THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in reanico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIČTU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 113.
CHICAGO, ILL., SREDA, 13. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 13, 1928.
letnik xxxvii.
KajseK za mir na Kitajskem
Vela železniška nesreča.
poveljnik južnokitajskih čet opravil svoje delo. — želi, da bi narod v miru celil rane prizadjane po državljanski vojni. — bombni napadi v mukdenu.
Šanghaj, Kitajsko. — General Kajšek, poveljnik nacio-nalistovskih čet na Kitajskem, ki so premagale severne kitajske armade, katere so pod poveljstvom Čang Tso-lina, je svoje delo dokončal in odstopil kot voditelj nacionalistov-skih armad in kot predsednik vojnega sveta. S tem je Kajšek spolni! obljubo; kajti, meseca julija leta 1926, ko je bil imenovan poveljnikom južno-kitajskih čet, je rekel, da ko bo dokončal svoje delo, bo re-signiral. Zdaj, ko so pod njegovim vodstvom nacionalistov-ske čete vkorakale v Peking in se je branitelj mesta, maršal Čang Tso-lin umaknil v Mukden, je svoje delo dokončal in se umaknil s političnega pozorišča.
Kajšek, predno je odstopil, je poda! dolgo izjavo, v kateri se je dotaknil nekateriK točk nacionalistovske vojaške! kampanje, ki se je uspešno končala v nekoliko manj kot dveh letih in privedla vso deželo, ki je prestala med vojno tofiko gorja, pod eno zastavo — nacionalistovsko.
General Kajšek v izjavi trdi, da je uspeh revolucije bil mogoč le, ker so se njegove čete tako hrabro borile proti nasprotniku. Naročil je vladi, naj takoj ukrene potrebne korake ,da bodo dobili odškodnino ranjenci in pohabljeni vojaki. Pa tudi želi, da bi se zdaj kitajska republika gospodarsko v miru razvijala.
Poročajo, da so v nedeljo padale bombe v zidovje mesta Mukden, Mandžurija. Ni bilo človeških" žrtev. Kakor trdijo, so bile namenjene Japoncem, ki imajo tam svoje urade in stanovanja.
TORNADO NA OGRSKEM.
V južnem delu ogrske republike je divjal strahoviti tornado; več oseb prišlo ob življenje, škoda je velika. —o—
Budimpešta, Ogrsko. — V
nedeljo je divjal v južnem delu Ogrske tornado, kaleršnega' še ne pomnijo. Ljudstva se je polastil strah, niso vedeli kaj početi; treskalo je in bliski so švigali, da je bilo groza. Osem vasi je razdejanih, nekatere popolnoma, nekatere deloma; sedem oseb je prišlo ob življenje. V Purmendu je treščilo v cerkev, dva duhovnika: sfa bila ubita. Škoda po neurju je velika.
ŽELEZNIŠKA NESREČA; 25 OSEB MRTVIH.
VODITELJ EKSPEDICIJE.
INDIANA PRIZADETA PO NALIVIH.
Petersburg, Ind. — Nalivi in toča, ki je padala 15 minut je povzročila velikansko škodo na pridelkih. V Littles, rudniško mesto, oddaljeno šest milj južno od tukaj, je voda narast-la in več družin je moralo bežati Iz hiš. Bela reka je tudi silno narastla in ogrožala tisoče akrov polja, kjer raste koruza in pšenica. Med Peters-burgom in Evansville 5e bil železniški promet prekinjen.
Vlak je skočil s tira; poleg mrtvih nad sto ranjenih. — Kaj je povzročilo nesrečo niso mogli ugotoviti.
Berlin, Nemčija. — Med
Nurnbergom in Wurzburgom na Bavarskem je v nedeljo popoldne skočil vlak s tira; pet in dvajset oseb je bilo mrtvih, 108 ranjenih. Štirinajst potnikov je bilo na mestu ubitih,1 enajst oseb je umrlo v bolnišnici in na poti v bolnišnico. Med potniki na vlaku so bili tudi Amerikanci, ti pa so se nahajali v zadnjih vozovih" in so ostali nepoškodovani. — Kaj je povzročilo nesrečo ni znano. Vlak je vozil s hitrostjo 50 milj na uro: stroj je skočil s tira in se prekucnil po nasipu 35 čevljev globoko, s seboj je potegnil sedem vozov, drugi so ostali na progi.
-o-
ITALIJA BI RADA KOLONIJE.
Rim, Italija. — V italijanski poslanski zbornici je na razpravi o proračunu zunanjega ministrstva poslanec Bafani izjavil, da je naloga fašizma na mednarodnem polju, da da Italiji natančno premočrtno in nedvoumno politiko, katero morajo prav oceniti one vlade, ki želijo živeti z Italijo v dobri harmoniji, posebno pa Francija ki ima z italijanskim parlamentom pogajanja, katera se ne smejo komplicirati z nizkimi komploti. Govornik je vzel naznanje, da so se italijanske zahteve v tangerskem vprašanju priznale. Neki drugi poslanec je dejal, da revizija podelitve kolonialnih mandatov je postala za Italijo potrebna radi neprestanega naraščanja prebivalstva in radi zmanjšanja izseljevanja. Italija ima pravico do kolonilaj-nih mandatov in bo to pravico uveljavljala brezpogojno.
-o-
ČLANI MESTNEGA SVETA OBSOJENI NA SMRT.
El Paso, Tex. — Iz Mexico City poročajo, da. so bili člani mestnega sveta v Chontesco, država Oaxaca, obsojeni na smrt in ustreljeni. Poročilo ne pove vzroka, kaj so se pregrešili.
KRIŽEM SVETA.
Slika nam predstavlja profesorja Nicholasa Roericha iz New Yorka, voditelja ekspedi-cije v centralni Aziji, ki je te dni po kabelu sporočil, da je še pri življenju. V zapadnem delu Kitajske je bil v ujetništvu več mesecev. V Tibetu so ga napadli oboroženi roparji.
MOŠTVO 1TALIE" V NEVARNOSTI.
SANDINU POMAGAJO HONDURCI.
Managua, Nicaragua. — Glavnemu stanu ameriškega vojaštva poročajo iz taborišča Stric Samovih čet v bližini San Juan de Telepaneca, da vodijo napade Sandinovih upornikov Hondurci. Našli so dokumente, v katerih je razvidno, da sta Hondurca Porfirio Sanchez in Antonio Galeano v službi uporniškega generala Sandina. Sanchez in Galeano sta odgovorna za napad na neko mesto, kjer sta mučila prebivalce m plenila po trgovinah.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
ZMAGAL PRI TEKMI.
Zrakoplov je uničen; trije člani polarne ekspedicije mrtvi, dva ranjena. — Moštvo
ima hrane dovolj za šest tednov; upajo na rešitev.
Rim Italija. — Italijanska vlada je dobila poročilo od generala Nobile, poveljnika vodilnega zrakoplova "Italia", s katerim se je ponesrečil in se nahaja s spremljevalci na ledeni plošči nekje v bližini Foyn otoka, da jim preti nevarnost, če ne bo kmalu pomoči. Poročilo tudi pravi, da je zrakoplov razbit in trije člani ekspedicije so prišli ob življenje, dva sta pa ranjena, morali so jima odrezati noge.
V Oslo na Norveškem so u-jeli radio signale s polarnega zrakoplova, da je zrakoplov popolnoma razbit. Čudno je le to, kako da so radio aparati o-stali nepoškodovani. V tem poročilu povedo o obeh ranjencih, ne pa, da so imeli kaj mrtvih, kakor to pravi poročilo, ki ga je prejela vlada v Rimu. Neko poznejše poročilo se Iglasi, da je bil en član ekspedicije ubit.
Iz Kings Bay, Spitzbergen prihaja poročilo, da je "Italia" padla na ledeno polje v seve-ropolar. morju; ledeni splav se pomika proti suhi zemlji. Moštvo se je razdelilo v dve skupini; tisti, ki se čutijo močnejši se pomikajo hitreje naprej v nadi, da dospejo do rešilnih parnikov in pokažejo reševalcem pot nazaj do razbitin zrakoplova in ostalega moštva.
Ker imajo živeža za šest tednov, ne trpijo lakote in upajo na rešitev. Na ledenem splavu se torej pomikajo proti suhi zemlji, a ni jim veter vedno ugoden in jih večkrat zanese v nasprotno smer. — Citta di Milano, parnik polarne ekspedicije je neprestano v zvezi z moštvom Italie potom radia. — Italijanska vlada je storila vse potrebne korake za rešitev nesrečnežev. Zaprosila je Norvežane in druge za pomoč.
—	Kopenhagen, Dansko. — Štiri sto petdeset ameriških družin rodom iz Danske, je prispelo semkaj na obisk. "Independence day" bodo slovesno praznovale v tukajšnjem mestu v "American National" parku. Slavnosti se bo udeležila tudi danska kraljevska dvojica.
—	Chicago, 111. — Andrew Slavik, star 39 let, je šel po stopnicah v svoje stanovanje na 1622 Allport str., predno pa je prišel do vrat, se je zgrudil mrtev na tla. Zadet je bil od srčne kapi.
—	Charleston, S. C. — Škof W. A. Huerry protestantovske episkopalne cerkve, katerega je obstrelil pastor Woodward » v hipni blaznosti, je ranam podlegel.
—	Kansas City, Mo. — 45 lokalov, kjer se prodaja pijača, so oblasti zaprle, da ne bodo mogli delegati na republikanski konvenciji do "kicka".
—	Eau Claire, Wis. — Peter Kneer, farmar, ki je bil od suhaških agentov zasačen pri "kotličku" ko je fabriciral žganje, je bil obsojen na $100 globe. Izgovarjal se jt?, da je le za svojo potrebo delal žganje, a ni prav nič pomagalo.
—	Pine Bluff, Ark. — Sunshine Special, Missouri Pacific vlak je zavozil na tukajšnji postaji v skupino praznih voz. Kurjač na vlaku, je trenutek pred kolizijo skočil z vlaka in se ubil, strojnik je pa vztrajal na svojem mestu ih ostal nepoškodovan.
—	Mexico City, Mehika. — Šest vstašev in dva civilista so bili ubiti, ko so uporniki napadli neko malo gorsko vasico v državi Jalisco. Domačini so napadalce pognali v beg.
—	Newport, R. I. — Poročnik Homer N. Wilkinson, vojaški letalec je bil na mestu mrtev in njegov spremljevalec C. Itiker, težko ranjen, ko sta z letalom treščila na zemljo. Nesreča se je pripetila v Jamestown, R. I.
—	Canton, Kitajsko .— Štirinajst deklet in trije dijaki, ki so priznali, da so člani komunistične stranke, so bili tukaj na smrt obsojeni in ustreljeni.
—	Louisville, Ky. — V jezi, ker ga starejši otroci niso pustili z njimi se igrati, je sedemletni Marion Parker Boyd vzel doma v Valley Station puško in ustrelil 17 letno Bessie Bry-son, ki je varovala otroke, medtem ko so bili starši odsotni.
Na sliki vidimo Louis Meyer-ja, ki je odnesel venec zmage pri mednarodni avtomobilski tekmi v Indianapolisu. Tekmovali so na 500 milj dolgi črti. Meyer je vozil povprečno 99.4 mUje na uro in je bil ves čas tekme v svojem sedežu. Ostale tekmovalce je pustil zadaj.
