POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 9, 27. FEBRUAR 2Đ04, CENA 289,00 SIT ‘'«EDNJA ,v aŽNICA OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski trq 1 a CELJE 3000 CELJE SN00032 ŠTEVILKA TOMAŽ PEČOVNIK Od vsega začetka sem bil skeptik. Mirko Erzetič nam je sredi Luč zagotovil, da bomo sankališče imeli. DRAGO POLIČNIK Mislim, da smo sedaj v vzponu, čeprav nekateri širijo govorice in nam mečejo polena pod noge ISSN 0351-8140 814014 770351 TEMA MESECA: MOJ DOM -MOJE VESELJE (stran 16) www.simer.si Verjetno najboljša okna „ vrata na svetu simer d.o.o., delavska 8, Celje NOVHEli^^ižvM r8Ssmc i i MARTEX - (Italijag^Hk KERAMIKA ORAHOVIGA (fin*1 MOŽNOST OGLEDOV.RAZSTAVNIH EXP0NAT0V! ZA IZDELKE, KI JIH NI VzfflRlMtAVE 2 ■ M Zadruga Mozirje v sodelovanju Zadruga mozirje z Mercatorjem zgornjesavinjsKa KmetijsKa zadruga Mozirje z. o.o. G E ALAN KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 ploscica Martex, talna, zunanja, C klasa, 30 x 30 že od 1.490 naprej ■■ pvc okna in vrata ŠTORE, tel. 03/ 78055 80 Imamo kar iščete, naredimo kakor želite NAJPGPDLNEJ5A PODATKOVNA ZBIRKA FINANČNIH PODATKOV IN STEČAJEV. Zadruga Mozirje bo prodaj'ala jarkice Zadruga mozirje us pred začetkom nesnosti na farmi JUŠJE - Gornji Grad. Cena za jarkico je 1.100 SIT. Prodaja bo potekala v dopoldanskem času od 28.2. do 3.3. Tel.: 58 43 114 j Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Moziije VSI PODATKI NA ENEM MESTU -DNEVNO OSVEŽENI Finančni podatki družb in samostojnih podjetnikov za 10 let. Zbirka stečajev in izbrisov za 5 let. Zadnjih 5 člankov o podjetju iz poslovnega tiska. Dostop kjerkoli in kadarkoli Z vašega službenega računalnika, od doma, s poslovne poti, 24 ur na dan, 365 dni v letu, 5 uporabnikov hkrati. Pripravljene analize poslovanja Analize poslovanja vašega podjetja. Analize poslovanja vaših konkurentov in partnerjev. Regionalne in branžne analize. Nastavitve lastnih kazalnikov in izvoz podatkov v Excel. WWW.FlPOPLUS.COM Ne tvegajte po nepotrebnem, PREVERITE VAŠE PARTNERJE! Več informacij: (O 1 130-94-4B5, MARKETING(cùE(3V.SI iBV, d.a.o., Einspielerjeva 6, 1 ODO Ljubljana. « ' . S ; ; OSREDNJA KIWiIÌMìIMi Tretja stran Letošnje pustne norčije so za nami, prave politične norčije pa se v Sloveniji šele začenjajo. Zdaj, ko so se izbrisani po zaslugi medijev (začasno?) umaknili z naslovnic in najbolj udarnih terminov elektronskih medijev, so se začele druge igrice. Politika vedno poskrbi za to, da ostaja v središču pozornosti. Še posebej je to pomembno v predvolilnem času. Takrat so (po mnenju politikov) dovoljena (skoraj) vsa sredstva, samo da bi se pred volivci prikazali v kar najlepši luči. Verjetno gre v tem smislu razumeti ravnanje poslancev najmočnejše opozicijske stranke, ki so se tako hudovali nad svojo predstavnico za odnose z javnostmi, ki je javno obsodila fizični napad enega izmed njih na uslužbenca parkirišča pri parlamentu, da je le-ta morala odstopiti. Verjetno so pričakovali, da bo spričo tega, da je na plačilni listi stranke, storila vse, kar je bilo vajeni moči, da bi neprijeten dogodek kar najhitreje skrila pod preprogo. Morda se bo slišalo čudno, ampak take poteze so v politiki pričakovane. Glavni interes politikov je ostati na položaju, karza poslance pomeni, da želijo obdržati svoje sedeže v parlamentu. Ker smo volivci naivni in hitro pozabljamo, je seveda njihova želja, da se zanje neprijetne zadeve čim-prej umaknejo z dnevnega reda in da se govori o zadevah, ki so njim v prid. Kdor vsaj površno spremlja predvolilno kampanjo v ZDA, bo tej ugotovitvi zlahka pritrdil. Zakaj pa mislite, da vlačijo na dan nečedne podrobnosti iz preteklosti aktualnega predsednika Busha? Preprosto zato, da bi ga v javnosti prikazali kot lažnivca, nevrednega še enega predsedniškega mandata. Ampak Bush bo udaril nazaj in bo po protikandidatih zlil še več gnojnice, saj ima na voljo tudi več denarja za kampanjo. Tipični za predvolilni čas (vsaj v Sloveniji) so tudi pritiski na povišanje plač. Vlada ne bo imela nobene druge možnosti, če želi ohraniti socialni mir, da (vsaj delno) ugodi zahtevam sindikatov. Ker pa bo za izpolnitev novih obljub potrebovala denar, bo verjetno zvišala davke ali si izmislila nove. Demokracija res ni najboljši sistem, ampak zaenkrat na svetu ni boljšega sistema. Ostane nam torej le, da skušamo izboljšati sedanji sistem. IZ VSEBINE: (s) Aktualno: Lučani žrtve politične zarote?.4 BSH Hišni aparati: Nagrajeni inovatorji...........5 Intervju: Pustni župan Drago Poličnik..8 Reportaža: Pustna železo ne zarjavi.......9 Kulturno društvo Gornji Grad: Večno aktualen Moliere..........11 Večno aktualen Moliere............11 Tema meseca: Moj dom - moje veselje............16 Ansambel Črna mačka: Predstavitev v oddaji Naj polka in valček ... 2 3 ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 9,27. februar 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno Vpisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.___________________________________________________________________________________________________•_________^ PRAVNA DRŽAVA, V KATERI PODPISANA POGODBA NIKOGAR NE ZAVEZUJE Lučani žrtve politične zarote? Po pogodbi, ki sta jo podpisala direktorja Smelt Intag Savo Tatalovič in Raduhe d.o.o. Tomaž Pečovnik, bi moral biti športno rekreativni center v Lučah, vključno s lemim sankališčem, zgrajen do septembra preteklega leta. Brez dvoma so Luče smučarski kraj, celoma zadeva naj bi pripomogla k ponovnemu turističnemu zagonu, zato je občina odkupila del zemljišča, za ostalo uredila najemne pogodbe in financirala projekte, kar je zneslo okroglih petnajst milijonov javnih financ. Celoten ostali zalogaj težak 250 milijonov naj bi prispeval Smelt Intag. Na točki, ki ni bila realizirana in kot kaže nikoli ne bo, se samo vsiljuje vprašanje, zakaj so bili Ljubljančani pripravljeni investirati v zakotnih Lučah skoraj toliko kot znaša občinski proračun. V resnici je mogoče podvomiti že v samo pogodbo, čeprav so jo menda pred podpisom pregledali priznani pravni strokovnjaki, po kateri nastopa lučko podjetje kot naročnik in obenem investitor, ljubljanski Smelt kot izvajalec pa naj bi izvedel zemeljska dela, zgradil sankališče, sedežnice in k njim pripadajoče objekte ter dobavil opremo. Izvajalec naj bi financiral samo izdelavo osnov za projektiranje, tržno raziskavo in dogovore o odkupu in najemu zem-Ijiščvvišini sedmih milijonov tolarjev. Celotna zadeva je milo rečeno precej nenavadna, saj ostaja vtis, da gre za grdo izigravanje dogovorov, kjer očitno tudi podpisana pogodba nikogar ne zavezuje. Na vprašanje, koliko je pogodba obligatorna Tomaž Pečovnik odgovarja, da nič. »Od vsega začetka sem bil skeptik. Firmo smo ustanovili zato, ker nam je tako svetoval Tatalovičev namestnik za operativne zadeve Mirko Erzetič, ki nam je sredi Luč zagotovil, da bomo sankališče imeli. Po dogovoru naj bi k podpisani pogodbi sklenili še aneks, v katerem bi bilo jasno opredeljeno, daje vlagatelj Smelt. Do podpisa aneksa ni nikoli prišlo,« razlaga Pečovnik. Do zapletov naj bi pri- hajalo že med dogovori, zato je Pečovnik, ki celotno zadevo povezuje s političnim ozadjem, Erzetiču pojasnil, da zakulisne igrice v Luče ne sodijo. »Na osnovi dogovorov in tudi podpisane pogodbe smo prečesali pol Evrope, da smo našli primerno dvosedežnico. Po mojih informacijah je še vedno v Švici zložena v zaboje.«Tomaž Pečovnik besedam Savo Tatalovič, direktor Smelt Intag, se o gradnji sankališča v Lučah ni želel pogovarjati (foto: EMS) Smeltovih predstavnikov ne verjame več. Brez dlake na jeziku izrazi podobno mnenje tudi o ljudeh, ki so sodelovali vtej čudni igri. Med njimi je gotovo ključno ime po- slanca Mirka Zamernika, ki že nekaj let prijateljuje s Savom Tatalovičem. Spoznala naj bi se preko smučarije, sajje direktor Smelta med drugim tudi podpredsednik Smučarske zveze Slovenije. Ni težko ugotoviti, da jeTato-lovič pristal na sodelovanje z Lučani samo in edino zaradi Zamernika. Čeprav Zamernik direktno ne potrjuje, pa je mogoče sklepati, daje Smelt naredil križ čez investicijo v Lučah ravno zaradi njegovega vnetega dela v preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z brutalnim napadom na koroškega novinarja Mira Petka. »Če ne direktno, mije bilo indirektno očitano, da je šio za predvolilno potezo. V predvolilnih programih sem se zavzemal za izgradnjo stanovanj, vendar ni bilo prehudega posluha,« razlaga Mirko Zamernik, ki dodaja, da je ideja o sankališču zrasla v SK Luče. Poslanec iz Luč zatrjuje, da sta bila ob predstavitvi ideje tako Tatalovič kot Erzetič navdušena. Navsezadnje je 250 milijonov za Smelt »drobiž«, čeprav je komaj verjetna teorija, da bi Lučani dobili sankališče samo zaradi prijateljstva med Zamernikom in Tatalovičem. Težko je izključiti teorijo zarote in vpletenost politike, še posebej, ker seje Erzetič nekoliko nediplomat- sko pozanimal pri Zamerniku, če so Lučani kako povezani s koroškim Preventom, preko katerega naj bi se očitno investicija izpeljala. Povezava delničarjev Preventa z dogodki, ki jih Zamernik pelje v Petkovi komisiji, se ponuja sama, tembolj, ker se zadeve vlečejo že predolgo, in ker gospodje s Smelta niti na Zamernikovo pismo, v katerem je želel določena pojasnila, Tatalovič ni odgovoril. Igrice mačke z miško so se vlekle dve leti in se še nadaljujejo, saj se Savo Tatalovič, kije v imenu Smelta podpisal očitno ničvredno pogodbo, z nami sploh ni hotel pogovarjati. Breme je preprosto preložil na Mirka Erzetiča, ki pretežno veliko časa preživi v Rusiji. Edini dan v tednu, ko uraduje na ljubljanski podružnici Smelta, je bil prezaposlen za petminutni telefonski pogovor in tudi vprašanja, ki smo jih posredovali po elektronski pošti, so ostala brez odgovora. In vendar smo želeli izvedeti samo, zakaj ni bil sklenjen aneks k prvotni pogodbi, in če bodo tako pomembni poslovneži, ki vodijo Smelt Intag, zaradi možnih političnih zakulisij »kaznovali« Luče in odstopili od obljubljene izgradnje smučišča s sankališčem. