DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 52
Gorica-Trst, 24. decembra 1948
Uredništvo In uprava; Qorioa • Riva Piazzutta i«3 Cena; Posamezna štev. L. IS Naro6nina: Mesečna L. 61 Za inozemstvo mesečno L. 100
Po»l. ček. roa. *t. 0-18127
Izhaja vsak petek
ROJSTVO
ČL0TEK0T0
Božič — rojstvo Deteta !
V vsaki družinici, ki dočaka srečni trenutek božjega in naravnega blagoslova rojstva, ta dogodek ne ustvarja samo novega odnosa do rojenega, temveč globoko poseže tudi v odnos med možem in ženo, vso dotedanjo družino. Z detetom se rodi nova ljubezen, plemenitost odnosa, strpnost, sloga — vse tisto, kar u-stvarja dostojanstvo človeka.
V rojstvu novega bitja se očiščuje, preraja in znova rodi tudi bitje, ki mu je dalo življenje.
Ali ne bi tudi mi, ki smo vsi kakor velika družina, na božič, ta simbolični trenutek rojstva Človekovega, stopili v veliko spovednico svoje notranjosti, izprašali svojo človeško vest ter v luči velike skrivnosti Rojstva izšli iz nje prerojeni v svojem človeškem dostojanstvu — sebi v zadoščenje, narodni skupnosti 'in vsej družbi v korist ravno danes, ko je zaradi tvornih, duhovnih in duševnih ruševin krik po novem človeku tako močan? Iščemo novega človeka; človeka, ki bo končno našel v sebi prostor za ljubezen, plemeniti odnos, slogo in povezanost, ki bo tako spoznal svoje dostojanstvo in sam v sebi obsodil vse tisto, kar ga v tem' dostojanstvu ponižuje. Tega človeka iščemo, ker hočemo in ker moramo čimprej odstraniti ponižujoče razvaline moralnega propada, ki ga je prinesel čas, Hi nas je pognal v vojno, ki pa še vedno bogato žanje v sedanjem mogočnem spopadu razuma in srca. Ne bomo našli popolnega, ker ga popolnega še nikoli ni bilo. A moramo se potruditi, če nočemo, da razvaline zalije še povodenj, vseuničujoče zlo.
Iščemo človeka ljubezni, strpnosti in sloge! Po dobi nasilja, ki te z ognjem in mečem hladno uničevala ljudi v dobi strastne in sovražne medsebojne borbe poedinih slojev človeške družbe, načrtno podpihovane, ki se opaja nad mrtvimi in krvijo, v dobi razpaljenih ozkogrudnih političnih strasti iščemo izhoda v človeku ljubezni, ki bo nasilje zamenjal za iskanje poti do sloge, ki bo strast uklonil y vezi razuma, izključujočo tekmo za oblast podredil zdravemu demokratskemu sožitju, strankarsko ozkogrud-nost pa nadomestil s plemenitim sodelovanjem v korist skupnosti. A eno dodai/mo: kakor je obsodbe vreden tisti, ki z nasiljem uničuje Ljubezen, tako je vreden obsodbe tudi oni, ki mu je Ljubezen samo krinka ali pa io skuša tudi vcepljati z nasiljem. Samo tisti, ki bo to Ljubezen v vseobjemajoči plemenitosti tudi notranje doživel, je naš novi človek. Dokler namreč Ljubezen ni doživeta v somi sebi, ni Ljubezen. Le puhla fraza je in zunanji videz prazne vs°bine. Človek, ki je ne bo doživel, tudi ne bo spoznal svojega dostojanstva.
Mi pa stremimo za človekom, ki se bo končno zavedal svojega dostojanstva. Hočemo človeka, ki bo v sebi vsaj našel voljo, da postane človek. Kajti s tem smo že našli človeka.
Božič je — rojstvo Človeka. Zatopimo se v ta simbolični dogodek. Zberimo voljo — naj se rodi Človek.
Tone Kralj: ROJSTVO GOSPODOVO
P
o raz
Kitajske -
zmaga Evrope
Narodi vsega svobodnega sveta, zlasti pa narodi Evrope, ‘ki jo ko« munizem danes od zunaj in od znotraj najbolj ogroža, gledajo zaskrbljeno na Daljini Vzhod.
Ta skrb se poraja iz dveh vzro* kov: zaradi nepričakovanih uspe* hov komunističnih vojska in pa, ker so Združene države od* klonile sleherno izdatnejšo pomoč nacionalistični vladi maršala Čang* kajšeka. Edino takšna vsestranska vojaška in gospodarska pomoč ter ameriško vodstvo in nadzor* stvo pri njeni uporabi bi lahko Zavrla rdeči val, ki se vali čez Kitajsko.
Ameriške vlade ni mogel v njeni odločitvi omajati niti dramatični obisk Čangkajšekove žene. Še več, poslednji odgovor na .njena obup* na prizadevanja je bil celo ta, da bodo Združene države začasno ustavile nacionalni Kitajski celo skromno podporo, ki jo je dobi* vala po Marshallovem načrtu.
. To, na videz nerazumljivo in slepo stališče ameriške vlade, je v Evropi povzročalo razočaranje in strah. Mnogo svobodnih ljudi vidi v njem znamenje, da se A* merka kjub vsem skušnjam doma in po svetu še vedno ne zaveda boljševiške nevarnosti.
Zdi se, ko da bi se ameriški voditelji še vedno vdajali slepilom iz Rooseveltove dobe; ko da bi še vedno verovali v sporazum in sožitje med ameriško demokracijo in sovjetskim total:tar zmom; ko da bi bili za ceno takšnega za* časnega in varljivega sporazuma pripravljeni žrtvovati komunizmu narod za narodom.
To ameriško ravnanje je marši* komu celo dokaz, da bodo Zdru* žene države lepega dne pustile na cedilu tudi Evropo, samo da sebi zagotove čim dalje mir.
Vsem, ki sc boje, jo treba po* vedati, da je to samo videz. Kdor sodi tako, ne pozna ameriTke po* litike in njenih svetovnih ciljev.
Samo Amerika lahko »postavi mir
Poglavitni cilj te politike je za* gotovitev miru, svobode in blago« stanja vsem narodom, bi so za to pripravljeni tudi sami delati in se boriti. Voditelji Združenih
držav se danes zavedajo, da je samo Amerika poklicana in sposobna, da svet privede do tega.
Uresničenje teh cljev prepreču* je samo Sovjetska zveza s svojim imperializmom. Ta se hoče s po* močjo mednarodnega komunizma j polastiti oblasti nad vsem svetom.
Ko so Amerikanci — žal pozno — uvideli, ‘kakšni so dejanski sov* ietski nameni, so se zavedali tudi odgovornosti, ki jo ima Amerika kot največja politična in gospo* darska sila za usodo vsega sveta. Spoznali so, da je komunizem kot orodje spvjetskega imperializma njim .končno prav tako nevaren kakor tistim narodom, 'ki žive že v njegovi neposredni senci.
Tedaj jim je postalo jasno, da je mir in svobodo na svetu moči vrniti in zagotoviti samo po eni poti — namreč s tem, da sovjet* skl imperializem ukrote tako, da ne bo več ogrožal svobodnega sv.eta.
Zato je najprej potrebno Sov# jetsko zvezo zlepa ali zgrda poti* sniti iz Evrope, ki jo je ob koncu vojne do polovice zasedla in jo skušala politično ter socialno po svoje preustvar:ti. Hkratu Sovjeti s teh postojank po eni strani vo* jaško ogrožajo preostalo svobodno Evropo, po drugi strani pa pome* nijo njihove vojske bistveno oporo za njihove pete kolone v nekomunističnih zahodnih drža* vali.
Evropa je za Sovjete in za A* meriko še vedno središče sveta, Kdor bo vladal njej, bo vladal prej ali slej vsemu svetu.
Amerikanci so uvideli; da je za dosego končnih ciljev neobhodno potrebno, da svobodna Evropa so* deluje pri tem z njimi. Evropa je najvažnejše oporišče za sleherno mrzlo in pravo vojno proti bolj* ševiškemu imperiarzmu. Njena gospodarska in človeška sila, ni e* na duhovna odpornost in svobodo* ljubnost ter njena organizacijska sposobnost predstavljajo odloč lno važnega, zaveznika za .končni ob* račun z rdečim nasiljem.
Če so si Amerkanci pomoč te sile hoteli zagotoviti, jo je treba najprej za to nalogo usposobiti politično, gospodarsko in vojaško.
Obnova Svfope - predpogoj
Prvi pogoj za to je obnova vse* ga življenja na tej razdejan: ce* lini. Iz obnove bo zrasla vse* stranska moč, zaradi katere - bo Evropa ne le sposobna braniti se proti roparjem svobode in mi* ru, marveč bo mir in svobodo mogla prej ali slej vrniti tudi ti* stim, katerim jo je rdeči total* tarizem vzel.
Iz tega prepričanja se je rod.l Marshallov načrt. Njegov: dosedanji uspehi in pa besni boj, ki so ga Sovjeti proti t^j veličasnr in drzni zamisli sprožili preko svojih pet;h kolon, dokazuje, cia so se x\merikanei odločili prav.
Gospodarska obnova, ki je prvi cilj Marshallovega načrta, pomeni 'konec socialnih nemirov in neza* dovoljstva in s tem konec stanja, v katerem komunizem kot orodje sovjetskega imperializma lahko uspeva.
Zaradi Marshallovega načrta komunizem danes v Evropi kljub vsej silni sovjetski podpori pov* sod upada. Povsod se zaradi bolj* šega življenja kaže volja za boj proti njemu.
In to je prvi odloč lni poraz, ki so ga Sovjeti doživeli v svetov* nem boju med demokrati jo in totalitarizmom.
Vzporedno z gospodarsko ob* novo se Evropa ojačuje in zdru* žuje politično in vojaško. Ni da* leč čas, ko bo svobodna Evropa v tem velikem obračunavanju tre* tja in ne najmanj odločilna poli* tična in vojaška sila.
Kako je vse to sovjetskemu im* perializmu nevarno, .priča razdor, ki se jti začel v rdečem, še pred letom dni tako trdnem podložni* škem taboru. In ta razdor se ne bo ustavil pri Titu.
Če hočejo Sovjeti vse to zavreti ter svoj končni poraz preprečiti, je za vsako ceno treba ustaviti pomoč Evropi. Z rovarjenjem svo* j.h petih kolon tega niso mogli doseči. Zaradi tega so se vrgli — na Kitajsko.
Sovjeti vedo, da poteka meja amerišk h življenjskih koristi prav tako na azijskih obalah Tihega morja kakqr na evropskih brego*
vih Atia.it-iikcj-il oceana; Vedo, da
je komunizem Združenim drža* vam tam prav tako nevaren kakor v Evropi.
Amerika ne sme ostati med dvema stoloma
Toda zmaga komunizma v Ev* ropi je bolj bistvena za dosego oblasti na vsem svetu kakor zma* ga v Aziji. Za dosego te zmage bi bilo treba odtegniti ameriško pomoč Evropi, ki je edina resnič* na ovira sovjetskega pohoda proti Zahodu.
