12. m «88 ZRCALO GLASILO DELAVCEV ŠTEVILKA 3 ZDRAVSTVENEGA CENTRA DR. JOŽETA POTRČA JULIJ 1986 ORMOŽ —PTUJ LETO V. Finalisti pred začetkom tekmovanja foto: C. Murko KVIZ „Moj ponos - zobje za 5” Delavci oddelka za šolsko in mladinsko zobozdravstvo TOZD Zobozdravstvo Ptuj smo to leto drugič organizirali kviz znanja pod geslom »Moj ponos — zobje za 5«. To akcijo moramo razumeti kot setavni del našega preventivnega programa za šoloobvezne otroke. Njen oilj je, da na čimbolj zanimiv način animira otroke k ohranjevanju zdravja ust. Prireditev je bila v Srednješolskem centru in je zaključek celotnega dela zobozdravstvenih delavcev na področju vzgoje in prosvete po šolah naše občine. Dovolite mi, da vam malo širše predstavim probleme, ki jih srečujemo pri izvajanju vzgojnega in prosvetnega dela. Navada pravilnega in rednega umivanja ust kot edinega pravega zdravila proti kariesu je med populacijo naše občine slabo razširjena, pri otrocih pa še manj. Torej je naša naloga, da to navadno vkoremnimo med naše otroke, v njihove domove in v šole, kjer otroci bivajo polovico dneva. Iz tega sledi, da je potrebno izobraziti tudi starše, učitelje in vzgojiteljice v vrtcih. Veliko je načinov, kako to izvajati, potrebno pa je najti tiste, ki so najbolj ustrezni in učinkoviti. Zato smo pred kvizom organizirali »okroglo mizo«. Povabljeni so bili vsi preventivni zobozdravstveni delavci SR Slovenije, učitelji ptujskih šol, vzgojiteljice vrtcev in proizvajalci preventivnih izdelkov. Razpravljali smo o izkušnjah v drugih občinah in tudi o rezultatih, ki se že kažejo. Pokazalo se je tudi, da vsi preventivo! mislimo na podoben način in da je organizacija takega dela, z entuziazmom, ki ga imamo, prvi predpogoj za rezultate, ki jih želimo doseči. Pokazalo se je, da imajo kolegi probleme z učenjem umivanjem zob po šolah, posebej na tistih, ki nimajo pogojev za to, probleme pri organizaciji želinanja po šolah, probleme kadra, da bi lahko zajeli celotno šoloobvezno populacijo ipd. To je torej bil konstruktivni pogovor med kolegi, ki so brez samohvale dali lepo oceno za organizacijo takega kviza, ki je tudi v prid učinkovitejšemu izvajanju preventivnega dela. Dali smo tudi idejo, da bi kviz drugo leto prerastel v seminar pod pokroviteljstvom pedontolo-ške sekcije in tako bil tradicionalno mesto, kjer bi se srečevali preventivci SR Slovenije, izmenjali svoje izkušnje in rezultate v delu. Otroci so tekmovanje zelo lepo sprejeli. To leto smo imeli 12 prijavljenih šol in da bi doibili ekipe za finale, so morala biti pred tem organizirana iztočna tekmovanja. V finalu so tekmovale OŠ Ivan Spalenjaik, OS Videm pri Ptuju, OŠ Boris Kidrič s podružnico Lovrenc na Dravskem polju, OŠ Bratje Štrafeila Markovci, zmagala pa je osnovna šola Ivan Spalenjaik, /ki jo je Vodila dr. stom. Ida Galun. Veseli nas še to, da smo uspeli amimiraiti tudi sredstva javnega obveščanja, saj je cilj take prireditve, da naša priporočila pridejo do čim več ušes. V imenu organizacijskega odbora se želim zahvaliti vsem, ki so z volonterskim delom v prostem času pripomogli k organizaciji. To so tov. Viktor Gojkovič, akademski kipar, M nam je podaril prehodno nagrado, tov. Nevenka Geni, ki je povezovala celotno prireditev, aranžerji, ki so uredili oder in naredili vse pripomočke, in delovnim organizacijam, ki so s finančnimi sredstvi pomagale pri organizaciji (Podravka — Belupo, Pliva — Giba Zagreb, MIP — Ptuj). Zaključim lahko z ugotovitvijo, da je kviz dobil pozitivno oceno din da lahko postane tradicionalen. S takšnim delom bomo ohranili veliko več zdravih zob in’ s tem prihranili denar, ki ga sedaj porabljamo za drage prote-tične nadomestke. dr. stom. Zdenko Antonovič Predstavitev razredov zmagovalcev v tekmovanju iz ustne higiene Ekipe odgovarjajo na zastavljena vprašanja foto: C. Murko Predstavnik zmagovalcev OŠ Ivan Spolenak sprejema »prehodno nagrado«, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča Iz uredništva Odbor za obveščanje je na svoji 2. redni seji dne 2. 