r* Ste". 69 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trsiti, v tetrfek 14. marca Letnik XMIE. .zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah Is praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška As!?kega 5t 20, I. naastr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrsnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ,5dincsti*. — Tisk tiskarne »Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, nUck sv. FrcnfiSka Aaiškega Št. 20. — Telefon uredništva in uprav« It. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 31 20, pol leta K 1560, tli mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6*20, pol leta K 3*60. EDINO oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vnta K 2.—. Malt oglasi oo 6 vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oglase sprejema i as« rebri oddelek »Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s* Izključno Is upravi „Edinosti". Piača in toži se v Trstu. Uprava ln inseratni oddelek *e nahajata v uLsv. Frančiška As. št. 20. Po5(nahrani!nični račun 3*. WL652 MM ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno so razglaša: Avstro-ogrske četo so nahajajo pred Odeso. V Benečiji ste dvo avsiro-ogrskl bojni skupini % p,>vračilo za sovražne letalske napade napadli italijansko letališče severovzhodno Mestre. Stirl <-točae sovražne skupine so bile Iznenađene ln ob-fuetaue z bombami z višine 300—50 m in obstreljevane s strojnicami. Ena italijanska letalska lopa >e bila uničena. Naši letalci so se vrnili poliiošte-vllno ln so bombardirali na povratku Še Treviso in sovražne jarke ob PiavL — Na tirolski fronti je izvojeva! nadporočnlk Llnke 20. letalsko zmago. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. HEROLLN, 13. (Kor.) Iz slavnega stana se poročaj Zapadno bojišče. — V več odsekih ic zvečer oživel topovski boj. Poizvedovalno delovanje je bilo živahno. Pri odbitju belgijskega- sunka vzhodno NJeuporta smo ujeli enega oficirja in 30 inož. Pri akcijah vzhodno Zonnebeke in jugozapadno Fromellesa smo ujeli 23 Angležev in Portugalcev. V Sampanjl so zapadno-pruske stotniie po močni topovski pripravi napadle francoske jarke vzhodno Prosnesa in se vrnile po uničenju sovraž-Hih naprav z 90 ujetniki v lastne črte. Močuo poizvedovalno delovanje v zraku je Izzvalo srdite boje. Sestrelili smo včeraj 19 sovražnih letal ln 2 privezna balona. Rlimojster Richthofen je izvojeva! 54., poročnik Richthofen 23. in 29. letalsko zmago. Vzhod. — Nemške !n avstro-ogrske čete se nahajalo pred Odeso. Macedonska fronta. — Pri Makovu v kolenu Cerne se je že par dni vsled naših sunkov povzročeno povečano topovsko delovanje Francozov nadaljevalo tudi včeraj. Italijanska fronta. — Nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 13. (Kor.) Na več točkah v kolenu Cerne in v okolišu Moglene obojestransko žlvah. no topovsko in minovško streljanje. V nredozemlju zapadno Bukovskega jezera in ob dolnjem teku Stru me je bilo razgnanih več angleških poizvedovalnih oddelkov. Na obeh straneh Vardarja živahno sovražno letalsko delovanje. TURSKO. CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Palestini: Tudi 10. marca so se vršili srditi boji. Deloma še niso končani, tako n. pr. pri Nebi Salehu. kjer smo prešli v protinapad ln h zastavil sovražnik nato močne sile. Ponovni močni napadi sovražnika ponoči In podnevi na odsek vzhodno Nabl Saleha so bil! odbiti. Le na eni točki so zamogli pridobiti Angleži nekoliko na prostoru, ludi tu se boj še nadaljuje. Glavni sunek sovražnika je bil izvršen na naše postojanke na obeh straneh proge Jeruzalem—Nablus. Uspeh Angležev ohstoja le v tein, da so se ustalili pri Durdšel el Lisani hi Dalchu. Dalje vzhodno do Jordana so bili vsi naoail odbiti, živahno letalsko delovanje na maloazijski obali. — V okolišu JVleisa smo potopili s topovi neko veliko sovražno jadrnico. —Na dragih bojiščih nič novega. — Z močnimi četami se nahajamo 18 km pred Erzeruinom. Ob obali smo zasedli Matariatano in VIco. — V Heužasu smo zasedli Tafhle. Uporniki beže v velikem neredu. CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Danes, razven slabotnega topovskega ognja. mir. Dne 9. t. m. pri dnevnem svitu zaprlčeti sovražni napadi, ki so se nadaljevali skoro brez prestanka do 10. t. m. pozno v noč, so bili vsled junaške obrambe naših čet odbiti. Dozdevno od sovražnika nameravano prebitje na črti Jeruzalem—Nablus se je izjalovilo. — Pred Erze-nimom so zadele naše čete na srdit odpor Armencev. Potem ko so včeraj naši napadi prispeli do ličnih ovir utrjene postojanke, so bile danes po-ioči žične oviro s sijajnim napadom prekoračene in pognane tolpe v beg. Naše čete so vkorakale v Erzerum in poizkušajo pogasiti od Armencev po« vzročene