POVEJ MI, KAKO SI Urednica ANDREJA PRIMEC POVEJ MI, KAKO SI Urednica Andreja Primec Maribor, december 2019 NASLOV Povej mi, kako si Tell me, how are you? UREDNICA Andreja Primec Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta AVTORJI Helena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič in Nejc Zidar RECENZIJA Damijan Mumel, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta JEZIKOVNI PREGLED Majda Strašek Januš TEHNIČNI UREDNIK Jan Perša Univerzitetna založba Univerze v Mariboru OBLIKOVANJE IN PRELOM Monika Lovše Rošker in Iva Pečnik Biro Biro d.o.o. OBLIKOVANJE OVITKA Monika Lovše Rošker in Iva Pečnik Biro Biro d.o.o. GRAFIKA NA OVITKU Jure Oberlajt ILUSTRACIJE Jure Oberlajt FOTOGRAFIJE Tinkara Primec CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor STROKOVNI Tatjana Bolšec SODELAVKI PROJEKTA Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Maribor, Krajevna organizacija Rdečega križa Rogoza 616.89(0.034.2) Vanja Jus POVEJ mi, kako si [Elektronski vir] / urednica Andreja Primec ; [ilustracije Jure Oberlajt ; fotografije Občina Hoče-Slivnica Tinkara Primec]. - 1. izd. - El. publikacija. - Maribor : Univerzitetna založba Univeze, 2019 ZALOŽNIK/ Published by IZDAJATELJ/ Co-published by Način dostopa (URL): : http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/452 Univerzitetna založba Univerza v Mariboru ISBN 978-961-286-323-4 Univerze v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta doi: 10.18690/978-961-286-323-4 Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija 1. Drugi var. nasl. 2. Primec, Andreja http:/ /press.um.si, zalozba@um.si http://epf.um.si, epf@um.si COBISS.SI-ID 97680641 IZDAJA Prva izdaja © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Besedilo/ Text © Avtorji 2019 VRSTA PUBLIKACIJE E-knjiga To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. DOSTOPNO NA http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/452 / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. IZDANO Maribor, december 2019 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ ISBN 978-961-286-323-4 (pdf) Projekt so sofinancirali: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike 978-961-286-324-1 (Mehka vezava) Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evrospki socialni sklad Naložba v vašo prihodnost Evropske unije. DOI https:/ / doi.org/ 10.18690 /978-961-286-323-4 Cena Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru ZA HVA LA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri projektu kakorkoli pomagali, še zlasti pa: Občini Hoče-Slivnica, ki je omogočila natis našega dela, Urošu Blažiču, predsedniku KS Rogoza, ki nam je bil v vsestransko pomoč pri izvedbi projekta, Patriciji Rebernak - Klinc, vodji centra VeGeC, Reniki Šiško, predsednici DU Rogoza, Nadji Rebernak, program Starejši za starejše, Aleksandri Mernik Merc, dipl. med. sestri in Rebeki Rajšek, ki so nam strokovno in organizacijsko pomagale pri izvedbi projektnih aktivnosti, prof. dr. Damijanu Mumlu za strokovno recenzijo, Juretu Oberlajtu, učencu 9. razreda osnovne šole, za risbe in Tinkari Primec za fotografije, ki so obogatile vsebino našega dela. UVOD NIK župana Občine Hoče-Slivnica V času, ko se življenje vse bolj seli v virtualni svet oz. na strežnike in je mnogokrat monotono, saj je pisava digitalizacije le 0 in 1, imajo ljudje manj pristnih stikov. Nasmehe, rdečice, pomežike