6. 1986 v skladu z novim Zakonom o javnem obveščanju (Uradni list SRS, štev. 2 86) in Pravilnikom o urejanju in izdajanju glasila Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj, M je bil sprejet na seji delavskega sveta DO ZC dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj dne 23. 4. 1986, dopolnil in spremenil vsebinsko zasnovo glasila, sprejeto na seji delavskega sveta DO ZC Ptuj — Ormož dne 13. 5. 1982. VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA 1. Izdajatelj glasila je delovna organizacija Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj. Kot izdajatelj je določila glasilu ime ZRCALO. 2. Glasilo seznanja delavce v delovni organizaciji Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj z delom, nalogami in uspehi ter problematiko vsake temeljne organizacije, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije kot celote. V glasilu bodo objavljeni tudi sklepi oziroma poročila o 'delu organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter organizacij, ki skrbijo za športno in kulturno vzgojo delavcev. Kot .posebna priloga bodo objavljeni tudi pomembnejši 'samoupravni splošni 'akti. Glasilo mora vsebovati prispevke o delu delovne organizacije Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj in o aktualnih dogodkih izven nje. 3. Najvišji organ upravljanja glasila je odbor za obveščanje. O objavi prispevkov posameznih avtorjev odločata glavni im odgovorni urednik in jih tudi ustrezno razporejata v glasilu. 4. Glasilo bo ilzhajalo v slovenskem jeziku. Na avtorjevo zahtevo pa bo prispevek objavljen tudi v njegovem materinem jeziku. 5. Glasilo bo izhajalo praviloma enkrat mesečno, vendar najmanj vsake tri mesece enkrat. Glasilo bo tiskano v čmobeli tehniki, izjemoma, po odločitvi glavnega in odgovornega urednika, so možne tudi manjše barvne spremembe. Normalne, običajne številke bodo obsegale 8—12 strani. Obliko glasila določita glavni in odgovorni urednik. 6. Stroške za tiskanje glasila in eventuelno honoriranje prispevkov sodelavcem glasba pokrivajo vse temeljne organizacije z združevanjem sredstev, po samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v DO ZC in letnem finančnem planu. 7. Razdelitev glasila opravi vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost skupnih služb za svoje delavce. 8. Glasilo bodo prejemali brezplačno vsi delavci, zaposleni v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj, upokojenci in druge zdravstvene delovne organizacije v SRS. 9. Delavski svet delovne organizacije Zdravstveni center dr. Jožeta Pbtrča Ormož -— Ptuj sprejema Pravilnik o urejanju in izdajanju glasila Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj, v katerem so določene glavne zasnove glasila, naloge, pravice ter sestava organov glasila, vse v skladu z zakonom o javnem obveščanju. 10. Glasilo bo tiskala TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi, odvisni od števila prejemnikov glasila Zrcalo. 11. Ta vsebinska zasnova je v skladu z nameni, določenimi v Pravilniku o urejanju in izdajanju glasila Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj. Delo terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj V terapevtski skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj dela pet terapevtov v skupinah A, B, C, D in E, in sicer dr. Zlata Ivetič, dr. Rajko Brglez, psihologinja Zvonka Korošec, Jasna Toplak in Marija Tominšek. Skupine se dobivajo dvakrat mesečno samostojno in dvakrat skupno v prostorih Krambergerjeva doma v Ptuju od 16.