In tako so Sovjeti oborožili in izurili kitajske rdeče vojske ter jih poslali v naskok proti življenj* skm črtam Amerikp na Daljnem Vzhodu.
Računali so, da bo Amerika morala zaradi nevarnosti na Ki* tajskem ali pustiti Evropo, ali vsaj svojo pomoč deliti na dve ogromni ideološki in vojaški bo* jišči.
Pomoč Kitajski bi spričo ne* sposobn h in podkupljivih nacio* nal:st'čnh vojaških in politič* n'h prvakov pomenila velikanski, in še to dvomljiv napor, ki bi izčrpaval ameriške velike, toda ne neskončne tvarne sile.
Evropa bi kot najvažnejše pod* ročje dobivala od Združenih dr* žav samo drobtnice. Sovjeti bi se je s pomočjo svojih partij prej al slej lahko polastil. Če drugega ne, bi pa vsaj v njej netili nemire in preprečili obnovo. S tem bi one* mogočili, da bi se Evropa poli* tično in vojaško postavila spet na noge.
Amerika bi lahko utegnila izgu* b:ti Kitajsko in Evropo. Vrh tega bi bila potem tudi sama gospo* darsko, politično in vojaško na tleh '— lahak plen sovjetskega pohlepa.
Amerkanci se v to past niso ujeli. Zanje je Evropa prva. Bo* dočnost bo pokazala, da je ta račun pravilen. Žrtvovali so Ki* tajsko, vsaj za zdaj, dasi se mor* da takšna odloč:tev zdi trda in nečloveška, a je bila neobhodito potrebna. V bistvu niso storili drugega, kakor da so ponovili tisto, kar so naredili že leta 1941 m 1942.	'	T.	R.	D.
Od srede
do srede«
16. DECEMBRA:	Madžarske komunistična vlada je močno pot večala izdatke za vojno in obot rožitev. — Na Češkem so p repo« vedali božične počitnice za d«r lavce. — Za predsednika Švicar; ske vlade in državnega poglavar* je so izvolili socialista Ernesta Nobsta. •— Titov poslanik Mr» zovič se je vrnil v Moskvo. — Tito je na kongresu jugoslovant ske komunistične in druge mhtdi* ne ostro napadel Kominform ter napovedal novo gonjo »ljudskih demokracij« proti Jugoslaviji. •— Ameriški minister za vojsko Rot yall se v Atenah posvetuje glede uspešnejših nastopov proti grškim komunističnim tolpam. — A ret tu cije italijanskih policistov v Mb lanu in Genovi, ker so delali /0 komunistično partijo. — Pred* sednik Truman bo nadaljeval t pošiljanjem pomoči za grško vl» do, je izjavil ameriški poslanik r Atenah. — Seja stalnega odborm za Združeno Evropo v Parizu.
17. DECEMBRA: Sovjeti prtv testirajo, ker so francoske oblmii v Berlinu dole razstreliti ob* antenska stolpa sovjetskega radiu češ da ovirata letalski promet. — Amerikanci bodo za božič poslali X’ Evropo nad dva in pol milijona zastonjskih paketov. — Sf/r/t uredniki sovjetskega uradnega glasila v	Nemčiji,	»Tagliche
Rundschau«, so pobegnili na Za> hod. — Čistka v češkem zunan njem ministrstvu, iz katerega bor
do odpluli vse nekomuniste. -
Nemci ogorčeno obsojajo svoje • komuniste, ker so na kongresu v Varšavi dejali, da sprejemajo s* danjo mejo med Nemčijo ter Poljsko in Sovjeti kot trajno in končno. — Ameriški minister za vojsko je uradno obiskal pred* sednika turške republike Inenija.
— Madžarski škofje napoveduje* jo, da bodo prosili sv. stolico za posredovanje v sedanjem sporu med Cerkvijo in madžarsko rdet čo vlado. — Hrvatski komunističt ni parlament je sklenil, naj se začne sodna razprava proti vodih nemu jugoslovanskemu kominfort mistu, bivšemu ministru Hebrant gu. — Po sodbi ameriškega ret publikanskega senatorja Tafta, ki se je vrnil z daljšega potovanja po Evropi, komunizem tam ntb /.aduje., — Amerika je odbila prošnjo češke komunistične vlade za nakup strojev, ki jih Čehi pot trebujejo- za izpopolnitev indut st rije.
18. DECEMBRA : V Sofiji se je začel peti kongres bolgarske komunistične partije. Titovcev nanj niso povabili. — Češko trt govsko zastopstvo, ki je nametat valo s Titom skleniti novo trgov* sko pogodbo,, je bilo nenadno pot klicano domov, najbrž na zapot ved iz Moskve. — Ameriški gw verner v Nemčiji, general Clay, je izjavil, da upa, da bo Nemčija čez pol leta že imela Imtno vlat do. — Vse štiri velesile, tudi Sovt jeti, so sprejele zahtevo avstrijske vlade, naj obnove pogajanja za sklep mirovne pogodbe glede Avstrije. — Praški radio po živa jugoslovanske kominjormiste, noj mu pošiljajo poročila o pravem položaju v Jugoslaviji, da bo t njimi lahko razkrinkal Tita. —•
Pri volitvah v argentinsko ustat vodajno zbornico je diktator Pet ron dobil 104 poslance, opozicija 47, komunisti pa nič. — Turčija je odločena upreti se vsakemu totalitarnemu napadu, tudi sov* jetskemu, je izjavil ameriški mit nister za vojsko, Royall, ob obesku v Carigradu.
Stran 2
DEMOKRACIJA
Leto II. - Stev. 52
rOd srede  _________________do	srede,
19. DECEMBRA : V Budimpe* Mi se je začel kogres za združitev itranke malih posestnikov s kos munistično stranko novih posesti mikov. Združitev pomeni likvidni eijo sedanje največje madžarske stranke. — Italija je dobila že pet sto ladij amerišjre pomoči po Evropskem obnovitvenem načrtu.
V Pragi so zaprli generala Kullvaserja, ki je leta 1945 vodil vstajo proti Nemcem. Obdolžili so ga veleizdaje. — Na Dunaju so slovesno odprli zgodovinsko stolnico sv. Štefana, ki je bila hudo poškodovana ob sovjetskem obleganju 1945. — Predsednik /ir--vatske komunistične vlade dr. Bakarič je ostro napadel tiste ko--muniste, ki bi hoteli socializem tudi na kmetih izvesti kar čez noč, češ da to vzbuja prevelik odpor proti vladi. — General De Gaulle je v Parizu govoril, da bi bilo najboljše, če bi Nemčijo ob* novili kot zvezno državo ter jo vključili v Zahodnoevropsko zve* zo.
2(1. DECEMBRA : Ob obisku načelnika vrhovnega poveljstva italijanske vojske, generala Ma_-rassa, v Združenih državah ni bh lo nič govora o morebitnem pri* stopu Italije h kakršni koli vo* jaški zvezi, trdi ameriški poslanik v Rimu, Dunn. — Mednarodna socialistična zveza »COMISCO« je zagrozila, da bodo Nennijevo socialistično stranko izključili, če do konca marca ne pretrga vseh zvez z laško komunistično partijo. — Sestanek med francoi skim in italijanskim zunanjim ministrom v Cannesu, kjer se bo-, sta razgovarjala o carinski zvezi in o drugih vprašanjih, ki zanh majo Italijo in Francijo. — Boh garski komunistični voditelj Dh mitrov je na kongresu v Sofiji hudo napadal Tita, ga obdolžil izdaje ter oddaljevanja od marki sizma in leninizma, zaradi česar bo Jugoslavija prišla pod vpliv zahodnih demokracij. — Republh kanski senator Vandenberg, glavi ni zagovornik sedanje ameriške zunanje politike, pravi, da bo s svojim delom nadaljeval tudi poi tem, ko bo njegova stranka v manjšini. — Poljski rdeči tisk ostro napada bivšega tajnika polji ske partije, Gomulko, češ da je »nacionalist«. V Turčijo je doi spelo ameriško mornariško zai stopstvo na pogajanja o ojačen ju turške vojne mornarice. — Sploi in a stavka državnih uslužbencev v Italiji ki so jo zapovedali koi munisti. — Trans jordanski kralj Abdullah zahteva razdelitev svei tega mesta Jeruzalema med jui dovsko in arabsko državo. — Boh garski komunistični veljaki napoi vedujejo, da bo jugoslovanska partija sama vrgla Tita ter Jugoi slavijo spet pripeljala v sovjetski hlev.
21. DECEMBRA :	Tito vodi
prav tako šovinistično politiko kai kor pokojni jugoslovanski kralj Aleksander J, trdi »Nova Borba« v Pragi. — Zahodne sile so ustai novile svoje Skupno vrhovno poi veljstvo za Berlin. — Sovjeti izi
^Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želita vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
POLITIČNI OBZORNIK
Dalekovidna ameriška politika
Izpopolnjujemo članek »Poraz Kitajske — zmaga Evrope«, ki ga prinašamo na prvi strani, z ne* katerimi zanimivimi podatki, ki naše stališče v polni meri o p ra* vičujejo: Amerikanci so 1. 1942. v borbi proti nacističnemu in japonskemu totalitarizmu uvideli, da je ohranitev in okrepitev po* stojank v Evropi prvi pogoj za končno zmago. Zato so pustili Japonce, da so osvajali in se raz* vsem Tihem morju.
Ko je bila zavarovana in po* stavljena, na noge Evropa, so z vso silo udarili na Daljnji Vzhod ter tam naglo opravili.
Usoda Sovjetov utegne biti
javljajo, da bi privolili v poravi navo spora glede Berlina, če bi zahodne države tudi nje sprejele v mednarodno nadzorstvo za Pot rurje. — S pomočjo, ki jo Arnei rika daje 'Italiji, se bo zaradi nove trgovske pogodbe okoristila samo Sovjetska zveza, trdi ameriški senator Dvoršak. — Vodja arnei riškega zastopstva pri Združenih narodih, Dulles, dvomi, da bi še moglo priti do sporazuma med USA in Sovjeti. Vojna pa kljub temu ni neizogibna. — Amerika bo za zdaj ustavila dajanje pomoi či Kitajski, je izjavil upravnik Marshallovega načrta Hoffman. — Stalin praznuje rojstni dan.in sh cer že 69, kar pa so sovjetskemu prebivalstvu previdno zamolčali.
■ Množe se- napovedi o Čangkaji škovem bližnjem odstopu, nakar bi se nova kitajska vlada pogajai la s komunisti za mir. — Bivši nemški častniki zbirajo denar in dokazila za obrambo maršalov Rundstedta in Mannsteina, ki ju hočejo Angleži soditi zaradi voji nih zločinov. — Češki komunh stični zunanji minister napada Združene države, da ne marajo dati njegovi državi ne strojev, ne posojil.
