GUSILO enotnih sindikatov za sl. primorje in trst L*t0 IH, st. 21. Iz VSebine : težnje in naloge vseh delovnih LJUDI — BORBA ZA ENOTNOST DELAVSKEGA RAZREDA - NALOGE R AZREDNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ — V DNEH TRGATVE — ALI STE 2E OPAZILI AMERIŠKEGA KAPARJA — DDT MALTSKA MRZLICA — SLAVA SOCIALISTIČNE MOSKVE. Poštnina plačana v gotovini Trst 3. septembra 1947. Spedizioni in abbon. postale II° gruppo. Cena : 15 ML , 10 JL . 4 din Razvojna nujnost-stavke Zc četrt,' dan so tržaške trgovine '“prte. Njih nameščence sta njiho-v° ncvzdrlno gospodarsko stanje, ni‘hova socialna in delovna nczašfi-jcnosf pognala v stavko, ki je vzbu-l a Posebno pozornost, pa tudi pra-v° razumevanje tr-ašlccga prebivalca. Se ve?, razvoj stavkovnega Poanja trgovskih nameščencev je Segel stopnjo, ki “c /:a“e obrise čredne solidarnosti vseh onih, ki se morajo povsem, kar je Trst mi-svojih velikih razrednih tradicij o.ivel in izkusil v zadnjih letih, e z neizprosno odločnostjo boriti ^ svoje bedne delovne zaslužke. ^rugače bi neizbežno zapadli še .ulsi Usodi do kraja brezpravne ra-,e’ k‘ bi v znamenju Tafl-Hartleyeve '‘stičnc pravice ostala na zadnje' ne£a izkoriščanja brez- a PotroCTni:iranC in brczPrav' kraina ! l''kc rnnoZice. Njena In tu ■0gli'vost ic izčrpana. ^ktvje^ i y razvoiu krize pričenja jfPšešlg 1 mu ja stavka trgovskih .Cavka ‘ C nie£ov zunanji odraz. 11/1 lK‘l'‘;il(ov, jamstvo za 0 nc moreta več v breme Trgovski nameščenci na delavski fronti | Stavka tržaških trgovskih nameščencev ima svoje globlje koreni ne. Njih borba ne traja šele od julija, ko so v svojih mesečnih prejemkih, svojih zaslužkih, ki se z njimi prebijajo iz meseca v mesec, dokler jim dopušča njih delovna zmogljivost, zaostali za mezdami delavstva, marveč sega skoro leto dni nazaj, odkar se je načelo tudi vprašanje materialne zaščite njihove zaposlitve obče, vprašanje odpravnin za primer, da bi jih njih gospodarji pahnili na cesto. Borili so se potrpežljivo, a vztrajno, borili z besedo in zahtevo vse do trenutka, ko se je občutni negotovosti in nezaščitenosti pridru- žila še skrb za vsakdanji kruh, ko se ji mje zastavila bridko vprašanje življenja iz rok v usta. In to poslednje je postalo v teh zadnjih dneh tako pereče, da so bili celo pripravljeni, pogajati se za ono prvo še nadalje — kljub vsem grenkim izkušnjam, ko bi le dosegli vsaj izravnavo svojih plač z mezdami svojih sotrpinov, pa čeprav se tudi te love za draginjo kakor polž za zajcem. Toda igra njih gospodarjev je bila lokava in zahrbtna. sklenili, da ti še poslednjič poskusijo doseči sporazum. A so postan vili rok, ki je zadnji petek potekel. Ker je bilo treba v primeru neuspeha računati s stavko, Jt pooblastili strokovni odbor, da prevzame funkcije stavkovnega vodstva in pripravi vse potrebno za la primer. NAUK BAZOVICE Na bazoviškem strelišču je v nedeljo 20.000 glava množica tržaških protifašističnih Slovencev in Italijanov proslavila prve borce za pravice teptanega naroda. Potrdila je zvezo,, ki so jo iskali že njih padli v prvi veliki borbi pred 18. leti v polni zavesti, da je le fašistični im- Delodajalska igra s kladivom in nakovalom t&spodstvo. iiigj'.‘an ^ se trZaški razredni sin-dosij. r>r' Vscl svoji odločnosti in ^ti doslej borili proti dejan-% ‘n celo protipravnemu (vse-nuu^Sfčotnemu duhu in vsem for-ttr n'1,‘loto' 'lom trZaškcga statuta* 0Zenjijg ne,nu ‘'klepanju TrZaškcga ’’ okove tega sistema, ciaj „ r" septembru določene draginjske klade za delavce nad 20 leti (delavke 434.7) od 18—20 let (355.30), od 16 do 18 let 355.eu’ JO (277.80), pod 16 leti pa 187.50 (177.3’' ter za družinske poglavarje nad IIIIHll!llllilll!llt!llllillllllillllllllllllllllllllllllj|IIIIKI;l V Trebčah bo v nedeljo sindikalna podru žnicS i.r g delavski praznik s kulturnimi jž stavo. Trebanci bodo proslavil*; razvila svojo rdečo delavsko ^ —.... . ................... ( športnimi prireditvami. Delavc*^., Dan za dnem PARNIK »BIANCAMANO«, ki je bil zgrajen v tržaških ladjedelnicah, bodo v škodo tržaške industrije popravili v Genovi. Dela bodo trajala 10 mesecev in bo pri tem zaposlenih do 700 delavcev. V TRŽIČU stavkajo električni varilci že nekaj dni. Spričo nepopustljivosti uprave Jadranskih združenih ladjedelnic (GRDA) pogajanja za novo mezdno pogodbo še niso zaključena. Vse tržiško delavstvo jih podprlo z moralno solidarnostjo Na zadnjem zborovanju so sklenili, da bodo vztrajali v stavki do rešitve spora. Od 16 do 18 leta 246.60, 386.50, 633.10 in 949.65, pod 16 leti 246.60, 257.65, 504.25, 656.37; v tretjem letu službe v starosti od 18 do 20 let, 328.80, 489.60, 818.40, 1227.60, med 16 in 18 letom 328.80, 386.50, 715.30, 1072.95 in pod 16 leti 328.80, 257.65, 586.45 odnosno 879.67. Produkcijska tabelU znaša zanje po 120 kg zamesenega kruha za 180 do 250 gr kruhke, 100 kg zmeseue moke in izdelava kruha v različnih oblikah, 800 kruhkov po 50 gr v različnih oblikah. Nova delovna pogodba velja tudi za delavce v tovarnah olja, maščob mila in podobno. Pogodba je domala enaka kakor za kmetijske fle-lavce. Za trgovske nameščence so bde določene za junij in julij naslednje draginjske doklade: za nameščence nad 20 let po po 470 (nameščence 364), od 18 do 20 let 398.50 (297,50), od 16 do 18 let 281 (232.60), pod IG leti 157 (148^50): za družinske poglavarje nad 20 let 470 (412.60), od 18 do 20 let 436.15 (354.85) ter še s posebnim dodat- mesta in okolice se jim bode 1’ družili, - leti 561.30 (492.75), od 18 do 2« 16 520.85 (423.80). ' Pri Accgatu je bil dosežen sP0^ za 43%, pri čemer druginjska klada ni všteta, in sicer od *■ nija t. 1. dalje. ^1 Za natakarje je bil sklenje*1 *JjB, razum, po katerem so Jim če iz. februarja tega leta P°vi!li?t' v juliju za 30%, v mesecih aVg ,,c december 1.1. za 40%; drag111-'^ doklade pa so bile določene , •)() _________________..-t. n**0 sece jimij-avgust za moške n"' jo- r!“iii leti in ostale tarife po odg-)v“ či tabeli, ki velja v indus*1 stroki. Brivcem pa še vedno ne i:/-P pe' jejo novih draginjskih doklad- lodajalci se izgovarjajo, češ ^a^- oblusti doslej še niso dovolil8 tevanega povišanja brivski*1 stojbin. PNEVMATIKE za kinetlJ^jjH Zeve in traktorje deli k"' oddelek okupacijske voiašk; glisti. Treba je zanje predložj11 ‘ pisane bone, ki jih prejme)0 je na posebno vlogo pri ,, 0^ skih inšpektoratih v Trsih ^ fi' riei. Pnevmatike bodo de*1! Ce11 stu v ulici Palestrina 1® 21.000 lir za pnevmatiko. Poročilo tov. De Stradija V borbi za enotnost delavskega razreda Politično sindikalne probleme je ^ izčrpnem poročilu obravnaval tov. De Stradi. Analiziral jili je tudi tov. Vojtnir, ki je V svojem referatu še posebej opredelil stališče delavskega razreda do vseli vpra-fenj delovnih odnosov, delovnega Prava, Ustanov za socialno skrbstvo ln delavske kulture. Oba referata Postavljata v ostro luč vse življenj-interese delavskega razreda. Za-to ju v naslednjem objavljamo do-'"ala v cetbti. Po osvoboditvi Tov. De Stradi je uvodno obeleži nastanek in zgodovinski razvoj ufeške enotne sindikalne organi-feclje. Vsi se spominjamo, je de-'a', kako je še v dobi nemške oku-Pacije nastala enotna organizacija Paših delavcev, ki si je zastavila Tov. De Stradi dime''’ kakor so biio v skladu s !e-U |inu položajem. Dejansko je bila avska enotnost osnova, iz katere V-.^asU tržaški Enotni sindikati, 'ko število sabotažnih akcij. Sl- v0|jCl zasnovana organizacija prosto-ev za partizanske formacije, Cen'Castna organizacija pomoči ber-^o so bile značilne poteze vse-sti 'fe'ikega dela Delavske enotno-Pfer) opra^^8 v temni dobi osvoboditvijo. V tem ogrom-Izraza e za t^V-v vseh delavcev v borbi gsr .delu je prišlo tudi do izraza zdn>n° Prizadevanje partije za 41^:: 0kupalorju. Mimo teh velikih t^j!1 Pa Delavska enotnost ni za-rfs0a nePosrednili delavskih inte-PrMV 'n branila delavski razred site draginjo, organizirala delav-tn^?()menze, se borila za njegove p in plače. krinko narodne sentimentalnosti so Enotni sindikati izšli iz. biia okvira po osvoboditvi, jim je lorj ^0Verjena vloga silnega fuk-za obnovo gospodarstva, uni-liov^8 v dolgih vojnih letih, za ob-j socialne in kulturne ravni vse-fe v av^kega razreda. Dejansko so WP(lfilih tednih, ki so v njih de-dcia a:l4ne sile vodile usodo mesta, f>f?an<'1 7druženi v svoji sindikalni it Sj[ 'zaciji, nemudno zastavili svo-Pt) - e Za obnovo. Razvili so ogrom-feti! '^mvoljno delo. Partija je pri ',se)1 (>sebej pospeševala bratstvo felg ael®vcev. se z vso vnemo zav-''1'gjtva °dPravo narodnostnega so-'Or ja'Jri ga je fašizem v več ka-v e ' desetici,tih vcepil delav-Pdlrtčfj a avp. Povedla delavske sile Svabo2-'. Nasproti demokratičnim p 055'nam ^ahov01zaZU'''u lued Morganom in Pa H61’1' ie razdelil Primor-1 bran’** dela, so morali sindi-. , 111 ogrožene in teptane tn-dPlavskn,,. ______j.. ..... --•m umu *•* ,JOln* je razdelil Primor-Ku dva * ...