požare. v nost konsternujoče. Iznenađenje je bilo tako veliko, da ni biio niti mogoče konstatirati, kdo Je bil napadalec, _ Sovjet ratificirat mirovno pogodbo z Rusijo. BERN, J2. (Kor.) »Le Nouveliiste de Lyon« poroča iz Moskve: Sovjet v Moskvi je z veliko večino sprejel ratificiranje mirovne pogodbe z osrednjimi viastmi. »Le Journal-verno čustvo, kot le-ta proti njemu, in je imel Semena za nekakega fetiša. Da, — je nadaljeval, ko je videl, da se je njegov stari huzar hipoma vzravnal po vojaško, — ti mi boš za pričo. Odkar je naš batjuška odpravil ne-voljništvo, si svoboden človek in imaš več prave časti in več zvestobe kot pa moj nasprotnik. Spoznaš se pri orožju bolje kot jaz sam; skratka, vem, da se v tvoji navzočnosti ne more poizkušati nikakršno izdajstvo. — Toda ekscelenca, — se je drznil pripomniti Semen, ki se je tekom svojega vojaškega službovanja naučil predpisov za urejevanje Častnih sporov, — treba se bo vendar pogajati z odličnimi gospodi, ki bodo skušali poravnati stvar. Miranov je zmajal z glavo. — In če druga priča ne bo hotela občevati z ubogim mužikom? — Ah kaj, — je dejal grof nestrpno, — druga priča ne prihaja v poštev.... Drugo pričo dobimo že, četudi jo poberem na ulici. PrcrailovKera slovnost — on jrpovedano, aH odložena? V Zagrebu so hoteli proslaviti stoletnico rojstva velikega pesnika in klicatelja k narodnemu vzdramljenju — Petra Preradoviča. Zora puca bit* če dana! Slavnost se je imela prirediti v velikem slogu in se je ustanovil v ta namen poseben odbor. V gledališču so hoteli uprizoriti Preradovi-čevega »Kraljeviča Marka«, potem predavanja, koncerte itd. Slavnost naj bi bila dostojna pesnika-proroka, apostola hrvatske narodne misli. Tudi v šolah naj bi poučili mladino o pomenu pesnika Preradoviča! Pred par dnevi pa se je začela razširjati vest, da je hrvatska vlada slavnost — prepovedala. — »Hrvatska Rječ« je prejela od »poučene stranic naslednje Informacije: Predstojnik oddelka za nauk in bogočastje je odredil to kulturno proslavo za mladino vseh ljudskih, srednjih in tem sličnih šol z nalogom, naj bo ta proslava primerna sedanjemu resnemu času in spominu velikega pesnika. Ta šolska proslava pa da nI v nikaki zvezi z ono, ki jo pripravljajo izvenšolski krogi, in ne more vplivati na to, ali se bo ta poslednja vršila sedal ali v poznejem času, primernejem za take slavnostL »Iz tega, da se učeči se mladini na slovesen in primeren način predoči pomen velikega pesnika Petra Preradoviča, pa da ne sledi še, da ne obstoje resni razlogi za to, da se javna in splošna proslava raje odgodi na pozneji čas, ko se bo mogla vršiti dostojneje tega velikega hrvatskega domoljuba in pesnika.« Tako se glasi pojasnilo v »Hrvatski Riječiglasilu — »Hrvatsko-srbske koalicije«. Vprašanje je: ali je vlada Preradovičevo slavnost direktno prepovedala, ali pa Je vplivala na pripravljavnl odbor, da bi se sam odločil za odložitev?! Naj je bilo tako a!i tako: iz gornjih informacij izhaja dejstvo, da bo proslava za sedaj omejena le na Šolske prostore ln da se splošna javna proslava ne bo vršila! Iz Informacij v »Hrvatski Riječi« izhaja jasno, da se slavnost ne bo vršila — po volji vlade. Na tem ne izpremlnja nič tudi eventuvalno dejstvo, da se je odbor odločil za odgoditev. Kajti, to se je zgodilo — na tem ni nikakega dvoma — pod pritiskom, ali celo grožnjami vlade. Za to domnevo govori že fakt, da Je vlada prepovedala slavnost v gledališču, da ni dovolila uprizoritve PreradoviČevega »Kraljeviča Marka«. Tudi razlogov, ki so bili merodajni za vlado, ni težko pogoditi. Bala se Je krepkih narodnih akcentov in — odzivov, ki bi izražali čutstvovanje Javnosti spričo sedanjega velikega narodnega vzdramljanja, tega impozantnega plebiscita med južnoslovanskim narodom za svoje ujedinjenje, za državno samostojnost. Za nas nI torej nikakega dvoma: hrvatska vlada je pritisnila, ker so pritisnili nanjo budimpeštanski in morda tudi dunajski krogi! Na vsak način ima postopanje vlade politično ozadje, k! so je postavili krogi, nasprotni našemu narodnemu ujedinjenju, cilju našega naroda! Ti krogi argumentirajo — s svojega stališča — po^ vsem logično: če smo nasprotni misli, nam ne more biti v prilog, kar bi moglo propagirati to misel in povspeševati nje uresničenje. Ravno zato, ker smo uverjeni, da ima prepoved, oziroma izsiljena odgoditev politično ozadje, nasprotno ideji, ki se je je oklenil naš vseskupni narod: zato se bavimo s stvarjo obsežneje. Pa tudi razlogi, ki Jih uavajajo informacije v »Hrvatski Riječi« — pa naj bodo na prvi pogled veljavni in vabljivi — niso prepričevalni. Oporekati moramo, da ne bi bili sedanji, če tudi res težki časi, primerni za resno in velikega moža dostojno proslavo. Naša nedeljska Krekova slavnost, ves