PODROBNOSTI " BEGU IZ JEČE. .
Iz Jugoslavije,
avtomobil zadel v ograjo, na katero JE pritisnil mladeniča, ki je zadobil TEŽKE poškodbe. — grozna nesreča v zagrebu. — druge zanimive vesti.
NAGLA SMRT DUHOVNIKA
Brees, Illinois. — v nedeljo med maševanjem je prišlo slabo Rev. Albertu Kaercherju, župniku cerkye sv. Auguština. ki je v navzočnosti vernikov padel na tla in izdihnil. -o-
LETALSKA NESREČA.
Waco, Tex. — R. L». Spencer, 18 let in De Witt Felkner, star 24 let sta bila na mestu ubita, Tom Shild, pilot pa težko ranjen, ko je letalo, s katerim so krožili nad Rich letališčem iz visočine 500 čevljev treščilo na zemljo in se razbilo.
Na tla so pobili paznika in se polastili ključev od jetnišm-ce. — Pobegnili so v avtomobilu. — Pazniki so streljali za njimi, a niso zadeli.
Wheaton, III. — Včeraj je že bilo na kratko poročano o drznem begu iz Du Page o-krajne jetnišnice. Charles (Limpy) Cleaver, ki je v zvezi z banditi, ki so napadli poštni vlak v Evergreen Parku in pobegnili s plenom $133,-000, je pobegnil iz ječe in pomagal na svobodo petim tovarišem. Bilo je v nedeljo zjutraj, ko se je pripravljal zajtrek v jetnišnici. Na tla so pobili do nezavesti pomožnega šerifa Williama Edgetona, starega 62 let, vzeli so mu ključe in se oborožili ter z avtomobilom, ki so ga dobili na dvorišču jetnišnice, pobegnili. Na vpitje jetnic, ki so iz svojih celic videle kaj se godi, so prihiteli pazniki in streljali za pobeglimi jetniki, le-ti so v največjem diru vozili proti Naperville, potem južno po Roosevelt rd. in nato vzhodno proti May-wood. Na 1st in North aves. v bližini Melrose Parka, kjer ima Cleaver več prijateljev, so popustili avto. — Takoj so bile obveščene policijske postaje v okolici in močna patrulja je bila poslana za njimi.
Ker so pobegli jetniki dobro oboroženi, je gotovo, da se bodo postavili v bran z orožjem in rajši padli v boju z zasledovalci, kakor pa da bi se pustili ujeti, ker vedo kaj jih potem čaka.
KAČA KLOPOTAČA V HIŠI.
Baraboo, Wis. — Ko je Mrs. Minnie Talbot iz tukajšnjega mesta obiskala farmo Anton Fricka na Portage rd., jo je v veži hiše pozdravila šest čevljev dolga kača klopotača in se plazila proti njej. Mrs. Talbot je od strahu zavpila, na pomoč je prišel William Burton in kačo ubil.
Avtomobilska nesreča v Zagorju.
V	noči od sobote, 19. maja na nedeljo je peljal šofer Franc Valant potnike tudi k vlaku, ki pripelje iz Ljubljane v Zagorje malo pred polnočjo. Nazaj vozeč je imel v avtomobilu samo neko žensko, na stopnicah stoje pa se je peljal 16 letni šoferski vajenec. P;-i Rajnarju pa je zadel avtomobil ob leseno ograjo ravno s ti sto stran o, kjer je stal vajenec. Avtomobil ga je pritisnil ob ograjo, tako da se mu je noga dvakrat zlomila in je kost pri rani izstopila. Nezavestnega so z vlakom ob 3 peljali v Ljubljano: zdravnik je izjavil, da bo težko okreval. Šoferju in ženski se pa ni zgodilo nič hudega, pač pa se je precej razbil avtomobil. Pravkar bo tudi 1 leto .kar se je istemu šoferju preobrnil avtomobil n:i Lokah, pri čemer je bil ubit rudar Taufer. Takrat se je nesreča zgodila vsled defekta gumijastega kolesnega plašča.
-o-
Grozna avtomobilska nesreča v Zagrebu.
V	nedeljo 20. maja popoldne se je pripetila v Zagrebu na Horvačanski cesti grozna nesreča, ki je zahtevala življenje 1 in pol letnega dečka O mera Čutoviča, sina zasebnega uradnika in posestnika. Deček je sedel na vogalu ceste in gledal druge otroke, ki so se v bližini igrali. Mimo je privozil tovorni avtomobil "Prve zagrebške tovarne sodavice" in ko je zavil avto preko malega mostiča, je šofer Avgust Kom-pare, rodom iz Trsta, zgubil prisotnost duha ter zavozil z avtom ravno na mesto, kjer je deček sedel. Avto je zdrobil dečku lobanjo in mu poškodoval trup ter je bil deček na licu mesta mrtev. Nesrečo je videlo več pasantov, ki jih je policija zaslišala. Šofer Kom-pare in njegov pomočnik Ivan Brlek sta bila pridržana na policiji.
-o-
Madjarski vojak pobegnil v Jugoslavijo.
V	Zagreb so te dni prepeljali madjarskega vojaka Šandor-ja Kissa, ki je pred dnevi pri Dolnji Lendavi prekoračil mejo in izročil svoje orožje našim oblastem. Izjavil je, da v madjarski vojski ni mogel obstati, ker tam kruto postopajo z vojaki, jih pretepajo in jim ne dajejo dovolj hrane. V Ma-djarsko se noče vrniti ne živ in ne mrtev. V Jugoslaviji mu bodo določili kraj, kjer bo smel prebivati. Kiss je imel na vojaški kapi madjarski grb s krono sv. Štefana. Tudi njegovi dokumenti imajo označbo "Kraljevska madjarska narodna vojska."
Požar.
V	soboto, 19. maja, je pogorelo do tal župnijsko gospodarsko poslopje v Murski Soboti. Ogenj je bil podtaknjen, opazil ga je ob 1 ponoči g. po-
slanec Jerič, ko se je vračal iz Kroga. Med gašenjem so u-kradli v župnišču slanino in meso. V isto župnišče so udri i tatovi od sobote na nedeljo ter ukradli g. katehetu Horvatu kolo. g. kanoniku pa obleko in dragocenosti. Požigalcev in tatov še niso izsledili.
-o-
Velik vlom v Poljčanah.
V	noči od ponedeljka 21. maja na torek se je izvršil v Poljčanah pri Malitschevi zalogi prvi velik vlom. Pretkani vlomilci so si pomagali skozi lino v notranjost. Odtod so prišli v spodnje prostore, kjer ;e nahaja železna blagajna. Vlom so izvršili na uprav strokovnjaški način. Odvili so zapahe pri blagajni. Pri tem so se poslu žil i dleta in železnega droga. Odprli so blagajno ter odnesli 15.000 Din, hranilno knjižico ter nekaj drugih dokumentov. Mariborska policija ie bila v teku obveščena o tern vlomu. V Poljčane se je tak/-j odpeljal detektiv, da izvrši od-tiske prstov. Poseben policijski uradnik pa se je s policijskim psom odpeljal v Poljčane z avtomobilom.
-o-
Naša trgovska mornarica se je pričela dobro razvijati. Te dni se je vrši! v Dubrovniku po starih običajih krst novega trgovskega parnika "Sv. Vla-ho*\ Parnik je last "Dubro-vačke parobrodske plovitbe", ki ima z družbo "Atlantska plovitba" v rokah skoraj ves jugoslovanski promet z Ameriko in drugimi prekooceanskimi kraji. Parnik ima 9000 brutto registerskih ton ter ie bil zgrajen na Angleškem.
-o-
Tatvina.
V	shrambo trgovke Pavle Cutičeve v Ljubljani je vlomil neznan zlikovec in odnesel več moške in ženske obleke. Trgovka trpi 9000 Din škode. — Vlomilec je poskušal svojo srečo tudi pri sosedi Cutičeve Fra-nji Lasičevi in hotel vlomiti v njeno shrambo, vendar pa se mu to ni posrečilo.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj poli* ljali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din
.$ 9.35 . 18.40
45.75 91.00 181.00
100 Lir	...........................$ 6.00
200 Lir______________11.50
500 Lir_________27.75
1000 Lir —J____54.50
Pri večjih avotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah £e vračo-
nini.
Zaradi nestalnesti cen je namogoČ* ▼naprej cene določevati. Merodajne bo cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila ae izvršujejo po poM al pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Piama in poifljke naslovita na) ,
zakrajSek & Cesaric*
455 W. 42nd 8T„ NEW YORK. X. S
r
^MERIKANSKI SL'OVENEC
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year---------------$5.00
For half a year____________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year------------$6.00
For half a year _____________«----3.00
AMEHqgAWtKI SLOVENjC
Sreda, 13. junija 1928.
' POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J, M. Trunk:
Važna izjava o katoliškem časopisju.
Grki so imeli pregovor: "Sove v Atene nositi." Ako je bila kaka stvar važna in potrebna na sebi in vsako dokazovanje važnosti samole nekaka potrata časa, so rabili ta pregovor. Slovenci govorimo v istem smislu, ko pravimo, cla ni treba vode v Savo ali Dravo natakati.
V modernih časih se osredotočuje vse javno življenje, se prerešetavajo vsa dnevna, etična, moralna, ekonomska vprašanja po in v časopisih. Sove bi nosil v Atene, kdor bi o tem govoril.
Kaj je nam katoličanom potrebno, bo vedel najbolj oni, ki stoji na čelu katoliškega sveta. Odkar je časopisje postalo javna moč in odločilna sila v duševni borbi, so vsi papeži poudarjali važnost te moči in spodbujali vernike k podpiranju in razširjanju katoliškega časopisja. Pravi apostol katoliškega časopisja je bil papež Leon XIII. v vsem svojem dolgem vladanju. V njegove stopinje je stopil v tem pogledu naslednik. Pij X., ki je prehodil od najnižje do najvišje stopnje, poznal iz lastne izkušnje potrebe časa in zahteve moderne obrambe kato-ličanstva. Enako je delal Benedikt XV. Sedanji papež Pij XI. je vsestransko izobražen mož; dobro ve, česar nam je treba, kje preti nevarnost, odkod edinole more priti pomoč zoper vse nevarnosti modernega življenja. Kadarkoli se mu je nudila prilika, je povzdignil svoj glas za važnost katoliškega časopisja.
Prav posebno znamenita in značilna je izjava Pija XI., ki. jo je podal pred kratkim v svojem pismu na avstrijske škofe.
Stara Avstrija je bila katoliška bolj na zunaj, v jedru to avstrijsko katoličanstvo ni bilo dosti vredno, ker je bilo vladnim krogom bolj sredstvo v njih namene, ki pa so bili prav malo katoliški. Smelo lahko trdimo, da se je katoličanstvo izrabljalo, tudi zlorabljalo.
