamra, preša, vse novo, se proda. Cena je 12.000 K, Vpraša se naj pri lastniku Jernej PUber, Stanoeko 19 pri Poljčanah, blizu kolodvora. 761 R« prodaj je veliko, lep» posestvo radi družinskih razmer. P«eestvo se nahaja ob križišču dveh okrajnih cest, oddaljeno 3 minute od kolodvori, 2 minuti od nove slov. kmetijske šole in 10 minut od' župne cerkve. Zemljišče obsega 13 oralo? njiv in travnikov in gozda z veliko lepo zidano hišo in z več gospodarskimi poslopji. Hiša in prostor je jako pripraven za gostilno in trgovino. Cena se iire pri lastnici posestva Frančiški Ra-taj v Breiovju, pošta Sv. Jurij ob jož. žel. 758 Slaščičarskega nčenca sprejme takoj no -a slaščičarna Etnan Ilich v Maribora, Gornja gosposka ulica štev. 48. 759 Proda se lepo posestvo ob veliki cesti, četrt ure od farne cerkve, tri četrt ure od Omureka, obstoji iz 2 oralov njiv, 4 orale travnikov in sadonoenika, 3 orale lesa, štiri sobe, hiša, z opeko krita, hlev in velbane kleti, vse skupaj za 6600 kron. 1200 kron je vknjiženii. Naslov pove npravništvo. 758 Posestvo, pol ure od Msribora ob veliki cesti, blizu cerkve, lepi novi hrami, 4 hiše, les, travnik, sadonosnik, lepe njive, lepe brajde, 6 oralov vsega skupaj. Stane 11.000 kron. 6000 kron je hranilnice. — Edor hoče ki piti, naj se oglasi pri Matiji Emeršič, Bogoše št. 24 pri Mariboru. 760 Cerkovnik se sprejme takoj ▼ Ja-renini. Cerkv. predstojništvo. 771 Ha prodaj je polkrit, skoraj nov voz, pripraven zu kako župnišče ali kako gospodo na deželi Cena 500 kron. Vpraša se pri g. Celcerju v Št. IIju v Slov. gor. 776 Išče se dobra a varčna kuharica, popolnoma zanesljiva in poštena, katera je v stanju samestojao oskrbovati malo gospodinjstvo. Ponudbe z natančimi poročili o dosedanjem delovanju, starosti, stanu in zahtevami, se prosijo ua P. Kostič, trgovec, Celje. 774 Priden pekovski učenec se sprejme pri g. Bemer, Koroška ulica štv. 24. Maribor. 770 Šivilja za belo tkanino prevzame dela vsake vrste do najfinejše izvršitve. Zmerne cene. Marija Ferk, Maribor, Augasie 5,1. naditr. 769 Pridna, poštena kuharica želi vstopiti v službo v kako župnišče. Naslov v upravništvu Slov. Gosp. 777 V Izdelavo vsakovrstnih stolov se priporoča slavnemu «bčinstvn Anton Seljan, stolar, Radeče pri Zidanem mostu. 778 Ugedna priložnost! V najem se dajo Upi prostori za trgovino v večji župniji, kjer se že več let trgovska obrt uhaja, krščanskemu in solidnemu trgovcu. Nastopi se že lahko meseca oktobra. Teč se izve v upravni (tvu tega lista. 778 Pozor 1 Imam takoj na prodaj več različnih posestev, gostiln, trgovin, mlinov, žag na vodo, in eno kovačijo, po nizki ceni in zelo ugodni plačilni pogoji. Franc Pttelinc, Zgorna Polskava pri Pragerskem. 768 Lepo posestvo pri Maribora, 4'/* orala, lepi travniki, hiša, veliki hlevi, lepi prostori za počitek, se takoj p') ceni proda. Odda se tndi samo hiša z zelenjadnim vrtom posebej. Petek Gertrada, Meljska cesta št. 56 Maribor. 686 Posestvo, čez 2 orala njive, travnika in sadonosnika, poslopja v prav dobrem stanju, prinerno za penzijoniste, prav blizu meBta se proda. Cena 66C0 K. Vpraša se pri lastniku Iv. Novak, Novavee pri Ptuju. 