način, kakor se je izvršila, govori v la-pidamem zlogu, da so tudi v sedanjih časih možne vojne dobe. In kolika razlika je med našim položajem In onim v Zagrebu! Mi živimo v tem mestu kot manjšina, brez politične moči nad javno politično upravo. In vendar je šlo, krasno je šio — brez vsake di-stonacije, brez vsakega neljubega incidenta: slavnost se je izvršila dostojno spomina moža, ki ni bil samo velik rodoljub in kulturen delavec, ampak tudi odličen javen politik in — kar moramo posebno podčrtati — spočetnik sedanjega velikega narodnega gibanja, zasnovatelj sedanje južnoslo-vanske politike v monarhiji. Je torej tu dovolj — nevarnih momentov, ki bi mogli izvabiti pojave, neljube merodajnim krogom. In vendar so bile naše oblasti toliko previdne in razsodne, da niso delale slavnosti nikakih ovir. In kako pametno so storile, priča ves potek slavnosti. Hrvatska pa ima ne Ie narodno, ampak tudi državnopravno avtonomijo — ima baje svojo na-radno vlado! Zato je povsem ntemeijeno naše mnenje, da so vsi razlogi, ki naj opravičijo preprečitev slavnosti v Zagrebu, le pretveza, da je ustreženo tistim, ki se našega sedanjega gibanja — boje! To je naše uverjenje. In obžalujemo ta ukrep hrvatske vlade tem bolj, ker meče pred slovanskim svetom čudno luč na — hrvatsko-srbsko koalicijo! V dob! stmtoodločeoatfe narodov. V »madžarski« Reki in na sosednjem hrvatskem Sušaku se je 6012 oseb s svojimi podpisi izjavilo za jugoslovansko deklaracijo. V tej izjavi se je zahtevalo, da naj tudi mesto Reka pripade bodoči samostojni jugoslovanski državi pod habsburškim Žezlom. Kakor je že poročal nas list, se je zaradi podpisovanja te izjave pričela v Reki pravcata ostudna gonja proti osebam, ki so jo podpisale, in je bilo tudi žrtev. Navedli smo slučaj, da se je osebi, ki je podpisala izjavo, odpovedala služba, in da je do-tičnik, ker je bil zaradi te službe oproščen vojaškega službovanja, moral zato nemudoma odriniti v vojake. Sedaj se pa iz Reke poroča še o hujših nasilnostih. Reka je, kakor znano, vsled ponaredbe leta 1868. med Hrvatsko in Ogrsko sklenjene nagodbe danes »madžarska« in madžarska vlada ni v Reki nič boljša, kot v Ogrski sami, kvečjemu le še na-silnejša. Slovanstvo je na Reki popolnoma brezpravno in izročeno na milost in nemilost madžarskim mogotcem. In vendar je Reka po veliki večini prebivalstva slovanska. Svojim prejšnjim nasilnostim pa je madžarska vlada na Reki sedaj nadela krono. Državno pravdništvo in državna policija sta uvedla preiskavo, kdo je nabiral podpise za jugoslovansko deklaracijo in kdo je podpisal izjavo. Državna policija je zaslišala že cc!o vrsto oseb In potem stvar odstopila državnemu pravd-ništvu, katero uvede proti njim postopanje v smislu § 173. kazenskega zakonika. Ta paragraf govori o zločinu proti obstoječemu državnemu redu in določa kazen ječe do petih let ter tako edgo-varia S 55. našega avstrijskega kazenskega zakonika o motenju javnega miru. Ali si je mogoče misliti večjo nesramnost?! Istočasno, ko ves svet govori o samoodločevanju narodov, ko sc priznava pravica do samoodločbe Tatarjem, Kirgizom, Baškirom in Turkomanom. ko se z največjim zadoščenjem pozdravlja razne krimske, kavkaske, sibirske in druge republike, pa sredi prosvetljene Evrope tisti narod, ki si jemlje zakup višek viteštva in državniške sposobnosti pada z najbrutalnejšim, srednjeveških roparskih vitezev vrednim nasiljem po pripadnikih jugoslovanskega naroda, ki kličejo po isti pravici, ki se priznava celo ljudstvom,ki nimajo niti najmanjšega obeležja naroda in jih niti oddaleč še ni obliznila civilizacija in kultura. Kar se dogaja sedaj v Reki, |e evropski Škandal ki kaže našo monarhijo svetu v taki luči, da bi moralo biti sram vsakega zastopnika te monarhije, -da bi še kje nastopal v imenu civilizacije ln kulture. Na Dunaju govori ministrski predsednik dr Seidler o velcvažnosti jugoslovanskega vprašanja, o najnujnejši potrebi, da se reši to vprašanje; v Reki pa madžarski biriči zasledujejo ljudi, ki se izjavljajo za rešitev jugoslovanskega vprašanja, kukor si ga želi in ga zahteva ugoslovanski narod, in gonijo ljudi pred sodnike, da jih obsojajo v večletno ječo, ker so se drznili izjaviti za svojega naroda boljšo bodočnost! Po petdesetih letih svojega obstoja je tisti tako hvaiisani dualizem srečno dovedel do takih sve tovnrh škandalov! Slava mu! Pol ure pozneje je marki de Brenaz čiial naslednje pismo: — Gospodi Vi ste izdajalec in strahopetne^! Ce Vam to moje mnenje o Vas ne da povoda, da bi sc dvoboje v al z menoj, ponovim te Svoje besede kolikor mogoče kmalu Javno. Ce bi ne zadostovalo ustilo, Vas pretepeni kot kakega služabnika. Orožje določite VI, toda pripravite se na to, da bo dvoboj na življenje In smrt. Eden naju dveh mora