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Zaželene produktivnejše investicije Deseta redna seja nazorskega občinskega sveta drugi četrtek vfebruarju je potekala v znamenju okoljske problematike in proračunskih zadev. O zaključkih obravnave poročil o obremenitvi okolja s hrupom in onesnaženosti zraka smo poročali že prejšnji teden, tokrat velja dodati le še to, da bodo občani z rezultati meritev in sprejetimi sklepi podrobno seznanjeni preko Informatorja občine Nazarje. Pri obravnavi zaključnega računa občine za leto 2003 je župan Ivan Purnat med investicijskimi stroški omenil nabavo opreme za krajevni urad v Nazarjah, sofinanciranje nabave gasilskih avtomobilov v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti, zaključek I. faze in začetek II. faze izgradnje kanalizacije na Prihovi, asfaltiranje športnega igrišča na Lazah v Kokarjah, izgradnjo čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, sofinanciranje obnove fasade na nazorski cerkvi, plačilo obveznosti za nakup muze- jskih prostorov, nakup bivše Debevčeve hiše, plačilo obveznosti za izgradnjo športne dvorane in plačilo obveznosti za športno igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti. Svetniki so zaključni račun proračuna sprejeli brez obsežnejše razprave, saj so bili o vseh pomembnejših dogodkih seznanjeni že med letom. Pri obravnavi odloka o drugi spremembi odloka o proračunu Občine Nazarje za leto 2004 so svetniki opozorili na potrebnost popravil v nazorskem Domu kulture in tamkajšnji zdravstveni postaji. Župan je še enkrat ponovil, daje po njegovem mnenju popravilo strehe na zdravstveni postaji obveznost vseh zgornjesavinjskih občin, saj koristijo zdravstvene storitve v Nazarjah občani vseh občin od Mozirja do Solčave. Sanacijska dela na zidovih kulturnega doma bodo opravljena po poprejšnji analizi vzrokov. Ivan Purnat je seznanil občinski svet s ponudbo za odkup nekaterih parcel na območju obrtne cone Prihova, ki so v lasti Glina Holdinga. V razpravi so svetniki ugotovili, da je ponujena cena zemljišč previsoka, da bi omogočala konkurenčno ponudbo parcel po opravljeni komunalni ureditvi, zato bodo počakali na ugodnejšo ponudbo. Svetnik Bojan Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti je predlagal, da bi v občini začeli razmišljati o bolj produktivnih investicijah, kot so nakupi zemljišč, župan pa mu je odgovoril, da so sveže ideje vedno dobrodošle. Franci Kotnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Zlati inovatorji iz BSH Hišnih aparatov Nenehno vlaganje v razvoj, konkurenca na domačih in tujih tržiščih ter raziskovalni duh domačih strokovnjakov je vzpodbudilo vodilne v savinjsko-šaleški regiji, da so po modelu zasavske regije pred petimi leti razvili lasten koncept ocenjevanja inovacij na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vsako leto je pristopalo več predlagateljev, v petih letih pa je bilo nagrajenih več kot sto inovacij in kar 313 avtorjev. mešalnik, tretja skupina inovatorjev iz istega podjetja (Henrik Pavlovič, Aleksander Se-dovšek, Igor Žibret in Peter Brezovnik) pa je prejela zlatno priznanje za ožemalnik citrus. Skupaj so podelili tri diplome, štiri bronasta priznanja, eno srebrno priznanje in dve zlati priznanji v kategoriji splošnih inovacij, v razredu profesionalnih inovacij pa tri bronasta, sedem srebrnih in štiri zlata priznanja. Vsi prejemniki zlatih priznanj napredujejo za izbor najboljših inovatorjev za leto 2003 na državni ravni. Jože Miklavc Nagrajeni inovatorji iz BSH Hišnih aparatov iz Nazarij (foto: Jože Miklavc) V ponedeljek, 16. februarja, so v hotelu Paka v Velenju podelili priznanja in diplome za splošne in profesionalne inovacije v letu 2003. Tokrat že petič zapovrstjo, zato je bilo na podelitvi še posebej slovesno. Zbranim so spregovorili predsednik komisije za inovacije pri območni gospodarski zbornici Tomaž Korošec, predsednica upravnega odbora območne gospodarske zbornice Marija Vrtačnik in svetovalec predsednika GZS Jože Smole. Vsi govorniki so poudarjali pomen spodbujanja inovacij in prispevek posameznih inovatorjev k razvoju tehnologije. V nadaljevanju sta direktorica velenjskega Esotecha Zofija Mazej Kukovič in direktor nazorskih BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi spregovorila o lastnih izkušnjah v matičnih podjetjih ter o pomenu inovatorskih dosežkov v minulih letih. Bronasto priznanje v kategoriji splošnih inovacij je poleg ostalih prejel Matjaž Vidmar iz nazorskega Elkroja za rekonstrukcijo krmiljenja likalnega stroja za avtomatsko likanje. Omenjeni inovatorje skupaj z Janezom Tavčarjem in Francem Hrenom prejel še srebrno priznanje za izdelavo stroja za previjanje blaga. Zlati priznanji v kategoriji splošnih inovacij so podelili podjetniku Jožetu Bidru iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji za gorilnik lesnih sekancev in Bojanu Pavčniku iz družbe Elpa iz Velenja, za protihrupni sistem za tirne zavore. V kategoriji profesionalnih inovacij je srebrno priznanje prejela skupina inovatorjev iz BSH Hišnih aparatov (Bogdan Kreča, Matjaž Purnat, Vili Porčnik in Branko Zavolovšek) za enosmerni motor DC-35. Njihovi sodelavci Henrik Pavlovič, Aleksander Sedovšek, Igor Žibret, Uroš Seme-ja in Marjan Makso prejeli zlato priznanje za solo OBČINSKI SVET MOZIRJE Na Reči« odslej trije vrteški oddelki Mozirski občinski svetniki so na deseti redni seji potrdili predlog oblikovanja tretjega oddelka vrtca na Rečici. S tem je bila izpolnjena velika želja domačinov, strošek, ki je nastal s to odločitvijo, pa bo zaveden v rebalansu občinskega proračuna. Svetniki so ugotovili, da so pogoji za odprtje oddelka izpolnjeni. Novi oddelek se bo tako s prvim marcem pridružil obstoječima dvema, v katerih dopoldansko varstvo preživlja 38 otrok. Obstoječim naj bi se s prvim marcem pridružilo osem novih nadebudnežev, ki bodo upravičili obstoj novega oddelka. Nova pridobitev pa bo občinski proračun za letošnje leto obremenila z 9,6 milijona tolarji. Svetniki so se seznanili z vlogami staršev za znižano plačilo vrtca. Izmed njih so člani odbora za negospodarske dejavnosti izločili deset vlog, katerih dejanski socialni položaj vlagateljev je odstopal od prikazanega stanja. Za vse so se odločili, da jim zvišajo plačilni razred in vsaj deloma izenačijo plačila vrtca z gmotnim stanjem vlagateljev. Elektro Turnšek, kije v Občini Mozirje upravlja-lec s kabelsko-razdelilnim sistemom seje odločil, da bo pričel odklapljati priključke vsem neplačnikom storitev. Svetniki so se strinjali s to odločitvijo in smatrali, daje potrebno urediti stanje na tem področju. Krajane KS Mozirje čaka 13. junija referendum, na katerem se bodo odločili za ali proti uvedbi samoprispevka. V primeru pozitivnega izida se bo v občinsko blagajno nateklo okoli 200 milijonov tolarjev. Z njimi se bo delno adaptirala osnovna šola Mozirje, gradila večnamenska dvorana in uredilo mozirsko trško jedro. Predstavljala projektov so poudarili, da se bodo omenjeni projekti speljali v vsakem primeru. Dejstvo pa je, da bo ob morebitnem neuspehu padla v vodo izvedba prenekatere modernizacije cest, morda izgradnja kakšnega vodovoda in podobno. Zato bodo svetniki in vsi ostali na posamičnih predstavitvah samoprispevka poskušali vlivati pozitivnega duha in osvestiti ljudi o njegovi potrebnosti. Za partisoč tolarjev vsakega posameznika bosta namreč Mozirje in okolica pridobili ogromno stvari, ki bodo bogatile življenje tudi v nadaljnjih desetletjih. Benjamin Kanjir VELIKA PRILOŽNOST ZA OBČINO LJUBNO Cesta do Starih stanov v državne jasli? Uspešna prihodnost smučišča na Golteh odpira precejšnje razvojne možnosti tudi za občino Ljubno, kjer so začeli ponovno intenzivno razmišljati o lastnih turističnih perspektivah in razvojnih načrtih. Največ smučarjev in ostalih gostov se na Golte še vedno prepelje z nihalko z mozirske strani, vendar ne kaže zanemarjati povezave skozi Ljubno. Cesta proti Starim stanom je bistveno preozka in na določenih odsekih celo nevarna, letos pa se je pokazalo, da je zaradi Golt tudi precej preobremenjena. V resnici se cestne ožine, ki ne sprejmejo večje količine prometa, začnejo že v Rastkah, poleg tega primanjkuje izogibališč in parkirnih prostorov. V letošnji zimski sezoni prevelikih problemov sicer ne pričakujejo, vendar, ugotavlja ljubenska županja Anka Rakun, se lahko nevšečnosti pojavijo že jeseni. Pred leti so Ljubenci asfaltirali proti Smrekovcu 6 kilometrov ceste, tako da jih ostane do Starih stanov samo še pet, vendar je potrebno vedeti, da občina komaj zagotavlja sredstva za vzdrževanje sedanje ceste, zato o kakšni posodobitvi in razširitvi brez pomoči prometnega ministrstva ne kaže razmišljati. »Želimo, da cesto prevzame država,« je povsem konkretna Rakunova, ki seje o za Ljubence sil- no pomembnem vprašanju pogovarjala tudi s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom. Na prometnem ministrstvu so ljubensko pobudo dvakrat že zavrnili z obrazložitvijo, da je cesta za prekategorizacijo premalo prometna. Ljubenska županja kljub vsemu še ni vrgla puške v koruzo, saj pričakuje dober obisk tudi v poletni sezoni. Samo za projektno dokumentacijo bi potrebovali okoli dvajset milijonov tolarjev, torej sije mogoče predstavljati, koliko bi bilo potrebno odšteti za celotno posodobitev. Tega odgovora Anka Rakun nima, je pa jasno, da se z oživitvijo Golt in vključitvijo gostincev in turističnih kmetij odpirajo lepe možnosti dodatnega zaposlovanja. Savinjčan POVEZOVANJE UPOKOJENSKIH DRUŠTEV Sivi panterji se ne dajo V petek, 13. februarja, so se v Mozirju sestali predsedniki društev upokojencev Zgornje Savinjske doline. Na neuradnem sestanku so se pogovorili otekočih problemih upokojenskih organizacij in razpravljali o možnih povezavah oziroma skupnih aktivnostih. Razprava je pokazala, da se vsa društva