22. DECEMBRA: Tajnik Mai kedonske partije obtožuje bolgari ske komuniste, da so sodelovali z Gestapom pri pobijanju jugoi slovanskih komunistov. — V Franciji so prijeli španskega rdei če ga generala in vodjo gverilcev Fernandeza. — Zastopniki šestih držav so v Londonu kljub nasproi iovanju Francozov dosegli spora-, zum o bodočnosti Porurja. — A-. merika bo od Združenih narodov zahtevala, naj zapovejo Holandiji, da preneha z oboroženimi nastopi proti indonezijski republiki. — Ameriški minister za vojsko, Keni neth Royall, je dopotoval na uradni obisk v Trst.
podobna, če bi prišlo do vojne. Kakor Japonci po miru, tako se bodo njihove Kitajske sile raz* lezlo po neskončni prostranosti kitajske zemlje, katere ni za traj* no podjarmil še noben osvajač.
Sovjeti bodo mogli komunisti6= no oblastna Kitajskem vzdrževati samo z drago in stalno podporo in to 'z silne daljave. Namesto, da bi se bili tam izčrpavali Arne* r kanei, bo ta usoda doletela nje. Če tega ne bodo delali, bodo pač Kitajsko ob prvem udarcu, ali še prej, izgubili.
Spričo tega ni čudno, da sov* jctski tisk zmage kitajskih komu* nistov tako vztrajno zamolčuje, — kaj šele, da bi zaradi njih gnal propagandni krik, kakor bi ga pričakovali komunisti na Zahodu.
Sovjeti — dn Amerikanci — se zavedajo, da začasni poraz Ki* tajske pomeni zmago Evrope. In njena zmaga pomeni prej ali slej tudi rešitev kitajskega naroda in rešitev vsega sveta.
Tito še vedno izdajalec...
Tajnik češkoslovaške komunistične partije Slansky je v svojem govoru ob združenju socialistične in komunistične stranke na Poljskem divje napadel jugoslovanske komuniste. O jugoslovanskih rdečih voditeljih je dejal, da so navadna tolpa dezerterjev in odpadnikov, ki jih vse ljudske demokracije obsojajo, ker so povzročili prvo razpoko v enotnosti delavskih množic.
Predsednik bolgarske rdeče vl&de Dimitrov je na kongresu svoje partije ostro napadel Tita ter govoril o »izdajstvu jugoslovanskih voditeljev«. Ti voditelji se vedno bolj oddaljujejo od marksistično - leninističnega nauka, zaradi česar bo Jugoslavija padla v roke zahodnega imperializma. O makedonskem vprašanju je rekel, da bi bilo najboljše rešeno v sklopu zveze južno - slovanskih držav na federalni podlagi.
Naloge ameriškega gospodarstva
Ameriški finančnii minister John Snyder je izjavil, da je ameriško gospodarstvo zdaj v temelju zdravo. Poudaril je važnost te okolnosti za vse demokratične države sveta, ki vidijo v Združenih državah branik svoje gospodarske in finančne moči. S pomočjo a-meriškega gospodarstva je treba sodelovati pri obnovi in ustvariti mogočen obrambni
sistem, da bodo lahko po vsem svetu obnovili redne svobodne mednarodne odno-šaje, ki jih ne bo ogrožala vojna.
Novi boji v Baijnjem
Vzhodu
Preteklo soboto so holandske čete nenadno zasedle prestolnico indonezijske republike Djokjakarto. Zaprle so predsednika republike So-ekama, vso vlado in parlament. Holandci so postavili svojo vojaško vlado ter republikanske oddelke napadli na kopnem, iz zraka in z morja.
S tem je konec premirja in v Indoneziji se je začela vojna. .Ta vojna je v bistvu boj med Holandijo, ki bi rada ohranila svoj čezmorski imperij, jn med domačimi nacionalisti, ki hočejo samostojno Indonezijo, ki ne bi bila v ničemer podvržena holandski oblasti.
Holandci svoj nastop opravičujejo z izgovorom, da se vlada indonezijske republike ni držala dogovorov in da je pripravljala napad na tista področja Indoneziije, ki so še pod holandsko oblastjo.
Amerikanci, ki jim je do miru na tem delu Tihega morja, so zahtevali takoj izredno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki naj sklepa o tej zadevi.
V Kemmfornm ni milosti
Poljski ministrski predsednik Vladislav Gomulka, ki so ga nedavno odstavili z mesta glavnega tajnika poljske komunistične partije zaradi »krivoverstva«, je tudi govoril na kongresu za združenje med poljskimi socialisti in komunistično parijo. Ob zaključku govora je našteval svoje zasluge za partijo in državo ter se je pritoževal, da so ga voditelji partije prehudo obtožili.
Predsedniik republike Bo-leslav Bierut pa je takoj odgovoril, da izjave tovariša Gomulke ne spremenijo ničesar. Ni nikakega dvoma, da Gomulka pod masko svojih izjav skriva svoja »nacionalistična« čustva, ki so nasprotna partiji. Gomulka je tudi po odstopu s tajniškega mesta partije ostal podpredsednik poljske vlade in član stranke. Zaradi tega so „ splošno menili, da si je spet pridobil naklonjenost partije.
Slovenska prosvetna matica v Trstu priredi v torek, 28. t. m.
proslavo tridesetletnice Cankarjeve smrti.
Na sporedu je predavanje o Cankarju z recitacijami njeno-vih najpomembnejših del.
Proslava se bo vršila v Trstu v ulici Machiavelli štev. 22/11. nadstr. ob 8. uri zvečer. Vie prijatelje in znance vabimo, da se slavnosti udeleže.
&
ožična
peru
ItCB
(Scslanica krca
Pristašama Hrvatske Seljačke Stranke i ostalim Hrvatima — dobre volje — u Kanadi, USA i diljem c:elog svieta.
Eto nam i opet Božičnih Blag* dana. To su dani kada svaki Kr* ščanin, počevši od djece, koja tek dolaze k sviesti, pa do staraca, osječa u svojoj duši, da ti dani n'su kao obični, da su nekako drugačiji, nekako svečani ji.
Tako je po cielom svietu, ali nikada i nigdje se ne osječa uti* sak tih dana na krščanske duše tako, kako se to osječa na selu, a naročito u našom — hrvatskom selu.
Ne ču nikada zaboraviti Božič* nih blagdana, koje sam običavao sprovoditi u Kupincu med ju sc* ljačkim svietom. Več na Badnjak u jutro, iako se dan sam po sebi nije razlikovao mnogo od svakog drugog zimskog dana na selu, sve je bilo nekako drugačije, sve je nosilo na sebi biljeg nekog tajan* stveneg isčekivanja. I što se više pribl žavalo veče, i kad je pao mrak, te se pojavile prve zviezde, osjcčali smo svi, da se dogadja nešto veliko i nešto dugo očeki* vano. Vrhunac svečanosti osječao sam kad je za vrijeme polnočke sav narod u crkvi, i staro i mla* do, i muško i žensko, zapjevao otnu našu staru božičnu:
Slavi Tvojo j ptice glasne Milo pjevaju.
Slavi Tvojo j zviezde jasne Žarko sjevaju.
Sinek, Sinek moj ljubljeni, Nuder zaspi Ti!
Oj golubek moj mileni,
■SVe moje si Ti, sve moje si Ti.
U tim časovima sam tek pot* puno osjetio, što hrvatskom se* ljačkom narodu, u njegovem mu* kotrpnom životu, znači čvrsta vjera u Svevišnjeg Oca i poslan* stvo Sina Božjega.
Zato je Stjepan Radič, iako svršivši visoke škole, ostao pot* puno j edinstven sa svojim naro* dom, i stavio kao prvo i nepro* menljivo načelo Hrvatskega Se* ljačkoga Pokreta — vjeru u Boga, koje je načelo bilo voditelj Ur* vatske Seljačke Stranke od n'e* zinog osnutka pa do danas, a bit če i u buduče dok bude hrvat* skoga seljaštva t. j. hrvatskega naroda.
Seljaštvo poučeno tisučgodiš* njim iskustvom života vrlo dobro zna da mirni život ljudske zajed* nice ne mogu osigurati ni sudovi ni policije ni žandari, nego mo* ralni zakon ljubavi prema bljiž* njemu, po kojemu zakonu jedan čovjek pomaže drugome, kada god je to potreba.
Zato, kada je Hrvatska Seljač* ka Stranka postavila temeljnim načelom svoje politike Vjeru u Boga, onda je povukla oštru gra* nicu o socialnoj borbi izmedju sebe i materijalističkoga mark* sizma.
Dakako, da ovo što je ovdje navedeno nije jedini razlog suko* bu hrvatskoga seljaštva sa komu* nizmom.
Hrvatsko seljaštvo dobro zna, da mu nema života, a kamo li napretka, bez sredjenog seljačkog
ilskemu narcJu)
doma i sredjene seljačke obitelji. On hoče biti isključivi gospodar-, ne samo svoje zemlje, nego i proizvoda svoje muke in svoga znoja. Komunizam hoče medju* t m učiniti seljaka, a več ga je žali Bože i učinio, kmetom, i to još u mnogo gorem položaju nego li je b:o pred sto godina pod vlašču knezova i grofa. Pod ko* nac feudalnoga doba postoja je baren tako zvani »Urbar Marije Terezije«, t. j. zakon po kojemu je bilo tačno ustanovljeno, što i koliko ima seljak davati svojemu gospodam, bilo u radnoj snazi b'lo u proizvodima. Danas pod komunističkom vladavinom nema niti toga, nego se seljaku uzima sve što ima. Stari feudalni gospo* dar postupao je sa seljaštvom po prilici onako kako postupa na* predni pčelar. Uzimao je iz svake košnice, što je više mogao, ali je ipak ostavljao svakoj košnici naj« nuždniju količinu meda, da može pčelac prez miti. Današnji komu* nestički gospodari postupaju po* p ut pčelara barbarina, koji pčelc d:mom zaduši, da može uzeti med.
Hrvatska Seljačka Stranka u svojoj borbi za slobodnu PIrvat* sku Državu često naglašavala, « naglašuje i danas, da ne mogu biti Hrvati slobodni bez slobodne Hrvatske.
Danas, nakon gotovo osam go* d na, što ih je hrvatski narod pro* živio u teškim patnjama, u krvi u suzama, mora ali svakome biti jasno, da ne može biti Slobodne Hrvatske bez slobodnih Hrvata, a naročito bez slobodnog hrvatskog seljaštva — naše narodne jezgre.
Hrvatsko seljaštvo to dobro zna i zato ga nisu mogle preva* riti svojim praznim nazivom, bea sadržaja, niti Paveličeva »Neza* visna Država«, niti Titova »Na* rodna Republika«.
Hrvatski seljački narod u do* movini ostao je usuprot svih te* škoča, koje ga biju, jli, možda je bolje reči, baš radi tih teškoča, vjeran nauči Antona i Stjepana Radiča, što znači da je ostao vje* ran samome sebi.