obležati na licu mesta. Miranov. V očigled teh sirovih izrazov je Hubert predvsem občutil krvoločno Jezo; v drugi vrsti pa se ga je polastila velika bojazen in vznemirjenost zaradi Nadje. Napisal je na posetnico: — Gospod! V eni uri boste moji priči pri Vas in h >tc ni razpolago Vašima Potem je vteknil posetnico v ovitek, zapečatil in jo dal izročiti grofovemu slugi- ki je v veži čakal odgovora. ,r . ' . . (Dalje.) Rasne politične vesti. Parlamentarne stvari. Z Dunaja se poroča 12. t. m.: Danes popoldne se je sestala konferenca načelnikov strank. Zbornični predsednik je predlagal, da naj bi se ta teden poleg predmetov, ki so že na dnevnem redu zbornice, razpravljal še zakon o vojnem davku za leto 1918., o rentnem davku, efefttno-prometcem davku, dravinjskih doki a dah za učitcljstvo, potem poročilo brambnega odseka o zboljšanju plač vojaškega moštva, poročilo ustavnega odseka in poročilo zdravstvenega ministrstva. Posl. Stanek je urgiral razpravo o poročilu glede razueijenja naredbe po § 14, tičoče se podaljšanja črnovojniške dolžnosti do 50. leta in zakona o službeni dolžnosti. Posl. Seitz je opominjal v'ado na obljubo, da čimpreje predloži zakon o pomožni službi, ki naj bi stopil na mesto zakona o vojnih dajatvah. Ministrski predsednik je izjavi!, da 20. t. m. predloži to predlogo. Glede zakona o črni vojski je sklenila konferenca, da se mora rešiti še pred velikonočjo. Posl. Scitz je opozarjal na cenzuriranje parlamentarni!! poroci', kar se ne srne trpeti več dulje. Ministrski predsednik je izjavil, da cenzor že zdavnaj ne prihaja več v parlament, da pa on sam ni cenzor in da ne more torej dati pojasnil. Vlada se prizadeva neprestano, tla bi našla primeren modus, po katerem naj bi se odpravili sedanji nedostatki. Predlog posl. Seitza se je sprejel in izvolil se je odsek po- slancev, kateremu naj se izreči cenzurno vprai.. nje. V odsek so bili izvoljeni poslanci vseh strank. Predsednik prehranjevalnega urada o H*dskt prehrani Predsednik prehranjevalnega urada dvorni svetnik Paul, ie v svojem govoru v prehranjevalnem svetu med drugim dejal naslednje preznačilne besede o sedanji ljudski prehrani v Avstriji: »Sedaj ne more biti niti govora o tem, da bi se spravljala živila v zaloge. Živimo Iz roke v usta. Dokler trajajo te razmere — in pred novo žetvijo pač ne bo izpremembe — vidim glavno nalogo prehranjevalnega urada v tem, da se z neko prežnostjo prilagoja vsakočasnlm razmeram. Državna naredbena oblast se bo uporabljala le v varčni meri. Ce se pa izda kaka naredb«, se mora tudi v resnici izvajati ln izpolnjevati brez ozira na politične, narodnostne In osebne zadeve. Glede uvoza iz Ukrajine je dvorni svetnik Paul svaril pred pretiranimi nadami, zlasti glede časa izvedbe uvozov v velikem slogu. Omogočiti se bodo dali pač v nepreoddaljenem času majhni prevozi. Prevozi v masah pa se bodo najbrž mogli izvesti šele v več tednih. Da bo mogoče pokriti pomladansko potrebščino kakih 12.000 vagonov krompirja, bo treba skrčiti odmerek osebam, ki se oskrbujejo same.--Novi predsednik prehranjevalnega urada je torej govoril precej odkrito. Na ustvaritev kakih zalog živil torej ni niti pomisliti, ker živimo sedaj in bomo tudi do letošnje žetve, terej tam do meseca avgusta niorr»li živeti »iz rok v usta«, z onimi živili, kar jih dobimo sproti. Ce jih dobimo, bomo jedli, če jih ne dobimo, bomo stradali, in to tembolj, ker se ne sinemo preveč zanašati na uvoz iz Ukrajine, ln sicer niti glede množine živil niti glede pričetka uvažanja. Kakor se nam zdi, bo pač z ukrajinsko Klorjo enaka, kakor je bila z romunsko in italijansko I Ljudstvo bo imelo toliko od nje, kolikor je imelo od prvih dveh: nič, ali pa vsaj skoraj nič! V dobro š^e'emo n> vemu predsedniku prehranjevalnega urada, da nI prijatelj naredeb, s katerimi so nas I^anlli doslej, namesto z živili. Manj naredeb, pa ve* kruha! — to je, kar zahteva ljudstvo. Glede prveea nam torej ustreže novi predsednik, glede pa nas je potolažil na boljše čase, na novo letino! A ta 5e še daleč, in bogve kakšna bo! Tarn Mer nI nič, pač tudi novi predsedniki ne opravijo nič! t Veliko zborovanje v Zadru za narodno nje*I'pje-nje. Minole nedelje se je \rr5ilr> v Zadru veliko; zborovanje, ki se je povspefo v mogočno manifestacijo za naše narodno ujedin«enle. Iskreno ob-žalovaje, da radi tesnosti prostora ne moremo podrobneje poročati o tem zborovanju, nodajemo tu enoglasno in navdušeno sprejeto resolucijo: »Gradjanstvo Zadra i okolice, sakupljeno dana 3. ožujka 1918: , 1. zahtjeva podpuno I bezuvjeino provedenje načela samoodredjenja naroda kao Jedini uslon života i slobodnog razvitka jedinstvenog naroda Slovenaca, Hrvata i Srba; 2. odobrava akciju narodnog predstavništva, započetu bečkom deklaracijom