štev iln im i .zanim ivim i p rispevk i so v om en jen ih zborn ik ih tu d i članki ju g o ­ slovanskih av to rjev , V lad im irja K l e m e n č i č a i n I va P i r y j a . Š vicarsk i p r isp ev ek k te j p ro b lem atik i z naslovom »Meje in ku l tu rna pokrajina« je n ad a ljev an je in rez u lta t večletnega raz iskovan ja vplivov, učinkov in posledic, k i se po jav lja jo ob o dp rtih in zap rtih m ejah , predvsem pa ob šv icarsko -nem ško-francosk i m eji. B aselska reg ija , ki v k lju ču je v svoje naravno in gospodarsko za led je tu d i k ra je o n s tran m eje, je p rav zap rav že .model sodelovanja m ed d ržavam i ob o d p rtih m e jah Evrope. U gotovitve, da so neka te re , p redvsem m ednacionalne p a tu d i povsem človeške vezi p re ­ ko jugoslovansk ih m eja , posebno še ab jugoslovansko -ita lijansk i .meji, celo m očnejše ko t tam , vzbu jajo slovenskem u b ra lcu kn jige zadovoljstvo in po ­ nos. S am ozavestno ugotav ljam o, da sm o ob p ravem času spoznali, da je od p iran je m eja n u jn o st d ružbenega razvoja. To v p rašan je razv itosti a li n e ­ razv itosti ozirom a odprtosti ali izoliranosti postav lja V. K l e m e n č i č na v rh lestn ice p r io rite t p ri od ločitvah za neom ejen p re to k lju d i in b laga p reko m eja. P rim eri k ra je v in reg ij (Tržaško, P re k m u r je . . .) ob naših m ejah kažejo n a transfo rm ac ijo tu k a jšn je k u ltu rn e po k ra jin e iz nekda j nerazv ite ob za p rti m eji v živo, gospodarsko rastočo, k je r m eja n i več čr.ta-ločnica, am pak obm očje povezovanja in inovato r razvitosti. P red n o sti odp rtih m eja in pozive k odprav i ločnic m ed državam i in n a ­ rodi p o u d a rja jo in u sm erja jo av to rji vseh tre h zbornikov. Č eprav so posa­ m ezne štud ije in te rd isc ip lin a rn o zasnovane, je treb a m ed vodilne strokov­ n jake na tem področju vseeno š te ti geografe in sociologe. N jihove izsledke s p ridom upo rab lja jo d ružbene, gospodarske in reg ionalno -p lanske in š titu ­ cije v E vropski gospodarski skupnosti, v E vropskem p arla m en tu in v zd ru ­ žen jih ko t so »Regio Basiliensis«, »A lpe-A dria«, A R G E -A L P itd. G oriški k n jig i »Sodelovanje in kon f l ik t i v obm ejn ih območjih« te r »Meje in m an jš ine v Zahodni Evropi« se u sm e rja ta bolj k o b ravnav i an tropogen ih dejavn ikov ob m eji. Obe iščeta odgovore n a o d p rta in p ro b lem atičn a v p ra ­ šan ja m ednacionalnega in m ed državnega sodelovan ja p reko začrtan ih po li­ tičn ih m eja. Posebno nad ro b n o je p rik azan a p ro b lem atik a ob jugoslovansko- - ita lija n sk i m eji, saj ita lijan sk i av to rji ( V a l u s s i , S t r a s s o l d o ) p r ik a ­ žejo reg ije n a obeh s tra n e h m eje iz zornega ko ta ta m k a jšn jih raziskav , naša dva av to rja (K l e m e n č i č - P i r y ) pa osredotočata razm išljan ja in p o d a t­ ke n a p rob lem atiko m an jšin in dvojezičnosti. Z ak ljučk i vseh av to rjev , ki ob ravnavajo se v e rn o -jad ran sk i p rosto r pa je, da je tod, m ed obem a d ržava­ ma, ena najbo lj o d p rtih .meja v E vropi, k je r n i le in tenzivne blagovne in osebne m enjave, am pak je v osp red ju p redvsem sodelovanje in vzajem no povezovanje dveh k u ltu r in idej. V ečina člankov je p isana v angleškem jeziku. Vsem , k i se u k v arja jo z vp rašan jem m eja, m an jšin in reg ionalnega razvo ja , n u d ijo om enjene k n ji­ ge obilo nov ih pogledov in sta tističnega g rad iva . A n ton G osar Ksenija Levak in Gojmir Budal, Lonjer — sociogeografski vidiki nase­ lja pri Trstu. Izdal S lovenski raz iskovaln i in š titu t v T rstu , založilo Založ­ ništvo tržaškega tiska, T rs t 1981, 83 stran i. V zb irk i »Slovenci v zam ejs tvu« , k i jo izdaja S lovenski raz iskovaln i in štitu t, je izšla kn již ica s socialnogeografskim orisom nase lja L on jer p ri T rstu . V n je j so ob jav ljen i vsi pog lav itn i rezu lta ti p roučevan ja pretežno še slovenskega naselja v le tih 1976—'1977, ki sto ji sam o 7 km vzhodno od sre ­ dišča T rsta, in sicer n a stiku m ed n iž jim lapo rna tim in v išjim zakraselim svetom . K ot štev ilna d ru g a (nek d an ja) nase lja na T ržaškem tu d i L on jer p rež iv lja h u d e gospodarske p reizkušn je . P reseneča, da b liž ina T rs ta v zad ­ n jih 60 le tih n i p rep rečev a la depopulacije; število lon je rskega p reb iva lstva se je v tem času zm anjšalo od 893 (1910) n