Vi, koji ste i u tudjini ostali duhovno povezani sa svojim o* čevima i majkama, sa svojom bračom i sestrama, dakle i m svojim narodom iz kojeg ste nikli, nastojte povratiti na pravi put svoju, u tudjini zalutalu, braču. Činite to bez gorčine i bez mri* nje, nego sa ijubavlju i strplji* vošču, kako nas to #či naša vjera i kako nas je to naučavao Stje* pan Radič.
Vama i svim Hrvatima, raste* penim diljern svijeta želi Sretiui Božič i Sretnu Novu Godinu 1949	dr. Vladko Maček
VVashington, Božič 1948.
Novoletna številska »Demokracije" bo izšla na 8 stra^ neh in bo stala 30 lir
oJTIo; komični dogiofjoj,
Že od začetka vojne nismo ni* česar vedeli o našem očku. Ne* strpno smo čakali, da se oglasi, da bi vedeli vsaj to, ali je živ. Toda minevali so dnevi in tedni in od njega ni bilo glasu.
Minulo je vroče poletje, grozd* je je zaman vabilo očka, Pstje se je obletavalo; prišla je zima- in srnice so zaman čakale očka, da bi jim pokladal soli in- sena v ja* sli pod smreko. Pogrešala ga je narava in pogrešali smo ga mi. Sama z bratcem in mamico sem p;sala naloge, sama hodila po pu* stih ulicah z doma v šolo, iz šole domov. In da bi bilo še hujše je mamica od žalosti in hrepenenja zbolela. Že mesec dni je ležala, vsa zaskrbljena in žalostna. Ve* dela sem, da bi jo en sam očkov
glas prej ozdravil kot vsa zdra* vila.
Na Barbarino sva šla s Saškom, mojim petletnim bratcem, na Bar* je. Od slane in vetra ožgana tr.i* va, zaledenela barjanska jezerca. nizko grmičevje in pritlikave ko* čicc — to je Barje. Na golih dre* vesih so ščebetali prezebajoči ptički in sivo zimsko nebo so za* grinjali težki oblaki. Naročala sva ptičkom in oblakom, naj po* iščejo očka, naj ga pozdravijo, naj mu rečejo, da ga čakamo, tako težko čakamo
Tedaj se je Saško spomnil sta* re vere o češircvi vej ci, ki na sveti večer včasih zacveti. Odlo* mila sva na bližnji češnji dve na* brekli vejici. Babica je pravila: »Na Barbarino odlomi češnjevo
vejico, ‘deni jo v vodo in si pri tem nekaj lepega želi... Če se vejica na sveti večer razcveti, se bo želja gotovo izpolnila.« »Da bi mamica ozdravela«, je zaželel Sa* ško. »Da bi se očka oglasil«, sem zašepetala.
Vrnila sva se. Mrak se je spu* stil na zemljo in v temni sobici je prasketal ogenj. V kotu je le* žala na postelji najina bolna ma* rnica. Vse je bilo tiho in le tik* tikanje ure je motilo tišino. Ma* mica je spala. Ko se je zbudila, je s trudnim glasom vprašala: »Kdaj sta prišla?« Glava jo je bolela in dhala je težko. Vejici sva postavila v vodo in skuhala čaj.
Počasi so minevali dnevi. Vejici se nista razcveteli, mamica ni ozdravela, očka se ni oglasil. Le mraz je pritiskal in skozi okna hotel v sobo, na toplo. Kurila sva na vso moč, da bi bilo le mamici toplo. Vsako jutro je bilo okno
vse porisano z belimi ledenimi rožami. Razgovarjali smo se in obujali spomine na tiste lepe bo* žične praznike, ko smo bili še vsi skupaj, ko smo postavljali visoko bož:čno drevesce in niso bili na njem le papirnati trakovi, temveč čokolada, pomaranče in bombonč* ki. Popoldne sva šla s Saškom nabirat mah za jaslice. Ko sva stala na vrhu Rožnika, mi je spla* val pogled na ono stran ... Tam za hribi, tani je bil moj očka, tam je bda dežela sonca in pomaranč, tam je bilo morje, ki sem ga vi* dela samo enkrat, a ga nisem mo* gla nikoli več pozabiti ... Visoke jelke in smreke so se pripogibale pod težo snega. Vse steze so za* ledenele in ko je sonce pokukalo izza težkih svinčenih oblakov, sc je ves gozd zaiskril v tisočerih lučkah. Ivje se nama je usipalo po ramenih, ko sva s premrlimi rokami izgrebala izpod snega te* man žametast mah. Natrgala sva
še nekaj smrekovih vej ter se po zaledeneli poti vrnila domov, vsa prezebla.
Mamica naju je že nestrpno čakala. Ko sva se malo ogrela, sva začela postavljati jaslice. Na ma* lo mizico sva nanosila peska ter nanj položila mah. Tako je zra* sel hribček. Pod njim sva posta* vila hlevček in vanj kipec Marije in sv. Jožefa. Na jaslice sva dala slamo, da novorojenega Juzuščka ne bi zeblo. Pastirčki z ovcami na rami so se priklanjali božjemu Detetu. Jaslice so bile postavlje* ne. Pristavila sva še obe posodi z' vejicami. Pobožno sva izrekla še enkrat najini srčni želji in vro* če prosila Jczuščka, naj bi On ozdravil mamico in nam poslal sporočilo od očka.
Polnočnica je bila zaradi poli* cijske ure že zvečer. Bala sva se pustiti mamico samo, toda ko je prišla soseda in se ponudila, da ostane pri bolnici, sva na mamine
prošnje odšla. Spremljala naju jc njena molitev in spremljale so na* ju nebeške zvezdice, ki so tako svetlo sijale v božično noč.
Tiho sva s Saškom hodila po temni cesti. Držala sva se za roke in stopala proti oddaljeni cerkvi. Radi zatemnitve je bilo vse tem* no. Ravnala sva se le po daljnem zvoku in po mali lučki, ki jc skrivnostno poglcdavala iz teme.
Ko sva vstopila skozi vrata v cerkev, naju je objel praznični vonj po kadilu, svetle lučke na oltarju in svečano petje. Poklek* nila sva ob jaslicah. Mali Jezušček se je smehljal, iztegal je ročiči proti svetu, kot bi hotel objeti vse ljudi v svoji ljubezni. Marija se je ljubko nasmihala in zrla na svojega Sina in Zveličarja.
»Le en glas od očka, Detece, zdravje mamici! Marija, Mati, ti, ki si tako usmiljena vrni spet tiste božično radost in mir v naša srca, v naš dom ...«
Let« Ji. - 5tev. 52
DEMOKRACIJA
Stran 3.
inf \ Trstu,
pobudnika narodnega dela na Primorskem
Francoska revolucija
Evropa jc doživela svoj prvi •prerod na verskem polju z Refor* macijo, na kulturnem polju pa z 'Renesanso. Francoska revolucija je končno pomela z ostanki sred* njeveške miselnosti o delitvi ■ člo« veške družbe v višje in nižje slo* je; proglas:la je enakost vseh na« rodnih slojev in s tem zlomila stoletno nadmoč posvetnega in cerkvenega plemstva. Francoska revolucija je vrnila Evropejcem vero človeka, prinesla v evropsko narodno skupnost nova načela o spoštovanju človeškega dostojan*
StVft.
Francoska revolucija je prižgala na evropskem obzorju bakljo osebne in narodne svobode.
Značilno je, da je tudi Sveta Zveza nazadnjaških evropskih dr* žav klicala svoje podložnike na boj proti okupatorju Napoleonu z gesli svobode! Ko so pa Napo* leona premagale, so iste države pogazile vse dane obljube in s še brezobzirnejšim terorjem prega« njale, zatirale in v kali. zadušile vsak klic po svobodi, bratstvu in enakosti.
Jožefinizem in ponemčevanje v avstrijskih deželah
Dunajski in ljubljanski kongres sta imela nalogo, obnoviti in okre« piti sile nazadnjaštva proti revo* lucionarnim pridobitvam franco* ske revolucije. Prosluli jožefinski absolutizem je zopet zavladal v avstrijskih deželah v znamenju brezobzirnega ponemčevanja in lipravne centralizacije. Strah pred panslavizmom in ilirizmom je iz* brisal v nekaj letih vse pridobitve socialnih in šolskih reform, ki j;h je v ilirskih pokrajinah uvedla francoska okupacijska vlada. Av* atrija je v ilirskih pokrajinah zo* pet uvedla nadlastninsko pravico graščakov, graščinsko pravosod* stvo nad kmetom in poostrila (Jako, ki so jo Francozi skoro od* pravili. Avstrija je pregnala iz šol Se ono malo slovenščine, ki jo je bila uvedla v ljudske in srednje žole, francoska uprava.
V	dobi pred 1. 1848. je bil slo* renski kmet * tlačan skoro napol suženj in v vsakem svojem živ« 1 jenskem odnosu odvisen ,xi graj« «ke gospode. Gospodar zemlje m bil kmet, temveč graščak, kate« remu je bil kmet dolžan tlako, ki je znašala celo 192 dni v letu. Razen tlake je tiret moral dajati še desetino vseh pridelkov. Razen tega je bil kmečki stan najbolj davčno obremenjen, saj je nos 1 preko ene tretj:ne vseh davčnih bremen! In končno: samo kmečki stan je bil dolžan dajati državi te krvni davek, ker je bilo me« žčanstvo oproščeno vojaške slu« žbe. Zato ni nič čudnega, če kmet ni imel volje in ne veselja do dela! Brezbrižen in otopon je bil.
Redki so bili šolani sinovi slo« venskega kmeta, ki so ostali v onih težkih razmerah zvesti šegam in jeziku svojih očetov. Slovenski kmet je bil pred 1. 1848. sam na« se navezan, brez voditeljev in skoro brez lastnega razumništva. Plemstvo je bilo nemško, meščan« stvo nemško ali ponemčeno, urad« ništvo je bilo tudi samo nemško. Medtem ko so imeli drugi sosedni narodi svoje plemstvo, svoje me« ščanstvo in svoje razumništvo, ki so tvorili s kmetom živo narodno enoto, je stal slovenski kmet na svoji grudi osamljen, preziran, brez narodne zavesti in brez na« rodnega ponosa. Trstenjak nam pravi, da je tedaj moral človek hoditi po dvajset ur po deželi, da je srečal narodno mislečega Slo« venca. Pred 1. 1848. zato ne more« mo govoriti o slovenskem narodu kot organski narodni celoti.
Ilirizem
Iz odpora proti jožefinizmu se jc rodil II rižem, ki ima velike za« sluge za prebujanje narodne za« vesti med Slovenci in Hrvati. Ili« rižem ni sarno propagiral uvedbo enotnega jugoslovanskega književ« nega jezika za vse Slovence, Hr« vato in Srbe, temveč se je navdu« ševal nad mislijo o političnem zedinjenju Slovencev in Hrvatov. Ilirizem, ki se mu je pridružila ogromna večina vsega slovenskega razumništva na Štajerskem, Koro« škem, Kranjskem in Primorskem (Vraz, Miklošič, Murko, Kočevar, Majar, Einspieler, Trstenjak, Mur* šec, Jeran, Žakelj, Ravnikar, Ve« sel * Koseski), je napovedal boj proti avstrijski politiki razdvaja« nja in ponemčevanja. Narodna zavest se je med Slovenci naglo prebujala, zato je avstrijska vlada z vsemi sredstvi nastopila proti ilirskemu gibanju.