___________________ bi razreda, namesto 5r|^ za ;. ' St' nadalje osnovni ele-?ZaH s ^^dnjo novega življenja, 'feskih ,,sy boriti proti razkolu „aVljen n”*ic. ki so mu bile iz,-he aUi 0,3 ustanovitvi drugega LferUa]0Prtei<® na narodnostni m 1 n.. 'zei"' Ra državne predat^; a j ’ ■*« už^uviie j. sinHo u'°- da bi naj bili nd,kaU slovanska organi- zacija. V resnici je ta nova organizacija nastala v nasprotju z enotno organizacijo zgolj z namenom, da prepreči, da bi delavstvo v svdji borbi doseglo ono moč in razvilo tako delovanje, kakor ju je vse od svoje ustanovitve predvidela za sindikalne organizacije po vsem svetu Svetovna sindikalna zveza. Mnogo poštenih delavcev je bilo prevaranih in je postalo manevrsko orodje v borbi proti lastnim delavskim interesom. Mar je bil kakšen drugi razlog za ustanovitev novega sindikata, če si je dotedanji prisvojil vse osnovne razredne zahtevek Enotni sindikati so si na moč zares in ne na videz prizadevali za stvarno bratstvo med narodi, ko-kretno za bratstvo med Italijani in Slovani, ki živijo na naših tleh. Aktivno so se borili za delavske sindikalne pravice povsod, kjer so bile Vse težave, ki so pozneje nastale pri delu Osrednjega odbora za sindikalni sporazum, vsi kompromisi, ki jih je izsilila ena stran z manevri proti združitvi, so bili samo nadaljnji dokazi negativnega stališča te strani. Prvi kamen spotike je bilo vprašanje volitev z enotno kandidatno listo# Ta način volitev je bil v perspektivi združitve najde-mokratičnejši. Enotna lista je bila že sama na sebi izraz združitve, popolna negacija dveh ločenih osnovnih organizacij. Pravilnost tega stališča je potrdil razvoj, v katerem vse do danes tudi tam, kjer so bile združitvene volitve opravljene, !e ni enotne delavske sindikalne or- ogrožene. Borili so se proti vsem pojavom fašizma, proti vsem gospodarskim in socialnim napadom na delavstvo in na njegove družine, za postopno zboljšanje delavskih plač, za zmogljivi čas dela, za osnovne življenjske in delovne pogoje vsega delavskega razreda, za popolno socialno zakonodajo, ki bi v zadostni meri ščitila delavce in družine. Borili so se in se še zmeraj bore za združitev vseh delavcev v skupni sindikalni organizaciji ne glede na njih ideološko in versko orientacijo, ki bi se organizirala v svetovni sindikalni zvezi v duhu njenega programa. Enotni sindikavt so ponosni na svojega razrednega duha, ki je tudi podlaga Svetovne sindikalne zveze in spričo katerega je partija postavila tržaške delavce v prvo vrsto borcev za demokracijo. nja, svobodo tiska, pravico svobodne besede, svobodo zborovanja. Kdor ne spoštuje osnovnih človeških pravic, ne spoštuje delavca. Zadnji dogodki v Italiji, ki so nastali spričo Scelbovega poskusa, da omeji te svoboščine, in zadnji dogodki pri nas, odpusti sindikalnih delavcev iz službe še posebej, pričajo, da je spoštovanje gospodarskih in socialnih pravic delavskih hkratu pa so postavliali čisto politične pogoje za združitev obeh organizacij. 2e to jasno priča, kdo je bil za in kdo proti združitvi. Opuščena ni bila niti ena prilika za združitev. Celo zastopniki italijanske delavske zveze, ki so prišli na pobhdo Enotnih sindikatov v Trst, so priznali dobro voljo slednjih in utemeljenost njih težnje po avtonomni sindikalni organizaciji, ki bi ne bila odvisna ne od Italije ne od Jugoslavije. Toda Julijski sindikati v zadnjem hipu niso hoteli sprejeti načrta za združitev, kakor ga je pripravil nevtralni zastopnik, ki so ga poklicali oni sami k posredovanju, pri tem Pa so skušali zvaliti odgovornost na zastopnike Enotnih sindikatov. Toda ti so vztrajali pri delu za združitev in prav sad takega prizadevanja je bil potem pariški prir tokol, ki pomeni zgodovinski dogodek v tržaškem sindikalnem gibanju. ganizacije, da delujeta tudi tam organizacijsko in upravno obe sindikalni organizaciji vsaka zase v vso škodo delavskega razreda. V tem je bil razlog, da so Enotni sindikati zagovarjali enotno kandidacijsko listo, v tem se tudi kaže prizadevanje Julijskih sindikatov, da hočejo ostati manevrsko orodje proti delavskim interesom. Protidelavski volilni manevri Toda ustvarile so se še nove ovire. Kdor se spominja, da so v Parizu določili 1. marec za združitve- nmožic neločljivo povezano s stopnjo demokracije. Zato morajo delavske množice s svojimi sindikati vselej v borbo za demokratične pravice, ker so te prva postojanita, na kateri se branijo delavski gospodarski interesi. Ce pade ta postojanka, obramba delavskih gospodarskih interesov ni več mogoča, marveč se je treba omejiti na obrambo golega obstanka pred vsemi mogočimi oblikami fašistične vladavine. Prav zaradi tega si sovražniki delavskega razreda prizadevajo spraviti v življenje tako zvani apolitični sindikat, ki naj bi se pečal z golimi delavskimi gospodarskimi problemi in prepuščal drugim, kakor se tako radi izražajo, skrb za politična vprašanja. Na tak način hočejo osvojiti prvo delavsko postojanko, katere izguba bi delavstvo dan za dnem silila k umiku na vedno slabše pozicije. Bajka o apolitičnosti sindikata je pretveza, s katero hočejo delavcu iztrgati najjačje orožje za obrambo njegovih lastnih interesov, je krinka, za katero se skrivajo resnični politični interesi razredov, ki imajo politično oblast v rokah in odločajo o vsem gospodarstvu. Dejansko vsi oni, ki prepovedujejo opolitičnost sindikata, v dobri ali slabi veri stvarno služijo razredu gospodarjev na vso škodo delavskega razreda. ni kongres, in kako spričo tehničnih težav kongresa ni bilo ne tega dne ne v naslednjem roku, čeprav je bil svečano obetan. Nasprotno so se zvrstili dogodki, ki so jih preračunano izzvali, kakor n. pr. široko zasnovana kampanja V tisku, polna klevet in opravljani, polna pristaniških delavcev pozivov, naj italijanski delavci branijo svojo kulturo, svoj jezik in svoje narodnostne težnje, ki naj bi jih enotna sindikalna organizacija v okviru Svetovne sindikalne zveze ogražala. Tako je zapadel tudi drugi rok kongresa, toda Enotni sindikati so znova dokazali svojo vztrajno voljo in dosegli po dolgih pogajanjih z Delavsko zbornico nov sporazum. Čeprav počasi, bi volitve vendarle privedle do uspešnega zaključka, ko se ne bo znova jasno pokazalo, da Delavska zbornica ni imela namena Izpolniti delavskih teženj. Tako združitve še danes ni. Našteli bi lahko celo vrsto primerov, kakor n. pr. pismo tajnika Delavske zbornice gospoda Lenardija, ki nazorno odkriva njene proti-združitvene naklepe. V dejanju jih je potrdil delegat Delavske zbornice, ki je skušal z gorivom, oljem in drugimi živili podkupiti stavbin-ce, ki predstavljajo homogeno in močno kategoriio v vrstah Enotnih sindikatov. Prav tako je bilo rav-nanjje Delavske zbornice tudi v vrstah kmetijske stroke in enak namen je imelo pri pristaniških delavcih, ki so jim spgčetka obljubljene volitve odrekli pod pretvezo, da vlada med njimi »rdeči teror«, tako da se ne utegnejo izraziti za Delavsko zbornico. Pristaniški delavci so njih zastopnike pozvali na svoja zborovanja, zahtevali imena onih njihovih ljudi, ki naj bi prišli na kandidatno listo Delavske zbornice. Toda čemu so bili v korist vsi ti dokazi lojalnosti in težnje po združitvi? Lahko bi našteli še eelo vrsto takih primerov. Toda tržaškem mu delavstvu je pri srcu njegova bodočnost, ureditev vseh sindikalnih problemov v interesu delav-i skega razreda. Zato borba tržaškega delavstva ni samo krajevnega značaja, kakor bi to radi svetu dopovedali neki krogi, ki hočejo vsej sindikalno gibanie vtesniti v okvir, nacionalističnih in iredentističnih špekulacij, marveč je odsev velike borbe delavstva vsega sveta za odpravo slehernega izkoriščanja, za neodvisnost vseh narodov, za trdni in trajni mir, za ves človeški m»4 predek. Naloge razrednega sindikata Naloge sindikalne organizacije so toliko večje, kolikor bo predstav* ijaln izraz delavstva vse nove dr-4 žavne tvorbe. Iz tega razloga si mr« rajo sindikati prisvajati priznanje. 6!a predstavljajo odločilno silo v socialnem in gospodarskem sklopu Tržaškega ozemlja, in dosledno hkratu pravico, da v vseh njegovih živih organih resnično branijo interese vsega delovnega ljudstva. Priboriti sl morajo pravico, da za-i gotovijo mladini delovne pogoje, ki odgovarjajo njeni rasti v novih razmerah, nastali po vojaškem porazu fašizma, da ne bo ostala kakor doslej brez vsakršne pravice In brez vsakršnega jamstva za svojo bodočnost. Priznana jim mora biti pravica, da v takem okviru zagotovijo delovne pogoje ženam kakor so se uveljavili po vseh naprednih državah, da dosežejo zanje enake plače za enako delo in odpravo vsega sedanjega njihovega izkoriščanja. Pri vsem tem pa ne bodo smeli pozabiti, da so obenem prvi zagovorniki neodvisnosti demokracije in miru Tržaškega ozemlja, da so s tdm tudi na prednji straži neodvisnosti in sindikalnih pravic drugih narodov, da so na prvih mestih v borbi proti mednarodnemu imperializmu, ki hoče izkoristiti svojo gospodarsko oblast, da bi ojačili izkoriščanje človeka. Sindikati morajo biti dosledno temu zagovorniki bratstva narodov, ki živijo na Tržaškem ozemlju, njihovih človeških pravic. Sindikalna organizacija združuje velike delavske množice, da realizira njihove interese in težnje mimo njihove narodnosti, ideološke in verske usmerjenosti, da jih povede do znosnih življenjskih pogojev. Komunistična partija, ki je ba ^benio sladkor v njem je i Un 'p^ na.iprej precediti skozi i* ki s/1 11:15 sP'°^no uporablja-urneuburško ali Babovo W1' ii :chtnico (gostomer ali, ka-ItftSc' Plavim« prt nas provinl. r^tna P^vi.no -ev^a tehtnic i v'ica '“ha . ■ ha a je zaprta steklena in “V,sP°dnjem koncu razšir-ali° a|.r'btežena s svinčenimi ši-? , oevčiceZ .