—18. ure vsak ponedeljek, razen skupine C, ki dela trikrat samostojno v prostorih Agisa v sredo od 15. do 17. ure in enkrat skupno z ostalimi. Danes šteje TSZA 58 članov. Če dodamo še svojce, imamo 100 članov. člani kluba Večletni Redni Vpisni Skupaj Skupine člani člani člani A 2 5 5 12 B 2 2 8 12 C 1 6 4 11 D — 8 2 10 E 13 — — 13 SKUPAJ 18 21 19 58 Iz tabele je razvidno, da v klubu razlikujemo večletne. redne in vpisne člane. Večletni člani so tisti zdravljenci. ki abstinirajo več kot tri leta. Zbirajo se v skupini E, v ostale skupine pa prihajajo po svoji želji. Redni člani so zdravljenci, ki abstinirajo ( id treh mesecev do treh let. Njihovi prihodi v klub, skupaj s svojci, so obvezni. Vpisni člani so zdravljenci, ki so prišli v TSZA iz Ormoža ali Maribora. V klub morajo prihajati s svojcem in po treh mesecih imajo predstavitev ter postanejo redn: i člani. V tej skupini jih največ odpade. Abstinenca Skupina q £ sl 11 h h ll h h i« £ £ Is o -5 Z D- CO A 5 3 1 1 2 — i — 12 B 8 1 — 1 — 1 — i — — 12 C 4 — 1 3 2 — — — 11 D 2 — 4 1 3 — — — 10 E — — — — — 7 — 4 — 2 13 Sk. 19 1 8 6 6 10 — 6 — 2 58 V tej tabeli je prikazano število zdravljencev po letih abstinence. Največ je zdravljencev z več kot 4 leti absti- nence. Meseci Zdravlj. > > > E >< X X X ^ Prišli 2 do M 2 1—2 2 12 — 2 i 2 1 16 3 krat Ž 1 — 1 — 1 1 — — 15 Postali redni člani M Ž 12 1 — 2 2 — 2 1—11 SKUPAJ 3 3 13 2 2 4 3 3 3 3 2 32 Tabela prikazuje koliko zdravljencev pride v enem letu v klub iz bolnišnice Ormož ali Maribor in koliko jih ostane. Podatki so vzeti za leto 1985. Iz tabele je razvidno, da mesečno prihajajo v klub približno trije zdravljenci. V letu 1985 jih je prišlo 32, od tega 27 moških in 5 žensk. Rednih članov kluba je postalo 11 zdravljencev, ostali pa so nas obiskali samo dva do trikrat — ti pa navadno hitro recidivirajo. Že dolgo si prizadevamo, da bi ambulanta za zdravljenje alkoholikov delala v Ptuju. Zdravljenje bi sicer potekalo samo ambulantno v skupini, po predhodni triaži psihiatra. Ker vodja TOZD Osnovno zdravstveno varstvo, ki je odgovoren za našo enoto, zagotavlja, kljub pomanjkanju, prostor, vodja Psihiatrije Ormož pa kader, ki ga je sedaj dovolj, upamo, da bo ambulanta v Ptuju kmalu pričela delati. dr. Zlata Ivetič, terapevt kluba Folklorna skupina Zdravstvenega centra napolnila gledališče O 1 (Dietnici foüküioime skupine, ki deluje pri sindikatu Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, smo pisali že v prejšnji številki Zrcala. Tokrat le nekaj besed o njenem jubilejnem koncertu. Naši folkloristi so odplesali svoj 10-letni jubilej na deskah ptujskega gledališča v petek, 6. junija 1986. Po uvodni besedi direktorja Zdravstvenega centra, so ob spremljavi domačih glasbenikov in tamburaškega orkestra KUD »Jože Hermanko« predstavili splete belokrajn-skih, prekmurslkih, gorenjskih, garaških in štajerskih plesov. Najbolj zvestim članom folklornega ansambla so za 5, 10 in 15 let njihovega aktivnega delovanja v folklori podelili jubilejne folklorne značke, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije, sodelavcem pa priložnostna darila. N. S. RAZGOVOR Z DELEGATOM 11. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Dr. sitom. Zdenko Antonovič iz ptujskega zobozdravstva je bil delegat ptujskih sindikatov na 11. kongresu zveze sindikatov Slovenije. Za naš časopis smo se z njim pogovarjali in iz pogovora objavi jamo nekaj najpomembnejših odlomkov. Kaj menite, katere so bile pomembne ugotovitve za nadaljnje delo zveze sindikatov v naslednjem obdobju? Resoilucijiske smernice so znane in jih zdaj ni potrebno ponavljati. Nekaj stvari mi je ostalo v mislih: želja delavcev po uveljavitvi samoupravljanja v vseh njegovih dimenzijah in v vsej njegovi