Marčna revolucija 1848
Kar je bilo pred 1. 1848. sloven« skega razumništva, se je po večini zbiralo na Dunaju in v Gradcu, kjer so tvorili slovenski visoko« šolci jedro in ognišče slovenskega doživljaja. Po deželi je bil le del mlajše duhovščine dostopen no« vim miselnim tokovom o narodno« sti in narodu. Kaj čuda, če je bilo naše ljudstvo povsem nepriprav« ljeno, ko se je I. 1848. pričela svitati na evropskem obzorju no« va zarja tudi našemu narodu. L. 1848. je edino Ilirizem držal visoko zastavo narodnosti :n svobode!
Februarja meseca 1. 1848. je v Franciji izbruhnila revolucija, ki je vrgla s prestola Ludvika Filipa Orleanskega. Tudi v Avstriji je zavrelo: 13. marca je na Dunaju nastala revoluc:ja, ki so jo vodili dunajski študentje s pomočjo du« najskih obrtnikov. Med dunajski? mi študenti se je borila tudi slo«
venska visokošolska legija, ki ji je visokošolec Globočnik postavil revolucionarni ■ program borbe za svobodno in zedinjeno Slovenijo. Metternich je zbežal z Dunaja, ministra Kolovrata so obesili na cestno svetilko, ravnatelj Metter« nichove policije Sedlnicky je iz« ginil. Cesarska družina jc ravno tako pobegnila z Dunaja.
Revolucionarno razpoloženje v Trstu
V Trst so prišle prve vesti o dunajski revoluciji 16. marca po« noči. Mesto je takoj zaživelo; godbe so svirale po ulicah; zbrane množice so od veselja vzklikale guvernerju Salmu in generalu Gyulayu. Škof Legat je ponoči blagoslovil množico ob zvonenju zvonov vseh tržaških cerkva.
Marčna revolucija in Slovenija
Dunajski visokošolci so od ce« sarja zahtevali svobodo vere, na« uka, besede in tiska, sestavo ustav« ne vlade in sklicanje državnega zbora. Nova vlada je dala 25. aprila 1948 od ljudstva zahtevane pravice in obljubila sklicanje dr« žavnega zbora, ki naj bi uzakonil novo ustavo. Kmetje so bili opro« ščeni tlačanstva in plačevanja de« setin ter so postali gospodarji zemlje, ki so jo obdelovali.
Na Slovenskem so narodni pred« stavniki sestavili narodni pro« gram, s katerim so zahtevali ze* dinjenje vseh slovenskih pokrajin, enakopravnost slovenskega jezika v šoli in uradih, neodvisnost Av« strije od Nemške zveze in Frank« furta, neodplatno ukinitev nadla* stninskih pravic in politično zve« zo s Hrvati. Vedeti je namreč tre* ba, da so Štajerci poslali že 5. ju* nija 1848 svojega zastopnika v hrvatski sabor v osebi dr. Štefana Kočevarja.
Kulturno in društveno življenje je tedaj med Slovenci močno vz« brstelo. Dr. Fran Miklošič je 29. marca 1848 ustanovil »Dunajsko Slovenijo«; Dr. Josip Muršec je 16. aprila ustanovil »Graško Slo« venijo«; Dr. Martinak je 25. apri« la ustanovil »Ljubljansko sloven« sko društvo« in dr. Dolenc je 10. maja ustanovil »Goriško slavjan« sko bralno društvo«.
Dunajski levičarji dediči starih avstijskih stremljenj
V novem dunajskem parlamen* tu so imeli Slovani večino. Sloven* ci so poslali na Dunaj šestnajst poslancev, Tržačane je zastopal Anton Černe. Začela sc je srdita ag:tacija s strani nemških levičar* jev proti slovanskim narodnim predstavnikom. Levičarji so oči« tali dvoru, da se je zvezal s slo« vanskimi »sredinci« v borbi proti levici. Program nemške levice je
bil: združena Nemčija, politično naslonjena na Frankfurtski zbor; borba proti avstrijski monarhiji; borba proti slovanski enakoprav* nosti. Levici je uspelo, da je ok« tobra mesca 1848 zanetila upor proti parlamentu in dinastiji. Ge« nerala Jelač č in Windischgraetz sta korakala z vojsko proti upor« nemu Dunaju. Dvor je pobegnil v Olomuc, »slovanski« parlament je z nekaterimi desničarskimi Nemci šel v Kromeriž. Tako se je »napredni« Dunaj v znamenju bratstva med narodi boril proti »nazadnjaškemu« Slovanstvu. Ka* rel Marx je zapisal, da nosijo Slovani avstroogrske monarhije vso krivdo za propast oktobrske napredne revolucije, katero so s hrvašk:mi Jelačičevimi četami hi* tro zatrli.
Dunajski »naprednjaki« so do* bili v Trstu nepričakovano pomoč v italijanskih iredentističnih kro« gih, ki so jeseni 1. 1848. vprizorili hudo gonjo proti slovenskemu življu. Z nemško »napredno« po« močjo je nastala tudi v Istri huda laška iredenta. Pred Trst je pri« plulo italijansko vojno brodovje.
»Narodna straža« je nastopila z večino Tržačanov proti sejalcem narodnostne mržnje. »La Gazzet« ta di Trieste« se je zaman tru* dila, da bi Slovane prikazovala Tržačanom kot izdajalce avstrij« skega »naprednjaštva« in kot no« silce panslavističnega strašila. Naj mimo grede omenimo, da so imeli tedaj tržaški Slovenci mnogo več pravic nego danes. »Osservatore triestino« je v svoji številki 1337 razpisal mesto magistratnega taj« nika z zahtevo, da mora prosilec obvladati nemščino, laščino in kranjščino. Mesto je dobil Do* menico Rossetti. Namestnik grof Stadion je bil hud Nemec, a kljub temu je že 1. 1840. začel odpirati slovenske šole na Primorskem, ki pa so bile v začetku slabo pose* čane, ker tedaj ljudstvo ni hotelo pošiljati otrok v šolo. V Trstu je združena nemška in laška politič« na zveza uvedla najstrožjo cenzu* ro nad dopisi, ki so jih tržaški Slovenci pošiljali na Kranjsko: vsa pisma Vesela * Koseskega Bleiweisu so romala na Dunaj v cenzuro!
Ustanovitev „Slavjanskega društva"
V	takih zelo težkih okoliščinah so se zbrali tržaški slovenski in hrvatski rodoljubi in .ustanovili 6. 12. 1848. prvo kulturno in po* litično slovansko društvo na Trža* škem. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili prvega dru« štvenega predsednika pesnika Jo« vana Vesela*Koseskega. Društve« ni program je bil naroden, kultu* ren in političen. »Slavjansko dru* Stvo« je pritegnilo k sodelovanju vse žive sile primorskih Sloven« cev, Hrvatov in Srbov ter kmalu
razvilo veliko delavnost. Aprila 1849 je pričelo izdajati prvi slo« vensko«hrvaški politični list, me* sečnik »Slavjanski rodoljub«, ki ga je urejeval Ivan Cesar. Po pe* tih številkah so list politični orga* ni zatrli. Marca 1850 je izšlo no* vo društveno glasilo »Jadranski Slavjan« pod vodstvom profesorja šimna Rudmaša. »Slavjansko dru* štvo« se pri svojem delovanju ni omejilo samo na tržaško ozemlje: dosledno svojemu ilirskemu pro* gramu je navezalo st’ke s Hrvati in Srbi. Ko je ban Jelačič uradno posetil Reko, so se mu javili tudi trije zastopniki »Slavjanskega društva« iz Trsta.
Pod pritiskom Bachove straho* vlade je društvo opustilo svoj po* litični program in se omejilo sa« mo na prirejanje kulturnih in družabnih prireditev. Zaradi tega se je tudi preimenovalo 1. 1853. v »Slavjansko čitalnico«.
»Slavjanska čitalnica« je skozi al* stoletja spremljala tržaške Slo* vence na njihovem pohodu od uspeha do uspeha, od zmage do zmage. Ona je bila ognjišče in zb rališče vseh naših ljudi, od preprostega delavca do obrtnika, trgovca, uradnika in razumnika. Ona je bila priča vseh veselih, a tudi žalostnih dogodkov naše kul« turne in politične zgodovine; bila je priča »naSfe žilavosti in vztraj« nost:, naše veličastne politične zmage 1907. leta o priliki državno« zborskih volitev; bila je trdno g-balo vsega našega kulturnega in gospodarskega ustvarjanja v dobi tik prod prvo svetovno vojno. Iz »Slavjanske čitalnice« je izšlo tr« žaško dramsko in operno gledali« šče, »Glasbena matica«, razne go« spodarske institukcije, zadruge, hranilnice, banke, »Narodna de« lavska organizacija« in nešteto drugih društev in ustanov.
»Slavjanska čitalnica« je bila tudi po prvi svetovni vojni in po nesrečnem rapalskem mirovnem dogovoru še vedno središče vsega političnega, kulturnega in gospo* darskega delovanja tržaških Slo« vencev, dokler ni 13. julija 1920 kot žrtev fašizma zgorela s svojo bogato knjižnico v plamenih »Na* rodnega doma«. S »Slavjansko či* talnico« je zgorela ponosna stav* ba »Narodnega doma«, »Sloven* sko gledališče z bogato gardero* bo, knj:žnico in kulisami, sokol* ska dvorana s številno telovadno opremo, Tržaška hranilnica in po* sojilnica z vsemi knjigami, doku* menti, vrednostnimi papirji in denarjem. 13. julij 1920 je bil za vse primorske Slovence in Hrvate dan pravih sicilskih večernic, s katerimi se je pričel faš;stični po* hod proti našemu narodu. In to v demokratični Italiji, za časa vlade Bonom'«Sforza.
Ali prišel je dan našega Vsta* jenja. Fašizem je bil strt in pre* magan. Toda poleg strašnih raz* vaiin vojnega razdejanja smo na* šli okoli sebe nič manj strašne ru« ševine na kulturnem polju. Iz teh ruševin je vstala aprila mesca 1. 1948., sto let po ustanovitvi »Slav* janskega društva«, »Slovenska prosvetna matica« kot njegova naslednica in nositeljica vseh pro* gramskih osnov, kn so naše pred* nike uspešno vodile v trdi borbi za uresničenje narodnega progra*
ma dunajske slovenske vdsokošoi« ske legije 1. 1848.
(Iz predavanja g. dr. J. Agne* letta ob proslavi »Slavjanskega društva v Trstu.)
f Anton Miklavec
Zopet je padel hrast.
■ Dne 16. decembra je nenadoma umrl v Mariboru, kamor je mo* ral po nujnih opravkih, Anton Miklavec, mož, ki je bil po svo* jem značaju in svojem tempera* mentu pravi tip neustrašnega, po* žrtvovalnega borca za slovensko pravice v Trstu in tržaški okolici.