srečujejo v glavnem z gmotnimi težavami. Predsedniki so se strinjali, da bi prenekatero aktivnost, namenjeno izboljšanju življenja starostnikov, lahko izpeljali skupno in na ta način pocenili izvedbo. Ena prvih predlaganih akcij je napovedan skupinski ogled gledališča Špas teater v Mengšu, vendar na sestanku ni manjkalo tudi drugih idej. Skupna ugotovitev šestih predsednikov je bila, da bi bila neformalna povezava več kot dobrodošla. Soglasno so sprejeli dogovor, da bodo na svojih občnih zborih izglasovali sklep o ustanovitvi neformalnega združenja društev upokojencev Zgornje Savinjske doline. V prvem letu bo sedež združenja v Mozirju, saj imajo mozirski upokojenci najboljše prostorske in tehnične pogoje za prevzem vodenja, prvi koordinator združenja pa bo predsednik mozirskega upokojenskega društva Stane Podsedenšek. Prva naloga koordinacije bo priprava pravil sodelovanja in program skupnih aktivnosti, saj upokojenci ugotavljajo, da je razdelitev doline na šest občin prinesla prenekatero težavo, ki je v obdobju skupne občine niso občutili. SP ■ REČICA OB SAVINJI Država ponuja roko krajanom Pretekli petek so na Rečici ob Savinji svojemu namenu predali obnovljene prostore stare osnovne šole. V njej so svoje prostore dobili krajevni urad, krajevna skupnost, nov oddelek vrtca, knjižnica, turistično in kultumo-umetniško društvo Utrip terdruštvo likovnikov Gal. Naložbo, vredno več kot osem milijonovtolarjev, je odprl mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Obnovljene prostore stare šole na Rečici ob Savinji je otvoril mozirski župan Ivan Suhoveršnik (foto: Ciril M. Sem) Krajevni urad bo v novih prostorih organiziran kot način dela Upravne enote za območje Krajevne skupnosti Rečica. Po besedah Vinka Poličnika, načelnika Upravne enote Mozirje, naj bi krajevni urad postal vez med državo in občani, slednji pa naj izkoristijo vse možnosti, kijih urad nudi. Vsekakor je le od njih odvisna upravičenost njegovega obstoja. Da bi bili krajani bolje seznanjeni z vsemi storitvami rečiškega krajevnega urada, so delavci pravne enote ob tej priložnosti razdelili zloženke z vsemi potrebnimi informacijami. Tudi sedež krajevne skupnosti bo sedaj krajanom bolj dostopen, zaposleni v rečiškem vrtcu pa so bogatejši za dodaten oddelek z dojenčki. Tako ima sedaj vrtec v uporabi tri igralnice, razdelilno kuhinjo, obnovljene sanitarije in garderobo ter večnamenski prostor za razgibavanje. V novih prostorih knjižnice je na razpolago štiri tisoč knjižnih enot in dostop do svetovnega spleta. Vrata knjižnice bodo krajanom odprta večkrat tedensko, vodili pa jo bodo strokovni delavci Osrednje knjižnice Mozirje. V prostorih drušlva Gal so obiskovalcem amaterski likovniki predstavili dela, ki so nastajala na različnih delavnicah pod mentorstvom profesorja Robija Klančnika ter akademskih slikarjev Anje Jeršič in Denisa Senegačnika. Prostori, namenjeni turističnemu in kulturno-umetniške-mu društvu Utrip, so trenutno še neopremljeni, sajjih bodo člani opremili z lastnimi sredstvi. Marija Sukalo mTmozirje Veselje na snežnem vlaku »Če že nismo deležni dovolj snega v dolini, se bomo pač odpravili malo višje,« so se, kot še marsikdo drug, odločili tudi varovanci enote VDC Mozirje, s sabo povabili še prijatelje iz velenjske in žalske enote Varstveno delovnega centra ter se odpravili na Golte. Za prijetno, a malo drugačno doživetje snega in zime pa je brezplačno poskrbel Franc Firšt, lastnik Ro-totehnike Firšt iz Radegunde, ki je varovance centra na Golteh pričakal s svojim »snežnim vlakom« in jih popeljal na več razburljivih voženj po planini. V svojevrstnem ogledu Golt so seveda vsi uživali. Tatiana Golob ___________________________________________________J PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Leto v znamenju suše in prevozov vode Za mozirskimi prostovoljnimi gasilci je uspešno leto, ki ga je zaznamovala dolgotrajna suša. Za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb so predvsem po oddaljenih in višje ležečih kmetijah razvozili kar2.375.000 litrov vode, za karso porabili okoli 1800 prostovoljnih urdela. Kljub temu zagotavljanje požarne varnosti ni bilo nikoli pod vprašajem. Na lanskem letnem občnem zboru so si gasilci iz Mozirja zadali kup nalog, ki pa sojih drugo za drugo uspešno izpolnili. Med prednostne so zapisali tudi predavanja za osnovnošolsko mladino. Učinek tovrstnega delovanja vidi predsednik društva Jože Zlatin-šek v dejstvu, da v zadnjih letih ni bilo nobenega požara, ki bi ga zanetil otrok. Varovanje raznih krajevnih prireditev, vsakoletna očiščevalna akcija in organizacija Memoriala Viktorja Lukšeta so med nalogami, ki so gasilcem že popolnoma lastne. Enakoje z opremljanjem hidrantnih omaric in gasilskih trojk po okoliških zaselkih. Le-te so v stalni pripravljenosti in kot prve pripravljene posredovati ob morebitnih nesrečah. Potrebne opreme je bila deležna tudi domača orodjarna in gasilski dom, kije od lani bogatejši za toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode. Pred Mozirjani so veliki projekti. Že naslednje leto je v načrtih nakup novega vozila, do leta 2007, ko bo društvo praznovalo 120 let delovanja, pa nameravajo urediti spominsko sobo in razviti nov društveni prapor. Benjamin Kanjir VINARSKA V SOLČAVI Smeh in zabava za obiskovalce Mladi vinarji, ki se skupaj združujejo v Kulturnem društvu Solčava, so na pustno soboto pripravili pester in zanimiv program v dvorani Zadružnega doma z naslovom Vinarska. Po besedah predsednice solčavskega kulturnega drušlva Katje Klemenšek je bilo v program vloženega veliko dela in resnosti, kljub šaljivi vsebini, vendar je prepričana, da so dosegli svoj namen - nasmejati in razvedriti obiskovalce. Ob pričetku programa so najprej za vse nadaljnje rodove vinarjev otvorili prenovljeno dvorano in obenem občino Solčavo opozorili še na nekatere pomanjkljivosti v njej. Smeh in zabavo so, kljub resni igri in dolgotrajnih pripravah, postregli v komediji Silvestrski večer, s hudomušno, a kljub temu aktualno vsebino. V komediji se vrstijo zapleti in razpleti v Klarini gostilni, ki jo želi ponovno oživeti ter številni moški pogledi, ki tekmujejo za mlado natakarico so marsikaj povedali. Drugi del programa so organizatorji obarvali bolj pustno in pripravili poroči- lo o dogodkih v Sloveniji, po svetu in seveda vSolčavi. Letos so se dotaknili Črnega lesa in izbrisanih. Za »naj dogodek« v Solčavi so proglasili obisk Helene Blagne - Zaman na Novoletnem koncertu v Hotelu Plesnik v Logarski dolini. Za Solčavane seje znana glasbenica posebej pripravila in jim v intervjuju zagotovila, da so njene obline prave ter jih podkrepila z dokazi. Tradicija Vinarske so seveda šaljive pesmi o solčavskih gostilnah, ki jih je letos zapela skupina To še spijemo pa gremo. Osrednja točka večera pa je bil kviz Lepo je biti Solčavan. Marija Sukalo Naša anketa Pust okroglih ust Edini dan v letu, ko lahko popolnoma legalno in mirne vesti nosimo maske. Ko smo lahko fizično pa tudi miselno nekdo drug, kot nam piše v rojstnem listu. Imamo celo takšno svobodo, da si lahko sami izberemo kdo oziroma kaj bomo. In tako imamo možnost na ulicah srečati bolj ali manj znane obraze, ki jih sicer ne bi. Vsi pravljični junaki, zgodovinske osebe in živalske vrste na enem mestu... Marija Breznik, Mozirje Pust seveda praznujem, to je vendarle star običaj, maskiram pa se ne več, to je že mimo. Prireditve, ki so pripravljene vsklopu pusta, pravtako obiskujem, vendar predvsem v Mozirju, kije vodilno na tem področju in ima tudi najdaljšo tradicijo. Jožica Lukse, Mozirje Pusta sama ne praznujem posebno rada, podpiram pa ta praznik in predvsem mozirske »pust-nake«, saj imajo za sabo močno tradicijo in bi bilo lepo, če bi jo zmogli peljati še naprej. Sama se kakšnih prireditev ne bom udeležila, edino moja hčerka se bo. Maskirala se verjetno ne bom, sem pa vesela vsakih mask, ki pridejo k hiši in preženejo zimo. Marko Dolšak, Mozirje Pust praznujem, vsako leto, našemim pa se tradicionalno: cilinderterfrak. Za prireditve menim, da so dobro pripravljene, vsako leto boljše in tudi sam vedno obiščem kakšno. Pustje poseben praznik, ki pa nikakor ni namenjen zgolj otrokom. Na ta dan se lahko igrajo tudi odrasli. Mojca Černivšek, Mozirje Kar imam male otroke, se ne maskiram več, vendar pa kakšno prireditev vseeno obiščem: otroško maškarado v Mozirju, potem pa še v Nazarjah. Edino, kar me moti pri vsem tem, je vstopnina za starše, saj je vendar samoumevno, da spremljajo otroke. Helena Marolt, Mozirje Pust seveda praznujem. Bila sem v šotoru tu v Mozirju kot Pika Nogavička. Zdi se mi prav, da je toliko teh prireditev, daje poskrbljeno tudi za mlade, čeprav je ta praznik namenjen res vsem; tako otrokom kot odraslim. Rozika Kanjir, Mozirje Pri nas doma pust praznujemo in se maskiramo vsako leto. Takšen praznik mora biti in prav je, da se vsaj malo namaskiramo na ta dan, da dobimo tisti občutek in se vključimo v tok dogajanja v naši okolici. Kar imam otroke, se mi zdi da pust doživljam bolj, kot sem ga prej. Ta dan je dan za vse - enkrat na leto se pa človek vendarle mora odklopit. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Intervtu BMHH POGOVOR S PUSTNIM ŽUPANOM DRAGOM POLIČNIKOM »Lahko bi odšel že v pokoj! « Drago Poličnik (foto: Ciril M. Sem) Drago Poličnik opravlja funkcijo mozirskega pustnega župana že trinajst let. Pod njegovim županovanjem je pustna bratovščina in njeno početje v vzponu, na kar kaže tudi številčen podmladek. O tem in njegovih gledanjih na dolgoletno pustno tradicijo smo z njim spregovorili par besed. - Kdaj ste se prvič srečali s Pustom Mozirskim, s praznovanjem in vragolijami, ki so del dogajanja? To je bilo leta 1965. Od takrat sem manjkal samo trikrat, dvakrat zaradi služenja vojaščine, enkrat pa zaradi službenih obveznosti. No, morda sem manjkal še kakšen dan zaradi bolezni, več pa gotovo ne. - Kakšni so vaši prvi spomini na pust, kaj vas je pritegnilo v zadevo? S tem praznikom sem se srečal že v Solčavi, od koder prihajam. O tem obstajajo tudi slike. »Našemala« seje rada tudi moja mama, pa celo sorodstvo. V Mozirju pa smo otroci kakšno leto tekali kar tako okoli Pustnakov. Ko pa smo si upali popiti kakšno steklenico piva, pa smo se pridružili druščini. - Česa se najbolj spominjate, vas na pustovanje veže kakšen poseben dogodek? Najbolj se spomnim, kako so me nagovarjali, da bi postal župan. Skoraj dve leti sem bil nekakšen pripravnik pri pokojnem Leonu Kleme-naku, kije to nalogo opravljal do takrat. Ta zadeva je bila izredno posrečena. Oblast sva takrat prevzemala kar dva, - Kaj prinaša funkcija pustnega župana? To, da lahko veliko delaš. Tradicija je takšna, da jo je potrebno spoštovati. Imamo veliko predstavitev v raznih medijih, od nas pa se ostale pustne skupine v okolici učijo in do neke mere tudi posnemajo. Poglejte, že sam prevzem oblasti. To je del naše dediščine, tega niso počeli nikjer drugje. Danes pa se to dogaja tudi na Vranskem, v Žalcu, Borovnici in še kje. - Od kdaj pa prevzemate to odgovorno mesto? Od tega je dvanajst, trinajst let. Torej že kar dolgo in po pustnih kriterijih bi verjetno že lahko odšel v pokoj. - Društva imajo svoje vzpone, padce. Kako je s tem pri Pustu Mozirskem? Mislim, da smo sedaj na vzponu, čeprav nekateri širijo razne govorice in nam mečejo polena pod noge. Stanje je normalno in zadeve tečejo tako, kot je treba. Seveda pa se dogajajo razni spodrsljaji, kakor je temu povsod običaj. - V vaših vrstah je vsako leto več mladih. Članstvo očitno narašča? Prijetno sem presenečen, koliko mladine je letos na novo v naši sredi. Nas starejših je morda še dobrih deset, ti mladi pa so zagotovilo, da bodo na tradicionalen način še dolgo delovali. Počasi jim bo verjetno potrebno prepustiti kakšno stvar. No, tudi jaz nameravam slej ko prej v pokoj. - Za prihodnost pusta v Mozirju se torej ne bojite? Po moje bodo zadeve v redu tudi v prihodnje. Velik napredek je tudi povezava z osnovno šolo. Letos je bil z nami na reškem otroškem karnevalu tudi šolski ravnatelj. Verjamem, da mu je bilo všeč, saj je nastopilo okoli 8000 mask, med njimi tudi mozirski šolarji. - Za mozirski pust je značilen železni repertoar. Gre za dolgoletno tradicijo. So prisotni kakšni trendi po spreminjanju ali dodajanju programa? Ta železni repertoar naj bi ostal tudi v prihodnje. So pa tudi stvari, ki se spreminjajo, na primer gostje pustne povorke in podobno. Relativna novost je tudi podeljevanje trških pravic. Relativna zato, ker je tudi ta stvar že stara okoli deset let. - No, če se ustaviva kar pri trških pravicah. Ali obstajajo kakšni kriteriji, po katerih izbirate prejemnike tega priznanja? Gledamo na to, kaj je kandidat doprinesel našemu kraju. Letos smo izbrali Lidijo Žagar, ki ni Mozirjanka. Velik doprinos temu je tudi njen mož Sašo, ki pa Mozirjan je. On pa za našega pusta in ostala društva veliko naredi. Seveda pa vsega tega ne bi mogel delati, če mu ob strani ne bi stala žena. Seveda nam Pustna- kom največ pomenijo razna donatorstva, tam pa nam je Lidija že večkrat prišla naproti. Seveda po svojih močeh. - Zakaj pa ste omenjali Žagarjeva dvojčka? Po dvojčkih, fantih, našega Pustnaka Roberta Klemenaka, sta Lidijina in Sašotova fanta dvojčka prva v mozirskem trgu. Zaradi tega so z Lidijo že stekli prvi pogovori, da tudi ta dva fanta stopita v pustno bratovščino. - Še kakšna posebnost letošnjega pustovanja? Obiskovalci bodo lahko prvič v Sloveniji opazovali beneške maske. Vrednost njihovih kos-tumovje tako velika, da bijih morali menda celo posebno varovati. Pa še nekaj. Letos bomo poskusili zbrati skupaj vse župane, ki so bili kdajkoli na krmilu bivše mozirske občine. Povabili smo tudi župane sosednjih občin in kar nekaj nam jih je že obljubilo, da pridejo. Naš cilj je, da te ljudi zopet združimo, saj se nam kar prevečkrat zdi, da so skregani med sabo. - Kako naprej, po ustaljenih tirih? Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Verjetno pa bo potrebno malce izpreči in pomagati s strani. Zadev gotovo ne bom pustil ali prepustil samih sebi. Benjamin Kanjir PLANET TUŠ CEUE Pustne »Oslarije« z mozirskimi pustnaki Trgovska družba Tuš ponuja otrokom v »najbolj norem času« v letu bogat program aktivnosti. Med 15. februarjem in 15. marcem se bo v Planetu Tuš v Celju zvrstila vrsta dejavnosti na temo pusta. Najmlajši se bodo družili in preizkušali svoje spretnosti na ustvarjalnih delavnicah poimenovanih »Oslarije«. Vsak petek med 16. in 19. uro ter vsako soboto med 9. in 12. ter 16. in 19. uro bodo otroci v Planetu Tuš ustvarjali in burili pustno domišljijo. V sobotojih je v sklopu teh aktivnosti obiskal tudi Pust Mozirski. LP neandertalci so se bohotili kot se lahko samo še delavska raja letošnjo sezono Listine trških pravic si ie 'etos "a častno steno obesila Ud«« ** ^gajpfra. Sobota je bila tudi letos narénjena veliki gala maškeradi, nedeija pa obiskom in otrokom, ki so r šotor napolnili do Zadnjega kotička. Člani ansambla Čqki sojim pripravili zabavo, ki si jo bodo otroci še dolgo »^zapomniti. Otroška maškerada je bila letos že štiriinpetdesetič. Pustnaki so nedeljo izkoristili za obiskovanje pustnih prireditev v bližnji in daljni okolici. Ponedeljkovo okolofiranje je navada, ki je ne gre spreminjati. Takratgredo Pustnaki od vrat do vrat, preganjajo zimo, mraz in podobne tegobe, v zameno pa vzamejo kakšen tolarček in prodajo izvod Pustnega kurirja. Torek je bil v znamenju šlihtanja gospodarstva, zamenjave lokalne oblasti in popoldanske povorke. Na njej so se predstavile pustne skupine od blizu in daleč. Povabljeni gostje iz tujine so vzbujali občudovanje, točke domačih skupin pa so bile realno usmerjene v vstop Slovenije v evropsko unijo. Sledila je obvezna zabava v karnevalskem šotoru. Na pepelnično sredo so Pustnaki Pusta položili kzasluženemu počitku v Pekove lave, ki bo trajal do naslednjega leta. Do takrat se bodo oddahnili od napornih dni in se pripravili, da prvič v evropski zvezi ponovno obudijo železni repertoar tradicije ter šegave mladosti. Benjamin Kanjir UREJA: Nastasja Kotnik teni so zelo). knk SVOi izdelek, noj bo to pesmica, sp Pl © KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Večno aktualen Moliere Gornjegrajski gledališčniki so se v novi sezoni lotili zahtevnega projekta - uprizoritve Molierove srednjeveške komedije Kaznovani soprog. Občinstvo je premiero omenjenega dela doživelo minulo soboto v gornjegrajskem kulturnem domu in takoj na začetku velja povedati, da so varovanci režiserja Edija Mavriča - Savinjčana tudi tokrat upravičili svoj sloves. Hkrati velja dodati, da je zgodba o kaznovanem soprogu vsaj toliko kot humorna tudi tragična, zato je marsikdo iz dvorane odhajal z mešanimi občutki. ■■____________________tl__i_________________2L____L____JHHHi Tatjana Bezovšek (levo) in Urška Presečnik sta nadvse prepričljivi v vlogah Klavdine, Angelikine spletične, In Angelike, žene Georgeja Dandina (foto: EMS) Izjemno prepričljivi Miran Žero-vnikv vlogi Georga Dandina, bogatega kmeta, ki seje poročil z dvor-janko Angeliko, je tragična figura igre. V želji, da bi se povzpel po družbeni lestvici navzgor, si je z denarjem kupil ugledno ženo (igra jo Urška Presečnik), ki pa si želi povsem drugačnega partnerja. In ga tudi najde, Dandinova tragika pa se kaže v tem, da ni samo osebno nesrečen, ampak tudi nemočen pri dokazovanju tašči in tastu, da ga njuna hčerka vara. Predstava postreže z nekaterimi res komičnimi trenutki, h katerim bistven delež s svojo neverjetno obrazno mimiko prispeva Jože Remšak - Zotler v vlogi gospoda Sotenvilskega, podeželskega plemiča in Angelikinega očeta, toda konec zgodbe je grenak: George Dandin je nepopustljivo kaznovan za svoje povzpetništvo in se mora svoji ženi ter njenemu ljubimcu celo na kolenih opravičiti, kljub temu da mu pred nosom natikata roge. Za boljše razumevanje poante Kaznovanega soproga seje potrebno vživeti v srednjeveške razmere, ki jih je želel bičati komediograf Moliere. Brez tega zgodba na odru nima tako globokega pomena, saj so danes ločitve zakoncev, kar želi pravzaprav doseči Dandin, stvar vsakodnevne prakse. Tudi obsojanja vredno zahrbtno spletkarjenje v potrošniški družbi nima več tako negativnega predznaka, saj so posamezniki za dosego svojih ciljev pripravljeni storiti dobesedno vse. Drži, karje na gledališki listzapisal Jože Remšak: »Moliere se nikoli ne posmehuje človeku osebno, ampak njegovemu značaju, njegovi duševni izrojenosti. Zaradi tega in še česa drugega ga znova in znova postavljajo na gledališke odre in je, kljub časovno odmaknjenosti, še kako aktualen. Njegova govorica je žlahtna, vendar zaradi odrske situacije težko obvladljiva. Od igralcev zahteva veliko koncentracije in discipline, zato se na amaterskih odrih pojavlja bolj redko.