^vim srebrom. Gornji 'hal0 3e ožji in je opremljen Ak0 Ostvico. liL*t. pu^opimo tako tehtnico to!1 'boifYa v njem ter se vanj to-boSfezne. kolikor je mošt tM^bnrif, Pomeni, da ima manj lica’ štoviluV1 ,’Pstvici preberemo V(. a t>0grp. ?■ do katere sn je teht-v tn^totev , a v *»ošt. Ta nam po-QŠHi. (i»^?.rad) sladkorja, ki je ostno tehtnico moramo pred in po uporabi obrisati s čisto platneno cunjo.) Babova tehtnica kaže pravilno le pri temperaturi 17.5 stopenj Celzija. Zato moramo mošt najprej ohladiti ali pa segreti do te temperature. Ker je ogrevanje in ohlajanje sitna reč, lahko ukrenemo drugače. Za vsaki dve stopnji Celzija, kolikor je mošt toplejši od omenjene temperature, prištejemo eno desetino odstotka, kolikor je hladnejši, pa za vsaki dve stopnji eno desetino odstotka manj. Vzemimo primer, da ima mošt temperaturo 27.5 stopenj Celzija, torej 10 stopenj več, kakor to zahteva Babova tehtnica. Ce razberemo z mostne tehtnice število 20, mu prištejemo 5 desetin in ugotovimo, da ima dotični mošt 20.5% sladkorja. In kako množino alkohola? Ko smo dognali odstotek sladkorja v grozdju odnosno v moštu, lahko preračunamo, koliko alkohola bo imelo vino. Dovolj je, da število, ki smo ga ugotovili na lestvici, pomnožimo s številom 0.62. Ce ima mošt n. pr. 20% sladkorja, pomeni, da bo imelo vino 20x0.62, torej 12.4% alkohola. Ce je mošt bolj kisel, tako da ima manjši odstotek sladkorja, pomnožimo nakazano število sladkornih odstotkov s številom 0.6. Mošt, ki je imel 17% sladkorja, bj prevre! v vino, ki bo imelo 17x0.6, torej 10.4% alkohola. Tehtanje sladkorja v moštu je važno tudi za prodajo vina po odstotkih alkohola, ki je v njem. Na osnovi ugotovitve sladkorja v moštu lahko vinogradnik že takoj preračuna, koliko alkohola bo imelo njegovo vino, ko bo do kraja po- lil* Grozdni mlin vrelo. Tako ga tudi trgovec ne bo mogel prevarati, ko bo določal stopnjo alkohola v vinu, kajti mnogo naših vinogradnikov ni vešče določanja alkohola v vinu in jih pri tem lahko marsikdo oslepari. Pa se vrnimo k trgatvi! Ko smo določili dan trgatve, je treba, da se ravnamo še po drugih določenih pravilih. Predvsem ne trgajmo grozdja, dokler je na njem rosa, in tudi ne takoj po dežju! Pri sami trgatvi pazimo, da bomo že v vinogradu odbrali gnilo, zeleno in od bolezni pokvarjeno grozdje od zdravega! Naši vinogradniki imajo navado, da bolj gnilo in plesnivo grozdje odberejo in ga kar v vinogradu zavržejo ali pa ga puste enostavno na trti. Potrgati je treba vse grozdje. Nato je treba zdravo od-brati od slabega. Gnilega grozdja ne zavrzimo! Tudi iz njega pridobimo dobro vino, če le vemo, kako. Tako vino je seveda le z,a domačo uporabo. Grozdje moramo odbirati, tudi če pridelujemo le navadna vina. Naravno je, da mora bili grozdje toliko bolj skrbno odbrano, ko-lil^r so boljša in bolj sortirana vina, ki jih bo dalo. V klet moramo grozdje pripeljati istega dne. ko smo ga potrga1!. Masčenje in robkanje grozdja Opravimo ju na razne načine. Maščenje naj bo posebno pri črnem grozdju temeljito, ker bodo le tako prešle v mošt tudi one koristne snovi, ki so v lupini črnih jagod. Takoj pa je treba pripomniti, da belega grozdja dandanes ne pu"ča- rno več vreti na tropinah. Za navadno belo vino grozdja ne robka-mo. Na tropinah prevro po novem le dišeča vina kakor muškat, malvazija itd., ki v njih zahtevamo posebno aromo. Črno ali rdeče grozdje, ki pridobivamo iz njega rdeča vina, pa puščamo na tropinah, da alkohol barvo raztopi in da preide aroma , ki je v lupini jagode, pri vretju v vino. V splošnem naj velja pravilo: Ce pustimo mošt vreti na tropinah, moramo grozdje rob-kati, odstraniti iz njega peclje še pred vretjem. V pecljih namreč ni nobene snovi, ki bi vinu utegnila koristiti. Grozdje robkamo z roko ali s posebnimi mrežami in tudi s posebnimi stroji, ki ga robkajo in mastijo obenem. Mrežo, ki si jo nabavimo kjer koli, mora bili kositrna in ne železna ali cinkasta. Železne in cinkaste mreže kmalu uniči kislina, ki je v moštu. Poleg tega pa je taka mreža tudi v škodo vinu. V Istri si pomagajo vinogradniki tudi z lesenimi pripravami, ki so sestavljene iz lesenega okvira, na katerega so pričvrščene priostrene lesene prečke, in sicer v razdaljah enega do poldrugega centimetra. Da grozdje ne zdrkne čez rob, ima okvir primeren obod. Grozdje sta- vimo na prečke in ga z rokami premikamo sem ter tja, da se orobka. Delo gre sicer počasi od rok, vendar priprava za malega vinogradnika povsem zadostuje. Pri večjih množinah grozdja je primeren stroj za robkanje in ma-ščenje znamke Brueggemann, za Stroj za robkanje in mastenjc grozdja prav velika podjetja, kakor za zadružne kleti, pa stroj znamke Ga-rolla. Pri belem moštu, za katerega grozdje takoj zmastimo in ki nc vre na tropinah, pride v poštev navadni grozdni mlin. Robkanje belega grozdja za mošt, ki ne bo vrel na tropinah, ni priporočljivo, ker ga je laže zmastiti in stisniti, če peclji niso odstranjeni. Vinu ne prizadenemo nobene škode, ker iz pecljev ne iztisnemo nobene snovi. Josip Gortan. Glavno vrenje mošta V moštu in vinu delujejo razne glivice, bakterije in kvasila, zato je pri napravljanju vina, teoretično poznavanje vseh teh živih bitij in vplivov, ki pospešujejo njih razvoj, temeljnega pomena. Za kletarstvo so najpomembnejše kipelne glivice ali glivice alkoholnega kipenja. Glivice, ki povzročajo alkoholno kipenje imenujemo saccharomyes. Pri pravilnem kipenju dobimo iz mošta stanovitno vino harmoničnega okusa. Nepravilno kipenje pa da nestanoviten in manj vreden proizvod. Na kipelne glivice in njihovo aktivnost vplivajo razen plemenskih lastnosti njihova večja ali manjša selekcija in razni zunanji elementi, kakor: sestava nošta. prosta kislina, sorazmerje tanina in beljakovin. Osnovni pogoji Alkohplne glivice zahtevajo za svoj razvoj in razmnožitev znatne množine dušičnih snovi, ki so v moštu v zadostni množini, da morejo zadostiti zahtevam glivic tako da se te naglo množijo in razvijejo. Dušične snovi so v moštu neobhed-no potrebne. Nasprotno je v vinu, kjer so te snovi škodljive, ker dajejo hrano raznim bakterijam, ki nam vino pokvarijo. Zato pazimo, ko je vino pokipelo, da s pretakanjem te snovi (beljakovino) odstranimo. Pri pretakanju pridejo beljakovine v dotiko z zrakom, se razkrojijo in padejo na dno soda v tako zvano drožje. Da se morejo kipelne glivice dobro razvijati in proizvajati alkoholno kipenje, potrebujejo že cd začetka zadostno množino kisika. Cc kipenje prenaglo poneha in je mošt še sladek, moramo mošt prezračiti'. Na ta način še kipenje spet aktivizira. Tudi množina vode vpliva na aktivnost kipelnih snovi, slabo kipijo, ravno tako tudi pregosti mqšti, v katerih je preveč sladkorja: Kipelne glivice se najbolj razvijejo v moštu, ki vsebuje od 5 do 13% sladkorja. V moštu z gostoto 13 do 20% sladkorja je kipenje že počasnejše. Ce pa je v moštu več kakor 20% sladkorja, moramo skrbeti za njegovo zračenje in za višjo temperaturo, ako hočemo, da ves pokipi in nam da dobro vino. Temperatura Začetna toplota in tista, ki se razvija pri kipenju, ne vplivata samo na kipenje, ampak tudi na sestoji-ne, ki se pri kipenju pojavljajo. Za alkoholno kipenje je najugodnejša toplota med 15 in 25« C. Ce vre mošt pri nižji toploti, n. pr. med 5 in 15« C, je kipenje zelo počasno in nepopolno, posebno če vsebuje mošt večje množine sladkorja. Razen tega lahko pri nizki temperaturi razne škodljive bakterije, ki so v moštu, premagajo kipelne glivice in nam s tem pokvarijo pridelek. Pri temperaturi od 25 do 35« C, se vrši kipenje zelo naglo in zelo temeljito, toda vino nima nikdar tistega prijetnega, finega okusa kakor pri kipenju pri temperaturi od 15 do 35« C. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj se fina svetovno znana vina pridelujejo bolj v mrzlih krajih in ne v vročem podnebju. Pri temperaturi 40« C kipenje pojema in končno preneha. Pasteur je ugotovil, da proizvajajo kipelne glivice razen alkohola VINSKE KVASNE GLIVICE (600 krat povečane) 1. Jajčaste kvasnice (Saccharomyces elipsoideus) — A in B: kvasnice ob pričetku brstenja; C: zveze kvasni c ob kipenju mošta; C: živa kvas-nica, a) stanična mrenica, b) živa sn ov Staniče, pratvorivo ali protoplazma, c) votline ali vakuole s staničnim sokom, č) brstenje mlade Staniče; D: trose tvoreča slanica; E: mrtva Staniča; 2. Podolgovate kvasnice (Sacchar omyces pastorianus); J. Silasfe kvasnice (SaecIiaiomyces apiculatus). in ogljikovega dvokisa pri kipenju še glicerin, jantarjevo kislino, razne dišave itd. Pasteur je ugotovil tudi, da 100 delov sladkorja da 105.65 pridelka v gramih. Pasteurjeva formula bi bila sledeča: alkohola 51.10 g. ogljikovega dvokisa 49.20 g. glicerina ‘ 3.40 g. jantarjeve kisline 0.65 g. .snovi za razvoj glivic 1.30 g. Skupno 105.65 gramov Teoretično je ta Pasteurjeva e-načba dovolj točna, ker vemo, da ie množina glicerina in jantarjeve kisline, ki se proizvaja pri kipenju, posebno pri italijanskih vinih precej večja. Ce je kipenje normalno, se pri alkoholnem kipenju razvija tudi nekaj ocetne kisline. Njena množina je vedno v sorazmerju z množino sladkorja v moštu in sicer je je približno ena dvajsetina sladkorja. Pri kipenju najdemo v moštu tudi sledove drugih kislin, ki pa v praksi nimajo nobenega pomena. (Dalje prihodnjič.) Josip Gortnn Sivka se bo zadušila... S temi besedami je zadniič pritekel sosedov Mihec s paše domov po gospodarja, kajti nagle pomoči je bilo treba kravici, drugače bi bilo po njej. Kaj se ie zgodilo? Ko je otava pokošena, začnemo pasti vsevprek po košeninah in seveda tudi pod jablanami. Vsi vemo, da je živina zelo požrešna na jabolka. Mihec je zadnjič zapazil, da je sivka pobrala jabolko, ter je stekel za njo, da bi ji ga iztrgal. A je bilo prepozno. Jabolko je ime-!a žival že v gobcu. In ko je živinče zapazilo, da ga ji hoče Mihec vzeti, ga je kar naglo pogoltnilo. Pa se mu je zataknilo in je bila nesreča tu. Kaj sedaj? Na vsak način je bilo treba kake pomoči. Mihčev gospodar je vso hišo prevrnil, t, ni našgl is cin do cm — nobenega premernega predmeta, ki bi ga govedu vtaknil v gobec, da bi šel potem z roko živali v grlo po jabolko. Končno se ga je usmilil sosed Gašper ter mu posodil obroč in mu celo pomagal pri reševanju. Najbolje je. da la čas ne pasemo pod sadnim drevjem, dokler jabolka niso pobrana. Tako se nam gotovo ne bo pripetila nobena nesreča. Ce pa res nimamo kam gnati na pašo in moramo puščati živino pod sadno drevje, je treba zabičata pastirčku, naj ne preganja živin-četa, ko zapazi, da je pobralo jabolko. Pustiti ga mora pri miru, da zgrize sad. Ako pa mu vendarle celo zdrkne v grlo. je treba takojšnje pomoči. Zato bi priporočil našim gospodarjem, posebno v Vremski dolini in v Brkinih, da bi si napravili pri kovaču takšno napravo, kakor je tu na sliki in ki je zelo prikladna za odpiranje gobca govedu. 75 cm dolgega 1 cm debelega okroglega železa zadostuje za to skromno pripravo pa dosti skakanja in strahu bo prihranjenega. Pripravo je treba imeti vselej pri rokah, na vidnem mestu v hlevu ali pa v hišni veži. Dr. I.B. Stran # Delavsko-kmečka enotnost Ali sle H opazili amcrišhcda haparja? Za mnoge Škodljivce vemo, da našemu sadnemu drevju več ali manj škodujejo in nam vsako leto povzročajo škodo, ki gre v milijone. Vendar so ti škodljivci sadovnjakom sorazmerno še malo nevarni. Eni napadajo sadno drevje, ko je še v cvetju in uničujejo pridelek, še preden se je cvetje oplodilo, drugi napadajo plodove v razvoju in tiste, ki so že popolnoma dozoreli, tretji napadajo liste, jih žrejo in na ta način slabijo sadno drevje, nadaljnji se zarijejo pod skorjo drevesa ali v samo deblo in veje ter povzročajo usihanje drevja itd. Toda najbolj nevarna za sadovnjake je mala ščitasta uš, ki ji pravimo kapar ali še bolje ameriški kapar, tako imenovan po deželi, iz katere je bil pred leti prenesen V zapadno Evropo in pozneje tudi k nam. Sedaj je kapar močno razširjen okrog Maribora, Novega mesta, Škofje Loke in tudi že v okolici Ljubljane. Prišel je gotovo iz Madžarske , kjer so ga prvič izsledili v letu 1928. Kjer koli se pojavi, nastane velika nevarnost, da u-niči vse sadno drevje, To ni navaden škodljivec, kakor oni, ki smo jih prej navedli. Ta uš je za sadno drevje kar ogenj za suhi travnik in še hujša. Kamor pride, vse od kraja uniči in gorje kmetom, kjer se pojavi in da takoj ne začno zatirati. V kratkih letih pogine vse napadeno sadno drevje. Sadjarji! Ali ste kaparja opazili tudi pri nas? Nekateri so že čuli b njem, toda malo jih je, ki bi poznali njegov razvoj in sila naglo širjenje ter neprecenljivo škodo, ki jo povzroča. Sedaj je tu V zadnjih desetletjih si je hotel naš kmet zaradi premalega donosa zemlje, na katero je priklenjen in na kateri gara celo življenje, izboljšati življenje tako, da je zasadi! zelo veliko število sadnih dreves, ki so danes že v svoji polni produktivnosti. Zaradi ameriškega kaparja pa se prav zdaj v Brkinih in tudi drugod po Slovenskem Primorju pojavlja nevarnost, da bo ravno tam, kjer so bili dani pogoji ža sadjarstvo in za zboljšanje življenjskih razmer, kmet spet padel na tisto stopnjo revščine, na kateri je bil pred leti, ko je šele začel splošno zasajati sadno drevje spričo spoznanja, da je sadjarstvo poleg živinoreje edino sredstvo, da si zboljša svoj položaj. In sedaj je ta uničevalec tu! Tako poročajo iz Brkinov, taka poročila prihajajo iz Vipavske doline. Ce je to res, sadjarji, bodite budni in zasledujte škodljivca v svojih sadovnjakih ter prijavite svojemu krajevnemu odboru ali okrajnemu kmetijskemu odseku vsak sumljivi pojav. Ce bodo oblastni organi zvedeli za njegov pojav, se bo tudi njegovo zatiranje takoj začelo. Če se razmnoži, vas bo veljalo toliko truda, in kar je še važnejše, veliko denarja, da ga boste zatrli. Zatiranje kaparja je težavno in dolgotrajno, ker ne napada samo sadovnjakov. Kapar napada in se množi tudi na ostalem listnatem drevju. Povsod se udomači in širi. Zato ga je težko zatreti, kjer se je že naselil. Zatiranje je toliko težje, ker se kapar odnosno njegove ličinke prenašajo Sz kraja v kraj s sadjem, s Cepiči listjem, sadikami. Prenašajo veter, žuželke, ptice ter druge živali. Kakšen je Kakšen je ameriški kapar in kakšno je njegovo življenje? To je majhna uš, ki pod ščitom ati kapico, zato ji tAcn pravimo kapar. Kapica ali ščit je zelo majhna, kakor razpolovljeno makovo seme in je sive barve. Ščit, ki pokriva samico, je okrogle oblike, oni, ki pokriva samca pa podolgovate. Navedenih oblik sta tudi samec in samica. Samica ne leže jajčec, ampak žive mladiče, kakih 400 po številu. Od teh je polovica samic. Samice kmalu dorastejo in se ndlodijo. V istem letu dorastejo in se oplodijo tudi njihove potomke, tako da imamo v enem letu po 3 do 4 rodove, če je ugodno vreme tudi več. Iz ene same samice naraste število potomcev v enem letu na več milijonov. Ko se mladič (ličinka) zleže, se s posebnimi scsal-kami takoj pritrdi na skorjo drevesa vej ali vejic, na liste in plo- dove ter sesa iz njih hranilne snovi. Včasih se na drevesu tako razvije, da pokrije drevo v več plasteh. Takrat nam kaparja ni mogoče zgrešiti, ker izgleda drevo, kakor da bi bilo posuto s pepelom. Kaparja lahko spoznamo s prostim očesom, po sivih ščitkih, posebno na mladih vejicah. Ce te ščitke ali kapice privzdignemo, opazimo pod njimi male, ploščate živalice okrogle ali podolgovate oblike, svetlo-ritmene do oranžne barve, pritrjene lub s sesalkami. Ce tako vejico zmočimo, opazimo, da je lub okoli ščitkov rdečkaste barve. Ce lub odstranimo, bomo videli, da je spodaj ležeči sloj (kambij) pokrit s V izložbah drogerij in trgovin za kmetijske potrebščine je naš kmetovalec gotovo že opazil posode in zavoje raznih barv in vrst z napisom DDT; mnogi so tudi že sami poskusili to sredstvo proti raznim škodljivim žuželkam. Ne bo odveč, če bomo čitatelja natančneje seznanili z novo pro-timrčesno tvarino, ker bo v borbi proti škodljivcem verjetno v mnogih primerih nadomestila doslej običajne preparate. Izraz DDT izvira iz začetnih črk kemične snovi, ki jo imenujejo di-klor-difenil-trikloroetan ki je, ko je brez primesi, bela kristalna, brez vonja in v vodi netopljiva. Čeprav jo kemiki poznajo že nad 70 let, so šele pred 5 leti v Švici opazili, da uničuje mrčes. Stvar so takoj izrabili Američani, ki so jo začeli proizvajati v velikih množinah za vojaške potrebe. Zares se lahko reče, da Je preparal pregnal najhujšega sovražnika, ki ga ima vojak v vojni, uš. DDT pa ne uporabljajo čistega, marveč ga mešajo s prašnimi ali tekočimi snovmi. Njegova prednost v primeri z drugimi sredstvi je ta, da je poguben .za žuželke ne samo, ko ga zaužijejo, temveč tudi ko pridejo kakor koli ž njim v dotik, ker jim paralizira ves živčni sistem. Razen tega ostane učinkovit tedne in celo mesece, kolikor ga dež ne izpere. Učinek pa ni takojšen, ker poginejo živali šele v nekaj urah (tudi v 2 do 3 dneh) po dotiku. V raznih oblikah V hiši Človeku, domačim živalim in na splošno bitjem ki imajo toplo kri, DDT ne škoduje, ako ne pride v prebavne organe. Zato ga je treba previdno uporabljati. (Dobro si ie umiti roke po uporabi; ne smemo z njim prašiti proti vetru itd.) Nel varen lahko postane za manjše živali, n. pr. za ptice, piščeta itd. Preparat