Rojen 1867, od kmetskih star* sev pri sv. Mariji Magd. Spodnji je že v zgodnji mladosti stopil v vrste narodnih borcev in posve» til vse svoje življenje narodu, iz katerega je izšel. Deloval je r krogu Ivana Nabergorja, Antona Trobca, Štefana Nadliška, Fran* Cegnarja, dr. Gustava Gregorina, dr. Otokarja Ribaža, dr. Edvarda Slavika, dr. Josipa Abrama, Ivana Gorupa, Maksa Cotiča, dr. Josip* NV lfana očeta in nešteto drugih delavcev. Svoje silo je posvetil podrobnemu narodno* kulturnemu delu z ustanavljanjem pevskih in drugih izobraževalnih društev v tržaški okolici. Vedno vesel in dobre volje jc imel Anton Mikla* vec dosti prijateljev, ki jih je pridobil za narodno delo in n«* rodno stvar. Bil je mož poln ide** lov, bil je mož značaj.
Dolga leta je bil tržaški, mestni svetovalec in deželni poslanec. Leta 1908. je bil izbran od mest* nega sveta tržaškega kot zastop# nik Slovencev v komisijo, ki g« je poklonila v imenu tržaškeg* mesta cesarju Francu Jožefu ob 50 letnici vladanja. Bil je dolga leta odbornik in podpredsednik Tržaške posojilnice in hranilnice, ki je bila leta 1940 od fašizma razpuščena.
Po drugi svetovni vojni je bil razočaran v svoji duši kakor toli« ko drugih, ko je videl, kako se teptajo narodni ideali v imenu nove fratelance, kako se kvari mladina in kako se v njej namer* no ubijata narodni čut in narodna zavest. Zato je bil odkritosrčen pristaš našega narodnega demo* kratskega gibanja.
Pri svojih 81 letih je bil Anton Miklavec čil in močan in nikdo ni pričakoval, da mu bo smrt ta* ko iznenada pretrgala nit življe* nja. Pokojnega so pripeljali ie Maribora v Trst na njegov dom k sv. Mariji Magdaleni in 21 do* eembra ga je velika množica tr* ža.ških Slovencev spremila na nje* govi zadnji poti na škedenjsko pokopališče. Pevsko društvo »Sla* va« od Sv. M. Magdalene, ki j* bilo od pokojnega ustanovljeno, mu je pelo žalostinke za zadnj* •slovo. Na grobu se je poslovil od pokojnika domačin, ki je ▼ krepkih besedah poudarjal ddo in zasluge moža, ki mora ostati slovenski mladini pri Magdaleni, pri Sv. Ani in v Skednju večea vzor dela in ljubezni za narod. In ravno danes, v težkih časih potrebuje slovenski narod nebroj takih mož — značajev in vzorov. Slava Antonu Miklavcul Družini in sorodnikom iskreno sožalje.
Tiha molitev je vrela iz najinih src ... Svečke so nemirno plapo« lale, kot goreče želje, ki so se dvi« gale v nebo ... Tedaj je zazvoni* lo. Zazvonilo je z vsemi zvonovi m vlivalo poguma ter radosti v razbičane duše, ki so padale pod težo gorja. V tiho mesečno noč •o zazvonili zvonovi in z zvone« njem se jc v srcu zbudila vera, upanje in ljubezen.
Tiha božična noč naju je po« zdravila, ko sva šla domov. Led na stezi, led na drevju — sam led in mraz povsod... A če je b:l mraz zunaj, je bila v najinih srcih radost. Božična zvezda je posve« tila tudi v najini duši in nama prižgala upanje v svetlejše dni.
Tiho sva stopala po temnih uli« cah ... Tiho so bleščale zvezde, tišina je kakor mora legla na najini duši, prej tako polni rado* sti. Nekaj mrzlega in groznega je Ilegalo v srca ... Tedaj je zabrne« lo ... kot glas srebrnega zvončka
je tiho prihajalo iz daljave. In ta glas se je večal in bližal... kakor ropotanje stroja. Bliže in bliže ... Naenkrat je zabobnelo. Ozračje jc pretresevalo rohnenje štirimo* tornih bombnikov. Ko sva pr« vič zaslišala glas, sva obstala. Tu* di zdaj se nisva ganila, le nemo sva strmela v temno nebo, ki je grozilo z uničenjem najinih malih src ... Šele tedaj sem se zavedala. Prijela sem Saška za ročico in tekla sva do prvih hiš... Bile so blizu, toda tisti večer so bile tako daleč, daleč ... Tekla sva n^i >. so moč — pred nama rešitev, za na* ma bližajoče se rohnenje smrti.
Pritekla sva. Potrkala sem na vrata. Enkrat, dvakrat, trikrat... Nobenega glasu. »Ljudje božji, odprite! Dva nebogljena otroka sva, grozi nama smrt...« glas mi jc pojemal v bobnenju letal. Slišala sem utripanje srca, malega srca mojega bratca. Za mano je bilo rohnenje bombnikov, pri meni je
bil mali bratec. Tedaj sem so od* ločila. Uprla sem se z vso močjo ob vrata in — vdala so se. Na široko sem jih odprla in stekla sva notri. Za ma.no je pred vrat; presekala zrak prva bomba ...
V	temi in strahu sva šla po stopnicah v klet. Pred nama je svetila majhna lučka. ■ Opotekala sva se po stopnicah, noge so se nama tresle, saj sva komaj, ko* maj ušla smrti. Odprla sem vrata. Začudeni in prestrašeni obrazi štirih ljudi so naju pozdravili. Toda ko sem jim povedala najino zgodbo, so vstali in naju posadili na mehke stole. Ozrla som se okrog in zapazila v tleh luknjo in stopničke, ki so vodile v manjšo sobico. To je bilo celo skrivali* šče in tako dobro skrito, da če so luknjo pokrili s ploščo in nanjo postavili omaro, bi niti policist z najboljšim nosom ničesar ne opazil.
Sprva so naju nezaupljivo gle*
dali, toda ko smo se že dodobra seznali, so me po stopničkah pe« Ijali v skrivališče. Tu je bil star, dostojanstven gospod, ki je poslu« šal radio. Najprej smo poslušali London, nato Kairo pa spet Lon« don. Čakala sem, da letala odle* tijo, da bi sc mogla vrniti domov. Bombe niso več tako pogosto pa* dale. Tedaj se je spet oglasil ra« dio: »Govori London ...« in sle* dil je program. Naenkrat sem za* slišala: »Dragi rojaki! Nocoj jc božična noč.« Tresla sem se...« sami smo tukaj v tujini, doma nas čakajo naše družine, naši otroci...« Stala sem brez zavesti. Tedaj so se na vrhu stopnic za* slišali drobni koraki. Saško je sli* šal glas in je tekel, da objame — očka. S težavo sem mu dopove* riovala, da jc le govoril po radiu. Kar naprej je khcal: »Očka, moj očka!« Vsi smo bili ginjeni in po licih so nam tekle solze. Nemo smo stali ob aparatu in poslušali
besede tistega, ki nam je bil vse, katerega glas smo slišali, a je bil vendar tako daleč ...
Oglasila se je sirena. Letala so se vrnila domov. Zahvalila sva se prijaznim ljudem za gostoljub« nost in za radost, ki so nama jo dali. Na obeh straneh ceste so bili jarki — sledovi bomb. Za hip > em zasovražila ljudi, ki nai.i samo sveto božično noč ubijajo ljudi. Toda sovraštvo je takoj minulo. Očka! Ta sladka beseda je izbri* sala iz srca vse sovraštvo, vso bo* lečino, vso žalost. Tišina je bila spet, le pojemanje sirene jc še odmevalo v noč kot zavijanje volka, ki išče plena.
Doma naju jc čakala za zastr* timi okni mamica, zaskrbljena in prestrašena. Tisoč misli ji je be« galo po glavi, videla naju že mr* tva ob cesti... Bila je presrečna, ko naju videla vesela in zdrava, svoja otroka — edino kar je še imela... Povedala sva ji o očko*
vem glasu .po radiu. Tresla se j* :,n jokala od sreče — da je le živ. Njene prej vetlno tako otožne oči so spet zableščale v luči radosti — zdravje se ji vračalo.
Šli smo k jaslicam — češnjevi vejici sta se razcveteli. Drobni beli lističi so padali na mahovna* to stezo, na pastirčke, na ovčke. Dva mala lističa sta padla na Jezuščka ter ga pokrila. V žareči svetlobi sveče je postal Sin Ma* tere božje. Polnoč je odbila.
Pokleknili smo ob Jezuščku. 1« src se je dvigala vroča zahvala.
V plapolanju sveče sem videla njegov obrazek. Smehljal se je ... Videl je pred seboj tri srca, sreč* na, srečna in radostna radi enega samega očkovega sporočila — Je* zuščkovega daru božične noči. Na mah so padali biseri — mamine solze veselja in sreče. Vstali smo.
V tišino zvezd smo zapeli tiho pesem: »Sveta noč, blažena noč!«
»NE V A
'1 K v. OTf? a (• f ; -v
f ” - V'1”
V Tfilu. v n«4ai|B 19.	t«a«
ttt
t * % w» l H ii limihi »
» r»K<Ki t tim Mw t» MlacM - 0<|i i »»■ »M
•n« l>il«« ».im.
EDINOST
oJTlic fjucletn na jemlji!
V 7>sta, v nedeljo 24. decembra 1922
Jutrt bomo milijoni slavili spomin na rojstvo Kristusovo in zopet bodo v iskrenih molitvah koprneče molili, 4a bi milostno nebo poslalo na svet mir in bratstvo, odrešitev iz spon, v katere je vkovano vsled strasti sebičnih in medsebojnega nezaupanjat ki razdvaja narode v sovražne si tabore in jih zavaja v Ijute borbe.
Ti zli nagoni še niso izginili iz človeštva. Drugače ne bi bili doživeli prestrašne zadnje svetovne vojne, ki je zahtevala reke človeške krvi, prinesla nad človeštvo toliko neizmernega gorja ter ostavila kali nevarnosti novega pokol j a...! Ves ta svetovni poz at in njegove posledice so kričeča antiteza naukov Odrešnikovih. Ne bilo bi prišlo do te nepregledne splošne nesreče, če bi bila v narodih tista blaga volja, ki so prepevali o njej angeli pastirjem. Narodi si nočejo biti bratje in zato so si sovražniki ter tišče drug drugega v temi duševnega in materialnega suženjstva. Zato bodo jutri vsi, ki so res blage volje, združeni v koprneči prošnji po odrešenju iz tega suženjstva.