780 Slavnemu občinstvu uljuduo naznanjava, da sva odprla SS^* novo trgovino ^ Z manufakfurnlm in špecerijskim blagom v lastni hiši (poprej Franc Praunseis junior) pri župnijski cerkvi. Potrudila se bodeva, da bodeva slavnemu občinstvu dobro in z najnižjimi cenami postregla. Za obilni obisk se priporočava Zugmeister & Loschnigg 201 trgovca pri Sv. JurJu c b ju{. žet. društvo v Mariboru M. E. SEPEC Grajski trg- %S MARIBOR Burgplatz 2. priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in periluega biaga za ženske obieke, vsakovrstno sukno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni. I t veliki zalegi, kakor tati matraee, divanl, »troSje postal}« tar oflaiala pa najalžji eanl. Frasc Plitsrlik, Hariiir So reška cesta it 16. Harodna gostilne ™ Pri pošti mm nVtrlber, Tegttfeefav;. tat» i* prtperafa vatoa mi« pivo, Izvrstna imate vina tor mrzle ta topla |a«L Mar. Mtdtu Tovarna za giiciske izde&? ■delaj« i parnimi »trop i* najbolj i«, večkrat pramlete gline primati« najbolj it iadelke, kakor: patectovaao zarezno ta vsakovrstno drugo strežno opeko, opete sa zid za obok«, dimnik«, rekoatra - opek«, ploifa za tlak, lonfeae oevi Itd. po najnižji aeni. Zaloga tudi v Vartkora, Ctssmfes eecta, pri kaaraa*|i L Butr^i ,Pri angeiju' Nova trgovina-eel»^ z nttdnim in manufakturnim blagem J. N. ŠOŠTARIČ :: MARIBOR, Glavni trg štev. 19. 1000 Kron! ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini JOŽEFA ULAGA T IABIB0BD, Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zaloga! Veselice . Berdajs Be prirede Ln «ato nudi na-:: rodna trgovina :: Vilko WBIXL, H■bm*^^«.m MARIBOB, Gosposka ulica 33 lampijone konfeti, kače, srečke 1A srežolov, šaljive dopisnice, slovenske razglednice, barvan papir in različne :: dobitke v najlepši izbiri po jako nizki ceni. :: Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča MARIBOR Sofijin trg V slov. bistriškem okraju se vsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: :: Alojz PIntei*»ja pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. On Vam ponudi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo niiki ceni. V zalogi ima tudi novo že prepričano najmočnejše redilno sredstvo ■a sviDje „Lucullus". — Bartelnovo klajno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, posodo, barvo, steklo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, vinski kwnen, maslo, jajce itd. Edina narodna steklarska trgovin« FRAN STRUPI, Cejje, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. IVa debelo — Na drobno Velika! jesenska prodaja letos po čudovito nizkih cenah se že začela v vele-trgovski hiši R. Stermecki, Celje. je Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez K 20'— franko. Posebno po ceni je: garnitura za 2 postelji in mizo skupaj samo K 9-40. Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu ulju dno naznanjam, da sem otvoril v Maribora, Šolska ulica Štev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno brivnico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BERGLES, brivec. Samo pri Druškoifičuj Slovenjgradec. Ostanki in letno blago, vse 10% ceneje kakor poprej. i i y o j i m l Nova frjovfna Fr. Bureš, nrar, očal ar in zlatar v Mariboru fiptihoffoua cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in uklastih ur, »čal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrn ine po najnižjih cenah. Garancija več let. Val popravki «a točno ln :: hitro Isvriijo. :: Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 «prejema vloge aa knjižice in aa te- M Q|n koči račun ter je obrestuje po čistih ^ I«" ___Delniška glavaloa Kupuje in predaja ttreike ln »s« mt» vrednostnih papirjev po dnevnem 3twi>-zu, K 3,000.000. — Reservat fond g 300.000._ Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: SLAVIJA je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju. Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloga vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po ittri odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu, Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljevi. Za varnost vlog jamčijo okraji: Bornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko ln reiervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote t občekoristne in dobrodelne namene za gori navedeno okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 S, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ¡El^nnS-taiap&lfa hranilnim Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne aU |UZnOSiajerSK8 nraounice W0Tjince m zahtevajte pri ii.