« Gornjegrajski gledališčniki so sprejeli njegov izziv. Verjetno bo tako tudi z občinstvom, vsaj za obiskovalce sobotne premiere bi lahko tako rekli. Skratka, predstava, ki nikogar ne pusti ravnodušnega in mu daje misliti še veliko časa po tistem, ko zastor pade in igralci slečejo srednjeveške kostume. Franci Kotnik IIIMlilif I Pevska tradicija se nadaljuje Proslava ob letošnjem mesecu kulture v prostorih Lučke osnovne šole je kot že večkrat na podobnih prireditvah v Lučah pokazala na naklonjenost domačinov njihovi dolgoletni pevski tradiciji, saj so se kljub slabemu vremenu v velikem številu udeležili sobotnega pevskega večera. Že uvodne besede voditeljice - ravnateljice lučke osnovne šole so dale vedeti, da bo večer minil v znamenju pesmi, pesmi, ki je v Lučah doma, kot je zatrdila. Njene besede so se hitro uresničile, saj sta že prva nastopajoča, osnovnošolca Petra in Blaž s sproščenim nastopom in prešerno zapeto Prešernovo pesmijo razvnela obiskovalce. Slavnostna govorni- ca večera Lenka Kralj, lanskoletna dobitnica najvišjega območnega priznanja s področja kulture,je poslušalcem v nadaljevanju na zanimiv način predstavila razmišljanje o vlogi naše dežele v prihodnji ureditvi skupne Evrope, kjer bodo ravno kulturne vrednotesslovenskimjez-ikom na čelu temelj za enakovredno kosanje z velikimi evropskimi narodi. Pevski večer so nadaljevale pevke in pevci domačega Ko- mornega zbora Viva la musica z novim pevovodjem Matejem Jevni-škom z doživeto interpretacijo svojih pesmi. Seveda pa večer ni minil brez lučkih ljudskih pevcev z značilnim šestglasnim petjem, za katerega očitno ni bojazni, da bi zatonilo v pozabo, saj se je občinstvu prvič predstavila tudi domača fantovska vokalna skupina pod vodstvom Mitje Venišnika s pomenljivim imenom Žetev, ki bo po besedah moderatorke večera zagotovo nadaljevala, kar so na pevskem področju sejali njihovi predniki. Glede na odzive občinstva na njihovem prvem nastopu, so mladi pevci očitno na pravi poti, da še večkrat razveselijo pesmi željne poslušalce in ogrejejo njihova srca, kot sojih v hladnem pustnosobotnem večeru. Franjo Atelšek vvww.formrtas si. ilustracija: Mafia Ko/jok INFO FON Banke Celje je brezplačna telefonska številka Banke Celje, kjer so vam na avtomatskem odzivniku 24 ur na dan na voljo informacije. Pokličite ter nato pritisnite izbrano številko: 1 - osnovne informacije 2 - tečaji 3 - plačilne kartice (izguba, kraja, zadržanje) 4 - krediti 5 - klik in halo banka 6 - varčevanje 7 - delovni čas 8 - aktualne novice 9 - informator Za vsa dodatna vprašanja, vam je vsak delovni dan od 8. do 16. ure na voljo informator. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Banka Celje Ad, Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, faks: 03 422 11 00 e-mail: info@banka-celje.si, www.banka-celje.si So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. * -imt Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00 e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si Tako boste odslej v naših poslovalnicah lahko varčevali v obliki finančnih naložb v vzajemne sklade investicijskih družb Perspektiva d.o.o. ter KBM infond d.o.o.. Za informacije in pristop se obrnite na vodjo poslovne enote oziroma poslovalnice ali na referenta za osebno obravnavo. V Banki Celje smo se odločili, da ponudimo novo storitev. taybaufoua vojna kronika Piše: Aleksander Videčnik Kdo je bil Žiga Laykauf? Mozirski kronist, publicist in pesnik. Po končani gimnaziji v Celju, je nadaljeval študij na veterini. Kot kaže, gaje premamil njegov svobodnjaški značaj inje študij obesil na klin. Najprej je delal kot odvetniški uradnik v Beljaku, potem pa seje vrnil v Mozirje in bil zaposlen pri tedanji politični ekspozituri. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve zaprli. Že kot dijakje pisal razne pesmi in članke, ki oblastnikom niso bili všeč, pa tudi v domačih razmerah mu ljudje niso bili naklonjeni. Bilje po naravi piker inje rad opozarjal na krivice, ki jih je tedanja Avstrija prizadejala Slovencem in sploh Slovanom. To njegovo bolj bo skrbni bralec zasledil v njegovih zapisih in še posebej tudi v vojni kroniki, ki jo je pisal od leta 1914 do 1919. Žiga Laykauf je bil posinovljenec mozirskega ranocelnik (kirurga). Rodil seje leta 1868 inje umrl leta 1938 v Mozirju. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914 - 1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740, ki bo kmalu izšla v ponatisu, obsežno zapisoval dogajanja vtrgu in zunaj njega. Iz uvodnega poglavja bi sklepali, da ga je za pisanje kronike zadolžil trški občinski odbor, po njegovo "zastop". Navaja, da je to bilo na seji dne, 9. marca 1916, koje bilo sklenjeno, da se naj na trajen in dostojen spomin zabeležijo na bojnem polju padli tržani in drugi vojni dogodki. Takole je zapisal kronist: "Ustrezno temu sklepu podamo torej našim potomcem v spomin sledeče kronologične beležke in podatke v gotovih presledkih." Med dogodki v letu 1916 najdemo tudi tole: "Ob praznovanju 84. letnice Njegovega Veličanstva (Franca Jožefa, op. A.V.), vzidala se je v trajen spomin vtukajšnji rotovž (Rotovž je stal na mestu sedanjega telovadnega doma, opA.V.) marmornata spominska plošča. Na predvečer vršila seje slavnostna baklada z godbo. Trg je bil ves razsvetljen in v zastavah." Ko opisuje humanitarne dejavnosti v trgu, zapiše: "Sledeča dobrodelna in požrtvovalna akcija je bila pripravljena od naših deklet in gospa v zim-skemtečaju 1914-1915. V šoli in po domovih so pletle in izdelovale ročna dela - zapestnice, snežne kape in drugo za naše vojake. Pobirali so se večkratno prispevki za Rdeči križ, za begunce, pozneje za vdove in sirote padlih in za invalide. V tak namen vršile so se tudi predstave, predvsem gledališke." Prihod vojaštva v Mozirje: 'Že prej so došli častniki in več moštva, sedaj pa seje nastanila tu etapna trenska in sanitetna kolona. Treba ju je bilo pod krov spraviti. V to svrho so se zgradile na tukajšnji gmajni prve barake, začetek novega mesta mozirskega... Po odhodu vojakov so barake služile za konjarje - bolnih konja - in tu so sedaj zopet po razkuženju in predelanju barak gorski artileristi. - Te zgradbe so stale občino nad 4000 kron, ali to nikakor na zgubo' Še naprej je kronist pisal o humanitarnih akcijah: "Iz zgolj patriotično-humanitarnih namenov osnoval se je tudi damski odbor z načelnico gospo Marijo Goričar in namislili so lepo rezljano spomin- sko ploščo (votivno podobo), v katero seje 83 srebrnih žebljev po 10 kron in 420 kovinskih po 1 krono zabilo. Po blagoslovitvi seje podoba ex pio voto vtukajšnji farni cerkvi obesila. Ljubezen domovinska pa, ki jo je darovala, zbrala je 1000 kron, dobil je Rdeči križ. Ni kaplja to v morje za nas..." O padli pa tole: 'Naš trg položil je pa tudi na oltar domovine žive žrtve, svoje sinove. Njih imena se naj mraku poza-bljenosti odtegnejo, bodi jim tukaj kotiček, kjer so zabeleženi padli v čast in slavo domovine. Pešec Franc Paher, inf. reg. 87, padel je ob Soči. Pešec Martin Prislan, inf. reg. 87, tudi padel ob Soči. (Bomo nadaljevalo Kmetijski vremenski prerok Nadaljujemo z objavo iz prejšnje številke Dne 1. pozimi hujši našega časopisa. Jasno sonce ob sveti Veneri, čaka nas. Veliki srpan Marije, nam porok je Vinotok (avgust) jeseni dosti bode se vina vlilo v sode. prijetne jeseni. (oktober) Če vidijo se mnogi Dne 8. Če listje trdo po potih hrošči zlati, Dne 24. Kakršno vreme drži se še vej, v tem letu Nevihte ne boj se je rojstva Marije, mrčesa bode ne bo treba po svetem Jerneji, osem še tednov obilo poznej'. nam vino krščevati. a vendar če pride, nam tako zasije. gorje vinoreji. Listje z dreves Dne 10. Dne 29. če nerado Je Lovrenca Kimovec Če ptice se selile odpada, vreme jasno, (september) še niso ob Miheli, zima prav huda nam obeta ne bomo navadno je rada. jesen krasno. September pred božičem navadno še mrzlih dni imeli. Je jesen jasna Dne 15. je marcu enak - vedra bila, Če jasno sonce sije če moker, če suh je, Je dne Mihela bo zimska burja na vnebohod četudi gorak. hud že mraz, hudo brila. 3§čemo state fotografije Solčava okoli leta 1900. Slika je iz muzejske zbirke v Gornjem Gradu. Piše: Irena Gilberg Simptomi mene so različni in ženske jo doživljajo vsaka na svojstven način ter v različnih starostih. V tem obdobju jajčniki prenehajo s svojo funkcijo. Znak mene je prenehanje mesečne krvavitve. V tem obdobju lahko ženska občuti notranji nemir, labilni krvni pritisk, depresijo, omotico, glavobole, lahko se pojavijo Piše: Vida Ribič Leto 2003 je bilo izredno sušno, pridelki so bili nizki, zaradi tega je bila dobrodošla vsaka bilka trave proizvedena na planinskem pašniku, čeravno so bile tudi tu precej opazne posledice suše. Zbrani podatki o planinski paši v lanskem letu pričajo, da seje na 42-ih planinskih pašnikih, ki obsegajo 1.475,40 ha prepaslo 1.249 glav goveje živine, 98 žrebet, kobil in konjev ter 716 ovac, kar predstavlja 1.122,70 GVŽ. Živino je paslo 301 kmečkih gospodarstev. Povprečna obtežba je znašala 0,76 GVŽ/ha. Po območjih pa je bila obtežba sledeča: - območje Luč in Solčavskega 0,69 GVŽ/ha, - območje Gornjega Grada, Nove Štifte in Ljubnega 0,77 GVŽ/ha, - območje Mozirje 0,96 GVŽ/ha, - območje Šmartnega 0,76 GVŽ/ ha. Najvišja je bila obremenitev na planinskem pašniku Krofičevo 1,84 in planini Korte 1,76 GVŽ/ha, najmanj živine pa se je prepaslo na pašniku Strelovec 0,39 in Grohovt 0,41 GVŽ/ha. Živali so bile prignane Težave v meni Veliko težav v meni imajo ženske zaradi psihičnih faktorjev. V družbi, ki hvali mladost, in ki stalno kaže ženske kot manekenke, lahko hitro pride do krize samovrednotenja. Na Kitajskem, na primer, pa je starost zelo spoštovana in predstavlja zelo visoko duhovno življenjsko obdobje. težave s spanjem, šumenje v ušesih, motnje v koncentriranju, potenje, vročinski vali, tresenje rok, suha usta, zaprtje ali driske, nabiranje vode v nogah, pričetek osteoporoze. To obdobje ne smemo smatrati kot bolezensko temveč kot naravni pojav. Uživajte, če lahko imate sedaj morda več časa zase in ne glejte nase kot na staro ničvredno žensko! Najdite šport, ki vas bo razveseljeval in redno, neprebrano vadite. Velike težave bodo izginile same od sebe. Krtačite si z masažno rokavico vsako jutro notranjo stran vaših nog od spodaj navzgor do trebuha in potem hrbtno stran nog in križa. Izogibajte se alkohola, nikotina in prevelikih količin kave. Hranite se s polnovredno hrano v smislu petih elementov (glej članek o prekomerni teži v 7. št. SN). Tako boste poskrbeli, da bo vaše telo preskrbljeno z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi. Zmanjšajte mesno porabo, uživajte manj soli ter pazite na primerno telesno težo. Za lajšanje težav vam priporočam, da uživate štiri tedne dnevno kašo iz sladkega korena in dateljnov. Recept: mešanico iz 10 g sladkega korena, 15 g dateljnov in 30 g vode zavrite v 1/4 I vode. To kašo uživajte po žlicah skozi ves dan. Prepražite 15 g sezama v zrnu, zdrobite ga in nato