Posledice so se prikazale v vsi sili po porazu v svetovni vojni in političnem prevratu. Vrste veri sovražnih elementov so se strahovito pomnožile. Ni vsega pripisovati na rovaš izrecno nasprotnih idej. Znani so takoimenovani novemberski socialisti. Poraz na vojnem polju je prišel nepričakovano in nanagloma. Mnogi elementi, ki so bili prej z dušo in telesom za vojno in nemške vojne cilje, so videli poraz in izgubo vseh svojih nad. Iz same mržnje do poraženih vladnih krogov so se kratkomalo pridružili stranki, ki je vsaj na zunaj veljala za antimilitaristično, dasi v resnici ni bila. To so novemberski socialisti v Avstriji. Ko so se pridružili stranki, so tudi prestopili v protiversko stremljenje stranke, in to tem lažje, ker so ti elementi že prej plavali v znanem avstrijskem liberalizmu.
Protiverska struja v sedanji Avstriji se je toraj silno pomnožila. Za katoličane in krščanske elemente so nastopili hudi časi. Pogostoma se poudarja, da je Monsignor Seipl rešil Avstrijo pred poginom, a morda samole politično. Kdor ne gleda samole na politiko in na zunanjo stran, temveč gre stvari do dna, bo malo drugače sodil.
Naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da divjajo v Avstriji hud1' boji med strankami katoliškega in materialističnega nazi-ranja. Najskrajnejši elementi so poizkusili "govoriti po rusko" z golim nasiljem, po revolti. Ni jim uspelo, vsaj za enkrat ne, pa ni dvoma, da pri priliki zopet udarijo. Vsekako pa bijejo materialistične sile hud boj, da bi uničile vpliv krščanskih naziranj, in zatrle vse, kjerkoli se ta vpliv udejstvuje. Boj ni samole omejen na Dunaj, divja prav povsod, kjer so protiverski elementi prišli do moči, v mestih, občinah, raznih zastopstvih, vsepovsod se kažejo posledice brezverskih nazi-
ranj.
Katoliški elementi imajo hudo stališče. Umevno je, da jih poglavar katoliške cerkve, papež Pij XL, bodri, naj vztrajajo v hudi borbi za ideale krščanskega življenja, za katoliške pravice v šoli in javnem življenju, za pravo moralo in vse strani krščanskih Jiačel.
V ta namen je papež poslal škofom posebno pismo. Prav posebno važna je izjava v tem pismu, ki se tiče potrebe upo-stavitve in razširjenja katoliškega časopisja. Glasi se:
"Nikakor ne prezrite, kakšna sila — tako v slabem, kakor v dobrem pomenu — je postal tisk in časopisje. Ker se tiska poslužujejo slabi elementi, da delajo propagando za krive nazore in moralno spridenje, je vaša naloga in dolžnost, da se tiska poslužujete za dobrobit vašega naroda, kajti potom dobrih časopisov in drugih manjših publikacij se odpravljajo zmote, in katoliki zadobijo pogum, postanejo srčni pri stremljenju po pravici in veri."
Pismo konča: "Naša končna želja je, da bi se po vašem delu in opominjevanju obnovili krščanski običaji in navade med ljudstvom."
Kdor ne živi topo tja v dan, temveč ima oči odprte za razmere okoli sebe, ve, kaj vse so storili in še naprej dan na dan delajo med našim slovenskim narodom v Ameriki časniki v slabem pomenu. Dobra stran se ne kaže tako očito, a vpliv in dobro delo je ogromno. Kdor drži roke križema in ne pomaga pri delu dobrega tiska, bo kmalu čutil na lastni koži škodo in pogubo slabih sil in ljudi, ki so pri slabem tisku ne-: prestano na delu. Pomagati pri dobrem delu krščanskega tiska more prav vsak na ta ali drugi način, in mnogokrat so pri-prosti dobri ljudje najboljši sodelavci in pomagalci. Sad je dostikrat prikrit, a se prikaže ob svojem času, kakor pač vsako dobro delo pride enkrat na dan. Stori, kar veš in moreš za dobri tisk.
DOMŽALSKI PEVEC V NAŠIH OČEH.
Chicago, 111.
To ni nobena kritika in ne ocena, zakaj kritizirati more in sme samo, kdor je v stvari, ki jo misli kritizirati, sam strokovnjak. Ce bi hotel kritizirati, bi moral imeti isto in še večjo glasbeno naobrazbo kot jo ima operni pevec Šubelj. Te vrstice so samo odmev njegove pesmi, i Segla nam je v dušo Šubljeva pesem. Segla je v dušo narodu (650 je bilo navzočih), da je navdušeno ploskalo pevcu, segla je v dušo mladini, ki je v petek slišala slavca, segla je v dušo posameznikom. Vsa-jkemu po svoje. Četudi so ne-' kateri prišli zgolj zato, da najdejo nekaj "klerikalno nazadnjaškega" v naši hali. Splošna sodba Šubljeve pesmi je bila: pel je iz svojega in našega srca. Naše duše so kar sozvene-le z njegovo.
Predvsem takrat, ko je zjutraj pri maši zapel. Polna je bila cerkev njegovega glasu, polna njegove pesmi. Od Šub-Ija, ljubeznivega in mehkega fanta, nismo pričakovali orjaškega glasu. Rekli so, da poje liričen bariton, pričakovali smo torej mehkobo in pritajen liričen glas, a pel je, pel je, da bi lahko gore omajal, če že ne prave gore, vsaj gore verske mlačnosti in verske brezbrižnosti v naših dušah. Stal sem pred altarjem ves majhen in po duši mi je grebla roka — umetnikova pesem — in je iskala Boga . . . Tudi drugim je grebla ta roka po srcu, so mi pravili. "Krščanske duše prihi-tite!" Kdor je imel tudi srce odprto, ne samo uho, je res
komovci so se kar sami od sebe primaknili k sosednjim komov-cem in glave so pritrjevale druga drugi v znamenje priznanja. Star možiček pri vratih je šel po robček in si je otrl solzo z oči. — Narodna pesem, ki jo pojemo po navadi v svojih luš-nih urah, je surova in naga, treba bi ji bilo prave obleke: srca in čustvenega izraza. — Domžalski umetnik ji je dal sicer obleko po svojem okusu, toda ta obleka je bila nad vse lepa in izbrana, zato je ugajala.
Nato so sledile bolj umetne in moderne. Tudi te so nas vne-male, četudi ne v taki meri kakor druge narodne. Preveč subjektivne umetnosti je v njih in srce ne zazveni tako hitro. Pri teh pesmih se je hudo opazila napaka hale. Glas pevčev se ni mogel nič prav razliti in pesmi niso prišle do istega efekta kot bi morale. Slišal sem že nekje drugje Vilharjevega "Mornarja", a ta "Mornar" je bil vse drugače korajžen in živ.
Musorgskija "Večerna molitev" je bila prisrčna kakor nobena druga pesem ne. Pel jo je v dokaj lepi angleščini in je tako lepo zadel otroško dušo v njej . . .
Krona koncerta je bil drugi del z narodnimi pesmimi. Zapel nam je "Zagorske zvonove". Koroško "Gor čez jezero". Dve Adamičevi: "Na tujem", "Zaspanček"; Pavčičevo "Megla u jezeru" in dve že omenjeni: "Sv. Jožef", "V morav-ški far'."
Ljudje so bili tako navdušeni, da ni bilo konec ploskanja in odobravanja. In bi bili obsedeli prikovani na sedežih čez polnoč, če bi bil le umetnik hotel še peti.
Šubelj ima izredno dober glas, vsako lego zmore, naj bo visoka ali nižja, poleg tega je i pa tako eleganten v svojih J kretnjah in svojem obnašanju, da si je na mah osvojil že samo s svojo osebnostjo vso publiko. Brali smo zadnje dni pred koncertom oceno Šubljeve umetnosti v starokrajskih listih, z zanimanjem smo čakali koncerta in sedaj po koncertu mora pač vsakdo reči: Prav so imeli oni ocenjevavci. Šubelj je pevec, cia mu ne bo vsak drugi vreden za par in ponosni smo lahko, da je prišel v Ameriko, kjer bo lahko tudi drugim pokazal našo ljubo narodno pesem. Dal je že prejšnje mesece koncerte v Clevelandu pred ameriško publiko na splošno zadovoljstvo, sedaj je zopet v Clevelandu, kjer je imel pretečeno nedeljo dobro uspeli koncert pred širšo javnostjo. Bil je navzoč tudi reporter največje glasbene revije v Ameriki. Prvikrat bo slišal svet o pevcu-Slovencu v Ameriki in slovenski pesmi. Pa tudi razne kom-panije z rekordi mu dajejo ponudbe, naj pride pet za plošče. Tako je že zapel ono lušno "Bod moja, bod moja". Druge bo zapel prihodnje dni v New Yorku, kamor bo šel na oddih.
Trikrat si nam zapel domžalski umetnik v Chicagi, upa-
mo, da nam boš še pel. Sicer bo pel oktobra v Jolietu in takrat bo gotovo vsa Chicaga tamkaj.
A.
-o-
užival, kakor moraš uživati re-ligijozno pesem. Ta je bila tudi edina religijozna, ki je segla v srce poleg druge, ki jo je pel v cerkvi: "Lepa si Marija", ker se je umetnik sam uživel vanjo, uživel se je v molitev. Tel je Šubelj tudi v dvorani dve tri "pobožne", toda te so bile lepe samo zato, ker so bile narodne, ne pa zato, ker so bi-ie verske. Pel jih namreč ni, kakor bi jih moral, s pobožno dušo "S\eti Jožef in Marija", pa v "Moravski fari". Morda je kvaril pesmi tudi dialekt, da so žalile dušo, ko so obenem božale uho . . . To ni samo moja misel, izrazili so se tako tudi drugi . . .
Na odru se nam je umetnik ves dal, dal nam je svojo osebnost, dal nam. je svojo dušo. Ves čas je imel srca kakor na nitki. Kakor je hotel in kamor je hotel, je krenilo srce". Dasi dvorana res ni akustična, saj za dvorano oni prostor niti namenjen ni, — je prišel njegov glas vseeno do prave veljave in do efekta. Zlasti pri narodnih pesmih, ko je vsaki pesmi še sam dal posebno ozadje s svojo lepo mimiko in posrečenimi kretnjami.
Predstavil se nam je ves takoj s prvo: "Kje je moj mili dom?" Toliko nežnost in žalost je položil v pesem, da je marsikomu začelo v očeh nekaj skeleti . i . Preprosta narodna, a je užgala. Že pri tej uvodnici si spoznal, da Šubelj svojevrstno interpretira narodno pesem. Vsaka beseda v pesmi mu je izraz posebnega čustva, tudi če ponavlja besede, ima vsaka beseda svojo interpretacijo in vsaka beseda prime slušavca;
RAZNE VESTI IZ DEN-VERJA.
Denver, Colo.