pripravljajo ali kot prašek ali kot škropivo. Prašek vsejmje od 2 do 3% DDT. medtem ko je ostalo nepomemben droben prah (po navadi lojevec — talco), ki mu včasih dodajo še navadne insekticide (n. pr. bolhača). Prašek se uporablja tako, kakor ga pripravijo v tovarni, z običajnimi prašilniki. Škropiva vsebujejo od 2 do 8% DDT, ki je raztopljen v mineralnem olju, petroleju, bencinu itd. Imamo pa tudi take preparate, iz katerili škropivo šele pripravimo, tako da jih razredčimo v vodi. Proizvajajo n. pr. prašek, ki vsebuje od 25 do 50% strupa, ali oljnate emulzije, k-i vsebuje od 20 do 33% pikicami vijoličasto-rdeče barve. Te pikice nam kažejo mesto, kamor so bile zapičene kaparjeve sesaike. Tudi plodovi se okužijo. Spoznajo se po tem, da dobijo rdečkaste male kolobarčke ali lise. V njih sre- di je majhna pičica, kapar, odnosno njegov ščit. Kako zatiramo kaparja, bomo navedli v eni prihodnjih številk našega lista. Za sedaj naj sadjarji pri obiranju sadja pazijo. Mogoče bodo opazili, da se je kapar pojavil v njihovih sadovnjakih, naj si bo na vejah ali plodovih. Okužena drevesa naj zaznamujejo. Zatrli ga bodo pozneje, v jesenskem in zimskem času. Dr. Danilo Kuštrin DDT. Take zgoščene preparate redčimo v toliki množini vode, kakor ie seveda potrebna za odstotek strupa, ki ga mora škropivo vsebovati. V naslednjem podajamo navodila za uspešno uporabo DDT po dosedanjih izkušnjah. V hiši V prvi vrsti se je DDT izkazal kot izvrsten pripomoček v borbi proti mrčesu v hiši in hlevu. Muhe zanesljivo uničimo, ako temeljito poškropimo s 3 do 5% škropivom stefle, strope in druga mesta, kjer se navadno ustavljajo. U-činek traja do dva meseca In je zaradi tega dovolj, če škropimo strup 2 ali 3 krat v letu (maja, julija in avgusta). Bolje je, da manjkrat dobro škropimo- kakor pa večkrat, in po malem. Okna in vrata ob škropljenju ni treba zapirati. Pripomoček trošimo brez haska, ako ga pršimo v zrak. Za ščurke rabimo 10% prašek, ki ga nasujemo po mestih, kjer se po navadi pojavljajo. Glavne in telesne uši gotovo zatremo, če v razdobju dveh tednov z 10% praškom dvakrat popražimo glavo in obleko. Isto velja za bolhe. Za stenice zadostuje temeljito škropljenje s 5% tekočino DDT po posteljnini (izbrati moramo preparat, ki ne maže), po špranjah v postelji, vratih in oknih. Proti mravljam učinkuje prašek s 5% DDT. V hlevu in na polju Uši na govedu In svinjah uničimo' najbolje, ako rabimo močljivi prašek, ki vsebuje 50% DDT tako, da primešamo 10 litrom vode pol kilograma praška. (Škropivo bo vsebovalo 5% DDT.) Perutninske kakor tudi pasje bolhe uničimo z uegrabo 5 do 10% praškom. Pri psm moramo paziti, da se po uporabi ne oblizujejo. Zaradi tega je priporočljivo, da pri mačkah DDT ne uporabimo. V poljedelstvu je DDT bodočnost nedvomno zagotovljena, akoravno še nimamo popolnih izkustev in cene v splošnem še niso dostopno za našega kmeta. Na polju in vrtu rabimo izključno prašek ali močljivi prašek DDT, ker utegnejo že pripravljena škropiva rastlinstvu škodovati. DDT uporabimo učinkovito namesto arzenalov. Škropivo pripravimo iz močljivega praška (četrt kg DDT 50% praška in 100 litrov vode ali sorazmerno). Gosenice kapusovega belina, zel-ne bolhače in stenice zatiramo s 5% DDT praškom, Proti saetlinskhn »šem ie DDf - uCinhovito sredstvo proli mrčesu v Hiši, Hlevu in na polju prašek učinkovit, če le dobro popražimo. V Jugoslaviji so že izvedli poskuse s praškom DDT, ki so ga trosili iz letal na gozdne predele, napadene po raznih gosenicah. Uspehi so bili zadovoljivi posebno pri redkih gozdovih. Na trgu imamo že nešteto preparatov DDT. V bistvu so vsi enakovredni, če vsebujejo isti odstotek strupa. Opozoriti pa moramo, da so se že pojavile tudi na tem polju potvorbe in špekulacije, pa »o samo pri ceni, ampak tudi z lažnimi odstotki. Pa cene: zapadne in ljudske V Trstu prodajajo preparate, ki jih proizvajajo v Bvici ali pa predelujejo v Italiji iz ameriškega DDT. Švicarski izdelki sa: Gesarol, 3% prašek prašek (550 lir za kg), cblo-rodina A, 2,5% prašek (500 lir). Italijanski izdelki so: 50% moč-ijivi prašek Cytox (2400 lir za kg), razni 10,% praški (760 lir za kg>i razna preparirana 5 do 8% škropiva (600 do 700 lir liter). Jugoslavija ima že dve tovarni DDT, ki izdelujeta prašiva in škropiva Pepcin in Puntakan. Cene so v ljudski državi seveda daleč nižje kakor n. pr. v Trstu, kjer DDT izdelki spričo brezvestne špekulacije industrijcev in trgovcev »zapadne-ga tipa«, še niso dostopni našem11 kmetovalcu. Na vsak način priporočamo,_ da se tudi naši kmetovalci po možnosti poslužujejo novega sredstva vsal v hišah in hievih, v manjšem obsega tudi na vrtu in na polju. Frido-bili si bodo na tak način potrebne izkušnje za uporabo sredstev, ki j11" jih nudi sodobna znanost. Naj omenimo na koncu, da no verjetno prišlo na tem polju še d'1 važnejših odkritij. Najnovejša razr skovanja se širijo na druge snovi ki so sorodne DDT in ki se kaže;0 še učinkovitejše. Znanstveniki *e proučujejo n. pr. preparat, k> "f kemiki imenujejo Heksaklorciklo-lieksan. Dr. O.S. MALTSKA MRZLICA V severnozafadni Istri se jo v zadnjih letih pojavila pri ljudeh doslej neznana bolezen, maltska mrzlica. Prvič so jo ugotovili na otoku Malti, od koder je prišla preko Italije tudi v naše kraje. Povzročitelj maltske mrzlice je Brucella melitensis, ki napada ovce in koze. Zunanjih znakov bolezni pri živali ni. Bolna žival navadno zvrže (abortus) po 3 do 4 mesecih brejosti. V mnogih primerih se ji vnamejo vimena, členki in očesne sluznice. Mleko okuženih živali se rado skisa. Pri ljudeh je značilna neredna temperatura (kakor pri malariji), ki traja nedoločen čas in s presledki. ko docela upade. Mrzlico spremljajo močno potenje, telesna oslabelost in bolečine v sklepih. Bolezen traja več mesecev. Izmed bolnikov 3 do 4% umro. Kako se bolezen širi Bolezen se pojavi pri ovcah navadno v poletnem času, ko pridejo v medsebojno dotiko črede ovac iz različnih krajev (pri preseljevanju oyac iz Čičarije, Brkinov in s Pivke v Furlansko nižino in Istro). Po odpustu-jagnjedi se mleko in sveži sir oddajata. Ce sta od bolnih ovc, se kal bolezni prenese na ljudi. Razen z mlekom in mlekarskimi izdelki se bolezen širi tudi z odpadki bolnih živali. Vdira skozi neznatno poškodovano kožo ljudi, ki molzejo ovce ali koze. Kali ostanejo aktivne v svežem siru in v živalskih odpadkih dva do tri mesece. Ljudje se lahko okužijo tudi z neprekuhanim mlekom, svežim sirom, surovim maslom in surovo zelenjavo. Kako preprečimo n|eno razširjenje Vsokdo mora poskrbeti, da bo mleko pred uporabo 10 minut vrelo, (ne sme ga torej odstraniti z ognjišča, čim zavre, marveč moramo predreti smetano, tako da lahko vre dalje, najmanj 10 minut.) Dalje ne sinjino uživati mlekarskih proiz- vodov ter surove zelenjave iz jev kjer se je bolezen pojavila-koprskem okraju so izsledili nelt8j takih osamljenih primerov v nu, Kopru, Kubedu in Podpeči). vinozdravnik dožene bolezen Pr‘ ' vali s posebnim reativom (bi-111; lino) ali s krvno preiskavo. Ce n sledi bolezensko klico, se je h® ravnati po naslednjih navodilih' 1. Okužene živali je treba ločiti od zdravih. Zabraniti je živali, da bi zapuščala hleve dvorišča (staje), kjer se je pnja'1' bolezen. 2. Strogo je treba prepovedati 1 voz mleka in sira iz okuženih k jev. Mleko je treba pred up°ra skrbno prekuhati. j.JJ 3. Ljudje, ki molzejo ovce in ze, si morajo po vsaki molži op in razkužiti roke. \ Živali ne smemo pripUsfjV dokler živinozdravnik ne ugot da ni več bolna. . 5. Zabraniti je treba sl eh er n1 . voz živali iz okuženih krajev. . ^ 6. Hleve in dvorišča Je treba no razkuževati. 