a 362 oseb v le tu 1971. Izredno razd ro b ljen a zem ljiška posest (83 zem ljišk ih las tn ikov poseduje nekaj nad 81 h a zem lje), m očna d eag rarizacija in b ližina T rsta , k je r je zaposlena 've­ čina (81 % ) lon je rskega ak tiv n eg a p reb iva ls tva , so pom em bno vplivali, da je posta l L on jer tip ično spalno naselje . Š tu d ija je raz d e lje n a v š tir i vseb inske sklope: V p rv em delu, ki je n am en jen p red sta v itv i dem ografsk ih značilnosti, so podane osnovne poteze starostne, narodnostne, zaposlitvene, izobrazbene sestave p reb iva lstva , osvet­ ljene so selitve, pa dem ografska, socialno-gospodarska in n a ro d n o stn a se s ta ­ va d ru ž in ozirom a gospodinjstev. D rug i del je n am en je n poznavan ju zem - ljiško -posestne s tru k tu re naselja in n jegove gospodarske usm erjenosti. T re t­ ji del š tud ije p rik az u je km ečki dom in n jegove fiziognom ske in funkciona l­ ne sprem em be te r op rem ljenost gospodin jstev z osnovnim i pripom očki. V če tr tem delu knjižice je o risana osnovna p resk rb a in izraba prostega časa na po d ro č ju k u ltu rn e g a ali špo rtnega udejstvovan ja , iz le tn ištva itd. A v to rja za k lju ču je ta š tu d ijo s p reg ledom g lavn ih vašk ih problem ov (šibka p ro m et­ na povezanost s T rstom , k o m u n a lno -energe tska neu re jenost, slaba osnovna oskrba z živili, že lja po slovenskem otroškem v rtcu itd .). Š tu d ija nam kaže in p o ja sn ju je štev ilne v sakdan je prob lem e slovenskega nase lja v zam ejstvu . Zelo p lastično nam podaja n ek d an jo in današn jo u - sm erjenost km etijs tva: d robno sam ooskrbno po ljedelstvo se je prelev ilo v obm estno tržn o k m e tijsk o proizvodnjo, k je r zavzem ajo v inogradništvo , ze- len jadarstvo , sad ja rs tv o in v zadn jem času tu d i cve tličarstvo pom em bnejše postavke v d ruž in sk ih p ro račun ih . V zad n jih le tih so čedalje m očnejši p r i­ tisk i š tev iln ih Tržačanov, da bi posta li la s tn ik i vsaj koščka lon je rske zem ­ lje; n a n je j si želijo postav iti hiše. S k ra tk a , k n jig a o L o n je ru in L onjercih je pom em ben p rispevek k bo ljšem u poznavan ju in raz u m ev a n ju s tan ja in dogajan j n a slovenskem etn ičnem ozem lju n a T ržaškem . M ilan N atek France Habe in Andrej A. Kranjc, D elež Slovencev v speleologiji. Z bor­ n ik za zgodovino naravoslov ja in tehn ike, S lovenska m atica, L ju b ljan a (1981), 5 in 6, 13—93. A v to rja sta si razdelila zah tevno nalogo tako, da je p rv i obdelal daljše s ta re jše obdobje pretežno ind iv idualnega raz iskovan ja kraiškega podzem lja, d ru g i pa m la jše k ra jše obdobje organ iz iranega jam arskega raz iskovan ja na S lovenskem . V tem p reg ledu sp rva p re težn o jam arske , pozneje vse bolj speleološke d e jav n o sti je zajeto obdobje od sred ine 16. do sred ine 20. s to le t­ ja, k i sta ga av to rja razčlen ila v š tiri tem eljna obdobja: 1. doba posam eznih speleoloških raziskav do odk ritij v P osto jnsk i jam i 1818, 2. obdobje p re d ­ hodn ikov speleološke znanosti v p rv i polovici 19. sto letja , 3. obdobje k la ­ sičnega raz iskovan ja slovenskega k rasa in 4. obdobje organ iz iranega ja m a r­ skega dela od 1910 do 1965, to je do u stanov itve m ednarodne speleološke zveze na IV. m ednarodnem speleološkem kongresu v L jub ljan i. V p rvem delu so po kronološkem re d u m orda doslej najbo lj preg ledno p rikazan i s ta re jš i opisovalci naših k rašk ih pojavov. V zgodovinskih p reg led ih speleo- loških raz iskovan j n a S lovenskem je bilo že doslej v ečk ra t podčrtano , da so k o d k riv an ju in spoznavan ju našega k raškega podzem lja p recej p rispeva li dom ačini. Ti so p redvsem sp rem lja li in vodili tu jce po naših jam ah , kas­ n e je pa vse bolj sam ostojno in o rganizirano odkrivali in raziskovali naš k rašk i podzem eljsk i svet. To še zlasti velja za obdobje k lasičnega ja m a r ­ skega raz iskovan ja P rim orskega in N o tran jskega k rasa v p rv i in d rug i po­ lovici 19. sto letja . Tako se že p red začetkom o rg an iz iran e speleološke d e ­ javnosti uveljav ijo dom ači raziskovalci tu d i k o t jam oslovci. M edtem ko je v p rv e m delu p rispevka p redvsem zbrano že ob jav ljeno grad ivo za zgodovino jam oslov ja n a S lovenskem , pa je v d rugem delu poleg že ob jav ljenega g rad iv a tu d i n ek a j izv irn ih dopolnitev. S istem atično so p ri-