realnosti. Delavci želijo sami odločati o svoji usodi, ne pa, da se jim v imenu samoupravljanja namečejo stvari, ki so že odločene na nekih višjih forumih, ali pa še huje, če so te odločitve administrativne in največkrat nerealne. Drugo je odločno zahtevanje odgovornosti, ne zato, da bi »rezali glave«, ampak zato, da do podobnih napak, ki so v breme delavcem, ne bi več prišlo. Naj samo omenim nagrajevanje po delu in brezposelnost. O teh vprašanjih so bili delegati enotnega mnenja, neglede nato, ali so prišli iz gospodarstva ali negospodarstva. Cimprej zahtevajo rešitev teh problemov, podkrepljenih z velikim številom predlogov. Kaj menite o uveljavljanju vloge sindikalne organizacije v Zdravstvenem centru — predlogi. Mislim, da. so v zadnjih nekaj letih seje našega sindikata vse manj formalne in da so vse manj mesto, kjer planiramo samo sindikalne izlete in veselice. Mogoče bi bilo potrebno več Iniciative in preudarnosti .o vprašanju standarda zdravstvenega delavca. Pri tem mislim, da sindikat daje svoje predloge, ne pa, da nasprotuje predlogom in da so te razprave formalne narave; to pomeni, da se sindikat z njimi strinja, češ, saj je tako že odločeno. Vzroki za to so pogosto v slabih odnosih do negospodarstva pa tudi do zdravstva, za kar smo delno tudi sami kravl Zakaj naš sindikat ne bi imel delegata na sejah skupščine zdravstvene skupnosti, kjer naj bi branil standard zdravstvenega delavca pni raznih lodločitvah. Menim, da bi morali biti bolj povezani OOS, OO ZK in ZSMS. Pri tem ne -mislim na povezovanje preko posameznikov, M delujejo v teh organizacijah, ampdk med organizacijami v celoti, da bi tako prišlo do .sklepov, ki bi bili bolj prodorni navzven. Ta prodornost navzven se mi zdi zelo pomembna v sedanjem trenutku, ko malo naših uporabnikov ve, koliko daje za svoje zdravstveno varstvo, kakšne so za ta denar njegove pravice in kje je pri tem mesto zdravstvenega delavca. Tu bi lahko sindikat odigral veliko vlogo. Dr. Z. Antonovič pred premično zobno ambulanto pri OŠ Hajdina foto: C. Murko V zadnjem času je življenjski sandard delavcev vedno aktualnejši v vseh delih združenega dela. Po mnenju poslovodnih organov ZC se je usklajevanje osebnih dohod-liov zdravstvenih delavcev z delavci materialne proizvodnje začelo pomikati na bolje. Kako pa vi kot sindiltalni delavec to ocenjujete? Mislite, da je tako? Mene vseeno zelo moti ločevanje na delavce v gospodarstvu in v negospodarstvu ali kakor se večkrat sliši, da smo mi poraba. To je le administrativna razlika, ki izvira iz preteklosti. Moje mnenje je, da smo prav vsi delavci. Želel bi, da se moje delo ceni po tem, koliko zdravi j a proizvajam. Z drugimi besedami, želel bi, da sem nagrajen po delu, sicer se mi zdi, da se bomo še bolj oddaljili od določenega cilja. Če bi nagrajevali po delu, bi se začelo pomikati na bolje, tako pa ne, saj so problemi že pri izračunavanju kvalifikacijskih struktur. Za nagrajevanje po delu bi pravgatovo bil predpogoj sprememba sistema financiranja zdravstva. Ali ste bili tudi vi med razpravljale! na kongresu? Svojega referata nisem imel. Če bi razpravljal, bi govoril o istih stvareh, kot so razpravljali delegati iz zdravstva: svobodna menjava dela, ki to več ni, nagrajevanje po delu, standard zdravstvenega delavca, pogoji dela, kvaliteta življenja in podobno. N. S. !