dne 30. svibnja 1917.. koja ide za postignućem državne samostalnost : južnih Slavena; 3. izražava Jugoslavenskom klubu u Beču zahvalnost, što je iznio na javnost nečuvena nedjela, počinjena na našem narodu od početka ovoga rata, te zahtjeva dužnu odmazdu; 4. očekuje, da će narodni zastupnici ustrajati nepokolebivo u toni pravcu, solidarni sa zastupnicima bratskog češkog naroda, sigurni u jednodušnom pristajanju i podpori svoga naroda. * Sfiod so sklicali poslanci, med njimi tudi don L Prodan. Jzvestni ^jugoslovanski« politiki so opetovano gobezdali v dunajski »Information« kakor da je v Dalmaciji struja, ki je odločno nasprotna deklaracijski politiki, ker vidi v nlej zanikanje hrvatstva. Kako drzno slepljenje Je bilo'to, nam govori dejstvo, da je bil Prodan med sklfcatclii shoda in prvi govornik. Naglašal je, da fe svoboda, prvi pogoj narodne sreče. Svobode pa ni brez nje-' dinjenja!.... Doslej so poslanci ločeno dajali državnopravna zavarovanja. Sedaj pa je bilo prvl-j krat, da so vsi južni Slovani kot bratje podali roko* drug drugim in so vsi zaprisegli na isti program. A ta program pomenja: to Je oaia votla, naše pra-, vo, to hočemo doseči!! — In ta Prodan naj bi bil nasprotnik dek!aracijske politike! — Tu imamo primer, kako skušajo zavajati in slepariti veliko, javnost tisti izvestni »jugoslovanski politiki« — po potrebi naših sovražnikov. Dr. Franjo Potočnjak je bil svojedobno markantna oseba v javnem življenju Hrvatske in je igral znamenito vlogo v političnem življenju hrvatskega naroda. Dr. F. Potočnjak je bil iz stare pravaške garde in je sta! na levem krilu stranke. Povodom razkola v stranki leta 1893. se je ločil od svojih ožjih somišljenikov — nezadovoljen z njihovo oportunistiško tJktiko — ter se približal socijalni demokraciji. Radikalno je zastopal idejo demokratizacije našega Javnega življenja. Naj-aktivneji pa je bil 1. 1903. povodom velikih nemirov proti Khuenovemu režimu, ki ga je osvetljil s svojo interesantno brošuro: »Iz dežele brezpravja in demoralizacije i. Kasneje se Je — ozlovoljen po nedelavnosti in ozkem umevanju političnih voditeljev — popolnoma umaknil v zatišje privatnega življenja. Ko Je izbruhnila sedanja svetovna vojna, je pobegnil v inozemstvo, kjer je igral važno vlogo v »Jugoslovanskem odboru«. Kot nacijonalea in sociialen revolucijonarec Se Je vrgel v vrtinec velike revolucije, ali boljšcvlkl so mu porušili vse njegove nade in naše! Je smrt v petrograjsklh ulicah v nekem spopadu pred usodnim zavodom Smoinl____! Hrvatski listi javljajo, da se vest « njegovi smrti potrjuje. Nemški glas o sedanji nemški državni polIlikL »Mannheiner Volksstimmci je priobčlia članek, ki priča, da je v Nemčiji vendar-Ie ljudi, ki jim sedanju nemška državna politika dela skrbi. Nemška golitika je sedaj — tako začenja članek — gost na vseh ulicah. V širšem krogu vztočnih problemov ga sploh ne bo kmalu nobenega, v katerega bi se nc vmešavala? kmalu ne bo požarčka, v katerega ne bi — radi časti — hotela v ogenj za druge. Komaj da smo sledili klicu na pomoč Estonske, Livonfje itd. in komaj da smo "Si tea — po zaslugi neizmerno ugodne konjuktire, tere izraba ni bila nobeno mojstersko delo — t* dežele »osvobodili«, pri čemur pa smo se tudi Or* bremenili z množino kaj močnih političnih hipo- Sran II JMHV / S" štev. <>** v Trsta, aae 14. marca i»i* tek, ki nam bodo pozneje, ko bo treba plačevati obresti, povzročali mnogokak glavobol: se ie zopet, zvabljeni po novem klicu na poiuoč, pripravljamo, da svoje, kakor se zdi, še vedno ne dovolj zaposlene prste vtaknemo v neko drugo komplicirano vprašanje: v finsko. Nu, v nemških deže-Jah ni gotovo nikogar, ki ne bi občutil polnih simpatij do finskega ljudstva, ali k'e je bila ravno za Nemčijo neizogibna potreba, da se vmešava, pripravlja militarično akcijo, da Alandske otoke, ki so za švedsko, nam vse prej, nego dobrohotno javno mnenje ena najobčutljivcjih točk, priteguie v to akcijo? In, ali smo res za to, da sprejemamo »klice na pcmoč« kar na debelo, kakor smo poprej dobivali vojne napovedi fz vseh kotov sveta? Priznano bodi, da ima Nemčija nek interes na stvareh in usodah, tičočih se Finske, toda mi nismo edini in niti ne najbliži interesiranci na tem. V tem je p-eđ > i število drugih vlasti, pred vsemi pa: Švedska jn celo ta ie Še te dni vkljub zelo razvneti agitaciji aktivističnih krogov na usta vlade odklonila, da bi se z uvažar.iem orožja vmešavala v notranje boje in diference! Ali smo morali ravno ml to storiti? In, aH se niso morali v Berolinu zavedati, da s tem izzovemo nezaupanje in razhurjenje proti Nemčiji v tistih širokih krogih, proti katerim je naperjena nemška pomoč nasprotni strani v prilog? In potem, da močni antanti prijazni krogi na Švedskem zadobe