Mi Jugoslovani v Julijski krajini bomo še posebej prosili, da se povrneta mir in bratstvo v našo domačo hišo, ker to edino nam more podeliti tisto, po čemer hrepeni iskreno vsak pošten sin našega naroda: vero, da si ohranimo sveto dediščino svojih očetov, da bomo mogli mirno živeti svoje življenje na svoji zemlji. Naša molitev bo prosila, da se združimo na skupno delo v imenu našega nacionalizma. Čistega seveda, neskaljenega od grdih izrastkov: Tistega čistega, plemenitega nacionalizma, ki je neizprosen v borbi za svoje, a nudi obenem tudi sosedu oljkino vejico miru na podlagi poštenega sporazuma! Naj sodijo novodobni ljudje o nacionalizmu kakor hočejo, naše neomajno prepričanje pd nam govori, da je čisti nacionalizem v tu gori označenem smislu evangelij, ki je odraz prave ljubezni da svojega naroda in ki daje pobude za uspešno delo za obstanek, blagor in napredek našega ljudstva in ki nas more družiti v strnjeno vrsto delavcev za boljšo in zavarovano bodočnost našo. Zato se v teh svetih trenutkih naša misel obrača še posebej k našemu domačemu taboru z gorečo željo, da bi vsi, ki so poklicani v to, uravnavali vse svoje postopanje v tej smeri, da prodre v vse sloje in v vse plasti našega ljudstva spoznanje, da moraš biti bratu brat, če nočeš, da ti bodo drugi gospodarji!
To izpoznanje bo za nas — odrešenje. Sicer bo nesreča neizbežna, Zato bomo prosili jutri: pridi med narode in še posebej med naš narod tisti mir, ki edini more do-nesti srečo in blagoslov. Naj se pojavi na obzorju tista zvezda, ki bo napovedovala, da se bliža uresničenju vele-pesem v sveti noči: Mir ljudem na zemlji! S to molitvijo v srcu naj naši rojaki proslavljajo spomin na odrešenje pred dvema tisočletjema.
^Desfi s gostega
^•Uesfi 5, riškega
Silvestrovanje
Udeležite so silvestrovanja v naš:h prostorih v ulici Mačehi a* velli 22, da bomo v prijetni druž* hi počakali novo leto! Prijavite se in si rezervirajte mizo pravo« časno! Telefonirajte na št. 62*75! Paskrbljeno bo za obilen buffet in dobro kapljico, za ples, glasbo in zabavo!
Jubilej dela
Skoro bi prezrl zlati jub:lej dela »tarosti tržaških Slovencev dr. Josipa Abrama, ko nam ne bi prišla slučajno v roke goriška »Soča« z dne 19. julija 1898., v kateri je skromen oglas: »Odvet* nik dr. Josip Abram je odprl svojo p:sarno v Trstu« G. dr. Abram nam bo oprostil, če mu k temu jubileju čestitamo neko* liko kasno, a kriv je sam, ker nam je v svoji veliki skromnosti to obletnico svojega janega delo* vanja prikril. Našim čestikam se pridružujejo vsi jubilantovi prijaš teji in znanci, ki so v njem spo* znali vzornega očeta, vestnega odvetnika in marljivega narodne* ga delavca »Slavjanske čitalnice«, »Ciril Metodove družbe«, in raz* nih gospodarskih ter podpornih društev. Urednštvo »Demokraei* je« kliče jubilantu: »Še na mnoga leta!«
»Slovenska prosvetna matica"
SPM je imela v tem mesecu tri redne članske sestanke, 9. t. m. je b i večer posvečen ameriškemu skladatelju Georgeu Gersh\vinu. G. dr. Tuta je v izbranih besedah prikazal Gershwmovo glasbeno delovanje in ga ilustriral s proda* Vanjem gramofonskih plošč njego* ▼ih najboljših del: Modre ra,pso«
dije, Koncerta v F * duru in opere »Portgyand Bess«. — 16. t. m. je Mat'čen predsednik Janko Jež predaval o zgodovinskem razvoju slovenskega višjega šolstva o pri* liki tridesetletnice ljubljanske u* niverze. — 23. t. m. so v društve* n h prostorih predvajali kulturni film o vojnih dogodkih v burmski džungli. — Odbor SPM vabi člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže predvajanja, ki ga bo imel 28. t. m. g. Bogomir Čokclj o življenju in dolu Ivana Cankar* ja; na sporedu so tudi recitacije izbran:h Cankarjevih del. — SPM priredi tudj s Ivestrovanje s pe* strim sporedom godbo in plesom, na katerega vabi vse člane in pri* jatelje. Rezervirajte si pravočasno mize!
Sestanek svobodnih sindikatov
Preteklo nedeljo, 19. decembra ob 10. uri, je pripravljalni odbor za ustanovitev Svobodn h sindika* tov sklical v prostorih Demokrat* ake zveze v Trstu sestanek zaup* n:kov in somišljenikov. Namen novega sindikata je organizirati vse ročne in umske delavce slo« vanske narodnosti ( Slovence, Hr* I vate in Srbe), ki so nameščeni ali delajo v podjetjih Svobodnega tržaškega ozemlja.
Sestanka se je udeležilo večje štev;lo zaupnikov, ki so zastopali vso kraje tržaškega ozemlja od Devina do Doline in vse tržaške mestne in predmestne okraje. Zastopane so bile vse stroke od j kmetov,. kovinarjev, rokodelcev do uč;teljev in profesorjev.
Najpreje jo predsednik priprav* Ijalnega odbora Batič pozdravil udeležence. V kratkih in jedrnat h besedah Je razložil pomen besede
»svoboda«, ki je temeljni kamen novega sindikalnega gibanja. Nje* gova izvajanja so prisotni vzeli z odobravanjem na znanje. Ome* niti je treba, da je zidar Batič star sindikalni borec, saj: je bil član prvega sindikalnega gibanja Slovencev v Trstu že pred prvo svetovno vojno.
Nato je član pripravljalnega odbora Milič prečital daljše poro* čilo o delovanju tega odbora od ustanovitve 29. avgusta letos do danes. Iz tega poročila prinašamo nekatere važnejše odlomke.
Pripravljalni odbor je imel v tem kratkem razdobju 18 sej, na katerih je sestavil, preučil in o* dobril program in pravila novega sindikata. S tem svojim delova* lijem je odbor popolnoma dovršil poverjeno mu nalogo in bo na ustanovnem občnem zboru novega sindikata, ki bo upamo že v naj* krajšem času, izročil nadaljne posle novemu redno izvoljenemu odboru.
Poleg tega organizacijskega no* tranjega dela, se je odbor bavil tudi z vsemi važnimi dnevnimi narodnimi vprašanji, ki so v tem času vznemirjale našo narodno skupnost. Posebno pažnjo je po* svečal vprašanju slovenskih šol, novim osebnim izkaznicam in no« vemu zakonu za sestavo volivnih seznamov in komisij. Zadevno je sestavil tudi tri javne govore.
Odbor je nadalje pazljivo za* sledoval razvoj položaja in do* godkov v obeh že obstoječih tr* žaških sindikatih. Ugotovil je, da oba omenjena sindikata le v majhni meri branita sindikalne koristi svojih članov, tembolj pa politične koristi določenih razred* nih in narodnih skupin. Delavska zbornica v Trstu je na primer pod vplivom italijanskih naciona* lističnih strank, posebno demokri* stjanske večine, medtem ko vodi Enotne sindikate skupina komuni* stične partije, ki je pod nadzor* stvom Kominforma. Obe sta Slo* vanom sovražni, in le iz oportu* nizma zbirata okoli sebe naše ljudi. Prva zasleduje italijansko revizioninistično stališče o vpra* šanju Trsta, druga pa vodi raz* redno borbo, ki ima za končni cilj diktaturo enega razreda — diktaturo proletarjata.
Ta jasno začrtana linija obeh obstoječ:h sindikatov: —eden ita* lijansko nacionalističen, drugi ko* munist:čen — je postavila neko* muirstične Slovence Svobodnega tržaškega ozemlja pred nujno po* trebo, da se organizirajo v svojem narodnem sind:katu. Ta bo poleg materialnih koristi branil tudi narodne koristi svojih članov in budil njihovo narodno in socialno zavest.	v
%
Poročilo se zaključuje s poz:* vom, da je pot novega sindikata ravna:	sovražimo hinavščino in
klečeplazenje, ker hočemo vzgo* jiti res krepke in zavedne slovan* ske demokrate!
Dobro premišljeni svet je žel splošno odobravanje.
Potem so prečitali počasi točko za točko osnutek programa nove* ga sindikata, ki v izklesanem slo* gu določa demokratična in gospo* darska načela ter smernice novega s:nd’kata. O posameznih točkah programa se je vnela zanimiva in živahna debata, v katero so' posegali skoraj vsi udeleženci se* Stanka.
Ob zaključku je pripravljalna odbor razdelil med svoje zaupni* ke pole za poskusno vp:sovanje novh članov. Splošna želja vseh je bila, da bi prišlo čimprej do sklicanja ustanovnega občnega zbora novega s!ndikata. Ta gore* ča želja je zdaj v prvi vrsti od* visna od pridnosti zaupn:kov in od zrelosti naše narodne javnosti. Uspeh je odvisen od nas samih!
Mavhinje
Prebivalci Mavhinj in drug;h bližnjih vasi se upravičeno vpra*
I šujemo, kdaj bodo v naše hiše S napeljali električno svetlobo. E*
: lektrični vc-d je speljan v nepo* sredni bliž ni prizadet h vasi, v nekaterih primerih je vod speljan J celo skozi samo naselje a prepo*
! trebnega ekktr fikacijskega dela j se nihče ne loti! Ali je res' treba | čakati, da bodo novi 'občinski | možje spravili to pereče vprašanje
•M,
tn
z dnevnega reda? Še nekaj druge* ga tare nas Mavhinjce: še mnogo hiš je, ki jih je nemški okupator zažgal in porušil, in ki jih doslej še niso obnovili. Ali je morda premalo denarja, na razpolago, da bi se z njim razni gradbeni pod* jetniki okoristili?
Slivno
Kulture na tržaškem Krasu so se v zadnjih desetletjih iz raz* ličnih razlogov močno spremenili, in sicer na škodo prizadetih kme* tovalcev. Kljub temu pa je stanje v katastrskih zapiskih še vedno ono staro, večinoma še izza prej* šnjega stoletja. To se močno po* zna pri plačevanju davkov, ki jih naš kmet komaj zmore. Zakaj se občina ne pobriga, da bi katastr* ske spise temeljito uradno pregle* dala in vanje vknjižila nastale spremembe? — Znano je, da naš kmet ne pridela dovolj, da bi se prehranil samo s poljskimi pridel* ki. Naš kmet mora tudi v gotovih letnih dobah, zlasti pa pozimi, na delo v mestu, da si prisluži še ne* kaj denarja za zimsko prehrano in obnovo poljskega ordja. To zim* sko delo pa mu je onemogočeno, ker ne dobi za to potrebne de* lavske knjižice, češ da je posest* nik in da kot tak nima pravice do sporedne zaposlitve v drugi stroki. Revidirati je treba to napačno gledanje, ki zelo škoduje mnog:m kmetom. Naš kmet na Krasu je revež, njegova zemlja je skopa! Zato pomeni izboljšanje gmotne* ga stanja našega kmeta tudi iz* boljšanje prehranjevalne zmoglji* vosti njegove zemlje, kar je v neizpodbitno korist našega mesta!