7. Meso bolnih živali 3® ,u po-toda zakol je treba ppraviti \ ^ sebnih kontroliranih klavnica mesnicah. Vsi se ravnaimo h po navoo1'1 Bolezen povzroča ne g'ec3®. n8^d1 varnost, d^ se z njo okužijo pli ljudje, ogromno škodo narod ^ gospodarstvu in zato morajo c\ jevni ljudski odbori ter PoeiaV- 10 kvasenju, ki traja Pr>h iri p0' Ini. Ta čas seno ni zdrav? , ce iroči bolezen tako da )ogine. Živini nikdar ne nladega sena! ,B ^ T. K. IZ MERC: Imam ^ A larega prašiča, ki žre vsm . lam, pa se noče odebeli^ w mršav in nima nobene > 1 veša in oči so mu moi^n^.sf sneffa miru si ne (In- ,.:u l ima gliste. Kako naj I ^ im? ,0 \i Pr.fl ODGOVOR: Ako prihaja! ča z blatom vred °hi-oS s' j ijte živali več dni kisi6? “ga mleka, v katerem s ^ti' olče češenj, kislega vlkoji/ »is riWuiPf?a kosta- Slava delavske socialistične Moskve Stopnice vodijo v globino. Stene 50 obtožene s črnim marmorjem, I °P ie bel. Pred nami so odprta esena, težko okovana vrata. Se ko-taIt 'a na katafalku uzremo tnipio in razdejanja je gledala v bodočnost, je nesmrtni Lenin s Kremlja razglasil, da bo zaostala mračna domovina elektrificirana, da bo njena iuč razsvetlila ves svet, da bodo Predsedstvo vlade t,?iv,eojega človeka, ki ga je kdaj ''odila zemlja, Vladimirja Iljiča Le- Nob ®ar,cofag je pokrit s steklom. , en refleks ne moti pogleda na ge , ■ Čuti, misli so napete do ‘"lav °sti. Zadržujemo dih in str-b|.J y Leninov obraz. Kakor da hln n*n Pravkar zaspal. Oči so ra-Priprte, nežno lice ima čudovito fern°'en °braz. Oblečen je v uni-0 brez, oznak. Levica mu iz- lena počiva ob telesu, desnica Vajena v pest. V tisto pest, ki svolj aza*a P0^ v bodočnost, do j.0'’® vsem narodom sveta... r4iaS0^j *tudi s sibirskih tajg, z li- ske vojne, v letih krvi in lakote njene blatne poti postale avtomobilske ceste, da bo izginila nepismenost naroda. V januarskem mrazu 1924 je Moskva na Rdečem trgu objokovala velikega Lenina, toda z Rdečega trga je tedaj odjeknila v svet Stalinova prisega, da ne bo pozabljena nobena Leninova beseda, nobeno njegovo dejanje, da Moskva ne bo odstopila od nobenega drobca vsega onega, kar si je priborilo sovjetsko ljudstvo. Ia °! liudi s sibirskih tajg, z U- Pn^lfin^tvO miril , ’ od Črnega moria, od vsepov- 1 UbldrislVO liHlU ^rk r Vrstii° d®11 za dnem mimo jjT,6Sa v tem mavzoleju na Rde-k0 tr8U sredi Moskve. Tudi te dni, njpn Znuie osemstoletij, odkar je Vjj,Inie prišlo v zgodovino. In is 5e poteklo šele 30 let, odkar Vo ^ ‘lu Lenin započel njeno no-tsnih- 'n ^ nj° novl ^as vseh tep-in brezpravnih milijonov. c v bodočnost Po,lMKa.ie bila pot Moskve v teh Ist njih treh desetletjih. Ze 20 kbb ^ vebko domovinsko vojno b|g a Plat zvona, je neumorno sva-svet pred nakanami fašl-vi Sv^a z*naja. Ze prva leta po pr-vaitl. toyni vojm so Kruppove to-tbve, i U 'vale jeklo za bodoče to-ItiljN® Pod blagoslovljenim nebom . mšizem snoval svoje osva-^a'cor Slas neumorne NnQis 1 na ZKixlovinski strani, so H]ipv. ?a Polnočio skozi desetletja ''tip j}1 udarci ure na kremelj-°'PU. Oni na we.stminsterski «M0st °b Temzi so odmevali v pre-''Icpjl’ na kremeljskem stolpu so j. ' v bodočnost! N>isa( j® duša velike Moskve: ^ zanjo ne pomeni pogle-n ^ n 118 niene zgodovin5ke po-pomeni perspektivo v 1 m celi v letih državljan- V letih velike vojne je bila Moskva sama na čelu borbe proti rasizmu. Nemci sc se sprehajali po Bruxellesu in Amsterdamu, po Parizu in Pragi, po Rimu in Atenah. Skozi Zeissove leče so motrili moskovske ulice. Toda v izpraznjenih • moskovskih tovarnah so s stroji iz majhnih podjetij stotisoči mrzlično kovali orožje; moskovske žene in delavci in mladina so se s stisnjenimi zobmi pripravljali na bitko. In so v zimi 1941 prvič porazili Hitlerjeve horde. Tiste dni je Moskva postala simbol rešitve, simbol svobode, simbol časti in slave, kakor je leto pozneje Stalingrad postal simbol zmage. Ob 24. obletnici sovjetske države je sredi tistih dni, ko je prvi sneg pobelil moskovske ulice in tanke, ki so brzell proti zapaau, je Stalin na Rdečem trgu znova prisegel. Njegov glas je bil glas Moskve. Moskva je obetala zmago in svobodo. In Moskva je izpolnila svojo obljubo, zakaj Moskva nikoli ne pozabi svojega zgodovinskega poslanstva, da je pobornica miru vseh ljudstev sveta. In danes, ko gradi, ko proslavlja svojo zgodovino, se znova ozira v bodočnost, tn bije plat zvona, budi duše vseh narodov, kliče srca vseh naprednih, poštenih ljudi. Na (cm sovjetske industrije napravi, napravi za s tem tudi zase. Od j sav3etski človek dobro ve, i?*?'” Š0rej)Va.sa|nozavest, njih odnos Ijj^tvo a ‘iubezen ter zaupanje v V' Tem Pai'tijo, v velikega Sta-slišal sovjetskega S Mili, 'p!'- reči: To palačo Je 'km Uuli'-V'c>t'ska država, marveč i^l.bjih a6° smo zgradili mi. Od vii, j Ve"*{a ljubezen do so-Vseh Clomov*nR. skupne domo-®nakopravnih sovjetskih ''tm v , .*°d uporna volja do ju,, ./ki domovinski vojni, J lt‘Htft ln nskrbe, ustva-V MesC^ga življenjskega 'va 88 Prebivalstva. ako postala središče sovjetske težke industrije. V njenih ogromnih zavodih Srpu in kladivu, Elektrozavodu, Frezerju, Ui-namu, Kalibru, Stakolilu, Rdečem proletarcu in celi vrsti drugih podjetij ustvarja poldrugi milijon delavcev stroje, avtomobile, turbine, letala, instrumente, traktor je, c vodje vseh vrst. Ze leta 1940. je Moskva proizvedla 14.7% vseh sovjetskih industrijskih izdelkov, sama domala dvakrat toliko, kakor vsa carska Rusija 27 let poprej. In samo strojev je izdelala 98krat več kakor leta 1913. V elektrarniškem sistemu Mosenergo nastaja danes 3 in pol krat več električne energije kakor v vseh centralah nekdanjega carstva. Po obnovitveni petletki bo steklo iz njenih montažnih dvoran leto za letom po 100.000 tovornih in 40.000 osebnih avtomobilov. Ze lani je vrednost njene proizvodnje presegla 31 milijard rubljev. Trije temelji razvoja sedemmilijonskega mesta Moskva šteje danes 7 milijonov prebivalcev. Po onem zgodovinskem sklepu ljudskih komisarjev so izdali že v prvih 5 letih 10 milijard rubljev za njeno izgradnjo. V stalinskih petletkah so prekrili tl mi- lijonov kv. m sveta z novimi stavbami, ulicami, parki. Danes rasejo iz tal njeni prvi nebotičniki. Zgradili so 128 km dolgi kanal do Volge: Moskva je postala luka Haitijskega, Belega, Kaspiškaga m Črnega morja, po njenih bulvarlh se je razvila žarka električna luč, njenemu prebivalstvu je bilo zagotovljeno obilje pitne in industrijske vode. Tik pred domovinsko vojno je odpadlo dnevno povprečno po 226 litrov vode na vsakega pre-, bivalca. Zgradili so ogromni plinovod iz Saratova, ki daje Moskvi dnevno 1.3 milijona kub. m plina, 1 Škrat več kakor leta 1913. Dogradili pa so tudi metroželeznico, njen tretji odsek celo sredi vojne vihre, Moskvin ponos:' v 12 letih je prevozila štiri milijarde potnikov, dvakrat toliko, kolikor je živih ljudi na vseh petih kontinentih. Stvarnica sovjetske kulture »Nikdar ne bom pozabil stare sivolase gospe, ki nas je vodila po Zgodovinskem muzeju v Moskvi. Prišli smo do izredno lepega marmornega sarkofaga. Med vojno je bil na Krimu in Nemci so ga hoteli odpeljati. A ker je Rdeča armada tako naglo prodirala, se jim to ni posrečilo in so ga v onemoglem besu razbili. Prišli so rdečearmejci in pobrali vsak drobec marmorja, tako da so lahko sarkofag restavrirali. Bleda od ogorčenja je stara gospa dejala: in ti ljudje so nas psovali z barbari... ... Sovjetski ljudje ogromno berejo. Njih ljubezen do znanja je naravnost ganljiva. Nisem še videl pri nas delavcev kakor v Moskvi, ki od dela utrujenih obrazov sežejo po knjigi. Po cesti, v avtobusu, na so dan za dnem prepolna. Večer za večerom se zbira v njih po 70.000 ljudi. Nikjer na svetu ni takih igralcev, kakor so v amsamblih Sovjetske armije, profesorjev Aleksandrova in Svešnjikova, Mojsejeva in Piatnicki. 60 muzejev in galerij je v Moskvi. Samo v Trečakovski galeriji je nad 30.000 slik najboljših Kremelj sovjetskih slikarjev. Ves svet sfl osvojili filmski trakovi moskovskih filmskih umetnikov. Prestolnica svobode priborjen« s krvjo stotisoCev, zrasle sredi tovorn in akademij »Vj muzeju trofej je prvi nemški top, s fronte pred Moskvo, lahek, protitankovski, in na njem so napisi: Holandija, Belgija, Francija, Balkan, Grčiia. Častnik, ki ga je samogibnih stopnicah v metroju, v parkih, povsod vidiš ljudi, ki so zatopljeni v branje časopisov in knjig. Leninova knjižnica ima 10 milijonov knjig, a knjig je še vedno premalo. Sovjetski človek se uči zavestno in z ljubeznijo. In vprašanje j c, koliko časa se bo mogel »zapad« še bahati s svojim skaženim kulturnim varuštvom nad Evropo pri toliki vedoželjnosti sovjetskih ljudi ... Stotisoči v šolah znanosti in umetnosti Zares je Moskva postala središče napredne sovjetske ideologije, socialistične znanosti in umetnosti. Med sto in več visokimi šolami in zavodi so na prvem mestu Institut Marksa, Engelsa in Lenina, Centralni muzej V. I. Lenina, Akademija družbenih ved pri CK VKP (b) in mogočna Vsezvezna akademija znanosti, ki samo na njej deluje nad 5.000 znanstvenikov. Iz velikih ideologov Lenina in Stalina, Iz velikih znanstve«ikov Granovskega, Timirijazeva, Lomo-nosova, Stoljetova in Lebedjeva, Zlikovskega Iz velikih književnikov Gribojedova, Ljermontova, Herze-na, Turgenjeva ln Čehova zrasejo tradicije znanstvenih in umetnostnih žarišč, ki jih danes visoko dvigajo učenjaki Vavilov, Zelinski, Nesmejanov in mnogi drugi. Leta 1914 je bilo na vseh moskovskih znanstvenih zavodih 7000 znanstvenikov in profesorjev, danes jih je 80.000. Danes študira na moskovskih visokih šolah 120.000 sinov in hčera sovjetskih delovnih ljudstev. Na moskovskih srednjih in nižjih šolah je danes več kot pol milijona dijakov in šolarjev. V Moskvi je danes 500 čitalnic in 2500 strokovnih knjižnic. Celo v letih vojne so v Moskvi izdajali letno po Štiri in pol milijona knjig. V Moskvi je v 73 svojstvenih otroških knjižnicah 1,3 milijona knjig za njene najmlajše bralce. Velika moskovska gledališča, A-kademsko, Ma’n, Maksim Gorki, Hudožestveni teater in vsa druga razkazoval, je pristavil: »pred Moskvo je leta 1941. končno le prišel v prave roke ...