s tem nove agitacljske snovi proti nam! In slednjič, da se s iem v vsem ostalem svetu, pred vsem pa v onem zaveznikov ovira miru pnjaz«a smer, da se za vojno huiskaioča smer ječi in sc Jej omogoča, da obdol :nje Nemčijo, češ, da stremi po gospodstvu nad vsem Vbiiodom. torej po pretežju, ki ga noče prenašati nobena osta'ih vlasti... K vsemu temu je mirovna ponudba z Pusijo ustvarila za Finsko nov položaj Tu se vendar v čL 6 izrecno določa, da moraio ruske čete in rdeče garde izprazniti Finsko ter da se mora Rusija vzdržati vsake 2 enači'e proti finski vladi. S tem ie odpadla S5»ma po sebi bojazen, da bi se ruskemu ljudstvu vs:!:Ja kaVs velikanska vclla. Alf naj bi ne hila nemška politika vsaj počakala, ali izpolnijo Rusi svojo obbubo, predno se je odločil, da neposredno poseže vmes? Kajti po odhodu J^n.v postanejo tjTfcrence v Finski izrečno noiranje-fiuska stvar, ki rič ne bri^a nikogar drugega. In saj ie bilo doslej vrhno načelo nemške politike, se nočemo vmešavati v notranje stvari tujih dežel. Sečil pa se enostavno in brez .*x«ike potrebe zaineče tu :i fa maksima, k.ikor mn- ud katera «lruga /. Icfo oerspck'Jvo v vsakovrstne /a-nletljaje cenzuro opozarjamo, da smo :a izvajanja p~t~M \z A*rbeiter Zeitunq«c od dne 9 marca 1. ? TI si jn^^slovanska žena! Resnično ponosna rr"Te< biti, Ja si Jugoslovani I Kajti velik in mogočen je Tvoj jugoslovanski narod, ki mu pripadni. Milijone ljudi govori Tvoj slovenski jezik, ki ga najdeš ro v^em svetu. Jugoslovanske matere so dr.le stoi'.*oče najhrabrejših sinov za bramto u« novine. Bodi nr.nosna, da pripadaš temu ljubemu Jujcslovanskemu narodu, ki ga občuduje ves svet. Prava ple rv -.itost in lepota je, ostati zvest sv iemu slove*" ' narodu. Skrbi, da Tvoii otroci ■sta.-iejo 7x ■ 1 svojemu slovanr' e:nu narodu in Tvojemu slovenskemu jeziku! Uči svoje otroke moMti slovensko in da bodo povsod govorili In - >rdravljali slovensko. Naroči sebi in svojim otro-om sic venske iasopise in pristopijo naj k slovenskim društvom. Vzgoji svoje otroke v poštene, net ">oelj!ve, neustrašene, usložene, plemenite in ijlV čne Slovane. ! : bodo ponosni na Te in Tvoj enski jezik. Ptv'Hnj jih le v slovenske šole! \ zabi nikdar, da so naši narodni nasprotniki leta I • 4. in 1915. na tisoče nedolžnih Slovencev go-, M no ječah ter jih pljuvali, tepli, zaničevali in i : orilt! lugnslovanrkn ' v1! Ok*"»sf svcIp sobe In sta-; j vanje s rod: 1 ' . likih slovens^ h mož, ki so s trHteniem, ■. ! esedo in lepo r ^ iiijo, in ! t pfvT"«,:j iurnsk »anskega klu^a delali za naš ili s1ov?t>iki r i: d, »Jugoslavijo«, j o^o-. ansk.-' ?ena! Ljubi svojo jugoslovansko ne 1. . iz vsejra svojega srca! Ljubi jo zvesto in ' mo do svofe smrti! Ko si bila še mladenka, si » epev.d.-; slovenske pesmi, skrhi. dn bodo tudi voji c ■ :ci prepevali lepe mile s'.;venske pesmi! N.:i t>- z veseljem in Ifuherniio v čast Tvojemu v*..v, r-.",;r-mu jc.ikti fn iugo*tovnn*>kenui narodu! Ljubi s-, o j slovanski jezik! Brani ga kot drag klad rred r.evan.Im tnjstvom! Bodi svoieca na-r-. *. v:er'rr>! Nabirai podpise in prdn>i Izjavo za 'iracijo Jugoslovanskega kluba z d nt ?'). maja !rMin pri vsaki priliki imej priir zno, a o-.:!o5no .'a -m d'%«cco na?e jugoslovanske države: Ju-. ^lavijc! Kupuj sam? in skrbi, da bodo vsi člani iz Tvoie hiše podpirali !e slovanske trgovce, obrt-i.ike, zavode itd. da se bo povsod uveljavljalo j:e--lo: »Svnii k svoiim«! Stori vse, kar moreš, da kori1^ is jugoslovanski domovini, Jugoslaviji! Bodi odkritosrčna. zvesta, .plemenita, priprosta in liubez-niva žena tsr odločna in porosna Jugoslovanka! Pomni vedno, da si Jugoslovanska žena! Tolsto vrška. It 9) in št. 1—58 {ob. št 10) 14. & «1. Greta 8» (cena 22 vin. kg). — Rocol: št. 293—34« (ob. 5f. 24) in št 1—203 (ob. št. 26) 14. 3. ul. Setterontanc 52 (cena 20 vin. kg). poldne in sicer v sledečem redu: v petek, 15. mar- Ljubljani. — - GUut m poročiia upravnega odbora vesli. Prci^'3 kuriva. • OsP.e. iu t. , na rdeče Izkaznice. Staro mesto: št. 1776—2075 (ob. št. 7) 15. 3. nI. Volio 2. št. 2076—2175 (ob. št. 7) 13. 3. ul. Artisti 4, (cena 84 vin. kg). — Stara mitnica: št. 24R3—27S2 (ob. Št. 7) 15. 3. ul. S. Zaccaria 3, Št. 2783—2982 fob. ?t. 7) 15. 3. ul. S. Maurlzio (cena 84 vin. kg). — Roian: št 205—324 (ob. št. 7) 15 3. ul. Boro-evič 53, (cena 84 vin. kg). Coke. 10 ks na rumene Izkaznice. Staro mesto: Št. 1742—1801 (ob. št 5) 13. 3. ul. Ma don ni na 24, (cena 20 vin. kg). — Greta: št. 152 (ob. št 5) 14. 3. Oretta 8, (cena 22 vin. kg). Premog (fosslle.) 20 kg na izkeznlce. (modre! zkazniee.) Sv. Vid: št. 740—8S0 (ob. št. 22) in št 1—30 (ob. št. 23) 14. 3. ul. Montfort 5. (cena l K 46 vin. za 10 ks). — Sv. Jakob: št. I4S—406 (ob. št. 26) 14. 