Dne 3. junija smo imeli tukaj lepo igro "Pogodba". Igralci so zeio dobro rešili svoje vloge. John Jelenič, ki je igral Mlakarja, je dobro pogodil svojo vlogo, tako tudi Neža. katero je igrala Mrs. Mary Grum v vlogi Mlakarjeve žene. Prav po starokrajsko se je vedla, kar nam je zelo ugajalo. Njihovo nečakinjo Anico je prav dobro igrala Mrs. Amalija Zalar. — Govorila je razločno, kot bi bila v starem kraju rojena. Deklo pri Mlakarju, Marjano, je igrala Mrs. Kvas, ki je tudi svojo vlogo zelo dobro rešila. Miha Ga-šparon je bil Fr. Omahen, ki je privabil mnogo smeha od občinstva; bil je kot nalašč za to ' vlogo. Vsaka beseda mu ie prav prišla. Dasiravno je imel veliko opravka, vendar je prav dobro naredil. Širnim je igiv.l Mr. Steve Mavsar. Vedel se je res kot kakšen vaški fant in nam je bil prav zelo všeč. Ga-bor, muzikant, je bil Mr. Anthony Jeršin. ki je tudi lepo igral kot muzikant, pa tudi kot hudič, ki se je prikazal Ga-šparju, ko je kopal zaklad. —-Imel je veliko vlogo, bil pa je tudi igro vod j a. Murko i a je igral John Peketz ml., ki je tudi prav dobro naredil. Prav v; ", igralci so bili na mestu in se jim prav lepo zahvalimo za tako lepo zabavo.
Vreme je bilo slabo, de -; :e padal kot bi iz škafu lilo v -s dan in vso noč, pa vendar je bila dobra udeležba. Naš pevski in dramatični klub "Siv;venec" je zapel tri lepe pesmi, za kar mu lepa hvala.
Odbor "Doma" se prav h ,:o zahvaljuje vsem igralcem in igralkam, pa tudi klubu '"Slovenec" za lepo petje. Hvala tudi vsem tistim, ki so pomagali in pripomogli do tako lepega uspeha. Od prireditve je bilo j čistega dobička $72.00.
Dragi rojaki in rojakinji prosim vas, da bi ob takih prilikah nam vedno šli na roki-najsibo za društva ali "Dom", pa tudi kadar kaj napravim za cerkev. Za majhen denar dobite dovolj zabave, poleg Lega pa pomagate dobri stvari.
Dne 31. maja zvečer je tukaj v Denverju in okolici padala debela toča kakor najdebelejši orehi. Naredila je precejšnjo škodo po vrtovih in na farmah. Po nekaterih krajih je poškodovala tudi strehe.
Pozdravljam rojake širom Amerike in v starem kraju! Geo. Pavlakovich, tajnik DSD. -o-
PISMO S POTA.
Ely, Minn.
ljudi jaz naj povem v našem listu Amer. Slovencu, kako se imamo tukaj v mestu Ely, Minnesota.
Delavske razmere so bolj slabe in tudi plače so različne, kakor ribniške žlice — ene
* PODLISTEK *
Stefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
Na plešasti glavi mu zablišči solnčni žarek in se razlije na sencih kot tekoči med; da, profesor Brinkley je tudi le podoba iz sanj, saj sta njegovo gibanje in smeh, ko fcima, tako počasna in mehanična . . .
—	Me veseli — mu je podal roko — čakal sem vas.
Toplo, Rrijazno mu je stisnil roko. Mu-tsuhito Dsain se je pre*budil in vprašujoč gledal profesorja. Brinkley je razumel njegov POjgled.
—	S hčerjo še i^isem govoril v tej zadevi. Zde\o se mi je, da je boljše, ako ne govo-
rim, da bi morda ne vplival na njeno prosto odločitev. Ako se na mene obrne in me bode vprašala za svet, ste lahko prepričani, da bova s hčerino teto Betsy, ki vas tudi zelo časti, na vaši strani.
Brezšumno sta šla proti brajdam vrtnic. Stari znanstvenik je dobrohotno opominjal svojega učenca:
—	Dobro bi bilo. ako parkrat pridete in iščete priliko za zbližanje. Alice dobro ve, kdo ste, v kolikor popolnoma sprejme moje mnenje o vas, so pa tudi druge okoliščine, ki jih ženska nikdar ne pusti iz vida, ko se je treba odločiti v taki Nadevi. Jaz vem, da ste vi mož plemenitega in dobrega srca, toda ona tega še ne vidi. Svetoval bi vam, da se ne prenaglimo; v moji hi$i ste dobrodošli, posvečajte pozornost moji hčeri, morda ...
Obrnil se je proti Mutsuhito Dsainu in. na obrazu se mu je Brala skrb. ' '
—	Povedati vam moram, da nas je Overtop večkrat obiskal in se je pod , nadzorstvom tetke Betsy toplo razgovarjal z
Alice. Dozdeva se mi, da je naredila Over-tonova oseba dober vtis. Overton je tudi imeniten znanstvenik, on je tudi drag učenec, in ravno to je en vzrok, da pustim hčeri v izbiri popolnoma svobodno roko.
Japonec je osupnil.
—	Overton ... — je momljal polglasno.
Brinkley je skušal Mutsuhito Dsaina tolažiti.	- ,
—	Overton ima to prednost, da je belo-kožec. Toda verujte mi, da so ženski vtisi v ljubezni nepreračunljivi. Razen tega pa sem tako vzgajal hčerko, da umske in dušne vrednote postavlja nad vse drugo. Overton je tudi sedaj tukaj . . .
Japonec se je stresel, potem pa je zrl v tla, ko da je okamenel. Ko je dvignil bledo glavo, mu je obraz izražal resno odločnost.
—	Gospod, je r*kel in ustnice so se mu stresle — negotovosti ne morem prenesti. Zelo vas prosim, dovolite, da lahko govorim z vašo hčerjo. Bom vsaj videl, ali smem imeti upanje nasproti Overtonu.
—	Kakor mislite — je prikimal znan-
stvenik. — Skrbel bom, da bodete lahko nemoteno govorili z njo.
V	sredi parka so cvetele na brajdi vrtnice. Brinkley je tja peljal Mutsuhito Dsaina.
—	Tam sta — je kazal na uto, ki je bila obraščena z vrtnicami. — Alice!
V	uti je sedela z Overtonom, v bližini pa je tetka Betsy čitala roman. Overton je na klopi jezdil in dvorjanil. Brinklcyev glas ju je splašil.
—	Gosta imamo . . .
Tetka Betsy je prijateljsko kimala, Alice je veselo razpoložena stopila iz ute, Overton pa se je počasi, nevoljno dvignil.
Mutsuhito Dsain se je damam priklonil, pozdravil je tudi Overtona. Overton ga je želel v pekel in je odgovoril z izmerjenim, hladnim poklonom.
—	Gospod asistent ti želi nekaj povedati — se je obrnil k hčerki Brinkley._No
hodite, Overton, jaz imam tudi z vami pogovor.
—	Izvolite — je pokazalo dekle prostor
Mutsuhito Dsainu.
Pričakovanja polno s<_ je ozrla na njega z globokimi, ognjenimi očmi. Japonec se je nekaj trenutkov borii z njenim pogkdom, potem pa se je bojazljivo dvi ;nii.
—	Prosim potrpežljivosti — je pr< j jecljal ko govoril. — Xe bom vas dolgo jadle-goval, ako bodete tako prijazni, da me bodete poslušali . . .
—	Prosim — se je nasmehnilo dekle.
Nasmešek je bil majhen, Mutsuhito
Dsain pa ga je vseeno opazil.
—	Gospodična Alice . . . Spomladi drevesa brstijo in v tem času se tudi človc-rko srce . . .
Obstal je.
—	Mutsuhito Dsain? .— je osupnila deklica. — Menda vendar nočete odkrivati srca? . . .
—	Pač — jo je gledal Japonec s smrtno resnostjo.
Alice se je začudila.
—	Zr Boga ... — se je zasmejala z ljubko ironijo. — Kaj vam je?
Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan raztm nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:	I
Za celo leto___________$5.00'
Za pol leta------2.5C
Za Chicago, Kanado in Evropo: i
Za celo leto________$6.00;
Za pol leta________3.tM
bolj male, druge bolj velike, pri ta velkih so pa le bolj redki. Semkaj v naše mesto so že začeli prihajati turisti. Vleče jih naše veliko jezero in ribe. A ribolov je nedavno bil uso-depoln trem Slovencem, ki so utonili, kakor tudi dva drugo-rodca.
Minuli teden sem obiskal naše rojake v Greaney. Minn., ki žive na kmetijah. Prav pridno obdelujejo zemljo, le to se pritožujejo. da ni nič dežja. Zemlja je suha, zima je bila dolga in malo snega, tako da nimajo dosti upanja, da bi kaj prida obrodilo. Kolikor sem jaz sprevidel, se tukaj v Greaney Slovenci prav dobro razumejo ■ med -eboj in pomagajo drug drugemu. Tudi meščana lepo sprejmejo ko jih ojišč- . Tem pet o m se tudi .i ■■iz zahvalim rodbini Martin Norvk, k,-1, > bili tako prijazni, da so mi dal; prenočišče in postrežbo.
i /jl več r«- i ako v me j'- v, ra-jiialo, naj povem, kako se j i imajo naši na Will. , du. Tem i povem, da sem videl. <h. ara v i lepo napredujejo. Vie J. s-ni moderne hiše. hleve i:i rabe ter vodnjake. Ini;.j > lepe črede goveje žh in.-, p> " in ovce. Vsak se . e pohvalil, da mu gre pr; v dobro. Imajo lai' svojo cerkev n. dvorano na Willardu ' . s" >vcnskega duhovnika.
Drugič se zopet oglasim cd kje drugje.
JAVNA ZAHVALA.
Chicago, lit
V prijetno <: >i>;nost -i • ie-\a. da se na tem mestu pra iskreno '•• i ai'iva m pri Ijeni za tal. ; at: rič: a< ran "Surprise i • ■.nt v . ki so : . m •/a priredili pr«. teki i i k.
! Veselje ie bilo tem večje,
... ..." 'kur nisva bila prav me piaprav-
lji-na. lila sva kot :•;> navadi malo ven po večerji, in ko r: dt v a domo\. si lahke *vedsia* l;aie rajino iznenaiknj - Miz,, polno obložena z r.tznovrs ni m jedil: "n p-• a ha-a ' i • • :; in pi ijatc-i.jic z \ 'n- rsta":--darili. Razume se, da smo se prav po domače zabavali' in su-nače na klin ubesli. Prav posebno se zahvaliva družini Mihael Kavčič, ker s > imeli vse to na osi."bi. potoni rraži -i Stare. Vir. John K aač. M ss Justi Kosmač, Mrs. CVnnv. -> •. >'. Kosmač, Mr. £ Mrs. Bz hor, družina Jm\j.)V-\ c, Mrs. Miss
i...... "v.. . v' 7*,,. .
\ »umar, _uvs. j.ii-.. Kare.
Mrs. Štajem.Mi Mrs. Fajfar.
Mrs. Mravlja, Mrs. Švab, Miss
Košjak, Mrs. Terselich.
Vsem prav lena hvala!
Peter in 7-uciju Ce.naaar. -o-
T t'd i govornik.
Volivci vprašajo svojega poslanca: "Kdaj ste p ji že kaj \govorili v zbornici? V časopisih nismo še nikoli naleteli na vaše ime med govorniki!" — "Prijatelji moji, zdaj vidim, da ne znate še časopisov rati. Ali še niste nikdar opazili med govori pripomb: "Ropot v zbornici! Šum in vpitje!" Takrat sem vedno tudi i iz trovaril."
Sreda, 13. junija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
il&B'
C0<KXKK><KKK>0<>0<><?<K><>0<>^^
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 1717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4549 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denr.rne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proste i 'T j -n. spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške r ik ..-.i-.ue, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, ca se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. G' c; ustanovitve novih društev posije glavni tajnik na zahtevo vsa • ojasnila -n potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
Raznoterosti.