kuhajte s 100 g riža v 1/41 vode tako dolgo, da je kuhano in nastane kaša. To kašo jejte za zajtrk. Pri vročinskih valih si lahko pomagate tako, da potisnete zapestje pod tekočo mrzlo vodo. Planine - sinonim za gospodarjenje, preživetje in kulturo v Alpah Ali veste, da kravji zvonec oblikuje hierarhijo v čredi in vpliva na psihofizično stanje živali, ter celo na mlečnost? Paša v visokih gorah, pod vršaci, ki so vedno zbujali strah in spoštovanje, ni bila romantična zamisel naših, samote željnih prednikov, ampak gospodarska nuja in temelj preživetja njihovih kmetij v dolinah. Vzponi in padci, zamiranje in ponovni zalet paše na planinah so bili najboljši pokazatelji dogajanja v kmetijstvu in v družbi. Gospodarjenje na planinah pa ima poleg gospodarske tudi pomembno kulturno komponento, ki se odraža v arhitekturi, pripovedništvu in spoštovanju tradicije in narave. na planine od 1. maja do 14. junija. Na večini planin je bil odgon živine okrog 20. septembra, na zg. Špe-hovi planini celo 18. oktobra. Povprečno je bila živina na planinah 112 dni, izračunani prirast v vseh pašnih dneh pa naj bi znašal 78ton. Prepričani smo, da bi se brez upo- rabe teh površin na marsikateri kmetiji še bolj zmanjšal stalež živine, 78 ton prirasta brez dokrmljevanja pa predstavlja najcenejšo in zdravo prirejo. Z vstopom Slovenije v EU je po- dročje kmetijstva najtrši oreh, saj so naše kmetije sorazmerno majhne, pretežno hribovite in gorske, pogoji kmetijske pridelave so težki. Zato je za večino kmetij edina rešitev, da jih usmerimo v okolju prijazno kmetovanje, da pridelamo poceni in zdravo hrano. Zelo pomembno mesto predstavljajo planinski pašniki, ki so še v lasti Sklada RS, teh je 13. Marsikomu pa pomenijo ta zemljišča sporno točko in so predmet številnih razprav in analiz obstoječega stanja. Znano je, da je bilo ob organiziranju kmetov samih, njihovega dela in finančni podpori države -z izravnalnimi plačili na površino in s podporo Slovenskega kmetijskega okoljskega programa - PPP, ohranjenih in obnovljenih mnogo prepotrebnih površin in objektov. Bilo je mnogo nesoglasij tudi glede subvencij. Žal marsikdo ne razume, da lahko bogastvo planinskih pašnikov in življenje v visokogorskem svetu ohranjajo le tisti, kijih na to naravno danost veže izročilo in ljubezen. To so prav gotovo kmetje -pašni upravičenci. Upamo, da bo z optimalnimi rešitvami vseh zainteresiranih možno obdržati ali celo povečati površine, saj imajo nekatere planine zelo visoko obremenitev. Vsi lahko trdimo, da uporabniki planin zelo vestno skrbijo za urejenost pašnikov. Razvoj planinskega pašništva je v prvi vrsti odvisen od želja in interesov koristnikov, njihovih sposobnosti, da te želje na različne načine uresničijo. Naše današnje gospodarjenje s svetom visokogorskih planin bo jutri zgodovina - bomo lahko ponosni nanjo? Posnetek s pašnika Raduha Javorje, urejen prehod za planince med čredinkama (foto: VR) PREDSTAVLJAMO VAM: ŠKODA OCTAVIA II Neme< v češki obleki Po dolgem času so se pri Škodi odločili prenoviti octavio. Prodajni rezultati so še vedno dobri, vendar pa bo osvežitev prišla prav. Octavie sicer ne more prehiteti niti fabia, čeprav je odličen avtomobil v nižjem razredu. O superbu ne kaže izgubljali besed, pač ponesrečen nastop, čeprav je avto zelo dober. Znamka Škoda pač (še) nima dovolj visokega slovesa v poslovnem razredu, kamor naj bi se zavihtel superb. Piše: Igor Pečnik Škoda z octavio II cilja na skupino kupcev, ki sojih določili s temeljito analizo trga. Menda se med te uvrščajo ljudje, ki hočejo veliko avtomobila za ne preveč denarja, tisti, ki se jim »žvižga« za znamko, in mladi intelektualci. Seveda, več analiz - več podatkov, vendar je žal v zadnjem času tudi Škoda dobila evropske cene. Res škoda! Octavia seje že sedaj odlikovala z nezahtevnim vzdrževanjem, Volkswagnovo vzdržljivostjo in robustnostjo. Podvozje je bilo od golfa IV ali audija A3 ali, če vam je ljubše, od audija TT. Pri naslednici ne bo nič slabše. Uradna predstavitev bo marca na ženevskem avtomobilskem salonu, prve fotografije pa so medtem že obkrožile svet. Z njih je mogoče razbrati, da revolucije ne bo. Oblika je v slogu golfa, kaj bi tvegali, čeprav ne bi škodilo. Predvidevamo, da bo octavia postala bogatejša in elegantnejša. Bistvo bo seveda v podvozju, ki ga octavia spet dobi od golfa. To pomeni zadaj štirikrat vpeta kolesa, kar zagotavlja udobno in zanesljivo lego. Upajmo, da bo volanski mehanizem in ostala tehnika tudi od golfa, saj to zagotavlja trenutno eno izmed boljših kombinacij na trgu. Notranjost deluje nemško dolgočasno, vendar vseeno bolj razgibano kotvoctavii I. Avto bo zrasel na 4,57 metra dolžine, s 550 litrov prtljažnega prostora pa bo idealen za družine z otroki. Motorna paleta bo za začetek temeljila na štirih bencinskih motorjih, med katerimi bo 1,4-litrski s 75 KM namenjen penzionistom, 1,6-litrski s 102 KM tistim, ki si želijo več, 1,6 FSI s 106 KM, tistim, ki bi imeli več, a bi hkrati varčevali, 2,0 FSI pa bo namenjen športnikom. Za varčne in navora željne bosta na voljo dizla 1.9 TDI (105 KM) in 2.0 TDI (140 KM), oba poznana iz audija A3. Octavia II ne deluje napačno, je zgolj evolucija, toda če bo v njej golfova tehnika, potem to zagotovo ne bo slab nakup. Le cena nas lahko skrbi. Verjetno bo kar na golfovem nivoju, kar pomeni, da bo se oddaljila od ljudskega vozila. No, pustimo se presenetiti! Golf 30obl Klimatska naprava serijsko Ob tridesetletnici Volkswagnove legende smo vašega novega Golfa serijsko opremili s klimatsko napravo Climatic. Ponudba velja do 30. 9.2004. Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 V športni dvorani Nazarje že tretjo sezono poteka rokometna šola za dekleta. Lani je bil v Nazarjah ustanovljen rokometni klub, ki si je zastavil za cilj sistematično in strokovno delo z mlado populacijo, v prvi fazi z deklicami. V sezoni 2003/2004 sta ekipi mlajših in starejših deklic začeli z nastopanjem v ligaškem tekmovanju. Rokometni klub Nazarje vabi k sodelovanju dekleta iz Zgornje Savinjske doline in okolice, ki jih privlači rokometna igra in druženje s podobno mislečimi vrstnicami. Družimo se štirikrat tedensko v športni dvorani Nazarje, tekme pa potekajo na območju vzhodne Slovenije. Ponujamo vam obilo dobre volje, zdrave rekreacije in pozitivnega razmišljanja, ki je še kako pomembno v obdobju odraščanja. 8Ü Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 041-497-202 Tema meseca Moj dorm - moje veselje NASVETI ZA PRIJETNEJŠE BIVANJE V VAŠEM STANOVANJU Bliža se čas prebujanja iz zimskega spanja. Ne le narava, tudi ljudje s prihajajočo pomladjo znova oživimo ter si zaželimo pozitivnih sprememb. A ne le na sebi, ampak tudi v okolju, v katerem preživimo svoj osebni čas. Naš dom, majhen ali velik, nam daje občutek domačnosti le, če se v njem dobro počutimo, če je udoben ter seveda všečen našim očem. In ker je pomlad čas, ko v sebi začutimo nov naval energije in se navdušimo celo nad pomladanskim čiščenjem, je dobro, če hkrati poskrbimo tudi za nekaj manjših ali celo kakšno večjo spremembo, ki bo naš dom res spremenila v naše veselje in poskrbela tudi za prijetnejše bivanje v njem. BARVE SPREMENIJO DOM Če imate občutek, da je vaše stanovanje mračno ali mogoče le dolgočasno, je verjetno čas, da se odločite za korenito spremembo. In s čim je lažje pridobiti občutek svežine ter dobrodošle spremembe kot z barvami! V manjših sobah, kjer je strop nizek ali pa v njem ni veliko naravne svetlobe, lahko izbira prave barve drastično spremeni prostor. Kadar želimo prostor optično razširiti, uporabimo svetle tone, enako vplivajo tudi svetli modri in rjavi odtenki. Svetla tla naredijo prostor bolj zračen, svetel strop ga odpre in dvigne. Rdeče prebarvan strop je primeren za energične, ustvarjalne ljudi, saj izžareva neukročeno energijo, če pa le niste pristaš takšnih velikih spre- PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 - talno gret ■ keramičnih ploščic Gorenje in Zirconio ■ sanitarna oprema Ugodni kredit do 1 leta s samo 4% obrestno mero! KBE OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad TeL /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 10 let garancije v n 3 memb, lahko poskusite tudi s tkaninami v močnih barvah. Rdeče zavese, sedežna garnitura v živahni opečnati ali pisana preproga prinesejo prostoru, potopljenemu v belino sten domačnost in toplino, naredijo ga svežega, novega. ZAVESE POLEPŠAJO DOM Prazno okno v stanovanju deluje hladno in dolgočasno. Nikoli ni in ne bo pritegnilo pozornosti gostov ter pogledov sosedov. Sonce kmalu postane premočno, ob večerih je prazno okno velika, zevajoča, temna luknja. Sto in več oblik zaves - nabrane, ravne, s čipko, gubanke, z deko-rativo in brez nje... Tisoč vzorcev in barv. Pričarajte si barvne cvetove sredi puste zime, mavrico ob deževnem dnevu, senco ob vročem poletnem soncu ... Pri odprtem oknu zavesa zaplapola ter napolni prostor z dušo kot žk(o bitje. Modne barve - modra, oranž, rumena napolnijo prostor, da vam ni nikoli dolgčas, naravni toni, naravni materiali in nežne linije pa prinašajo umirjenost in sproščenost. V domu si uredimo priljubljene kotičke, kupimo pohištvo, ki nam je všeč ... A pomislite - če je okno brez zavese, ki bi popestrila in olepšala prostor, ostaja okno luknja v sicer idealnem prostoru. Zavesa, narejena po vašem okusu in merah okna, zaživi in zadiha z vašim domom. SALON ZAVES Ljubljanska 18, Slovenska IJistriea TeI.02/813-18-33 i- izdelava zaves |>o meri - prti. posteljnina, preklinjala rfflltiWWrRf Nežno valovanje zavese vas z jutrom prebudi in zvečer nežno zaziba v spanec. Občutite popolnost vašega doma - vsakega prostora, ki ima okno. Pri tem ne pozabite na vikende, počitniške prikolice, jahte ... Z zavesami se spremeni prostor, barve čarobno spremenijo razpoloženje in bivanje postane prijetnejše. Zavese so pika na i... PREDSOBA - PRVI VTIS O STANOVANJU Predsoba je