3. ul. Guardia 42, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg), 5t. 407—550 (ob. št. 26) 14. 3. ul. MonteccM 2. št. 551—6S0 (ob. št. 26) 14. 3. ul. Rijrutti 31. $t. 681—, 930 (ob. št. 26) 14. 3. ul. Rivo 10. (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Barko vije:" št. 1—211 (ob. št. 14) in j—?! I (ob. št. 15) 14. 3. Barkovije 234 (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). KGks. 10 kg na modro Izkaznico. Sv. Jakob: št 931—1010 (ob. št 26) 14. 3. ul. Montecchi 2, št 1011—1145 (ob. št. 26) in št. 1—20 (ob. št. 27) 14. 3. ul. Salice 7, (cena 20 vin. kg). — oarkovlje: št 1—211 (ob. št. 16) 14. 3. Barkovije. 224 L , iin 22 vin. kg). — Greta: št. 272—350 (ob. * Povodom srečnega rojstva cesarskega princa se bo vršila danes zjutraj, ob 10 dopoldne, v srol-nici sv. Justa slovesna služba božja z zahvalnico, ki se je udeleže zastopniki civilnih, vojaških in občinskih oblasti. Odlikovale. Cesar Je podelil računskemu ravnatelju pri tržaškem narnestništvu Ivanu Folle, naslov vladnega svetnika. 14 dnevno podaljšanje dopusta. Da se pride v okom vsem dvomom, razglaša vojno ministrstvo sledeče: Svoiečastio v dnevnikih razglašeno 14 dnevno podaljšanje dopusta za vse od armade na bojišču odpuščene, se nanaša le na one osebe armade na bojišču, katerih dopust se je končal 10. marca ali poprej. Za one, katerih dopust konča po 10. marcu, ta odredba ne prihaja v poštev. C. kr. redarst venemu ravnateljstvu. Včeraj Je Imel eden naših urednikov posla na komisarijatu v ulici Bacchi Bilo je okolo ure popoldne. P«;-zor, ki se mu Je nudil, ga Je naravnost impresijo-nlral Po stopnJIcah in na mostovžu pred pisarnami se Je trlo čakajočih strank, da dobe prehodne, ozlromn potne liste. Tarnali sc. da *nora;o ob takih prilikah čakati cele ure, a marsikateri stranki da se dogaja, da istega dne sploh ne prihaja na vrsto kar Je silno hudo, če potrebuje potnega lista za nuj m in neodložljivo potovanje. Videč ta nedc statek se le naš urednik dalje zanimal za stv*r, da bi doznaJ vzrok temu. Iz razgovorov z ljudmi je d oznak da bi fcilo krivično, ako bi zvračali kri/ ao n.i rečeni komesarijat Organi tega urada da so jako uljudni, postrežljivl in gredo strankam na '2'5 kg, a bolj stradati, kakor sedaj, ne moremo. — C. kr. uradnik. Brez kruha! Iz Barkovelj nam poročaio. da v ponedeljek nico dobili niti onih 10 dkg kruha, ki ie bil določen na osebo. Ce poide tako dalje, po-*em res ne vemo, kaj naj stori prebivalstvo. 2ivo vendar ne more A NAJ SE V »NARODNI DOM«. SiSv Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorua češka gostilna y Trstu) so nahaja v ul. G. Galatn (zraven glavno pošte.) Slovenska ucsireiba in slovenski ledilni listi. MALI OGLASI. Proda -e hi'iiei z vema at lo^vanj^n*-*. In i ro d ijalno, prijrtvno it vsako obrt Ij na j s o-i 1 uii-keo;;* vta 1" minut. Ct-na 100 K Naslov pove In^ odd E'liiv »ti l-'2J Fotograf * Anton Jerk'ić ( os uje r grojem atalj^la Trstu VU Uello Poste ftt 10 <0 He •o.i« kapujem * vsim'ci mnoLiui. I l<£<»m Općtna it. 45f>. o i »ivitjih danaiajiL. ceaali. Zaider^l5, ifi. 1877 fnvifmnlfl M takoj dvs za obdelovanje aPlwjnicJU zetuIj 4 a. Dobit« hrano in stanova, njo. Naslov : Ludvik. poŠta Mirsmar 1910 Sodno dreuesB: ^ d^v-, drevje Ubrano mto prodaj* Joeip Strotelj v Komom (GodŠko)- % m Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je v soboto, i dne 9. t m., naš predragi soprog oziroma oče RUDOLF ARZOI3 Uiti. FOduradnik v starosti 33 let, mirno v G-spodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika se je vi šil v ponedeljek ob 2 pop. iz hiše žalosti Lupoglava v Isti i. Obenem se zahvaljujemo vsem gg. uradnikoui in poduradnik m posebej pa ie g. župniku Elnerju. Žalujoča soproga IVANKA otroci Rudoli in Oskar Arzon. In črno, Opol prve vrste, za krčmarje tudi izven Trsta prođOjfl FRM AP01L0HI3 Trst, ulica iimnlfa $t, 10. Kislo votlo (»Silva* vrelec), žganje la vino razp^SH-i A- OSI: j>. Gušlanj. (Koroško). — Kupuje stekl<-n!co Trst stare ln nove ter zam ;>a- ! (iceifs vsaki veZer ob 9 V, f ZOBOZDRAVNiK Dr. J, Čerm&k v Trsta, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranja zobov brez bo« lešin. — Plombiranja. — UMETNI ZOBJE — su mm lil t& ji (po možnosti oženjen^) za malo posestvo v bližini Trsta (Žavlje) Ugodni pogoji. PonudUe pid: 1. G. na Ins. oddelek Edino*II. tri mm* trdili drv za iitanMiurno Maso, sladKo? I In &!rit. I Pomite Ljubljana poštni ^ redni 151. J mt - uia Stadion 10 - Trst Odpri 03 V 2 z«2ll2?Ba?Kl usfcpnlna K 2 J ! .JlM^fflUB W III I1* Zlsisralca m G. Pir«© kaznovali, ker je bil tnko predrzen sebi in svoji- družni nabaviti nekoliko živil, da ne bi vsi skupzl poginili za lakofin. Nim?mo na-redeb, a tu bi bila vendar — nujno potrebna naredba urada za ljudsko prebrano, ki bi določala, da je do določene izmere prost naTrup in prevoz živil za lastno porabo v lastni rodbinL»Seveda pa bomo take pametne naredbe zaman pričakovali. Denaturiranl špirit za male obrtnike. Centrala za špirit na Dunaju je dala Zavodu za pospeSeva-nie malih obratov v Trstu na razpob^o majhno količino denturiraneca špirita, da ga razdeli med obrtnike, ki ca nu"»no- potrebujejo v svojem obrtu. Zavod pozivlje zato interesirane male obrtnike in sicer predvsem mizarje, čevljarje, drairuT?ar;e in zlatarje, klobučarje, barvarle, fotocrafe. kler.arje, instalaterje in urarje ter likarice in ':o<.!'