ZNANSTVENO SPOZNAVANJE ZNAČAJEV.
0	j- : .; oCKKX c OC<>0<>OOOC>OCHO<><><K><>CHD
OFICI LLNO NAZNANILO iZ GL. URADA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE.
T' 'n-kom in tajnicam, kakor tudi posameznim članom Z.S./ . .sc službeno naznanja, da vsled izredno veliko bolnih tilači: v, ki smo jih zadnje čase imeli med članstvom Z.S.Z., i)l: ki sklud skrčil tako zelo, da smo v smislu pravil pri-/ar.pisati za mesec junij izredni asesment v omenjeni
sklad.
iV. -aji.-djrti •« evidnosii ter razsodbi gl. izvrševal nega od-• i^-ii d > zaključi;a, da se pokrije primanjkljaj v bol-•ir. skladu ozirom na to, da vsak član in članica, ki je za-:>.} i .ii i-ko podporo, plača dvakratni tozadevni r.. v mesecu juniju. Yi' \ -i c':.ni in člaaice, ki so pristopili pred 1. marcem - .'. 1 -;ni z h «$1.00 dnevne bolniško podpore, plaea-•\v; • uniju pol?^ rodnega a.-.csmenta 70c izredne na-• i i .ni ji članice, ki so pristopili pred 1. marcem t. 1. in ... li ..a $2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo v meji i ju poleg njih rednega asesmenta $1.50 izredne na-Vsi ti Li, ki so pristopili po 1. marcu t. 1., kakor tudi ii*- o zavarovani za bolniško podporo, so izvzeti od iz-aklade ter ne plačajo omenjenega izrednega ases-
JilČuUI,
Težko mi je razpisovati izredni asesment, zato sem z is; Im od'a:;l, dokler niso m bil v smislu pravil v to primoran. Zave d... j i se z « a irn gl. izvrševalnini odborom, da bo gotovo *:j..' od s'.--a::i onih članov, ki ne zasledujejo glasila, v »jem so priobčeni natančni računi različnih'skladov med Zve-z i i društvom \ aki mesec. Toda oni, ki pridno zasledujejo
1	: «. ' ■ r;>; ime v glasil;:, bodo pa gotovo rado voljno plačali
• .i i j na k\.:-,.io V v z vsakega godrnjanja, kajti znano jim Zvez no ] otiovanje ter vedo, da smo zadnje čase veliko več lačaii iz b lniškega sklada, kot smo pa v istega sprejeli.
Ha bo članstvu Zvezino poslovanje še bolj na jasnem, i: omeniti, da ce bi bil bolniški sklad razdeljen v dva : \ .. namreč, da bi oni člani, ki so zavarovani za $1.00 , bolnike podpore, imeli svoj sklad, in oni, ki so zava-I zr. s2.00 dnevne bolniške podporo, ravno tako; potem •ni člar.i. ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpo-. ne plačali nobene izredne naklade. Toda člani, ki so za-
■	a"ov; n; za S2.00 bolniške podpore, bi pa morali stalno več
. v.Lti o :;'i.;j.O mesečno, kot sedaj plačujejo, da bi se vzdrževali sami zase.
' ■') tej priliki moram naznaniti članstvu, da naš smrtnin-i .!ad je i u močni finančni podlagi, kajti z dnem 31. de-
■	v bra 1927 smo postali nadsolventni. Naša solventnost je
i j reračunana od državno priznanega aktuarija ob za-iLičku minolega leta. Isti računi so pokazali, da je Zveza
____t ti 100-procentna, oziroma 100.51 S . Te številke zaprise-
- ■ re pred javnim notarjem po aktu ari ju pokažejo, da naš •Iranski . klad je dosegel cilj, kojega smo si želeli dolgo vr-o let. Treba bo ukreniti potrebne korake, da povzdignemo . Ji bolniški, kakor tudi poškodninski in operacijski skled na tako visoko stopinjo.
V nadi, da bo članstvo dobre volje plačalo zgoraj omenjeni izredni asesment ter na ta način pripomoglo tajnikom-(icam) njih društva pri njih napornem delu, bratsko pozdravljam članstvo Z.S,Z. ter ostajam, Vam udani za procvit in napredek Z.S.Z.,
Anthony Jeršin, gl. tajnik Z.S.Z.
OPOMBA:—Tajniki in tajnice krajevnih društev Z.S.Z. se prosijo, ; aj to naznanilo nrečitajo na sejah v juniju, kajti to je edino naznanilo, ki se bo poslalo na krajevna društva.
AKO STE SE PRESELILI
če ne dobivate Glasi'.i na pravi naslov, to vedno takoj sporočite t avi "Aincr. Sl.ivrnca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravnistvu mnogo dela.
RA3ITE TA KUPON,
katerega izrežite in pošljite na upravo.
Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
Ime ......................................
Naslov in mesto ..............
Moj stari naslov pa je bil:«
Ime
Znanost, ki je proučila človeško telo že do vseh podrobnosti in razkrila že največji del tajn njegovega - življenja, se je sedaj z vso vnemo vrgla tudi na raziskavanje duševnega življenja. Dušeslovci, ki so delali prej skoraj brez vseh zunanjih pripomočkov in se zanašali le na svoja opazovanja, se oborožujejo sedaj z najbi-stroumnejšimi stroji in aparati, ki z vso zanesljivostjo beležijo vse zunanje izraze duševnega življenja in omogočujejo nevarljive sklepe.
Na dušeslovnem institutu tehnične visoke šole v Gdan-sku imajo doslej že 40 aparatov in naprav, s katerimi preizkušajo značaje. S temi aparati morejo natančno dognati pretvarjanje; pripravljenost k pomoči, popustljivost, altrui-zem, brežobzirnost, brutalnost, sebičnost, maščevalnost, resnicoljubnost, poštenost, goljufivost, detoljubnost in lenobo; potrpežljivost in nepotrpežlji-vost. površnost in skrbnost; odločnost, premišljenost in brezglavost: abotnost in radovednosti ; zasanjanost, dobrodušnost. zahrbtnost; zadrego, plahost in samostojnost itd.
Ta raziskovanja so za vzgo-jeslovje velikega pomena. Tako piše vodja gori navedenega instituta dr. Hans Henning: Pedagogika še nima nikake didaktike značaja, ker vemo le o inteligenci, ne pa o značaju na katerih starostnih stopnjah se razvija in kako je mogoče nanjo dušno vplivati. Zato stre-) mimo po kronologiji razvoja " človeškega značaja in njegovih pomanjkljivosti. — Kakor govori znanost neodvisno od rojstnega lista v številkah (po Binet-Simonu) o normalni, zaostali in prehiteli inteligenčni dobi, tako določamo dobro ali slabo razmerje med značajem in starostno dobo. S tem upamo končno priti tudi do peda-gogične didaktike značaja."
Drugi strokovnjaki se pečajo z raziskavanjem duševnosti na podlagi govora. Doslej so po načinu govora ugotovili točno opredeljene posebnosti pet različnih tipov.
Za preiskavanje pomanjkljivih značajev, ki so že kakorkoli prišli v navzkrižje z javnim redom in zakoni, imajo ponekod urejene tako imenovane "spontanske prostore". To so Čakalnice, kjer so vsi predmeti in celo tla zvezana z občutljivimi aparati, kateri zaznamujejo vsak gibljej klijentov, ki menijo, da so sami in neopazo-vani. Tu so vse moguče vabe in zanjke: za mladino sladkorčki in napisi: Tu se ne sme sedeti ! Za odraščene razni časopisi, slike itd. Razen tega so v stenah prikrite odprtine skozi katere je mogoče osebe v čakalnici opazovati.
S podobnimi sredstvi psihc-tehnike, to je z opazovanjem spontanega raynanja je mogoče raziskovati tudi cele skupine ljudi in dognati posebnosti v značaju socijalnih slojev.
Vendar pa resni znanstveniki priznavajo, da se z vsemi temi sredstvi moderne karak-terologije človeški duševnosti ne da priti do dna in da ostaja v duševnem življenju še mnogo nepojasnjenih tajn.
-o-—
PROMETNE RAZMERE V BLEJSKEM OKOLIŠU.
Dasi malone vsak dan pri nas dežuje in vlada hladne vreme, kakor da smo šele v a-prilu, je vendar že dospelo na Bled razmeroma -mnogo leto-
"viščarjev po večini Nemcev in nekaj Angležev, ki pa zaradi neugodnega vremena ne morejo pohitevati v okolico in na planine. Se bolj pa ovira to večno deževje dela na novem savskem mostu, pri katerem sta stranska dva glavna stebra že dograjena in tudi glavni obok, vmesno stebrišče pa sedaj dogotavljajo.
Del nove ceste na obeh straneh mosta je tudi že skoraj do-gotovljen, tako da je pričakovati, da bo most kmalu otvor-jen za promet. Čujemo, da bo svečana otvoritev na Vidov-dan. Je pa tudi potrebno, da se dela spričo bližajoče se glavne sezije pospešijo, da se bo mogel vršiti ojačeni promet voznikov, avtomobilov, turistov in romarjev po novi cesti in' čez novi most, sicer utegne provi-zorični leseni most lepega dne zaradi prevelikega prometa avtomobilov in težkih tovornih voz zdrkniti v Savo.
Ozka stara cesta, ki so jo deloma porabili za nove nasipe, je za promet zelo nevarna. Le čudež je, da strahovito drveči avtomobili večkrat ne treščijo v kak nasproti prihajajoči voz, ali pa ne povozijo kakega potnika.
V torek zvečer se je pod blejsko klavnico na cesti, ki ima precejšen padec ter mnogo ovinkov, zgodila huda nesreča. Avtobus, ki vozi iz Lesc na Bled, je trčil v posestniko-vega sina Resmana iz Gorice pri Brezjah, ki se je. vozil na kolesu, tako nesrečno, da je u-bogi mladenič izkrvavel in umrl.
Na tej ozki cesti z mnogimi ovinki — na dveh krajih je hudournik odnesel del nasipa — bi morala oblast prepovedati hitro vožnjo z avtomobili, kakor tudi nesmiselno hitro kolesarjenje, ker je zaradi nepreglednosti na teh ovinkih kaj hitro mogoča nesreča. Pešci in turisti so na tej cesti v neprestani opasnosti. Najmanj, kar se jim lahko pripeti, pa je, da jih drveči avto oškropi od nog do glave z blatom, ki ga je na cesti vedno dovolj, ali pa jih duše dvigajoči se oblaki prahu. Od pričetka novega dela ceste proti novemu mostu sicer vodi skozi gozd prijetna pot bližnjica, ki pa tujim pa-santom ni poznana ter tudi manjka sleherna markacija. Blatna odnosno prašna cesta zagreni marsikakemu izletniku pot na Bled, prijetna pešpot pa bi privabila mnogo turistov in izletnikov, da bi šli uživat prelepo panoramo Julijskih Alp in Karavank, ki se kaže na tej cesti. Ako bi bilo na razpolago sredstev, bi se dala taka pešpot kaj lepo izpeljati iz Lesc do Bleda, avto-mobilisti pa bi potem lahko nemoteno dirkali po cesti.