« V veliki domovinski vojni so Moskvo branili narodi vse Sovjetske zveze, a prvi med njimi njeni lastni sinovi. Samo v prvih petih mesecih je Moskva dala Sovjetski ar-miji preko 100.000 komunistov. Na fronto je šlo 60% njenih komsomolcev. Na Stalinov poziv je vstopilo v njene obrambne divizije 105 tisoč prostovoljcev. Ppl milijona delavcev je gradilo njene utrdbe, ki so ob njih fašistične horde doživele, svoj prvi veliki poraz. Danes je v Moskvi 500 herojev Sovjetske zveze, 1 milijon nosite-Ijev medalje za obrambo Moskve, prvi pred njimi Josip Visarionovlč Stalin. Tako je sredi milijonov delovnih ljudi, sredi tovarn in akademij zraslo.iz krvi stotisočerih žrtev tn in ruševin velike domovinske vojne politično središče Sovjetske zveze. Iz Moskve je izšel naj večji zgodovinski dokument naše dobe: stalinska ustava zmagovitega socializma. Iz njenega srca se skozi stoletja dviga Rešiteljski »veliki stolp, okrog katerega se zbirajo vsi narodi, ki se bore za svojo svobodo«, (Po Lldinu, Ostrovskem in Mikužu.) Titovi zavodi Litostroj ponos slovenske industrije Na ljubljanskem polju raste sredi njiv, kjer so še lani kopali krompir, ogromno industrijsko naselje, da bi z njim prekril deset Kongresnih trgov med Zvezdo in Univerzo, in poleg njega se bo razprostrlo sredi novega parka novo delavsko naselje s 1500 stanovanji za 10 tisoč ljudi. Velik del Litostroja že stoji in vendarle ga je šele tretjina^ Pred dobrim tednom pa so livarji vpričo maršala Tita in desettisočglave množice že napolnili prve kalupe z žarečo železno tekočino. Cernu vsa ta gradnja? Cernu vsa preosnova države kmetov v državo industrije? Dvajset let, jim je dejal maršal, so izrabljali našo deželo domači izkoriščevalci in tuji imperialisti. Dvajset let so izvažali iz nje, kar je bilo najboljšega. Ostala je brez cest, brez železnic, brez vsega, kar potrebuje civilizirano ljudstvo. Zato smo že na fronti sklenili, da bomo ustvarili novo Jugoslavijo. Stara Jugoslavija ni mogla biti neodvisna . .. Nova Jugoslavija pa želi samo miru, da bi zgradila, kar ima v načrtu ... In petletni načrt določa, da mora leta 1951. izdelati 4000 ton hidravličnih strojev — največji njih del v Ljubljani. Litostroj bo najmodernejša slovenska tovarna. Vse delo bo v njem mehanizirano. Delavci bodo gospodarji nad tonami železa in jekla, ki jih bodo oblikovali v velike stroje. Zdaj ima Litostroj dograjene tri ogromne stavbe. Nova montirna dvorana, ki bo letos dograjena do polovice, bo tako velika, da bi spravili pod njeno streho dve 178 m dolgi šestnadstropni hiši. Poleg montirnice, treh obdekivalnic, li- varne, ki bo v njej več najmodernejših peči —- kupolk in bodo ulivali dele turbin in strojev, težke tudi po 150 ton, bo imel še vrsto drugih velikih delavnic, brusilnico, čistilnico, veliko moderno mizarno in okrog 40 pomožnih delavnic, kleparsko, ključavničarsko, strugar-sko, finomehaniško itd. pa ogromno garažo. Obdelovalnico gradijo na povsem nov način, kakršnega v Evropi še ne pozna j o. V tovarni ne bo nobenih opornih stebrov za strop, ker ga bodo nosili zunanji železo-betonski oporniki, in vendar ga bo mogoče obtežiti na vsaki točki z bremeni po 70 ton. Po posebnem energetskem in instalacijskem kanalu bo vsa tovarna prejemala vodo, paro, elektriko in stisnjeni zrak. opremljena bo z najraznovrstnejši-mi higienskimi, varnostnimi, signalnimi in iskalnimi napravami. V njej l)o do tisoč telefonov, imela bo cele stene iz stekla, dimnike, ki botto v njih prečistili ves dim iz kupolk, da iz njih ne bo ne saj ne smradu. Litostroj bo imel svojo industrijsko šolo z Internatom, svoj hldro-tehniški zavod. Litostroj bo postal nova ljubljanska mestna četrt. Prostovoljni delavci z drugih ljubljanskih stavbišč uhajajo na Litostroj. Vsakdo ga hoče graditi, vsa Ljubljana, vsa Slovenija je ponosna nanj in na ljudi, ki ga grade. (Po »Ljudski prainci«) 30.000 DIN NAGRADE je prejet delavec Tanevski v skopljanski tobačni tovarni. Izumil je novo vrsto škatel za cigarete. Ena delavka lahko sedaj izdela po 1000 škatel vi istem času, kakor jih je prej izdelala po 63. Zadružništvo v Bujščini Zadnjič smo se bavili z zadružništvom v Koprščini ter hiio prikazali njegovo stanje v številkah. Danes objavljamo nekaj podatkov o zadružništvu v Bujščini. Pripomniti moramo, da v Bujščini v prejšnjih časih zadružništvo ni bilo razvito kakor v Koprščini in da imamo po bujskih vaseh in mestecih v glavnem eno samo vrsto zadrug, dočim so v Koprščini često v eni vasi kar po tri zadruge poleg kopice drugih organizacij. Kljub temu je razvoj naproz v Bujščini povoljnejši kakor v koprskem okraju. Tudi stanje članstva je v bujskih krajih ugodno, dočim to za Koprščino v odnosu do celokupnega prebivalstva ne velja. Tako je v bujskih vaseh Krašici izmed 1480 prebivalcev 160 (ali 10.9%) zadružnikov, v Grožnjanu in Kostanji izmed 969 prebivalcev 250 (ali 24.5 odst.) zadružnikov, v Marušičih izmed 636 180 (ali 29.9 odst.), v Mumijami od 1353 190 (14 odst.), v Brdih od 664 70 (10.5%)', v Kaštelu in Koldanji od 1089 266 (24.5 odst.) v Bujah, Tribanu in Korsetah od 3379 315 (9.3 odst.)', v Sv. Mariji na Krasu od 946 230 (24 odst.), v Savudriji od 1010 180 (17.9 odst.)', v Umagu in Petroviji od 3441 455 (13.2 odst.), v Mate-radi od 1043 180 (17.4 odst.), v Lo-vreču od 1008 180 (17.9 odst.)', V, Novem gradu od 1867 325 (17.7%)’, v Brtoniiji in Fiorinih od 2422 220 '( 9odst.), v Novem selu od 827 prebivalcev 125 (ali 15%)’ zadružnikov. V Bujščini je torej od 22.857 prebivalcev 3356 (ali 14.56%)' zadružnikov, tako da jih je sorazmerno vsekakor več kakor v Koprščini. So pa v Bujščini še vasi k precejšnjim številom prebivalcev, ki še nimajo svojih zadrug, toda te se bodo ustanovile v naj-' krajšem času. V Bujah, Brtoniiji, Umagu in Novem gradu delujejo poleg naproz tudi vinarske zadruge, v obmorskih mestih pa še ribiške. Členi enih in drugih so raztreseni tudi po okoliških vaseh, tako da je težko, pa tudi brez pomena navajati podrobnejše statistične podat- ke. Članstvo vinarskih zadrug je v zadnjem času močno naraslo, ponekod celo za 150%. Kaže, da bo dotok članstva ob trgatvi prav tabo močan. V Bujščini je še mnogo možnosti za razvoj ostalih vrst zadružništva, nakar bo treba misliti in delovati v najbližji bodočnosti. Pobuda bo prišla od ljudstva samega, kakor se to dogaja že v Koprščini. Ne smemo pozabiti, da je Bujšči.na vedno zanemarjena in da ji ie — Te dni je potovalo skozi Trst več inozemskih mladinskih delovnih brigad, ki so sodelovale pri gradnjiproge Samac-Sarajevo. Spodaj objavljamo dve skupini italijanskoter nizozemsko in dansko, zbrani na tržaški centralni postaji. Delavci in nameščenci v coni B in njih socialno zavarovanje Podružnica Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ajdovščini poziva k prijavi vse delavce, nameščence, železničarje, rudarje, mornarje, monopolske delavce itd. kakor tudi pokrajinske, občinske in ostale nameščence glede na kraj, kjer so bili prej v Italiji in njenih kolonijah zaposleni in ki stalilo bivajo na področju FLRJ Jugoslavije odnosno Slovenskega Primorja, ki bo priključeno Jugoslaviji, in ki smatrajo, da imajo kakršno koli pravico: 1. do dajatev iz italijanskega ob veznega socialnega zavarovanja (do rente za utrpelo nezgodo pri delu, do pokojnine za onemoglost ali starost, do vdovske ali rodbinske rente oziroma pokojnine); 2. do dajatve iz posebnih fondov za dopolnilna zavarovanja (n. pr. posebno zavarovanje za povečanje pokojnine); 3. do dajatve iz londov za nadomestna zavarovanja (n. pr. Istituto nazionalc assicurazione La Fondia-ria, Assicurazioni generali); 4. iz zavarovanja po podjetju (delodajalcu) za pokojnine ali kako drugo dajatev iz javnega ali privatnega fonda, zaklada ali društva: 5. do zdravljenja na stroške ust.«- nem formularju, ki se dobi brezplačno pri podružnici in njenih izpostavah ter pri krajevnih sindikalnih organizacij m. Za mladoletne otroke in sirote kakor tudi za osebe pod skrbništvom predloži prijavo skrbnik, za popolnoma onemogle ali začasno odsotne upravičence pa njihovi sorodniki. Prijave mso dclžni predložiti oni, ki jim podružnica Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ajdovščini odnosno Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje v Kopru že izplačujeta rento ali pokojnino. Socialno skrbstvo v Sloveniji nove ((Institute nazionalc sociale:) zaradi della tuber- providenza kuloze; 6. do vračunanja d< be zavarovanja, ki so jo dosegli s prejšnjim zavarovanjem v pokojninskem socialnem zavarovanju pri zavarovalnih ustanovah, katerih sedež je izven sedanjega p.jclročia FLR Jugoslavije in to za vse zaposlitve pred 1. majem 1945 (sem spadajo tudi: a), vojaška služba v prvi in drugi svetovni vojni kakor tudi redna vojaška služba b) deba priznanega bolovanja, toda največ 12 mesecev, c) doba prekinitve dela zaradi nosečnosti in poroda). Prijavo je takoj oddati podpisani podružnici Državnega zaveda Za socialno zavarovanje na poseb- Socialno skrbstvo v tjlc.veniji skrbi za več kot 13.000 partizanskih sirot in otroških žrtev fašističnega terorja. Ti otroci so izgubili očete in matere ali vsaj po enega od staršev. Zdaj dobivajo podpore, so nastavljeni po domovih ali pa so kolonizirani. Nadalje je v Sloveniji koloniziranih čez 600 bosanskih in primorskih otrok ter otrok kompromitira lih staršev. Za zvezo in nadzorstvi nad koloniziranimi otroki skrbi nad 600 obiskovalk (AF2), ki so dovršile tečaje za zdravstvo in socialno zaščito. 