^nnšfaiarelfn hranilnim sodličih, da se naloži denar sa mladoletne ln varovance Izključno le v lUZUUaidJtJrSKU IH alllllllUU. _Za brezplačno dopočiljatev denarja so položnice e. kr. poštnohranilničnega računa št. 18.818 vsakemu na razpolago._ Na drobne! Na debelo! Nova slaščičarna v Mariboru. Slavnemn občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboiu v Gornji Gosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite. — Za mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem m Eman llich. trgovina a špec. blagom, barvami in dež. pridelki. IVAN RAVNIKAR, Celje, Graška ceata. Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen t*>r vse deželne pridelke. — Opozaijam živinorejce o» „Lucalins", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zislogi na drobno in debelo po najnižji ceni. Z odličnim spoštovanjem Ivan Ravnikar. Kemična pralnica eblek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje rasnih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste. RablraMca v Mariboru pri J. Vesjak, krojač, Šolska nUea i! Kilne pase, z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesce poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. ================= Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernl£ družba i omejeno zavezo t Borovljah (Koro ko). „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od ebMno svobodnega lnkr. glav. mesta Zagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v savarovanje ¿roti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine rsske vrnte: hišo, gospodarska poslopja, tvorci«., mline itd. ter premičnine, kaker: aišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podrutalca .CROATIA' t Trstu, Bono it 1. OUe-BC ta razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K. A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju, priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo . na drobno. — Nizke cene : točna postrežba. .. . . Mmoiao, mnogo l.OOO «o» kron V. Tu' , , se p. n. posestnik! poslulevaii „Palma , ki pospešuje opitanj. vsakovrstnih perutnih in dojirnii živali, jih obvaruje boleeni iz ozdravi sigurno, če bo bolan« „ difterijo ali pa v prebavilih. 1 H pošt. znamk (nakazano « v vei • prinese Palm» z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetjal Priporočam se L B. Vel z I C-a>r»v »i. «tO »wiW ZnfHfr trg B (Vi st.n orm-unj. Prospektprost«. Ker žalujoči rodbini rajnega Mihaela Turnerja ni mogoče osebno se zahvaliti vsem blagim sočutnikom in spremljevalcem pokojnika k zadnjemu počitku, naj bode izrečena javno tem potom vsem najiskrenejša zahvala. — Posebno srčna zahvala pa se Se izreka framskemu županstvu, gg. občinskim odbornikom in vsem blagim Framčsnom za prireditev izvanredno lepe pogrebne slovesnosti, katero je odlikovala zlasti udeležba požarnih bramb iz Frama, Ruš, Razvauja, Hoč, Hotinje vesi in Spodnje Poljskave, ki so pod izbornim vodstvom, odličnega načelni ta Framske požarne brambe gospoda To maža Kranjca slovesno spremljale rajnega od Maribora do groba na pokopališče v Fram. — Prisrčna zahvala prečastitim gospodom duhovnikom, ki so blagoslavljali pokojnika v Mariboru v Framu; osobito pa gospodu Fr. Muršiču, framskemu župniku, kakor gospodu Fr. Pirkmaierju, framskemu nadučitelju za premile obgrobne govore in gospodom pevcem, ki so iz daleka se potrudili ter pokojniku ob grobu tako milo zapeli zadno slovo. — Presrčua zahvala vsem društvom in posameznikom, darovateljem toli krasnih vencev in — Vam ljubim Pohorcem, ki ste došli z nad visokega Pohorja se poslavljat ob svojega sorojaka. FRAM, dne 20. septembra 1909. 