?.U:e perja, da prideio v Zavodov urad v ul. Lar^aretto vec-ch'o št. 52 v dneh 18.. ?0„ 21 „ 27. in 23. t. t*?, med 3. in 6. uro pop. po dotične Izkaznice. Neizogibni potrebno je. da prinesejo s seboj dokumente obrtne oblasti ali kakeza drusrega javnepa urada. H potrjujejo, da imajo pravico do izvrševanje obrti. Kdor bi ne prišel ob določenem Času in ne prinesel s seboj omenjenih listin, hi prišel zastonl. Izkaznice, na katere dobe upravičenci špirit pri tvrdki, ki se Jim naznači, se bodo izdajale v naslednjem redu: v ponedeljek. 13. t. m., Iikaricam; v sredo, 20. t. m., čevljarjem; v četrtek, 21. t. m.,, mizarjem; >r petek, 22. t. m., zlatarjem, draguljarjem, urarjem in klobučarjem, v soboto, 23. t m., kodralknm pen*;, barvarjem. fotografom, kleparjem in instalaterjem Razdeljevanje tobačnik izkaznic. C. kr. finančno ravnateljstvo objavlja: Pozi vaje na objavo, pri-občeno v tukajšnjih listih dne 3. marca t. I., se va-mio oni, ki imajo tobačno izkaznico št. 20.001 do evši 24.352, da pridejo po novo tobačno izkaznico v c kr. carinsko ekspoziti^ ob glavnem vhodu v prosto luko v spodaj navedenih dneh med 9. in 12. uro predpoldne ali pa med 4. in 7. ufo po- liaio na »Inseratni oddelek Edinosti« -Ulica Sv. Frančiška Asiškeza 21). pritličje m ce številno slabejšemn ljudstvu. Tisočletna zgodo-hoguedaj, da bi si kdo pripelial kaj s Kranjs' ega v vin? sprjčUje, da jc v danih razmerah slovenskemu ; OpJasi, osmrtnice. Zahvale Ifl VSaKOvrstna Trst. Na potu n:u odvzamejo vse. in skoraj bi ga; iju{jstvu popolnoma onemogočeno, priti do onih naznanila- rcMauuiČ Vsebine. _nai se posi- da je hetel j gredo po naravnem pravu In po te- meljnem državnem zakonu, ter se povrh na brez-vesten način žalijo njegove verske svetinje; zato je edina rešitev iz tega položaja uresničenje deklaracije jugoslovanskega kluba v avstrijski državni zbornici dne 30. maja 1917. Iz tega razloga se profesorji bogoslovnega učilišča v Mariboru pri-, družufejo Imenovani deklaraciji. Obenem s sinov-sko udanostio pozdravljajo plemenito prizadevanje za svetovni mir in med državami sv. Očeta Benedikta XV. In Nieg. Veličanstva cesarja Karla L Ljudska knjižnica. Vsi oni, ki imajo knjige Iz ljudske knjižnice akad. fer. dr. »Balkan«, »o napro-5cni. da Jih prej ko mogoče zopet oddalo in sicer: v Bar ko vijah g. Svetku Martelancu, v Rojanu g. naduč. v pok. Pcrtotu. na Opčinah g Jeriču, aprov. kom., pri Sv. Ivanu f. dr. Kernevu, Nar. dom od t M do IVi 'r\vćer, v Rocolu fč. Josipini Sahovi, Rocol 706. —- Zx uruge okraje objavimo prihodnjič. — Knjiž. odsek ak. fer. dr. »Balkan«. Iz Kopra. Podpisani se najtoplejše zahvaljuje vsem znancem in prijateljem 11 mesta ta okolice pokojnega p. Hijacinta Repiča, katerega so spremljali na potu k večnemu počitku, ali pa ki so se udeležili v ponedeljek slovesnih zadušnic. Posebno se ie izkazala s pieteto do rajnkega tukaj, slovenska šola, kar bodi osobita čast njeni vrli voditeljici gospodični M. PfeiferJevL Bog bodi vsem obilei plačnik, rajniku pa večni mir. I — Samostan sv. Ane, Koper. Popravljamo. V včerajšnji Članek o dm. Suster-šiču in njegovi politiki se Je vrinilo par neljubih tiskovnih pomot V peti vrsti od zgoraj se ima glasiti »naNe konsekventno (in ne: konservativno) na-sprotstvo. V prvi vrsti četrtega odstavka treba čitati: naivernejl (in ne: »neverneji«) pristaši dra. Šusteršiča. Prostovoljni prispevki za vdovski in slrotinski sklad c. kr. črnov. okrajnega poveljstva št. 27 v i v Tr^fti »e Je preselila na (V>rso tt 15 v NvJo ilatarnfco C Zetrowltz t F7g»ln. Velik*, izbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic ird. Cene rmerne. Cene z.nerne. isanBBHH Ilovo pogreb?a o podjetje Trsfi, Corso št* 47. (pri Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev nu vse kraje, države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t d. po 2tnernih ceni. — Skladišča v lastnih prostorih via de la Tesa št 31. Brzojavi l NOVO POCR :BW F O 3 JE TJ E - TRST. - ■ ■ JADRANSKA BANKA Trsi Uia Cassa fll Rlspi m) mi. 5 (Lixti3 pjslj^jN Kapital in rezerva K 13,200.000.— Fnilalke: Duna! Te^ethorstra-se 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, M .