6000 otrok živi delno v domovih, delno pri rejnikih. Za slabotne otroke organizira zdravstvene počitniške kolonije, višinske, obmorske, kjer oskrbujejo letno okrog 12.000 otrok. Za onemogle otroke so tri okrevališča s 300 posteljami. Socialno skrbstvo pripravlja tudi domove za duševno zaostale otroke, za slepe, gluhoneme, pohabljene, socialno ali moralno ogrožene. Za predšolske otroke od 3. do 7. leta in šolske nad 7. leti ureja prosvetno ministrstvo domove igre in dela. Tu prebijejo otroci čas, ko so n j iti matere zaposlene. Tu se igrajo , uče, vzgajajo; goje fiz-kulturo, petje, glasbo itd. Tu dobe po potrebi tudi hrano. Otroci so v teh domovih čez dan. Za otroke od 3. do 7. leta, ki žive stalno v domu, sta na razpolago dva otroška domova, za šolske otroke (od 7 do 14 let) 8 mladinskih domov, razen teh pa 39 dijaških domov (10 do 18 let), 1 zavod za gluhonemno in slepo mladino (6 do 16 let) ter dve deški vzgajališii (7 do 14 let) in en dekliški dom. Pri zaščiti matere in otroka sodelujejo vsa prizadeta ministrstva. Pri socialnem zdravstvenem delu pomagajo tudi množične organizacije, in sicer Rdeči križ predvsem z materialno pomočjo, sindikati, zlasti pa AF2 s propagando, z nabiranjem prispevkov in delom. kar je glavno — primanjkovalo sposobnih domačinov, ki bi se postavili na čelo zadružnega prkrcla. Sedaj pa že prihajajo iz raznih tečajev mlade moči, ki se postavljajo v službo ljudskega zadružništva in širijo zadružni duh med množice, ki jih je fašistični režim pahnil v nevednost, da bi jih najprej potujčil, nato pa zasužnil veleposestniški gospodi. S padcem fašizma je ljudstvo tudi v Bujščini kakor povsod v Istri strlo suženjske verige in pognalo pijavke preko meje, zemljo pa razdelilo med ene, ki jo obdelujejo. • 'J. C. Idrijske zadruge Jtlfadina. se vrača s proge Ljudstvo v idrijskp-cerkljanskem okraju ima trdo življenje, ki mu ga določajo skopa tla, gorska konfiguracija zemlje, obči delovni pogoji v živinoreji, gozdarstvu in v idrijskem rudniku. In vendar razvija prav to ljudstvo čudovite življenjske delovne in organizacijske sile, spričo katerih se je že v marsikateri gospodarski panogi povzpel na prvo mesto med vsem primorskim ljudstvom. Znano je, da so njegove politične in upravne, preskrbovalne pa tudi gospodarske in strokovne organizacije zelo aktivne. Spričo teh okoliščin in visoke politične zavesti, ki mu je ostala še iz dni narodnoosvobodilne borbe, dosega tudi na zadružnem sektorju velike uspehe. Zadružništvo v idrijsko-cerkljan-skem okraju se vsestransko razvija. V okraju delujejo tri večje naproze, ki se prav ta čas decentralizirajo in posluje sedaj poleg njih že 8 majhnih naproz po posameznih vaseh. Pred kratkim so ustanovili še zadružno poslovno zvezo, ki bo kmečkemu prebivalstvu dobavljala vse industrijske potrebščine. Na kmetih deluje 7 obnovitvenih zadrug, dalje 2 lesno-produktivni, 2 živinorejski po e-na ribarska in čebelarska ter še posebej velika čipkarska zadruga, ki šteje nad 1200 članic. Njena posebna zasluga je, da pospešuje izpopolnjevanje čipkarstva z novimi vzorci in skrbi za Širi*" nje znanih idrijskih izdelkov daleč po vsej deželi. Zadružni center v Kopru Zadružna poslovnimi zveza je tila ustanovljena v Kopru na ta M' čin, da je koprska zadružna zveza, ki je bila ustanovljena Ji. >"s!' ca t. 1., dne 31. julija t. 1. na izrednem občnem zboru spremenila svoja pravila v tem smislu, da bo odslej njena glavna naloga zalaganj' zadrug koprskega okrožja s potrebnim blagom. Ta preosnova je ti« potrebna zaradi tega, ker je likvidaciji okrajne gospodarske z*; druge v Kopru prenehal osredn)1 organ, ki naj bi koordiniral P05'0-vanje naproz v Koprščini. Enake naloge kakor jih je opro' ijala okrajna gospodarska zadrug V Kopru, inia v Bujščini Kotars*8 zadruga. Ker se je pa osnova Zadružna poslovna zveza v KoPr“ za vse okrožje, se poslovanje bo moralo tu . te zadruge preosnova in podrediti novi skupni poslova1 zvezi. Ta preosnova je bila potre1 tudi zaradi tega, ker se bodo nj rale sedanje naproze še nada1' razčleniti na manjše organiz111^ ki bodo v skladu s krajevnimi 6“ spodarskimi potrebami. Te °r*.( nizme pa bo med seboj povez3 ravno Zadružna poslovalna 'Z';6 ki bo njih osrednji revizijski organ. poslovil1 s. c- Dva tedna fizkultuf® Frausinov pokal so si osvojile Barkovlje V nedeljo so bile v kopališču v Cedasu v Barkovljah plavalne tekme za Frausinov poka!, ki si ga je po ostri borbi osvojilo fiz-kuiturno društvo Barkovlje. Rezultati: 400 m prosto: 1. Dolenc (Barkovlje) 6:20.2; 2. Bubnič (Burkov-Jje) 6:39. 100 m prosto: 1. Dolenc (Bark.) 1:13; 2. Terroni (Eletra) 1:16.4; 3. Porro (Elet.); 4. Svagelj (Bark.) 200 m prsno: 1. Persi (Bark.) 3:24.8; 2. Predonzani (Elet.); 3. Starec (Bark.); 4. Portoleone (E-let.). 100 m hrbtno: 1. Črnigoj (Bark ) 1:41.3; 2. Pertot (Bark.); 3. Buf-folo; 4. Terroni (oba Eletra). Štafeta 4 x 200 m: 1. Barkovlje; 2. Eletra. Skupina B: 00 m prosto: 1. Svagelj 36:9; 50 m hrbtno: 1. Starec 53:9; 50 m prsno: 1. Pertot Jurij 44:1. Po krasni igri je zmagal Col z zullatom 17:10. - Balkanske igre v atletiki V Bukarešti so se v soboto čele balkanske igre v lahki 8, ^ J j 1» t i z* 1 o * sodelujejo Romlin‘,j! Trst 11 katerih žarska, Jugoslavija, Bolgarija, Albanija in •‘•‘-''.rf gost. Po prvem dnevu vodi ,, slavija z 75 točkami, 2. je i ska z 68 točkami, 3. 49, 4. Bolgarija s 13, 5. s 4 in 6. Trst. Romun’-jji Alfe?11 Plavalno prvenstvi v Monte Carlu c V sredo se prično v Mont‘- plavalne tekme za pi-ve. j lu Evrope. Glavna Sodelovalo bo borba za prvenstvo j. Col — prvak v košarki med Madžarsko, Francijo .gfi sko. Odločilno vlogo pa bodo li tudi jugoslovanski plaV3 jci. V četrtek 4. t. m. zvečer je bila na igrišču DSZ odigrana finalna tekma v košarki za prvenstvo na Tržaškem ozemlju. Pomerili sta se petorici Cola in Čermelja. Odgovorni urednik ŽAGAR B O S T J A Tiska Zadružna tiskarna fr*1* Socialno zavarovanje vila zavarovancev skrajnega vanja in ne bodo mogoči trije ali štirje dragi zavo li- V naslednjem objavljamo zaključek razprave, ki se je zvrstila v 17.. 19. in 20. številki našega Usta. Prednosti enotnega sistema so očitne in jasne vsakomur. Sistem razcepljenosti je preživel ter ga danes nihče več ne zagovarja. Njegov nastanek in obstoj je treba pripisati le okoliščini, da so se različne panoge socialnega zavarovanja pojavile in razvile v različnih dobah. Danes se že povsod v velikih in manjših državah, kjer velja razcepljeni sistem, načenja problem poenotenja vsega socialnega zavarovanja z enim samim zakonom in združitve v enem samem zavodu. Enotni sistem omogoča med dru gim tudi enotni vpogled in enotno reševanje problema socialnega zavarovanja, ki je, kakor smo videli, v tem, da delavca odškoduje za izgubljeni zaslužek. Pri razcepljenem sistemu se dogaja, da je isti problem v posameznih vrstah socialnega zavarovanja reševan po različnih načelih. Dogaja se n. pr. da dobiva delavec, ki je obolel, za časa zdravljenja hranarino v eni višini, delavec, ki se je pri delu ponesrečil, pa v drugi višini. V enem in drugem primeru pa je naloga socialnega zavarovanja ista: dati delavcu odškodnino za izgubljeni zaslužek in mu zagotoviti tudi za časa zdravljenja dostojno življenje. Enake naloge pa je treba rešiti na enak način in v enakih delih. Razcepljeni sistem zahteva mnogo več upravnega osebja kakor enotni sistem, ker nadomešča dva do tri urade v prvem en sam urad v drugem sistemu, kakor n. pr. urad, ki sprejema prijave za zavarovanje, ah urad, ki vodi kartoteko zavarovancev. Socialno zavarovanje V enotnem sistemu je torej cenejše, kar gre samo v korist zavarovancev, delavcev in nameščencev, kajti z denarjem ki se tako prihrani pri upravnih stroškiti, se lahko povečajo dajatve zavarovancem. To je zlasti važno za Tržaško ozemlje, kjer bo treba zaradi omejenega ozemlja in omejenega šte- V pojasnilo navajamo na.a, primer: V Sloveniji odpade j ii' bližno 200 zavarovancev P° j meščenee. V Trstu, kjer ji/ ni zaposlitvi približno 7 Kovancev, pa je pri vseh štetih zavodih zoposlenih V uradnikov, tako odpade p° nik na vsakih 65 zavarova11^?11 sno je, da gredo pri sedani* aiija J zaciji socialnega zavarov slu prispevki v veliki itier1 zevanje upravnega osebja v prilog zavarovancem. je torej nerazpoloženie “a razreda nasproti tukajšnja j dom tudi s tega vidika, ( tve zaradi prevelikih upfa sjT škov niso v nobenem ra ' * njegovimi prispevki. g A Delavski razred Tržašk3" čaka prav glede ^ti‘ Ija varovanja še težka in ki se bo morala razvijat' ^ ii|Z njih smereh: nova s0?°„/.gs?V PP a > cirana zakonodaja socialh^j« ^ unificirano ,zV zavarovanja ^ ^ :