\!ove aparature v zobotehničnem laboratoriju v Ptuju Delavci Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož TOZD Zobozdravstvo Ptuj smo s pridobitvijo aparatur za vlite kovinske proteze (wisel lienie) uresničili dolgoletne potrebe ptujskega zobozdravstva. Dve leti in pol je dolga doba, ki je bila potrebna za uresničitev projekta. Mnogo poti, truda, vztrajnosti, odrekanja in veščine je bilo potrebno za zbiranje sredstev v TOZD-u Zobozdravstvo, Zdravstvenem centru Ptuj —■ Ormož, v Občinski zdravstveni skupnosti, prav tako pri zbiranju deviz v delovnih organizacijah; pridobivanju mnogih dovoljenj raznih komisij, občinskih, zveznih itd. Pri tem so bili angažirani predvsem direktor ZC, vodja FRS ZC, vodja TOZD Zobozdravstva Ptuj, slednji kot neumorna gonilna sila, in zobni tehniki. Težko je z nekaj stavki opisati strokovni pomen wisil aparature, saj vlite kovinske baze predstavljajo vejo laboratorijske protetike, brez katere ni sodobne zobnopro-tetične rehabilitacije. Tudi do sedaj smo našim porabnikom nudili tovrstno pomoč (stopetdeset in več primerov na leto). Modeme za izdelavo tovrstnih protez smo pošiljali v Ljubljano v laboratorij zobotehniične šole, kasneje pa v Maribor. Zaradi vedno večjih njihovih potreb so čakalne doibe v teh laboratorij ah postale predolge. Nato smo modele pošiljali v privatni zobotehnični laboratorij v Varaždin, kar tudi ni bilo v skladu z novejšimi strokovnimi spoznanji. Finančni pokazatelji opravičujejo naložbo, saj bomo le-to izplačali v petih letih. Ob montaži aparatur smo se soočili z novo, čeprav predvidljivo oviro — proistor. Res je, da smo tega pridobili s preseljevanjem in utesnjevanjem zobotehničnega laboratorija. Vendar je ta rešitev lahko samo začasna. Potreben je prizidek v površini 20 m2 pri sedanjem zobotehničnem laboratoriju. 2a! tega ne moremo uresm-čiti zaradi pomanjkanja sredstev. Prepričan sem, da bosta za to smer laboratorijiške protetike pastdiplomsko usposobljena zobotehniika, kljub prostorski stiski, uspešno delovala in tako pripomogla k boljši aotonapmtetični rehabilitaciji naših pacientov. Anton Sömen 365 dni za novorojenca Delegati Skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije iso na seji dne 19. februarja 1985 sprejeli nov Samoupravni sporazum o porodniškem dopustu, ki določa pravico do 365 dni začasne odsotnosti z dela, zaradi nosečnosti, poroda ter nege in varstva otroka. Ta odsotnost se deli na: — porodniški dopust 105 dni, ki ga malti, ne more prenesti na drugega. Izjemoma lahko del porodniškega dopusta izrabi drug upravičenec, če mati umre, zapusti otroka, če na podlagi izvida in mnenja zdravstvene organizacije trajno ali začasno ni sposobna za samostojno življenje, ali če vzame otroka v nego in varstvo, da bi ga posvojil, — dopust za nego in varstvo otroka 260 dim, ki ga lahko koristita mati oziroma oče, če sta se roditelja tako sporazumela. Upravičenka mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, z izvidom pristojne zdravstvene organizacije pa lahko nastopi porodniški dopust 45 dni pred porodom. Če upravičenka ne nastopi porodniškega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ni upravičena uveljaviti te pravice po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil prej, bot je predvidel zdravnik. Upravičenka lahko izrabi dopust za nego in varstvo otroka tabo, da je popolnoma odsotna z dela 260 dni, ali pa dela po 21 ur na teden, in to praviloma 4 ure na dan do 17. meseca otrokove starosti. Upravičenec, ki na novo sklene delovno mazmerje in ima otroka, M še hi dopolnil 337 dni oziroma 17 mesecev starosti, lahko uveljavi pravico do .porodniškega dopusta in do dopusta za nego in varstvo otroka. Upravičenec in organizacija združenega dela se lahko dogovorita za ustreznejši način izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, kot je določen v samoupravnem sporazumu, pri čemer morata upoštevati zlasti potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela. V času porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka imajo upravičenci pravico do 100 % nadomestila osebnega dohodka. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je upravičenec dosegel v minulem letu za svoje tokoče in minulo delo za poln delovni čas, Ta osnova se poveča z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v tekočem letu do meseca pred začetkom izrabe pravice do začasne zadržanosti z dela. Po izteku enega meseca začasne zadržanosti z dela se nadomestilo usklajuje za vsak nadaljnji mesec z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka pridobi upravičenka v primeru rojstva dvojčkov, več živorojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka •— nedonošenčka — pri popolni odsotnosti z dela do dopolnjenih 15 mesecev otrokove starosti ali pa dela 21 ur na teden (praviloma 4 ure na dan) do dopolnjenih 23 mesecev starosti otroka. Za nego in varstvo otroka hkrati več živorojenih otrok ima upravičenec pravico še do dodatnih treh mesecev daljšega dopusta za vsakega nadaljnjega otroka. Oe se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom, ima upravičenka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda. Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka miruje za določen čas, če je otrok Za daljši čas na zdravljenju v zdravstveni organizaciji. Za daljši čas zdravljenja v zdravstveni organizaciji se šteje doba, ki presega sedem dni nepretrganega stacionarnega zdravljenja, če med zdravljenjem ni bilo potrebno, da je upravičenec trajno ali 'občasno prisoten pri otroku. Mnenje o tem izda zdravnik, ki zdravi, otroka. Jelka Horvat NOV RENTGENSKI ODDELEK 7. junija 1986 je bila v naši delovni organizaciji svečana otvoritev rentgenskega oddelka z novo diagnostiko. Nedvomno je to za naš center 'pomembna zdravstvena pridobitev. Svečan 'začetek 'dela v novih prostorih je oznanil višji rentgenski tehnik Rudi Cimprič s simboličnim prerezom vrvice. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, pomen rentgenskega oddelka za diagnostiko pa je predstavil predstojnik oddelka -dr. Nikša Mudmič. Goste je na slovesnosti pozdravil tudi vodja TOZD Splošne bolnišnice Ptuj dr. Lojze Arko, ki se je z nekaj primerjalnimi podatki ozrl na stoletni razvoj ptujsko-ormoškega zdravstva. Slavnostni govornik na Slovesnosti je bil predsednik izvršnega sveta SO Ptuj tov. Jože Botoim. Z odločnimi in kritičnimi besedami je pozval delavce Zdravstvenega centra Ormož-Ptuj, naj nemudoma uskladijo svoje programe, da bi lahko kar najbolj smotrno vložili 70 odstotkov denarja iz bodočega tretjega občinskega samoprispevka, o katerem bodo glasovali prebivalci ptujske občine na referendumu, predvidoma novembra. Svečano slovesnost so z izbranim kulturnim programom obogatile članice ženskega pevskega zbora PD Alojz Arnuš Rogoznica, ki jih vodi Greta Glatz. N. S. Simbolično predajo je opravil Rudi Cimprič Kadrovske spremembe od 1.4.—30.6.1986 TOZD Splošna bolnišnica Ptuj Prihodi: 1. Breda Kraner, medicinska sestra 2. Marija Hanželj, višja sanitarna tehnica 3. dr. Lorenoo Plenkovič, specialist kirurg 4. Marija Ceh, čistilka 5. Verica Vaupotič, medicinska sestra 6. Helena Obrah, medicinska sestra-pripravnica 7. Irena Avguštin, medicinska sestra-pripravnica 8. Milica Markovič, medicinska .sestra-pripravnica 9. Marija Pušenjak, višja rtg tehnica 10. Branko Anželj, vodovodni inštalater 11. Mihaela Knehtl, administratorka-pripravnica 12. Tatjana Vizjak, medicinska sestra-pripravnica 13. Vlasta Plantak, medicinska sestra-pripravnica 14. Terezija Kolenlko, administratorka-pripravnica 15. Valter Kostanjevec, hišnik 16. Jelka Krajnc, KV kuharica 17. Nada Ogrinc, medicinska sestra 18. Mojca Ir gl, pomožna kuharica 19. Dragica Silak, medicinska sestra 20. Ljubica Bagarič, medicinska (sestra 21. Lidija Orlač, medicinska sestra 22. Ivanka Bratušek, sezonska delavka 23. Ida Emeršič, medicinska sestra-pripravnica 24. Lidija Ogrinc, medicinska sestra 