zamenjujejo emojiji. Tako je depresijo še težje odkriti kot v dobi, ko je človek komuniciral in opravljal vsa svoja opravila neposredno. Preko pristnega stika so se depresija in podobna stanja ugotovila mnogo prej. Ljudje z depresijo potrebujejo pomoč, mi vsi pa potrebujemo pomoč, da opazimo znake depresije, zato je projekt, kot je ta, še kako pomemben. Depresija je kot vsaka druga bolezen, prej jo odkrijemo, lažje jo je ozdraviti. Verjamem, da je ta monografija korak, da bo bolezen hitreje odkrita in hitreje zdravljena, zato hvala prav vsem, ki ste v projektu sodelovali. dr. Marko Soršak POV ABS ZE TRA TEK CT Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja Depression is one of the most common il nesses of mental health and it is vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. becoming more important in everyday life, because the prevalence for the Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov depression is rising. The monograph: Tell me, how are you? is a work, done by a Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz project group of students from University of Maribor, which researched depression lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o with partners from local community Hoče-Slivnica. The goal of the project was to problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so make depression more aware and lessen the stigmatization of mental il nesses. zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki We wrote about medical, psychological, sociological, economy and legal views of so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, depression, that are important for early discovering of the il ness and for future ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in changes, which would lessen the stigmatization. We have included examples of predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v good practices and suggestions for improving individuals’ wel being. The most boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, important factor in the battle against depression is social support and interpersonal kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si. relationships, so at least we can do, is to ask someone: Tell me, how are you? Ključne besede: Key words: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi depression, economy, healthcare, law, interpersonal relationships Naslov urednice: Andreja Primec, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Correspondence address: Andreja Primec, University of Maribor, Faculty of Economics Maribor, Slovenija, e-pošta: andreja.primec@um.si and Business, Maribor, Slovenia, e-mail: andreja.primec@um.si DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-323-4 DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-323-4 ISBN 978-961-286-323-4 ISBN 978-961-286-323-4 Dostopno na: http://press.um.si Available at: http://press.um.si 4.5 SAMOMOR IN SAMOMORILNO VEDENJE 30 4.6 VPLIV SPLETA IN SOCIALNIH OMREŽIJ 31 KA 4.7 VPLIV PROSTOVOLJSKIH DEJAVNOSTI 31 4.8 SOCIALNA STIGMA IN DISKREPANCA 32 4.9 STRES IN FIZIČNA AKTIVNOST 32 ZA 4.10 TEHNIKE SPROŠČANJA IN DEPRESIJA 33 4.11 ZDRAVLJENJE IN PREVENTIVA 35 4.11.1 Psihoterapija in farmakologija LO vsebine 36 4.11.2 Kako zmanjšati možnost za depresijo? 