23. septembra 1909. Cisto doneče*^^ gramofone plošče iz najimenitnejše tovarne krasnih .slovenskih k o sadov Štampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. W Najboljši original terboveljski | kakor tujih, prodaja po tovarniških cenah $ > PETER MAJDIČ , * trgovina z železnino „MERKUR" ===== Celje. ===== Ceniki in seznami plošč franko in zastonj dobite pri Franc Kartin-a naslednika Janko Artman-u v Šent Jurju ob jaž. žel. po nizki ceni. 762 » Odvetnik ££ dr. Alojz Bratkovič ^ vljudno naznanja, da je otvoril s 1. septembrom 1909 svojo odvetniško pisarno _ v Slov. Gradcu. _ Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na no vo otvorjena manufakturna trgovina 116 Franc So Avan, sin ? stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. ®ISfSIS®eifSIS£S@ ill an Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča ta napravo domač« pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst iganja inflikera <**-<*»**■ Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rog&tsko in radajnako kislo vodo, gahco, žveplo in rafije. tt « iso iačži i dobro in solidno postrežbo. Ceno posteljno pevje. 1 kg sivega, pnljenes» K S—, pol belega K »-80, belega K 4—, p rim perje mehkega kakor pnh K s-—, veleprlma oglajenega najbo)jie vrste . 8'—, mehkega perja (puha) sivega K 6'—L belega K 10"—, .«i« pw.jt. bltt^m » d —| uwbsa a lv Duha K 12*—, od 5 kg naprej poštnin» prostn. Narejene postelje prsnega Iz gostonltega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanklnga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavnioama, te dve 80X58 om zadosti napolnjeno, z novim, sivim o£li3enimf koiatim in stanovitni» perjem K 16 —, napol maha K SO-—, maha K S4-—, pernios» sama K , 14-—, 16-—, »glavnica K 3-—, 8-60. 4-— pernice 150 cm X 1*0 cm velike K 15-—, 18-—, 20 - , zglavnice 90 X70 ali 80x80 cm, K 1-50, 5'—, 5-50, blazine iz gradla l80-f-116 cm K 13'—, K 15 — razpoSilja po povzetjn, za- ' ožtnlnt «47 vojnlu zastenj, od K 10.— naprej pcStnine prost«.' Maks Berger v Dešenicu štev. 1015, Šumava. K srne ngaja, se zameni ali poilje denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in dragem posteljnem blaga zastonj In poitniM prosto. Stalna služba. Krajevni pismonoša. obenem pismonoša za deželo, popolnoma pošten, trezen in spreten, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen v jeziku in pisavi, zmožen kavcije, se kmalu sprejme pri nekem c kr. poštnem in brzojavnem uradu na Spod. Štajerskem. Prosilci se lahko oglasijo pri uredništvu „Slov. Gospodarja" pod šifro: „skromen mož" in imajo dosluženi vojaki in orožniki prednost. Letna plača začasno 700 kron in upanje na boljšo plaČO. 748 Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi. 128 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo T lastili hiši: „Hotel pri belem vola" (Tersefaek), Graška ulica 9, L nadstropje obrestuje hranilne vloge po 47»% hrez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. posojuje na zemljišča po 5°/0 do 5 72% > ter na zastalo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih aH osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj pošt. hpanilnične položnice. Uradni dan: vsak torek m petek dopoldne. f sas Vprašanja in prošnje se sprejemaje mi dan, izvzeti praznite dopoldne od 8—12. ter od 3.-6. ure ~ Us »»Icinik ; K»tollJfc» tixkoTBO druitv« (Mgovetml «redaik : Fru r&fcavfl. Tick tiskan« «v. Ciril» v Muibm.