25. Irena Čeh, KV kuharica 26. Darinka Vojsk, medicinska sestra Odhodi: 1. Emilija Gunžer, mididnslka sestra 2. Francka Devičnik, medicinska sestra 3. Terezija Bezjak, čistilka 4. Alojzija Čeh, KV kuharica 5. Julijana Domanjko, KV kuharica 6. Milan Kolednik, hišnik 7. Ida Mohorko, medicinska sestra 8. Metka Duh, čistilka 9. Tatjana Zavernik, likar!ca TOZD Psihiatrični oddelek Ormož Prihodi: 1. Dominika Kotnik, dipl. psihologinja-pripravnica 2. Branko Vodenik, (dipl. psiholog 3. Elizabeta Gasparič, sezonska delavka 4. Anica Janžekovič, perica 5. Sonja Santa j, administratorka-pripravnica Odhodi: 1. Metka Petek, KV kuharica 2. Danica Kokol, administratorka TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj Prihodi: 1. Lidija Lotrič, doktorica medicine — pripravnica 2. Iris Gačič, doktorica medicine — pripravnica 3. Mila Radin, doktorica medicine — pripravnica 4. Kristina Bezjak, medicinska sestra 5. Dragica Forštnarič, medicinska 'sestra — pripravnica Odhodi: 1. Darja Korenjak, medicinska sestra 2. Janez Zajšek, kurjač TOZD Zobozdravstvo Ptuj Prihodi: 1. Jožica Kozel, medicinska setra stomatološke smeri 2. Tatjana Maroh, medicinska sestra stomatološke smeri 3. Avram Jovanovič, zobotehnik Odhodi: 1. Blanka Škrabi, medicinska sestra stomatološke smeri DSSS: Odhodi: 1. Franc Simonič, arhivar Ostale kadrovske spremembe mgr. sei. dr. Marijan Pregl je bil z dnem 1. 4. 1986 imenovan za vodjo TOZD Psiihiatr. odd. Ormož — reelekcija Majda Keček, dipl. org. dela, je bila z dnem 1. 4. 1986 imenovana za glavno sestro TOZD Psih. oddelek Ormož —reelekcija dr. Josip Čačkovič je bil z dnem 1. 4. 1986 imenovan za predstojnika specialistične ambulante za očesne bolezni dr. Marija Jonko-Bojnec je bila z dnem 1. 4. imenovana za predstojnico oddelka za hospitalno in ambulantno medicinsko rehabilitacijo za dobo 1 leta dr. Andelo Maračič je dne 12. 6. 1986 opravil speci-alistični izpit iz splošne kirurgije Marija Varnica je dne 14. 3. 1986 diplomirala na VŠZD — oddelku za medicinske -sestre Štefka Ozmec je dne 4. 4. 1986 diplomirala na VŠZD — oddelek za medicinske sestre Klara ČuRbik je dne 3. 4. 1986 diplomirala na VŠZD — oddelek za medicinske sestre Ana Drevenšek je dne 23. 5. 1986 diplomirala na VŠZD — oddelek za medicinske sestre Kadrovska služba SREBRNI ZNAK KOT PRIZNANJE Občinski svet ZSS Ptuj je 30. aprila 1986 skupaj s ptujskim gasilskim društvom organiziral veliko prvomajsko proslavo pri gasilskem domu v Ptuju. Na proslavi oo najrazličnejšim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam sindikata podelili srebrni znak slovenskih sindikalistov. Med prejemniki srebrnega znaka je bila tudi naša dolgoletna sodelavka Ida Petek, tajnica samoupravnih organov ZC. Iskrene čestitke! PRIZNANJE CIVILNE ZAŠČITE Na občinski proslavi ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije, ki je bila 20. junija 1986 v Gasilskem domu Ptuj, so na predlog štaba za civilno zaščito občine Ptuj posameznikom podelili priznanja za zasluge in uspehe, dosežene pri razvoju in krepitvi civilne zaščite. Med prejemniki priznanja je bila tudi naša sodelavka Slavka Grabrovec, referentka za SLO in DSZ ZC, ki je prejela značko civilne zaščite Jugoslavije. Iskrene čestitke! ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj, izdaja delovna organizacija. Glavni urednik Nada Stojkovič, odgovorni urednik dr. Jožica Ciglar, člani uredništva: Magda Brenčič, Nevenka Čurin, dr. Ida Galun, Anica Megla, prim. dr. Jože Neudauer, dr. Božidar Radoš, Verica Turk, lektor Dušanka Pešec. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1200 Izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. Sedež uredništva: Zdravstveni center Ptuj — Ormož, DSSS, 62250 Ptuj, Potrčeva 21/a, tel, (062) 771-251, int.