37 5 EKONOMSKI VIDIK DEPRESIJE 39 5.1 KAKO DEFINIRAMO DEPRESIJO NA DELU? 40 5.2 ZAKAJ LAHKO POSAMEZNIK ZBOLI ZA DEPRESIJO NA DELU? 40 1 UVOD 1 5.3 KAKO PREPOZNATI DEPRESIJO NA DELU 41 5.4 ALGORITEMSKI PRISTOP ZA PREPOZNAVANJE DEPRESIJE NA DELU 2 MEDICINSKI VIDIK DEPRESIJE 3 42 5.4.1 Kako pogosto se srečujemo s problemom depresije 2.1 OZADJE DEPRESIJE 5 43 na delovnem mestu? 2.2 SIMPTOMI IN ZNAKI DEPRESIJE 7 5.4.2 Kako pomembno je osveščanje ljudi s problemom depresije 2.2.1 Depresija v starosti 43 9 na delovnem mestu? 2.2.2 Stopnje depresije 10 5.5 POSLEDICE DEPRESIJE 2.3 DIAGNOZA 11 45 5.5.1 Posledice za posameznika 2.3.1 Diferencialno diagnostične možnosti 11 45 5.5.2 Posledice in simptomi depresije v odnosih med zaposlenimi 2.4 PREVENTIVA IN VAROVALNI DEJAVNIKI 12 45 5.6 OD STRESA IN IZGORELOSTI DO DEPRESIJE 2.4.1 Varovalni dejavniki 12 46 5.6.1 Stres 2.4.2 Preventiva 12 46 5.6.2 Izgorelost 2.5 ZDRAVLJENJE DEPRESIJE 13 47 5.6.3 Posledice za podjetje 2.6 PRIMERI DOBRE PRAKSE 14 48 2.6.1 Skupnostni model 14 6 PRAVNI VIDIK DEPRESIJE 55 krepitve duševnega zdravja na Celjskem 6.1 PRAVNO VARSTVO OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI 57 2.6.2 Projekt e-depresija 14 6.2 MEDNARODNO PRAVNO VARSTVO OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI 57 6.3 USTAVNO VARSTVO OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI 3 SOCIOLOŠKI VIDIK DEPRESIJE 58 15 6.4 ZAKONSKA UREDITEV POLOŽAJA OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI 3.1 SPOL IN DEPRESIJA 59 16 6.4.1 Zakon o pacientovih pravicah 3.2 VPLIV SOCIOEKONOMSKEGA STATUSA 17 59 6.4.2 Zakon o duševnem zdravju IN BREZPOSELNOSTI NA RAZVOJ DEPRESIJE 60 3.3 SAMOMOR 21 7 ZAKLJUČEK 61 3.4 DEPRESIJA IN STAREJŠI ODRASLI 23 VIRI IN LITERATURA 4 PSIHOLOŠKI VIDIK DEPRESIJE 25 4.1 RAZLIKA MED KRONIČNO IN NE-KRONIČNO DEPRESIJO Graf 1: Stopnja brezposelnosti v Sloveniji med leti 1999 in 2010 (v % prebivalstva) 19 26 Graf 2: Stališča Slovencev do samomora (1999, 2005, 2008 in 2011) v % 22 4.2 POZNA STAROST IN DEPRESIJA 26 Graf 3: Število samomorov na 100.000 prebivalcev v Evropi v letu 2015 23 4.3 OBDOBJE ADOLESCENCE IN DEPRESIJA 28 Graf 4: Število smrti zaradi samomora v letu 2017 24 4.4 TELESNA DEJAVNOST 29 Slika 1: Colemanov čoln: mikronivojska razlaga povezave med brezposelnostjo in depresijo 17 Spoštovani bralec, spoštovana bralka! Monografija Povej mi, kako si je rezultat projekta, izbranega na javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inova- tivni projekt za družbeno korist 2016–2020«, ki sta ga financirala Republika Slove- nija ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V projektu so sodelovali študenti štirih fakultet Univerze v Mariboru: Ekonomsko- -poslovne fakultete, Filozofske fakultete, Pravne fakultete in Medicinske fakultete. Kot partnerja v projektu sta sodelovala Območno združenje Rdečega križa Mari- bor, Krajevna organizacija Rdečega križa Rogoza s strokovno sodelavko Tatjano Ljubezen in pogovor Bolšec in Občina Hoče-Slivnica s strokovno sodelavko mag. Vanjo Jus. Projekt je vodila prof. dr. Andreja Primec z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mari- bosta boru. RESILA SVET. Odločili smo se raziskovati depresijo, saj je »ena izmed najpogostejših duševnih motenj, za katero naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik« (Na- cionalni inštitut za javno zdravje: Depresija). Projekcije kažejo, da bo do leta 2030 depresija vodilni vzrok zdravstvenega bremena srednje in najbolj bogatih držav na svetu (Rodda et al. 2011). Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (Svetovna zdravstvena organizacija, 2017) za leto 2015 kažejo, da je na svetu 4,4 % oseb, ki imajo depresijo. Za to smo odločili, da to bolezen raziščemo iz različnih vidikov, in sicer psihološkega, medicinskega, pravnega, ekonomskega in sociološkega. De- presija je problem tudi v lokalni skupnosti v Občini Hoče-Slivnica; občanom smo v projektu ponudili preventivne aktivnosti in jim depresijo predstavili kot bolezen, ki se je ni potrebno sramovati, ampak se je mogoče z njo učinkovito spopadati. Sporočilo članov projekte skupine: depresija je bolezen, ki je zelo pogosta, pa ven- dar obvladljiva. Tudi sami lahko veliko naredimo za svoje bližnje, sodelavce, prija- telje in ne nazadnje tudi zase. V mislih se ob pisanju uvoda utrne sporočilo gospe UVOD Viktorije, ki je sodelovala v fokusni skupini v okviru projekta: »Ljubezen in pogovor bosta rešila svet.« Prav vsakemu izmed nas, še posebej pa obolelim za depresijo, lahko prijazna beseda, pozornost, pogovor pomagajo premagati težave in stiske, ki jih občuti. Člani projektne skupine 1 2 DOBRO DUŠEVNO ZDRAVJE JE DEL CELOVITEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA POSAMEZNIKA IN BI MORALO BITI V INTERESU VSAKEGA POSAME- ZNIKA, DA ČIM BOLJE POSKRBI ZANJ, SAJ JE OSNOVA ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE. Predstavlja notranje občutke posameznika, njegove zmožnosti za funkcioniranje v širši skupnosti in soočanje z vsakdanjimi obremenitvami. Naše duševno stanje se spreminja iz dneva v dan in je v veliki meri odvisno od ljudi, s katerimi preživljamo svoj dan, s službo, ki jo opravljamo, socialnim statusom, finančno preskrbljenostjo ter mnogimi drugimi faktorji, ki celovito vplivajo na človeško mišljenje in čustvo- vanje. Glede na vedno hitrejši tempo življenja lahko pričakujemo, da bo ostajal tudi v prihodnosti trend višanja pojavnosti depresije in drugih duševnih motenj. Duševne motnje so obremenitev za posameznika, njegovo okolico, navsezadnje pa tudi za ekonomijo, saj so prizadeti večkrat v bolniškem staležu, nemalokrat so tudi dolgo- trajno hospitalizirani, kasneje pa potrebujejo dolgotrajno rehabilitacijo, da se lahko vrnejo v svoje socialno in delovno okolje. Pri nas se največkrat pojavljata depresija in anksioznost, pri čemer ne gre zanemariti, da Slovenijo glede na povprečno za- užito količino alkohola uvrščamo v t. i. “mokre” države. Odvisnosti od alkohola in drog pa duševne motnje samo še poglabljajo. Za ljudi, ki obolevajo za depresijo, je še posebej težko, kako jih njihova okolica spre- jema in vidi, ko se bolezen prične in poglablja. V našem prostoru premnogokrat slišimo očitke, kot so: “Lahko bi se večkrat smejal.” ali “Zakaj si tako žalosten, malo pojdi med ljudi in bo bolje.” Depresija ni trenutna modna muha, ampak je resna bolezen, ki vpliva na človekovo dojemanje sebe in njegove okolice ter je velik jav- nozdravstveni problem, saj se pojavlja tudi do pri 15 % vseh bolnikov na primarnem nivoju zdravstva. 