-o-
BARČICA JE SPLAVALA, OD KRAJA PROČ ODTISNJENA.
Tako je pel Cene Basti, ko se je na velikem parniku vozil v Ameriko brez voznega in brez potnega lista. Storija, vredna cele povesti!
V Trstu so gradili veliki parnik "Conte Grande" za bogatejše Genovežane. Pri dopolnilnih in olepševalnih delih na morskem velikanu je imel poštenega opravka tudi Cene Basti iz Trsta. Videl je, kako je ladja narejena in prišla mu je misel, ali bi se ne mogel dobiti na nji majhen kotiček, skriven in varen, da bi se človek v njem prepeljal čez lužo brez uradnih sitnosti in brez naštevanja drobiža; imel je namreč same velike bankovce.
katerih ne bi bil rad razbijal.
Najti prostorček na ladji ni lahka reč. Inženirji vse tako razmislijo in razdele, da se vsi prostori čimbolje uporabijo. Cene je pa vendar našel, kakor nekoč sv. Aleš, majhne stopnice, pod njimi pa prostor, kjer bi se dalo spati. Tam si je uredil svojo prostovoljno ječo. Že v Trstu je nanjo mislil. Potem so šli delavci s parnikom v Genovo, da ga izroče gospodarjem. Tam so še to in ono delali in preurejali. Basti je gotovo imel zvestega in molčečega prijatelja, ki mu je tekom teh del pomagal narediti še tajno kabino.
V jedilnem salonu so obesili na steno veliko sliko. Zadaj za to sliko pa je Basti naredil vratica v svojo luknjo. Notri si je priredil zasilno posteljo, stol, zasilno stranišče, električno luč in kar je treba. Da mu ne bi zraka manjkalo, naredil je v steni salona zgoraj več lukenj v dekorativni figuri, tako da ni mogel nikdo v salonu sumiti, da so narejene za resno potrebo. V kabino si je pravočasno nanesel hrane in vode, pa knjig, da bi čital ob električni svetilki ter preganjal dolgčas temne ječe, med tem ko se bodo potniki zabavali in šetali po krovih in salonih.
Tako je bilo vse prirejeno. "Veliki grof" je zatulil kakor tiče takemu velikanu in odšel 1 na svo^jo prvo pot v Ameriko. Cene je tičal v svoji luknji, spal in bral in gledal na uro. Ali glej spaka. Nekoč je pozabil uro naviti. Izgubil je mero za čas. . . Ko se je parnik u-stavil na Ellis Islandu pred ^Njujorkom, ni prostovoljni jetnik vedel, ne koliko je ura, ne kateri čas dneva je. A notri ostati tudi ni kazalo, da ne bi zamudil prilike za prehod v srečnejšo bodočnost. . . Ko je čutil, da je v salonu vse tiho, je začel lezti ven. V salonu pa je bil slučajno nek strežaj. Le-ta je videl, da se slika ob steni maje in nagibi je. . . Prestrašil se je in se skril ter skrit opazoval, kakšna pošast bo prilezla iz stene. Ko je videl pošteni in boj eči Cenetov obraz, se je opogumil; zasvetilo se mu je ko j, po čem da storija diši. Usmiljen pa ni bil, ali pa je hotel biti previden in pravičen. Planil je nad ubogega Aleša in ga prijel: Hop, Cefizelj!
Zaman je bila vsa zvitost, zaman vztrajnost, zaman potrpežljivost. Ceneta je barka peljala nazaj in zdaj se mu je zdelo, da mu Amerika nagajivo poje tisto: Odrin', odrin' od kraja preč, da te ne vidim več.
J O S. SNIDER
▼ zvezi *
,	— ivsu a
Hartford Undertaking Co.'
1.455"5? plen^W* St., Dearer, C?lq.
Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po g^k^jjh cenah in v najlepšem redu.	' i
ŽENITNA PO.NUPESA ZAČE-' TEK — VEŠALA KONEC.
Pred 20 leti je čitala 19 letna licejka Marija v nekem listu ženitno ponudbo. Pravi, da slučajno. Imela je samo še neprijazno mačeho, bila je torej brez doma. Zato je na ženitno ponudbo poslala pismo. Kot ponudnik se je oglasil 501etni r gimnazijski profesor Lepeška iz Piska. Sešla sta se na prvo svidenje v Pragi in takoj prva ; noč je bila ženitna noč. Čez nekaj mesecev je bila poroka, ker se je nevesti mudilo in čez 4 mesece je prišla na svet hčerka. Profesor je otroka zaso-1 vražil in obenem mater, ker je menil, da ni oče. Poslej je bil zakon samo navidezen, ozračje v hiši je bilo polno medsebojnega sovraštva in zlobe. Hči mora iz hiše. Peklo se vleče dvajset let. Žena in mož kr-I sita zakonsko zvestobo. Žena toži slednjič na ločitev. Dne G. septembra 1937 zvečer je prof. Lepeška, po srditem prepiru z ženo, čital članek o gospe j Grosavescu (ki je ustreli la svojega moža, opernega pevca Grosavesca). Za hrbtom se mu j[e približala žena in ga iz neposredne bližine u-strelila v prlavo. Pri zaslišanju je gospa T^epeška svoje dejanje priznala. Tudi pri glavni razpravi ni tajila, a se zelo spretno zagovarjala, češ da je bila vsled dolgega mučeništva in moževih groženj brez uma. Sodišče jo je spoznalo krivo za vratnega umora in jo obsodilo na smrt na vešalih".
-o-
VAREN SKOK IZ VIŠINE 300 METROV.
Na praškem vojaškem letališču so te dni preizkusili novo padalo, ki sta ga iznašla letalska častnika Fiala in Popelak ter inžener Svoboda. Letalo se ne odpre avtomatično, marveč s sodelovanjem letalca. Štabni mojster Vrecel je skočil v višini 300 m z letala; padalo se je takoj odprlo in Vrecel je v rahlem padu dospel na tla. Poizkuse bodo nadaljevali.
MEH ZA SMEH.
Novoporočenec: "Ti Marta, ta-le pečenka ima^ nekam zelo čuden okus."
Ona:-"Tudi meni se čudno zdi. Res je, da se mi je pečenka nekoliko prismodila, toda saj sem jo namazala z vazeli-nom."
* * *
Tujec: "Ali je ta kraj dober za revmatizem ?"
Vaščan: "O, dober. Jaz sem
ga tu dobil."
* * *
.'Oče, ali jc res, da velika u-šesa značijo velikodušnost?"
"Da, velikodušnost — narave."
Otrokova sodba.
Učiteljica je med odmorom izpraševala otroke po domačih novicah. Na vrsto je prišel tu-jdi Vogrinov Tonček, ki je sramežljivo pogledal v tla in ni i hotel odgovoriti.
"No, kar povej!" mu je učiteljica prigovarjala.
"Fanta bomo dobili," mu je končno ušlo z jezika.
"Kako pa veš, Tonček?" je ! ljubeznivo poizvedovala.
"Ko so lani mama zboleli, smo dobili punčko, letos pa ata ležijo, zato bomo dobili fantka."
* =i= * Ta se pa spozna I
Mala Fanika je toliko časa nadlegovala staro mamo, da jo je vzela seboj v kino. Po predstavi je vprašala Fanika staro mater, ki ni prav dobro slišala, kako se ji je prav za prav do-nadlo. "Za tebe je bilo morebiti prav lepo. jaz pa nisem nič slišala," je bil odgovor mamice.
RAZPRODAJA KNJIG
po znižani ceni.
Skupina devetih knjig za
$2,00
Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikansketn Slovencu!"
Še malo časa
/ /*s /' i v	- ^ • » .
Le še malo tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naišh skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo.
MAJESTIC NA 23. JUNIJA: S tem parnikom ima odpotovati večja skupina Slovencev preko Cherbourga in Gazela v Ljubljano. Majestic ie največji parnik na svetu in pripada White Star Liniji. Vsak rojak je vabljen na to potovanje, ki je namenjen v domovino ob tem času. Priglasite se takoj.
1.)	ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c
2.)	NA NEGOTOVIH POTIH- Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c
3.)	SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c
4.)	Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c
5.)	P.ET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽ-
^ ,*/ ... % .,. ... .».-.t-
BE ^A L. 1928. Izmed teh ste dve po vestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10
SKUPAJ....................$3.30
Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig
naravnost iz nase knjigarne in pošljete denar na-
pr|j| jj^i dobite za ^nižano ceno
Knjigama Apierikanski Slovenec
1849 WE&T 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
ILE DE FRANCE NA 30. JUNIJA: To skupno potovanje obeta biti največje skupno potovanje Slovencev to leto. Število že do sedaj priglašenih potnikov nadsega vsa letošnja potovanja. .Zlasti bodo močno zastopane naselbine: Milwaukee, Sheboygan, New York, Chicago, Barberton itd. Prostori so omejeni. Hitite s priglasitvijo.
SATURNIA NA 14. JULIJA: Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo z a one, ki imajo velike družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum.
ŽJL
PARIS NA 16. JULIJA: Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši ta prostor dobi.
TUDI SE OBRNITE NA NAS:
a)	kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja;
b)	kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo notarsko listino;	"
c)	kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem.
Vse pošiljke na slovite na slovensko banko:
Zakrajšek & Češark
Street, Yorfc, Jj. Y.
/

XMMIRANSK) StOVINK
Sreda, 13. junija 1928.
SP
DŽUNGLA
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisa! E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus!
Povedal nam je, da so točno našli zaboj z zlatom in jutri da ga dvignejo.
Dne 25. 1. 1908. Kapverdiški otok.
Navsezgodaj so odveslali na suho: oče, dva častnika, šest mornarjev. Dobro še vem, kako sem drhtela od razburjenosti. Zlato—.
Kar je mornarjev ostalo na ladji, vsi so bili tisti dan nekam čmerni. Temno so gledali mnogo so govorili z Barkerjem.
Popoldne je bil zaboj z zlatom na ladji in oče ga je dal zanesti v svojo lastno kabino.
Dne 26. 1. 1908. Usoden, strašen dan!
Nočem ponavljati dogodkov v svojem spominu. Bi jih tudi ne mogla —. Vse je šlo tako
naglo —.
Streli so pokali, kapitan m častniki so padli, tudi nekaj mornarjev. Tn nato oh —!
Tudi nas bi bili ustrelili, da ni posegel vmes Barker, njihov vodja. Predlagal je o-četu, da nas dene na suho kje blizu obljudenih krajev ter nas založi z vsem potrebnim za mesec dni. Do tedaj, je pravil, pride gotovo pomoč od koderkoli.
Oče se je branil. Pa končno se je vdal, zaradi mene, je dejal.
Koj smo odpluli. Uporniki so se bali bojnih
ladij.
Od dne 27.1. do 1. 2. 1908.
Vihar nas je vrgel bogve kam. Štiri dni smo izgubljeni plavali okoli in se borili z va-
10 Prvega februarja zjutraj smo zagledali suho zemljo. Pristali smo v majhnem zalivu. Barker je dejal, da smo na zapadnem afriškem obrežju, kje natančno, tega sam ni mogel dognati. Pa tudi ni imel časa.