prostor, v katerega obiskovalec najprej vstopi. In si seveda takoj ustvari prvi vtis o vašem stanovanju. Sprejmite vašega gosta torej s prijaznimi barvami ter domiselnimi detajli. Poceni, preprosto in efektno. Želja vseh, kljub nasprotnem mišljenju pa tudi hitro uresničljiva. Pobrskajte v trgovinah za nevsakdanjimi obešalniki, majhno ekstravagantno mizico, če pa ste ljubitelj klasike, si privoščite vsaj v oči padajočo vazo ali aranžiran šopek suhih rož. JEDILNICA V DNEVNI SOBI? Zakaj pa ne! Marsikje v manjših stanovanjih tako in tako ne gre drugače. Zanimiv pokazatelj ločitve namena prostora je stena, ki je v jedilnem kotičku prepleskana z barvo po vaši izbiri, ostale stene, kjer se jedilnica podaljšuje v dnevno sobo, pa naj bodo bele, na njih pa slike ali grafike v odtenku barve jedilnice kot protiutež. Pazite le, da se jedilniško pohištvo, torej miza, stoli in mogoče komoda, stilno dopolnjuje z ostalim pohištvom v prostoru. SPALNICA NI LE ZA SPANJE! V nekaterih stanovanjih so prostori veliki, celo preveliki, hkrati pa jih je premalo za vse naše dejavnosti. Takrat je potrebno en prostor izkoristiti v več namenov. Če imamo dovolj prostora, lahko »odščip-nemo« del spalnice in si omislimo delovni kotiček ograjen z zaveso obešeno na napeto kovinsko vrv ali, kar je razkošneje, drsnimi vrati. Če so vam ljubše izvirnejše ideje, prostor ogradite z garderobno omaro, postavljeno pravokotno na steno. Omara, ki je z odprtino obrnjena proti delovnem kotu, je zakrita le z prosojno zaveso, kar na videz zmanjša njeno »težo«. Vanj postavimo računalniško ali navadno manjšo mizo, ki nam služi pri delu. SPALNICA MALO DRUGAČE - RUSTIKALNO Z lesno oblogo, ki služi za posteljno zglavje, v spalnico vnesemo rustikalen videz. Pastelna zelena barva, v katero obarvamo les, daje prostoru pomirjujoč videz, kar je za spalnico gotovo dobrodošlo. Zglavje se zgoraj zaključi z močnejšo vodoravno desko, na katero je s konzolami pritrjena polica za knjige. Za piko na i dodamo še zavese, ki se prelivajo v podobni barvi kot obarvan les. : -vrlika izbira tkanin za zavese - dekorativne tkanine (IOOO in več vzoroev) - èipke, karnise - 20 let izkušenj - opremljanje ind. hiš. hotelov, restavracij ... - ugodne cene od|». ras : pon. - pet. 0. - 18. ure sol». 9. - 12. ure MIZARSTVO IN TRGOVINA TRGOVINA ŠKOFJA VAS Tel.: 03/425-17-00 VGRADNE OMARE Mizarstvo in trgovina Hoby-les Katarina Hohnjec s p., Škofja Vas 3b, 3211 Škofja Vas - MATERIALI ZA DOMAČE MOJSTRE pohištveno okovje, vijaki, laki, lepila, medeninaste kljuke, kuhinjski pulti, ročaji - LEMINATNI PODI, STENSKE IN STROPNE OBLOGE, LESENE IN STIROPORNE LETVE - PVC IN LESENA OKNA KLI LOGATEC - VGRADNE OMARE IN POHIŠTVO PO NAROČILU AKCIJA: ugodne cene kuhinjskih stolov in miz STOLI od 5.450 SIT naprej 1 Posojilo za nepremičnine Nepremičnine še ne pomenijo, da se človek ne more niti pošteno premakniti. Nova Ljubljanska banka ponuja najugodnejša posojila za nepremičnine doslej: • najnižja obrestna mera doslej • ugodnosti za varčevalce NLB in prve sheme NSVS v NLB • prva 3 leta enaka mesečna obveznost. Če prejemate plačo prek osebnega računa v NLB ter varčujete vsaj tri leta v NLB ali ste varčevalec 1. sheme NSVS v NLB, je obrestna mera za posojilo z zastavo nepremičnine in dobo odplačevanja 10 let le 7,25 %. In takoj bo vaše novo stanovanje za kak kvadrat večje! O vseh podrobnostih ponudbe več na www.nlb.si in pri vašem najbližjem bančniku NLB. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko - Šaleška STARINSKI KOS POHIŠTVA V SODOBNEM AMBIENTU V marsikateri hiši se najde kakšen lep podedovan kos starinskega pohištva. In žal, če je ostalo pohištvo bolj sodobno, ga vse preveč radi skrijemo med drugo neuporabno kramo v kleti. A vendar nič ni narobe, če so elementi pohištva iz različnih obdobij, dodajte le nekaj skrbno izbranih in premišljeno nabavljenih detajlov. Če je vaš kos pohištva bolj romantičnega izgleda, dodajte v prostor starinsko vazo, ali okno opremite z lanenimi zavesami starinskega videza. Če se vam zdi, da je star kos pohištva preveč temne barve za vašo svetlo opremljeno dnevno sobo, ga lahko prebarvate v svetlo barvo, tudi belo, in tako ublažite prehod v drugo obdobje. MEDITERAN PRI VAS DOMA Ni težko urediti si ambient z mediteranskim izgledom. Pobarvajte stene oranžno, kar predstavlja sončno svetlobo, za tla uporabite talno keramiko, ki ponazarja ambiente ob morju - pri nas bomo verjetno dodali talno gretje. Izberemo pleteno pohištvo in ga oblazinimo v svetle barve z navdihom oranžne. Dodamo leseno vitrino in nanjo postavimo glineno posodo, izberemo kovano svetilko, svečnik in klubsko mizico. Za še večji in bolj drzen učinek lahko nabavimo masko kamina in jo dekorativno postavimo pred steno - tu služi kot polica. Še zelenje, vaze ter preproga v peščeni barvi in ambient je tu. OTROŠKA SPALNICA, IGRALNICA, KRALJESTVO SANJ Vsak otrok sanjari, kaj bo, ko bo velik, ali pa se preprosto navdušuje nad nekaterimi poklici. In tu lahko dobimo idejo, kako opremiti njegovo sobo. Pohištvo naj ne bo le pohištvo, čudovito bo, če otroku predstavlja nekaj. Tako vam lahko že vsak malo spretnejši mizar naredi posteljo, ki spominja na primer na gasilski avto. Omarice naj bodo s strešicami, če pa se navdušuje nad zanimivim žival- GLIN ŽAGARSTVO NAZARJE Pol stoletja kakovosti in tradicije Doživite naravo in njene lepote s pogledom skozi okna GLIN ŽAGARSTVA Nazarje. Okna so iz najkakovostnejšega dolžinsko nespojenega lesa, širok izbor standardnih dimenzij termoizolacijskih oken pa povečajo še z okni, izdelanimi po naročilu. Posebno ponudbo pomeni suhomontažna menjava dotrajanih oken z novimi po meri izdelanimi okni. Na voljo so okna s plinsko polnjenimi stekli z odlično toplotno in zvočno izola-tivnostjo in zavarovana z najkakovostnejšimi premaznimi materiali širokih barvnih možnosti, ki jim podaljšujejo življensko dobo: Kot dodatek GLIN ŽAGAR-STVO kupcem ponuja tudi polk-na z gibljivimi in fiksnimi lamelami različnih izvedb, po naroči- lu pa izdelajo okna različnih oblik, panoramska vrata ter drsne stene. Ob visokokakovostni obdelavi, konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih GLIN ŽAGARSTVO ponuja tudi izmere na objektih, nasvete, strokovno vgradnjo, dostavo in servis. Poudariti je treba, da so okna GLIN ŽAGARSTVA Nazarje okna s tradicijo več kot petdeset let -to je poroštvo za njihovo kakovost in razlog za zaupanje. PR glin Sl ZagarstVO Nazarje Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10,3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600,03/83-98-604,03/83-98-605, 03/83-98-606,03/839-86-03, faks: 03/83-98 -643 NAS PROIZVODNI PROGRAM • termoizolacijska okna in balkonska vrata, • fiksna in gibljiva polkna, • vrtne hišice in paviljoni, • zložljive vrtne mize in klopi, • les za ostrešja, masivne obloge. • žagan les, lepljene plošče. • Dobite tudi žagovino. Obiščite nas na sejmu DOM v Ljubljani, od 2. do 7. marca, v hali A2, paviljon 13. cene in ugodni plačilni pogoji _____J skim svetom, lahko preprosto na omare izrišete, ali še boljše, iz tankih lesenih plošč oblikujete živali in jih prilepite na omaro. Prav tako ni pretežko omari nakazati obliko kakšne živali, ali hišice z okni. Prostor, kjer spi in se igra otrok naj bo svetel, nikakor prenapolnjen, uporabite živahne zavese, bele stene pa naj dajo domišljiji prosto pot. STE LJUBITELJ KNJIG? REŠITEV JE DVOJNI REGAL! Dvojni regal je zelo priročna in lična rešitev tam, kjer je le malo prostora. Narejen je kot običajna knjižna omara, le da ima prirejeno širše dno s tirnico. Druga tirnica je na robu gornjega dela omare. Tirnici omogočata, da nanju postavimo še dva ožja regala, široka za tretjino celotne omare. Regala se vozita po spodnjem vodilu s kolesci, zgoraj pa drsita po vodilu, zato ju je lahko premikati. Knjige so v taki omari naložene dvoslojno, in če želimo do katere na zadnji polici, sprednji regal preprosto umaknemo. NE ODVRZITE STARIH STOLOV! V marsikateri hiši, sploh pri nas na podeželju, se najde kakšen star stol, ki ga skorajda nimate kje uporabiti. Sicer bi ga lahko uporabili za odlaganje oblačil v spalnici, pa ni pravega prostora zanj. Res pa že nujno potrebujete odlagalno polico v kopalnici, a kaj, ko to nima nobene zveze z vašim starim, oguljenim stolom. Pa je res nima? Obdelajte ga z mozaičnimi ploščicami, ki se barvno skladajo z barvo vaše kopalnice. Približno izračunajte koliko ploščic lahko leže na sedež, razporedite si barve, dobro bo, če vzorec pred lepljenjem položite na zarisano obliko sedeža. Nato lepilo za ploščice namažite na majhne površine, da lahko ploščice skrbno zložite in se lepilo ne bo prehitro posušilo. 0M£ Tal.: 03-83 90 380 Fax: 03-83 90 361 PRAPROTNI KOVA 35, MOZIRJE E mail: ascSOOO@siol.net www.asc-SOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis instalacij za ogrevanje ■ vodovodnih instalacij ■ plinskih instalacij ■ oljnih instalacij sanitarne keramike ■ klimatske naprave • talnega ogrevanja ■ toplotnih črpalk iiranje instalaciji KROVSTVO, SPLOŠNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE IGOR ZBIČAJNIK S.P. Tel: (03) 8975 850, GSM (041) 624 874 E-mail: igor.zbicajnik@siol.net Žarova 20, 3320 VELENJE - nizka teža (7 x lažji od klasičnih glinenih strešnikov) - omogočajo montažo že od 10 stopinj naklona - vse to je izrednega pomena pri sanaciji starih azbestnih strešnikov in asfaltnih skodel - omogočajo enostavno izdelavo vseh detajlov na strehi za novogradnje in izdelavo mansard - velika raznovrstnost barv in oblik strešnikov - absolutno odporni na točo, bórjo, sneg, dež - izredna trajnost (50 let garancije) - atesti kvalitete izdani v več kot 30 državah, tudi v Sloveniji s strani Zavoda za Gradbeništvo RS IZVAJAMO ŠE VSA OSTALA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA NAMESTO STROPA POŠEVNINA Tisti, ki stanujejo v mansardnem stanovanju, se morajo v opremljanje vsekakor bolj poglobiti kot lastniki navadnih stropov. A vendar ima poševnina svoj čar, saj že v osnovi ponuja rešitve, ki niso vsakdanje. Postavite si dvosed pod strešni okenski dvojček in obsijani boste s svetlobo. Dobesedno. Takšna namestitev je dobrodošla, saj svetloba v ljudeh vzbuja optimizem. Privoščite si poličke na nenavadnih mestih ter knjižne police vzdolž cele stene in tako rešite pomanjkanje višine vzdolž sten. Izkoristite, da nimate stropa, ampak poševnino in jo uporabite za obešanje slik, ki naj bodo dobro pritrjene na obeh straneh, namestite nanjo lične poličke, ne pozabite pa seveda na strešna okna, in jih zaradi velike vpadljivosti opremite z zanimivimi zavesami. SKRITO ODLAGALIŠČE V dnevni sobi običajno ni prostora za navadne, redko uporabne stvari. Kaj pa, če si takšen prostor napravimo? Steno za regali RIHTER d.o.o. Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03/839 04 30, Fax: 03/839 0431 www.rihter.si E-mail: info@rihter.si Vabimo Väsj da has obiščete öd^döYr marca ha sejmu DOM VLjubljani! I.: 03/839 04 30, Fax: 03/839 04 31 www.rihter.si E-mail: info@rihter.si MJ rp dnevne sobe prekinemo nekoliko prej s tanko mavčno kartonsko steno. Za njo namestimo visok ozek regal na kolescih, ki ga izvlečemo le po potrebi. Vidno bočno stranico lahko od vrha pa do dna oblepimo z ogledalom ali pa ga »oblečemo« v primeren barvni material. KAKO MAJHEN, UTESNJEN PROSTOR POSTANE VSAJ NA VIDEZ VELIK? Preprosto! Z zvijačo z ogledalom, seveda. Tu sicer ne pridobimo nič prostora, vendar ga zanesljivo na videz povečamo. Gre za preprosto in zelo učinkovito zvijačo: steno, ali vsaj del, oblečemo v ogledalo in velikost sobe se optično podvoji. Če pred ogledalo postavimo velike lončnice, jih bomo videli dvojno in dobili vtis pravega zimskega vrta. SVETILA USTVARIJO Žal se premalo zavedamo pomembnosti, ki jo imajo svetila v našem domu. Z lučjo določamo namembnost prostora, zato je pri nameščanju le teh potrebna pozornost, v kakšen namen bomo tisti del prostora rabili. Za branje, gledanje televizije ali posedanje z gosti. Kadar prostor opremljamo z več svetili, je najbolj preprosta odločitev izbira več svetil različnih funkcij, a iz iste serije. Tako pri estetskem področju opremljanja ne moremo dosti zgrešiti. STOJALA ZA UMAZANO OBUTEV Gospodinje prav dobro vedo, kako mukotrpno je čiščenje mokrih in blatnih stopinj, ki jih s sabo prinesemo na deževen dan. Povrh vsega pa umazano obutev ne moremo takoj spraviti v omaro namenjeno obutvi. Rešitev je, da v hodniku na steno pritrdimo dolgo polico iz pocinkane pločevine, ki je kljub nenehnim vplivom vlage in umazanije malodane neuničljiva. Polico montiramo na primerno dolgi leseni letvi. Zgornja dela obeh letev prirežemo poševno, zato da lahko izvrtamo pravokotne luknje za vstavitev bukovih okroglih palic. Pripravila Tatiana Golob (vir: revije Naš dom) PESED toplotna tehnika Justin Sedeljšak s.p. IZDELAVA KOTLOV ZA CENTRALNO OGREVANJE, SISTEMOV Z AVTOMATSKIM DOZIRANJEM GORIVA IN MLINOVSEKATORJEV 3303 VRANSKO, Prapreče 25, tel.: 03/703 84 90, faks: 03/703 84 95 Kotli za «entralno ogrevanje na trda goriva in sistemi za avtomatsko kurjenje lesnih sekancev, oblancev in žagovine. Prednosti naših kotlov so: - prostorno kurišče, dober izkoristek goriva in dolga obratovalna doba kotla,saj so prvi v obratovanju že več kot 23 let. Sodobna okolju prijazna kurilna naprava KS AUTOMATIC na lesno biomaso je namenjena za ogrevanje stanovanjskih objektov. Popolnoma avtomatizirano dovajanje goriva omogoča udobno kurjenje, primerljivo oljnim ali plinskim ogrevanjem. Z Lambda regulacijo je zagotovljeno optimalno zgorevanje, visok izkoristek in majhna količina škodljivih emisij v ozračju. Kotle in sisteme za ogrevanje Vam izdelamo v razponu moči od 26 do 2.000 kW. Za drobljenje kosovnih lesenih odpadkov v sekance, ki so primerni za avtomatsko kurjenje ali briketiranje, proizvajamo drobilnik PESED, širine rotorja od 400 do 1.200 mm. Triindvajsetletne delovne izkušnje pri proizvodnji toplotne tehnike in opreme, spremljanje evropske tovrstne tehnologije in prejeta priznanja: bronasti plaketi v Celju na sejmih MOS '89 in MOS '91 in zlati plaketi v Mariboru na sejmih ENERGETIKA '92 in ENERGETIKA '94, ter štiri najvišja priznanja v letu 2001 nas obvezujejo, da Vam zagotavljamo kakovostno opremo kotlovnice! Kurilna naprava KS Automatic Sistem sestavlja: • kotel KS s šamotiranim gorilnikom • varovalna loputa z dozirnim polžem • ventilator za primarni in sekundarni zrak • odvzemna naprava s transportnim polžem • elektro krmilna omarica z opremo ZA VSE, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA OGREVANJE NA LESNO BIOMASO, DRŽAVA NUDI UVEUAVUANJE SUBVENCIJE V VIŠINI 500.000,00 SIT. ■■■■■■■■■■■■■■■Bi GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zlata in srebrna priznanja za mlade glasbenike V Celju in Velenju je v dneh od 10. do 12. februarja potekalo 7. tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, na katerem je nastopilo 135 tekmovalcev iz 12 glasbenih šol. Med njimi so bili tudi štirje učenci Glasbene šole Nazarje: klarinetista Jakob Podbregar in Deja Vrčkovnik, flavtistka Nina Miklavžina in pianistka Klara Praznik, ki so se odlično odrezali ter si priigrali dve srebrni in dve zlati priznanji. Cilji regijskih tekmovanj so predvsem odkrivanje in spodbujanje nadarjenih učencev ter njihovo usmerjanje v nadaljnje glasbeno izobraževanje, poglabljanje znanja, omogočanje najboljšim učencem, da se udeležijo državnih oziroma mednarodnih tekmovanj in izmenjava pedagoških izkušenj pri delu z nadarjenimi učenci. Klarinetist Jakob Podbregar, učenec OŠ Blaža Arniča Luče, je pod mentorstvom Bojana Zeme-ta nastopil v 1. c kategoriji (starost 14 in 15 let) in za svoj nastop prejel srebrno priznanje. Enak uspeh je v isti starostni kategoriji, z enakim instrumentom in istim mentorjem dosegla Deja Vrčkovnik, učenka OŠ Ljubno ob Savinji. V1. c kategoriji je nastopila tudi flavtistka Nina Miklavžina, učenka OŠ Mozirje. Njen mentorje Jernej Marinšek. Nina je s svojim nastopom navdušila strokovno komisijo, zanj prejela zlato priznanje in se s tem uvrstila na državno tek- movanje mladih glasbenikov, ki bo potekalo od 18. do 21. marca v Ljubljani, igrala je tudi na zaključnem koncertu najboljših tekmovalcev v Velenju. Pianistka Klara Praznik, učenka OŠ Nazarje, je pod mentorstvom Marije Skornšek nastopila v 1. a kategoriji, ki jo sestavljajo glasbeniki, stari do 11 let. Za odličen nastop je prejela zlato priznanje in je igrala na zaključnem koncertu najboljših tekmovalcev v Celju. Glasbena šola Nazarje pa se lahko pohvali še s peto nagrajenko, ki je 30. januarja v Velenju nastopila na predtekmovanju 7. državnega tekmovanja slovenskih citrarjev. Monika Tostovršnik, učenka OŠ Rečica ob Savinji, je pod mentorstvom Cite Galič zaigrala v starostni kategoriji do 12 let in prejela srebrno priznanje. Franci Kotnik ČRNA MAČKA NA TV SLOVENIJA Glasujte za Solčavane! Že kar nekaj časa je od tega, odkar sta Solčavana Jani in Dušan Čerček ugotovila, da je njuno življenje obarvano z glasbo in petjem, saj sta rasla v glasbeni družini. Mama je rada pela, medtem ko je oče pogosto raztegnil meh frajtonarice. Kot najstnika sta igrala na različne instrumente, v njiju pa je tlela želja po lastnem ansamblu. Tako je nastal duo, ki sta ga krstila za Črno mačko. Z leti nastopanja »od šanka do šanka«, kot se rad pošali Janije duo zorel, nabiral izkušnje in prerasel v kvintet. Bratoma Čerček so se pred štirimi leti pridružili brata Damir in Zmago Tkavc iz Slovenske Bistrice ter Jože Sadek iz Zreč. Z resnejšim pristopom do dela so nastali projekti Črna mačka vam igra, Le pesem še živi in Naša kelnerca. Črna mačka nastopa na različnih prireditvah. Podali so se že tudi prek luže v Avstralijo, kjer so posneli video spot. Nastopili so na POP TV, prvem programu TV Slovenija in drugih lokalnih televizijah. Tudi v nedeljo, 29. februarja, bodo lahko ljubitelji narodnozabavne glasbe videli in slišali ansambel Črna mačka na prvem programu TV Slovenija, ko se bodo predstavili v oddaji Naj polka in valček. Fantje so prepričani, da bo njihova skladba poslušalcem všeč, o uvrstitvi pa bo odločalo telefonsko glasovanje. Na njihovo uvrstitev bomo torej lahko vplivali tudi zgornje-savinjski ljubitelji narodnozabavne glasbe. Marija Sukalo Kulturniška mavrica v Bočni V okviru meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini bo v soboto, 28, februarja, ob 18. uri v kulturnem domu v Bočni potekala prireditev Kulturniška mavrica, prva tovrstna predstavitev domačih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev. Kulturno društvo Bočna kot organizator in izvajalci: člani KD Gal, člani KD Slap, učenci Glasbene šole Nazarje, Fantje treh vasi, ženski in moški pevski zbor Bočna, violinist Mirko Kosi, Marija Ročnik in drugi bodo poskrbeli za prijetno druženje z dobro mero etnografskega izročila. Vsekakor še ena kulturna prireditev, vredna ogleda. Vstopnine ne bo. Jože Miklavc Kultura. Zapisali smo 5 leti, Mozirje - evropsko karnevalsko mesto Tokratni pustni torek se od drugih razlikuje po pomembni podrobnosti. Popoldanskemu tradicionalnemu pustnemu karnevalu na mozirskem trgu je sledila uradna proglasitev Mozirja za evropsko karnevalsko mesto. To je prav gotovo velik mejnik v zgodovini Pusta Mozirskega, pomemben za vse Mozir-jane in tudi širše. 10 /eH Končno do želene (in obljubljene) črpalke Gornji Grad je zadnji večji kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki je moral kljub številnim in dolgoletnim obljubam iskati usluge bencinskega servisa v drugih krajih doline. Zahteve krajanov se po dolgih letih čakanja končno uresničujejo, saj odgovorni predvidevajo odprtje modernega Petrolovega servisa v drugi polovici aprila. Moderno investicijo, ki bo funkcionirala po samopostrežnem sistemu, v celoti pokriva Petrol. Po predračunu naj bi naložba skupaj z odkupom zemljišča veljala 1,2 milijona DEM. WVe