Iz Doline
Pretkani zvodnik našega ljud* stva »Primorski dnevnik« je v nedeljski številki objavil svojo žalostihko nad podirajočo se rde* čo fratelanco v Dolini. Med sicer resničnimi vzroki, zakaj v Dolini kot povsod razpada rdeča baraka, je seveda po narav; »Primorskega dnevnika« tudi de* bela laž. Glasi se tako: »Interna* cionalisti so krivi, da je otroško miklavževanje vodila Slovenska demokratska zveza, ki tudi pri* pravlja otroško božičn’co.« — Vsa Dolina ve, kdo je pripravljal otroško miklavževanje To ni bila Slovenska demokratska zveza, ampak učiteljstvo, katehet in se* stre, ki vodijo krajevni otroški vrtec. Ker so se naši vzgojitelji kot že mnogokje otresli rdečega us:ljevanja in skupno z materami oiganizirali nepozabni Miklavžev večer, zato seveda zaslužijo na* slov politične stranke. Pač stari metoda in preizfcušei rc> cpt- la* žite, lazite, nekaj bo že ostalo! Kaj zato, če v Dobili n<: verja* rr ejo, bodo pa v Boljuncu al’ kje na Krasu! »Primorski dnev* nik«, povedal bi raje, kako lep je bil Miklavžev vtčer v Dolini! Tega se bojiš zato povemo mi. Šolski otroci so zaigrali v treh slikah malo opereto, ki jo Gor * čani iz prejšnjih let dobro pozna* jo.- Številni angelčki in hudički (skupno 35 igralcev) so se tako potrudili in kar štirikrat igrico tako lepo izvajali, da. je to le v čast vzgojiteljem in mladini. Po* dobnega Miklavža Dolina še ni videla. Enako pohvalo so želi naši malčki s svojim nastopom v Marijinem domu v Trstu.—
Z zlaganimi članki * kot je zgoraj imenovanimi — »Primor* ski dnevn:k« pač ne bo več osvo* jiP»Napredne Doline«. Vsaj se* daj, ko njegova zvezda zahaja im tov. Tito zginja s sten v ropo* tarnico, bi »P. dnevnik« vsaj molčal, ne pa resnico potvarjal v laž. Pa je že tako: kar se Ja* nezek nauči, to bo Janezek znal. »P. dnevnik« se je navadil lagati kot gozdarček in tako bo lagal do konca svoj h kratkih dni tudi kot — starček. To res napredni Dolinčani že davno vemo in zato odklanjamo Stalinov srp in Tito* vo kladivo.
Č1TAJTE »DEMOKRACIJO"
Odgovorni urednik: Janko Sintiii I Tiska tiskarna Budin v G eri d i
Uspela šolska prireditev
V nedeljo 19. t. m. so naši malčki iz goriških osnovnih šol imeli svojo prireditev v kinu »Vittoria« na Travniku. Ob obil* ni udeležbi slovenskega občin* stva (zlasti šolarčkov in dijakov), ki je zasedlo vso dvorano tako, da so mnogi mogli stati, so otroci lepo podajali svoje recitacije, pesmi in igro. Pod spretnim vod* stvom g. Renerja so naši šolarčki pokazali, kaj vsega zmore šolska mladina, če so vzgojitelji na mestu. Toplo nam je bilo pri srcu, ko smo gledali otroke na odru, kako so bili zavzeti vsak v svojo nalogo. Prav dobro po* dani Župančič — Mavovi »Mes hurčki« so občinstvo tako navdu* šili, da je zahtevalo ponovitev. Tudi igro v treh slikah: »Ubogi Jezušček«, so dobro igrali. Le »Jezuščka«, bi želeli videti bolj Jezuščka.
Prireditev so obiskali tudi za* stopniki civilne, šolske, policijske in vojaške oblasti ter se izrazili zelo pohvalno. Njim na čast so šolarčki podali dve točki tudi v italijanščini, sicer pa g. podpre* fekt dr. Ceolin razume in govori prav dobro slovenski in hrvatski.
G. didaktičnemu ravnatelju dr. Lebanu, gospodični voditeljici Makuc in vsemu učiteljstvu, ki so k uspehu prireditve priporno* gli, iskreno čestitamo!
Smrt ugledne matere
V visoki starosti 87 let je v Gorici umrla gospa Marija Braj* da, vdova po pokojnem placutar* skem Cerkveniku in tašča g. dr. Devetaka, znanega goriškega od* vetnika. Iskreno sožalje.
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Ke n* sekundo)
DNEVNE ODDAJE: 7.30 » 8.00, 11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00.
Ob nedeljah od 7.30 do 24 ne* prekinjeno.
POROČILA DNEVNO: ob 7.45,
12.45, 14.00 (izvzemši nedelje),
19.45, 23.15.
DNEVNI pregled tiska: 14.15.
Nedelja 26. 12. 1948 : 8.30 Hrvat* ske narodne pesmi. — 9.30 kmetijska oddaja: 1. Paliska in Razumnik; 2. gnojenje travni* kov. — 10.00 Maša s prid go. — 11.30 Slovenske legende. —
13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev igre Cvrček za pečjo (Radijski oder). — 18.00 Ko* morili zbor. _	18.00	Zimske
glasbene slike. —	22.00	Pro*
kofjev: Simfonija št. 5.
Ponedeljek 27. 12.: 13.00 Češka lahka glasba. — 18.15 Brahms: Kvartet v c molu. —	19.00
Zdravniški vedež: Pomenki o umetnem segrevanju telesa in okolice. — 20.10 Pevski kon* cert Otta*Vecchiet. —	21.00
Janko in Metka — pravljična opera v 3 dej.
Torek 28. 12.: 18.00 Vaški kvintet.
19.00 Človek in priroda: Osu* sevalna dela Zuiderskega jeze* ra. >— 20.45 Angleške božične pesmi. — 22.00 Geršvin: Kon* cert za klavir in orkester.
Sreda 29. 12.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Klavirski kon* cert Mircc Sancinove. —- 20.00 Odlomki iz Čajkovskijevih o* per. — 21.00 Vzori mladini. — 22.15 Schubert: Simfonija št. 9. Četrtek 30. 12.:	18.00	Orkester
Albert Dermelj. — 20 00 Oper* ni večer. — 21.00 Radijski oder: Muzatesen — Sem rmske noči.
ni razgledi. — 21.00 Silvestrov večer, ki bo trajal do 24.ure (vrneš ob 23.15 poročila), nato plesna glasba do 2.ure zjutraj. Sobota 1. 1. 1949.: 18.30 Zabavni orkester Bojana Adam ča. —
19.00 Oddaja za najmlajše. —
21.00 Novoletni koncertni spo* red.
V goriških zaporih
V goriških zaporih je trenuta* 22 Slovencev, jugoslovanskih d** žavljanov. Štirinajst jih je se*» pribežalo iz Titovega raja, in ča* kajo na odhod v taborišče in od tod v Ameriko, osem pa jih mo* ra Italija izročiti domov na pod* lagi znane amnistije. Toda od teh osmih se trije upirajo povrat* ku, in sicer iz političnih razlogov. Upamo, da jim demokratična Italija ne bo delala krivice. Vsem 22 je Slovensko dobrodelno dru* štvo poslalo za praznike nekaj prigrizka z željo, da bi bili od* slej srečni in zadovoljni in da bi vsi dobili zaželjeni mir.
Štandrež
V nedeljo 26. t. m. ob 3.un popoldne bomo tu pokopali za* meljske ostanke visokošolca An* tona Dolesa, ki je umrl pri Vo» jakih v Turinu leta 1941. Iz Tti* rina ga pripeljejo 24. decembra in položijo v kapelico na doma* čem pokopališču. Pokojnik je bil vnet narodnjak, ki je pod fašizmom sodeloval v tajnem di* jaškem gibanju. Splošno priljub* ljen med svojimi prijatelji, je bil vedno točen pri svojem delt). Vabimo, da ga zlasti visokošole* počastijo z udeležbo pri pogrebu. Njegovi družini pa izrekami i** kreno sožalje!
Zahvala in prošnja
Slovensko dobrodelno društva v Gorici se v imenu vseh, ki ae bili deležni kakršne koli podpo* re, lepo zahvaljuje vsem dobrot* nikom, ki so s svojim prispevkom utešili skrbi mnogih potrebnih v teh težkih časih. Prav vnan želi vesele božične praznike ift srečno novo leto. Dobrodelno društvo sprejme vsako drobtini* eo, vsak kos perila in obleke in tudi vsako obutev. Gospodinj*, preglejte stanovanje in očistit* ga vsega nepotrebnega ter daruj* te našemu skupnemu dobrodak nemu društvu.
Dobrodelnemu društvu v Gorim
Podpisana se najprisrčneje za* hvaljuje za velikodušni dar, bi ste ga blagovolili nakloniti našii* sirotam za Miklavža. Vsemogoč«! naj Vam obilno povrne z neb»* škimi darovi! Naše sirote bod* pa za vas molile.
s. Mar. Rafaela Saksid»
»Dobrodelnemu društvu« daru* je: Černič 500 lir.
Cerovo v Brdih (Slovenija)
Pretekli teden je umrla v lju« bljanski bolnici naša domačinka učiteljica Olga Makuc. Pokojnica je bila vneta komunistična so* potnica in je domačinom zagreni* la marsikatero uro. Pogreb je vo* dil župnik iz Kojskega »tovarii« Taras.
Kojsko (Slovenija)
Zanimiv prepir zaradi nekega pokopa se je dogodil v naši vaii pred par tedni. Tu je namrac umrl »tovariš« Miha Dornik, ki j* zapustil vse svoje premoženj* rdeči vladi. Na dan pogreba j* ljudstvo čakalo, da ga dvignejo in nesejo v ecrkev. Tudi župnik »tovariš« Taras je čakal. Tod* tov. Grauner Nute, znani briški komunist, je s par »tovariš:« kar zadel rakev na ramena in ne.s*l mrtveca proti pokopališču. Ko j* za to zvedel tov. Taras, je skočil urn h korakov na pokopališče in na vratih pričakal rdeče nosilce. »Do tu« — jim reče — »ukažete vi, od tu naprej pa jaz. Jaz od* govarjam pred Bogom« za duše, zato jih le jaz smem in moran* blagosloviti. »Kakšne duše, — zavrne Grauner« »saj mi k** nimamo duše!« »Bandit, brezverec«, vpije tedaj tov. Taraa Graunorju — poberi sc od tu. da te ne zadene božja kazen, zapclj-vec(« In Taras nam gn* zbranim možem in skupaj odn** sejo krsto v cerkev.
Tragično — komičen prizor trn je razvedel po vseh Brdih in ima* jo Brici dokaj smeha za praznik*!
Petek 31. 12.: 13.00 Glasba po
ga
željah. — 20.30 Tržaški kultur* j munisti