3 4 2.1. OZADJE DEPRESIJE Depresija oziroma depresivna motnja spada med motnje razpoloženja in Depresija ni bolezen enega samega vzroka, marveč je zanjo značilna večvzročnost. čustvovanja s sočasnimi spremembami videza, vedenja, mišljenja in drugih Depresijo in ostale duševne motnje velikokrat opisujemo znotraj bio-psiho- duševnih funkcij (Iztok Jan, 2009). Je najpogostejša duševna motnja povsod po socialnega modela, ki nam že iz samega poimenovanja nakazuje na številne svetu, pojavlja se pri 5–10 % vseh moških in pri 12–20 % vseh žensk, pri ženskah dejavnike, ki do vodijo v duševno motnjo. Pri razvoju duševne motnje predvideva se torej pojavlja pogosteje, ženske imajo tudi več dejavnikov tveganja za razvoj soudeležnost biološke, psihološke in sociološke komponente (Pregelj, 2013). depresije (Kores-Plesničar, 2006). Po podatkih WHO bo do leta 2020 depresija na drugem mestu invalidnosti in delovne nezmožnosti, takoj za srčno-žilnimi obolenji. Depresija je pogosta duševna motnja, ki se lahko kaže s klasičnimi simptomi, pa tudi prikrito, ob telesnih boleznih, kar oteži njeno diagnozo. Pomembno je OBIČAJNO SE DUŠEVNA MOTNJA NE POJAVI prepletena z drugimi kroničnimi boleznimi. Depresivni bolniki imajo v primerjavi z SAMO OB ENI IZMED TREH KOMPONENT, MAR- nedepresivnimi štirikrat pogosteje srčni infarkt, v prvih šestih mesecih po srčnem VEČ JE NJIHOVO MEDSEBOJNO PREPLETANJE infarktu je smrtnost depresivnih bolnikov tri- do štirikrat večja (Huffman JC, 2006). TISTO, KI NA KONCU PRIVEDE DO BOLEZNI. Nikoli ne vemo, kako se bo kdo soočil z boleznijo, človeški odziv je kompleksen in soodvisen od več faktorjev, ki vključujejo njegovo osebnost, prejšnje izkušnje z boleznijo, soodnose z ljudmi, ki ga obkrožajo. Pomisliti in razumeti moramo, v kakšnem okolju je bolnik odraščal, ali je predhodno že doživljal resnejše stresne situacije, zanemariti ne smemo niti bolnikovega kulturnega ozadja, saj vemo, da se Pri duševnih motnjah igrajo veliko vlogo notranji, duševni procesi, z izjemo različne kulture različno odzovejo na duševne motnje in bi posledično bolnik lahko nekaterih organskih duševnih motenj (npr. sprememba duševnega statusa po svoje simptome skrival pred družinskim krogom in tudi pred svojim zdravnikom. poškodbi glave). Za razumevanje duševnih procesov imamo dandanes na voljo Nikakor ne smemo pozabiti na stopnjo pridružene bolezni, na potek zdravljenja ter veliko različnih teorij (psihoanaliza, vedenjsko-kognitivni pristop ipd.); (Pregelj, na odnos s strokovnim osebjem, ki je v stiku s kronično bolnim bolnikom. Ne glede 2013). Iz njih so izpeljani tudi moderni pristopi k zdravljenju duševnih motenj, na njen vzrok bolezen od bolnika vedno zahteva določeno stopnjo prilagoditve. predvsem ko govorimo o terapiji, ki jo lahko nudimo duševno bolnemu. Dandanes Tako se nekateri dobro odzovejo in se trudijo po svojih najboljših močeh, da bi vemo, da moramo za vsako posamezno duševno motnjo izbrati primerno terapijo, bolezen premagali oz. zajezili njeno napredovanje, lahko pa bolnik svoje težave ki bo posamezniku najbolj ustrezala in mu na dolgi rok nudila najbolj optimalno zanika in je posledično neprilagodljiv ter slabo sodeluje pri zdravljenju. Za take podporo pri njegovi rehabilitaciji in zdravljenju. posameznike je nujno, da jim najdemo prostor ali osebo, kjer se počutijo varne, sprejete in kjer lahko izrazijo svoje občutke. Kot omenjeno v začetku tega Znano je, da se nekatere duševne motnje pogosteje pojavljajo v določenih družinah, odstavka, se depresija zelo pogosto pojavlja ob drugih telesnih boleznih, zato je znotraj katerih osebe nimajo samo podobnih genov, ampak tudi okolje, v katerem pomembno, da bolnik dobi