Obrežje je gosto in bujno obraščeno. Le ozek travnat pas loči pragozd od morja. Na travnati planoti, prav blizu obali, stoji koča, bogve kdo jo je postavil in čemu. Nobenega
živega bitja ni videti.
Mornarji so spustili čoln v morje in nekaj jih je odplulo na obrežje. Sprli so se in pritlikavi Snake je ustrelil Barker j a.
Nato so prišli po nas. V naglici smo zmetali nekaj reči v čoln, drugo, so dejali, pa
pripeljejo pozneje*
Šli smo h koči. Naše bivališče bi naj bila,
Bog vedi kako dolgo.
In do tedaj pa do nocoj ko to pišem, smo doživljali dogodke, čudne, neverjetne—. Zdi se mi kot bi sanjala —.
Koča ki v njej stanujemo, je last nekega Trzana, tako je povedal napis nad vrati. Neznani lastnik se je koj tudi oglasil. Eden u-pornikov je hotel zahrbtno ustreliti Clavto-na, — pa kakor strela ga je zadela sulica. Prepričani smo, da jo je vrgel neznanec Tr-zan. To je bil naš prvi dogodek.
V koči smo našli tri preperele okostenjake in danes smo ugotovili, da so to zadnji zemeljski ostanki Claytona, lorda Greystoke, in njegove soproge Elze. Nesrečna, kruta u-soda ju je vrgla na tole pusto obrežje, prav kakor nas. In morebiti čaka tudi nas enaka usoda —.
Pa še več smo doživeli.
Oče in gospod Filander sta se izgubila v gozdu. Clayton ju je šel iskat. In vse tri je čudovito rešil neki lovec, mlad človek in velik junak, močen ko slon, gibčen ko veverica in pogumen kakor lev.
Tudi mene in Barbo je rešil gotove smrti, ko naju je iskala levinja. Le škoda da ga nisem videla. Baje, vsaj Clayton tako pravi, ne zna angleški. Ko izvrši svoje junaško delo, pa izgine kakor duh v goščavi.
Kar dva soseda torej imamo, pa nobenega še nisem videla. Ali ni to čudovito, skrivnostno? Mogoče pa da sta lastnik koče, Trzan, in mladi junak — oba ena in ista oseba —.
Omeniti še moram, da so uporniki danes nenadoma in brez slovesa odjadrali. Zaklad so seve vzeli seboj. Nam so obljubili, da nas bodo še izdatno založili z živili in vsem drugim potrebnim, — pa seve niti zmenili se niso za nas nesrečneže! Od česa naj živimo—? Gospod Filander sicer pravi, da se nam ni treba bati gladu, ker je gozd bogat dovolj na najrazličnejših sadežih, pa ne verjamem da bi mogli shajati brez mesa.
Utrujena sem. Pozno je že in spat pojdem. Jutri pa bom nadaljevala svoj dnevnik."
XVII.
Kako je Claytona in njegove ljudi našla francoska križarka.
Par tednov je minilo. Nesrečna družba izgnancev se je počasi navadila na svoj novi položaj.	✓
Kolikor je bilo mogoče, so si udobno uredili kočo. Z velikim kosom jadra so si jo razdelili v dva dela'. V prednjem so stanovali moški, Porter, Filander in Clayton, fam 'je bi-
la tudi kuhinja, ki jo je oskrbovala Barba. V zadnjem delu je gospodarila Ine z Barbo. Okno je bilo v zadnjem delu, v prednjo sobo je prihajala svetloba skozi vrata, ki so jih puščali odprta, kadar so bili doma.
Iz posušenega listja in trave so si napravili ležišče. Odeje so imeli seboj.
Tudi na džunglo 30 se polagoma navadili. Izpočetka so si upali le na rob gozda, kmalu pa so se spuščali že globlje v goščavo. Nabirali so jagode, orehe in drugo divje sadje. Divjačine seve niso streljali, ker so imeli le samokres in tudi v njem le tri naboje. Te pa so hranili za skrajno silo.
Profesor Porter je prejkoslej hodil razmiš-ljen okoli in ni bilo dneva, da ne bi bil zašel. Ubogi gospod Filander je shujšal do kosti in kože, toliko skrbi je imel s svojim raztresenim prijateljem, da se mu ni izgubil.
Njihovi strahi glede prehrane z mesom se niso uresničili. Vsak dan so našli že navsezgodaj svežo divjačino pred vrati koče, sočno antilopo, merjasca, razne ptiče, da, včasi celo lonec toplega močnika, ki ga je zanje Trzan ukradel v Mbongovi naselbini.
Trzanovo največje veselje je namreč bilo, da je mogel skrbeti za svoje "goste". Pa kdo ve, če bi se bil toliko trudil zanje, da ni bilo med njimi belega dekleta —. Zdelo se mu je, da je njegov poklic, braniti jo in skrbeti zanjo.
Pa le po noči si je upal h koči, ko so belo-kožci spali. Boječ je bil in plah, prava divja žival pragozda. In vendar ga je tako zelo vleklo k belim ljudem. Posebej še bi bil nad vse rad govoril z belim dekletom, ji povedal, da je on Trzan, da on skrbi zanjo in bo vedno skrbel ter da se ji ni treba ničesar bati —.
Šel bo k njim, tako je sklenil, in govoril z njimi s pomočjo črk, ki se jih je naučil iz knjig in ki so jih tudi belokožci razumeli.
In nekega dne se je res osrčil. Belokožcev ni bilo doma, tako je ugotovil iz svojega opa-zovališča na bližnjem košatem drevesu. Sklenil je, da pojde h koči in počaka nanje. To se mu je, bogvedi zakaj, zdelo najpametneje.
Clayton je tisto jutro že zgodaj odšel na grič severno od zaliva. Tam je pazil dan za dnem in čakal. Pripravil si je visok kup suhega vejevja in listja, da ga užge in z dimom da znamenje, če bi prišla kaka ladijamimo.
Profesor Porter je odkorakal po obrežju na jug, globoko zamišljen, in za njim jo je mahnil gospod Filander, neprestano ga opominjajoč, naj ne gre predaleč, da spet kje ne prideta kakemu levu na pot.
Ine in Barba pa sta šli v gozd nabirat sadje. Že dolgo se ni nič hudega zgodilo, nobena divja žival se ni prikazala — Trzan je skrbno stražil v bližini koče! — in ni ju bilo posebno strah.
V tem je prišel Trzan odnekod iz džungle, prežal nekaj časa na drevesu in se nazadnje odločil, da pojde h koči čakat.
Spustil se je na tla, premeril travnato ravnico s počasnimi koraki ter se postavil k vratom. Ali se ga bodo prestrašili —? Da bi se ga utegnilo prestrašiti belo dekle, ta misel ga je tako vznemirila, da bi bil skoraj opustil svoj načrt o sestanku z belokožci.
Čas je mineval, belih pa ni bilo odnikoder.
Nepotrpežljivost se ga je lotevala. Preganjal si je dolgčas z ugibanjem, kaj bi vse povedal belemu dekletu, — s pomočjo tistih znakov seve, ki se jih je naučil iz knjig, ker jezika belih ljudi ni razumel. /
Povedal ji bo predvsem ,da je on Trzan in da je njegova tale hiša, ki v njej stanujejo, povedal ji bo, da je on velik lovec in silen junak, da se nikogar ne boji. Da sme še nadalje stanovati v njegovi hiši, ji bo povedal, in da bo on skrbel zanjo. Najboljšega sadja da ji bo nosil, najsočnejšo divjačino bo nalovil zanjo. —
Ali mu bo pač potem dala roko, kakor je videl, da so si podajali roke belokožci —?
Tako je premišljeval in ugibal in sanjal.
Kar udari na njegovo uho oddaljen, obupen krik. Pa še eden in spet eden.
Trzanu je šinilo po živcih kot da ga je u-darila električna iskra. Mišice so se mu napele, telo se mu je nagnilo naprej, noga se je pripravila na skok.
Glas je bil Inin. V skrajni napetosti je poslušal.
Pa nobenega klica ni bilo več čuti.
Toda njegovo bistro, vajeno uho je ujelo druge glasove, topot številnih urno bežečih korakov.
Ni več poslušal. Kakor strela iz tetive, tako je planil po trat! in izginil v gozd.
Pa tudi drugi so čuli Inin obupni klip na pomoč.	.
(Dalje prih'.y
Slovenske in druge
"Victor"
plošče.
GODBA ZA PLES IN DRUGO.
POZOR 111
1849 West 22nd Street,
Chicago, III.
^BF" "V"11
N^kl /
ictor Records
Izdelujem najboljša zdravila na sve tul Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni Brusim tinktura pro ti sivim lasem od katere vam r pai dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakorlne ste imeli v mla- J dosti. Wahčič Fluid proti revmatizmu. trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite fakoj po brezplačni cenik, katere^ bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohi'
PRODAJALCA,
ki je izvežban za prodajo pohištva in zmožen slovenskega jezika, sprejme STRNC FUR-NITURE CO., 15428 Waterloo Road, Cleveland, O. — Phone Kenmore 3177. — Kogar veseli, naj navede v ponudbi vse podrobnosti.
Get a can of FLIT today!
FLIT
uničuje mole, muhe, stenice, ščurke in
. druge mrčesi.
John Dobrauc
DRY GOODS-GROCERIES SHOES
Phone 916-2- — Bell Phone 916 (2 long and 2 short rings.) FRANKLIN, KANSAS.
Skozi našo tvrdko dobite gasolin na debelo pod imenom White Eagle, Pittsburgh Oil Comp.
KVIKER STAT.
MOBIOIL and
WIL-AR-GO OILS,
Imam v zalogi dobro ajdovo moko ,Uto razpošiljam po vsej Ameriki. Imam tudi šefran in vsakovrstno drugo grocerijsko blago, sot lorberjevo dišavo in veliko ;tvari, katere ne dobite v drugih :rgovinah.
Imamo tudi veliko zalogo raznega oblačila in čevljev, ter spodnje Dbleko za moške in ženske.
Priporočam se rojakom v naklo-nenost.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob časa selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W 21st Place. Chicago, lil
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebni k LOUIS J. ZEPRAN, pomočnik.
1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/4U.

Velikost plošč 10 palcev.