ustrezne prijeme spopadanja z osnovno boleznijo, saj bivajo, izkušnje in spoznanja, ki se prenašajo med generacijami (Pregelj, 2013). lahko v nasprotnem primeru pride do slabšega napredovanja pri zdravljenju in spoprijemanju z osnovno boleznijo. Pri bolnikih, ki trpijo zaradi depresije, so raziskovalci našli določene spremembe v možganski strukturi, vendar je pomembno vedeti, da te spremembe niso prisotne pri vseh bolnikih in niso značilne za depresijo (Kores-Plesničar, 2006). Depresija je pogosta dusevna motnja, ki se lahko kaže s klasicnimi simptomi, pa tudi prikrito, ob telesnih boleznih, kar oteži njeno diagnozo. 5 6 2.2. SIMPTOMI IN ZNAKI DEPRESIJE Simptomi depresije vključujejo klasične psihološke in telesne simptome. Klasični ko so preiskovanci, ki so bili izpostavljeni 5 ali več psihosocialnim stresorjem, obo- psihološki simptomi so denimo slabo razpoloženje, izguba zanimanja za različne leli v 90 % primerov. Ti podatki kažejo na očitno povezavo med njimi ter pojavom stvari, slaba koncentracija, anksioznost, žalost, jokavost itd. Med telesne simpto- depresije in anksioznosti. Psihosocialni stresorji, ki so bili vključeni v raziskavo, so me depresije pa štejemo spremembo apetita, pomanjkanje energije, motnje spanja, bili: skrb glede lastnega zdravja, nizka samopodoba, nizek libido in neuživanje ob palpitacije, upad libida in bolečine različnih delov telesa (glavobol, bolečina v križu, spolnem odnosu, težave v razmerju, stres zaradi skrbi za ostale družinske člane, bolečina v prsnem košu itd.); (Tylee A, 2005). Pri bolečini moramo biti pozorni, da stres na delovnem mestu, finančne težave, ozek socialni krog, stresni dogodki v je ta pri depresivnih bolnikih hujša in bolniki se z njo težje spopadajo, saj depresija bližnji preteklosti in razmišljanje o nečem slabem, kar se je posamezniku zgodilo v spremeni doživljanje bolečine. V ambulanti družinske medicine je depresija pogos- preteklosti (Haftgoli, 2010). to skrita za telesnimi (somatskimi) simptomi, temu pojavu rečemo somatizacija. Bolniki z depresijo se pogosteje pritožujejo zaradi nepojasnjenih telesnih simpto- Pogosteje kot so bili preiskovanci izpostavljeni psihosocialnim stresorjem, pogo- mov kot bolniki brez nje. Pri kar dveh tretjinah bolnikov z depresijo so dominantni steje so se tudi pojavljale duševne motnje v obliki depresije, anksioznosti in soma- telesni (pomanjkanje energije in bolečine) in ne psihološki simptomi (Kapfhammer, toformnih motenj (kumulativen učinek). Pri tem je potrebno poudariti, da je dojema- 2006). nje pogostosti in stopnje izpostavljenosti stresorjem plod subjektivne percepcije (Haftgoli, 2010). Psihosocialni stresorji v precej večji meri vplivajo na razvoj duševnih motenj kot pa NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOM, KI GA OPAZIMO PRI sociodemografski dejavniki, npr. izobrazba, državljanstvo, stan, poklic . . (Haftgoli, DEPRESIVNIH BOLNIKIH, JE ŽALOST OZ. SLABO 2010). RAZPOLOŽENJE. Da lahko zdravnik prepozna telesne simptome, ki kažejo na depresijo, so potrebne izkušnje in ustrezno znanje. V ambulanti družinske medicine se prepoznava teh simptomov in kasnejše diagnoze depresije izboljšuje (Kapfhammer, 2006). V začet- ku 90. let prejšnjega stoletja je bila na primarnem nivoju prepoznana slaba tretjina Študije so pokazale, da sta dva od treh najpogostejših simptomov, ki se pojavlja- takih pacientov, po