19714	After the Ball, valček — The Prisoner's Song, valček, orkest..........75
19861	Honeymoon, valček — Sweet bluebird, valček, orkester.....................75
19869	The Whistler and his dog — The Warbles* Serenade, banda.........75
19871	Under the Double Eagel, marš — High School Cadets, marš banda .75
19894	Tout Passe, valček — Listen to the Birds, žvižganje z orkest..........75
19932	Hike Notre Dame — Notre Dame Victory, marš, banda.................75
19906	Sleepy Time Gal — You Forgot to Remember, orgle.........................75
20000	Always — Dinah, orSle ............................._............................................75
20007	Valentia, fox trot — No more Worry, fox trot, orkester.....................75
20011	Tales of Hoffman — Cavalleria rusticana, orkester.............................75
20020	Mountain Blue — Southern Melody, harmonika.................................75
20026	Evening Chimes Woodland Echoes, vijolina, flavta in harfa.....75
20027	Kohala March — Honolulu March, havajska kitara.............................75
20110	Roses of Picardy — At Dawning, orgle.................................................75
20131	Kilima Waltz — Hawaiin Waltz medley, havajska kitara.................75
20138	The Bird of the Blues — Countess Maritza, fox trot, orkester.........75
20141	Sleepy Head, valček — Ting a ling, valček, orkester.........................75
20168	Serenade — Narcissus, orkester s ptičjim žvrgolenjem.....................75
20172	La Paloma, fox trot — O Sole Mio, valček, orkester........................75
20175	Estudiantina — Wedding of the Winds, harmonika.........................75
20191	El Capitan, marš — Washington Post March, banda..........................75
20201	Love's Dream — Dream Visions, vijolina, harfa, zvončki.................75
20204	Petrushka — Mary Lou, fox trot, orkester.............................................75
20250	Beautiful Days, valček — Sharpshooters March, harm., klavir.......75
20253	Lena, šotiš — Cuckoo, valček, instrument, kvartet.............................75
20265	Barcelona — Hello Aloha, how are you, orgle.....................................75
20458	In a Little Spanish Town — Just a Birds Eye View, kitara, žvižg. .75
20586	Estrellita (zvezdica) — La Paloma (grlica), orgle.............................75
20818	Russian Lulaby, valček — In a Little Spanish Town, valček.........75
21176	Love's Dream — Rendezvous, orkester..„.............................................75
73119	Ljubavna sreča, valček — Dunavski valovi, valček, orkester.........75
73358	V našoj maloj kolibici, valček — Ljuba moja malena, polka...........75
73957	Lovec valček — Vaška krčma, polka, orkester....................................75
73976	Milijonarska polka — Barbara polka, banda........................................75
77119	Ljubim te valček — Bleščeče oči, polka, banda ...................................75
77165	Adelajda polka — Za dom in narod koračnica, banda.........................75
77166	Ubogo dekle koračnica — Dunajski fant korač., banda.....................75
77210	Moja ljubezen valček — V zelenem gaju, šotiš....................................75
77289	Veseli tovariši polka — Polka Mazurka, harmonika........................75
77336	Zakaj premišljaš polka — Vožnja v tuje kraje, polka, banda.............75
77423	Gorenjski valček — Na skok, harmonika.................................................75
77491	Razpoloženje valček — Marička valček, banda.................................75 j
77452	Izabela valček — Strelčeva ljubica, šotiš, inštr. kvartet......................75 \
77558	V krasni dolini polka — Krasna Marička valček, banda.....................75
77600	Perzijski marš — Egiptovski marš, banda.............................................75
776C1	Zgubljene pete polka — Žetev mazurka, orkester................................75
77635	Brez nade polka — Kmečka polka, banda ............................................75
77670	Moja ljubica polka — Čakanje valček, orkester .................................75
77810	Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka, orkester.....................75
77811	Pesem smeha — Poljub valček, žvižganje z orkestrom....................75
77915	Taniska valček — Na poskok polka, harm., kitara in banžo.............75
77916	Ljubimsko veselje šotiš — Urno skakaj valček, 2 harmoniki............ ,75
78088	Dunajski škric — Bavarski šotiš, instrum. kvartet.................................75
78142	Marica polka — Čebela polka, klarinet in harmonika.........................75
78177	V Clevelandu sem doma — Posavski valček, harm, in orkester.....75
78198	Slatke vijolice valček — Poročna polka, instr. kvartet.........................75
78326	Ljubimca šotiš — Normandski zvonovi valček, instr. kvartet.........75
78382	Zvonček polka — Na bajkalskem jezeru valček, bal. ork..................75
78406	Vojaški nabor polka i— Poročni valček, harmonika.............................75
78489	Umetni ples — Katarina polka, banda.............,.....................................75
78490	Ah du lieber Augustin — Šnicelbank polka, instr. kvartet.................75
78501	Paulina polka — Lepota gora, harmonika.............................................75
78532	Paulina mazurka — Gorska vila valček, instr. kvartet.........................75
78576	Na otoku polka — V zelenem vrtu valček, orkester.............................75
78783	Chikaška polka — Pomladno veselje valček, orkester......................75
78912	Novoletni pozdrav valček — Visoki Begaros, banda.........................75
78916	Gačino, valček — V cerkvi, ruska balalajka orkestra.........................75
78963	Skromna hišica — Vaška polka, banda..................................................75
79483	Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, Račič-Foys............75
79484	Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, Račič-Foys.............75
80061	Veliko kolo — Malo kolo, tamburica orkester.....................................75
80073	Koster vačlek — "Chicken" polka, harmonike, klarinet, vijol......... .75
80085	Duna čar daš — Drava čardaš, tamburica orkester............................75
80106	Bon-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............................75
80110	Večna skrivnost — Fazan, orgle ...............................................................75
30140	Albreht polka — Ana polka, orkester_______________________________________________ .75
80147	Macius, polka — Tarnovska polka, orkester.........................................75
80149	Emigrantka, polka — Josio-Oberek, harmonika.................................75
80157	Fridericus Rex, marš — Nemška narodna, orkester.............................75
80279	Fomka, polka — Grunewald, orkester ..................................................75
S0331	Zgubljena pesem, polka — Jolietska slovenska polka, orkester.........75
30332	Amerikanec na obisku v stari domovini, harmonika s petjem.........75
80332	V krčmi, 1. in 2. del. Harmonika s petjem.............................................75
80334	France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman orkester.............75
80335	Dolar-princezinja, valček — Resnične sanje, valček, harmonika.....75
30481	Seničica, polka — Dolg, dolg fant, polka, Dajčman orkester.............75
30527	Kadar so godci dobre volje — Na Dolenjskem ,valček, orkester.....75
Velikost plošč 12 palcev.
35797 Poet & Peasant, Overtura, 1. in 2. del, orkester................................ 1.25
35799 Blue Danube, valček — Southern Rose«, valček................................ 1.25
35806 The Lost Cord — Adeste Fideles, petje s klavir, in orgl................. 1.25
35876 Hudson Waves — The Swing, valček, orkester................................ 1.25
68644 Nur a Liter, polka — Alte Moden, kmečka polka, orkester............ 1.25
68662 Trompeter, polka — Damelust, valček, banda.................................... 1.25
38672 Mala Lidija, polka — Svitanje, valček, banda.................................... 1.25
68674 Lizi, polka — Sladke rožice, valček, banda............................................ 1.25
68702 Ida, polka — Veseli mornarji, polka, banda.......................................... 1.25
68716 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček..................................1............. 1.25
i 68767 Luksemburg, valček — Vesela vdova, valček.................................... 1.25
G8783 Ljubica, valček — Ciganska ljubezen, valček..................................... 1.25
58839 May, polka — Johannes valček, banda ................................................ 1.25
68882 Herkules, valček — Marička, valček, banda........................................ 1.25
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih igjic (100 komadov) ____________________________________________lOc
Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100—
300 plošč)-----------------------------_25c
VAŽNO! Ako naročite vsaj pet plošč istočasno, trpimo poštnino mi. Ako pa je naročilo manjše kakor pet plošč, pošljite za vsako ploščo po 5 centov več za poštnino. — Za poštno povzetje (C.O.D.) računamo za pristojbino in stroške po 20 centov od pošiljatve. Ako je torej le mogoče, pošljite denar naprej, da si prihranite te stroške.
Na željo Vam postrežemo tudi z drugimi Victor ploščami, ki niso navedene v gornjem seznamu.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Blasphemous and seditious — bogokletno in uporno.
Pisatelj Bernard Shaw je eden izmed socialističnih prerokov. Omenil sem že, da v svoji knjigi "The Intelligent Woman's Guide to Socialism and Capitalism" napoveduje v socialistični državi ozdravljenje in odstranitev vseh zakonskih homatij in nedostatkov. Stvar je enostavna. Po Shawo-vem receptu sploh ne bo nobenega zakona, zato niti ne kakih zakonskih težkoč. Enostavno. Vprašanje je samole, če bo -tvar tudi tako lahko sla, kakor Shaw prerokuje.
Pa vsebuje knjiga še druge j prerokbe in napovedanja. Gle-I de pouka pravi Shaw, da bo socialistična država deco učila j "the three Rs" in še druge ' praktične stvari, kar je v redu, ! "tut It will not leach them nor allow them to be taught the church catechism. It will not allow the bible to be introduced in schools as a holy book, but merely as a collection of ancient stories, poems and fables on the same basis as Marco Polo's 'Travels' or Goethe's 'Faust'."
Da Shaw kot materialist smatra zgodovinsko krščanstvo samole kol basen, je pri njegovem naziranju naravno, vprašanje pa je, če je tudi zgodovinska resnica na njegovi strani. Ta oreh se ne pregrize tako lahko, kakor si Shaw to domisliti je.
Značilno pa je. in to nam nudi pogled v bodočnost, ko postane socialistična država dejstvo, ako kdaj postane, da Shaw naravnost namiguje in pove, "da se sploh katekizem ne bo dovolil, wili not allow". S tem ie rečeno, da hoče socialistična država krščanstvo za- j treti. Tudi to je naravno pri m a ter i a 1 ist ičnem n a z ira n j u, ampak tudi vsemogočna rim- j ska država je to že namerava- j la, pa je izginila sama, nikakor pa ne krščanstvo. "Not be allowed" — to ne bo tako lahko šlo, kakor si morda Shaw misli, nikakor ne brez hude borbe, pri borbi pa krščanstvo še nikoli ni podleglo in tudi ne bo.
£e nekaj drugega vsebuje knjiga. Dosledno po materialističnem naziranju pravi Shaw: "Nauk, da je naše bivanje na zemlji le priprava za neki višji
svet, ki ima priti, in da naše bridkosti, ako jih prenašamo potrpežljivo, will be made up in the hereafter, to se bo kaznovalo kot bogokletno in u-porno . .
Debele knjige so se pisale o zlu in trpljenju od raznih strani, in hotelo se je priti do dna človeškega trpljenja. — Ako Shaw misli, da bo socialistična država, če bi tudi prinesla marsikatero izboljšanje • razmer, odstranila s tem vsako trpljenje in vsako zlo, se zelo moti in je najmanj vrlo naiven, prav čudna pa utegne bodočnost postati, če bo vsak kaznovan, ako bo le zinil o kakem potrpežljivem prenašanju težav. S takim kaznovanjem se bodo bridkosti Ie podvojile in potrojile, ker bo nastala strahovita borba na življenje in smrt med materialističnim in idealističnim svetovnim naziranjem. Shaw mora najprej evidentno in brezdvomno dokazati, da je materialistično naziranje resnično. potem šele more govoriti o kakem kaznovanju, če kdo tega naziranja ne sprejme. Pa še potem bi bilo skrajno in-tolerantno, da bi se kdo kaznoval, ako ne sprejme materialističnega svetovnega naziranja. Očividno Shaw nima pojma o kaki duševni borbi.
Prerokovati je zelo lahka stvar, a vsaj tnka prerokovanja bodo sprejeli in požrli le eni. ki so vrlo slabi pod kapo.
EKSPLOZIJA V NEMČIJI; ŠEST MRTVIH.
Kiel, Nemčija. — Mina je eksplodirala na parniku, ki polaga mine v. tukajšnjem pristanišču : šest mornarjev je prišlo ob življenje, štiri so bi-
|li ranie~\
i_________________