novejših raziskavah pa naj bi bili danes prepoznani že skoraj jo pri depresivnih bolnikih, telesna simptoma: utrujenost oz. pomanjkanje energije dve tretjini bolnikov, pri katerih se depresija izraža s telesnimi simptomi. Somati- in motnje spanja. Pogosto se pojavljajo tudi kostno-mišični simptomi (bolečine v zacija pri depresiji se pojavlja pogosteje pri določenih populacijah: ženske, noseč- križu, sklepih ipd.). Pomemben je tudi podatek, da se več kot polovica bolnikov z nice, starostniki, ljudje s slabšim ekonomskim statusom in otroci. Na somatizacijo depresijo odloči za obisk zdravnika zaradi telesnih simptomov (zlasti bolečin), v vplivajo tudi kulturni dejavniki, dejavniki okolja in sam odnos med zdravnikom ter manjši meri pa zaradi psiholoških simptomov. Odsotnost telesnih simptomov olaj- pacientom. Pomembno je, da osebni zdravnik pri teh simptomih izključi življenje ša diagnozo depresije, somatizacija pa delo zdravnikov družinske medicine oteži ogrožajoče telesne bolezni. Če se pri pacientih s telesnimi simptomi po natančni (Tylee, Gandhi, 2005). Ob sočasni prisotnosti klasičnih psiholoških simptomov, ki anamnezi, kliničnem pregledu in preiskavah ne ugotovi organskega vzroka za teža- so značilni za depresijo, in telesnih simptomov, pa le-ti pozitivno vplivajo na hitrejšo ve, to poveča tveganje, da se za temi simptomi skriva depresija. Na možnost depre- prepoznavo depresije. Potrjeno je bilo, da je depresija, ki se kaže s telesnimi simpto- sije mora zdravnik nujno pomisliti, jo prepoznati, diagnosticirati in čimprej začeti z mi, najpogostejša oblika depresije. Za vsak prisoten telesni simptom brez jasnega zdravljenjem (Peter Pregelj, 2013). vzroka se možnost, da je v ozadju diagnoza depresije, poveča za 2- do 3-krat. Izra- ženost telesnih simptomov vpliva tudi na povečano samomorilnost pri teh bolnikih. Pri takšnem bolniku mora zdravnik razbrati, da gre za depresijo in ne telesno bole- zen, ter jo pravočasno in primerno zdraviti (Kapfhammer, 2006). Potrjeno je bilo, da je depresija, Tudi psihosocialni stresorji pomembno vplivajo na razvoj depresije in anksioznosti. ki se kaže s telesnimi simptomi, Psihosocialni stresorji, ki pomembno vplivajo na življenje preiskovanca, povečajo možnost za razvoj duševne motnje za več kot dvakrat. Preiskovanci, ki jim niso najpogostejsa oblika depresije. bili izpostavljeni, so zboleli za depresijo ali anksioznostjo v 15 % primerov, medtem 7 8 2.2.1 Depresija v starosti 2.2.2 Stopnje depresije Depresija je pogosta duševna motnja v vseh starostnih obdobjih, vendar se v vsa- Depresijo razdelimo v blago, zmerno ali hudo stopnjo glede na izraženost simpto- kem kaže bolj ali manj specifično oziroma z več ali manj klasičnimi simptomi. V mov in stopnjo funkcioniranja posameznika. tretjem življenjskem obdobju se depresija pogosteje kot običajno kaže nespecifič- no, zato obstaja velika nevarnost, da bomo diagnozo spregledali in stanje pripisali Splošni znaki: kakšni drugi, po vsej verjetnosti organski bolezni. x poslabšano razpoloženje x zmanjšana energija Glavne razlike v klinični sliki so, da starejši redkeje navajajo žalost in se pogosteje x manj aktivnosti pritožujejo zaradi nespecifičnih telesnih simptomov (glavobol, gastrointestinalne x zmanjšana sposobnost uživanja, zanimanja, koncentracije težave, motnje spanja itd.), pogosteje tožijo zaradi težav s spominom, ob depresiji x izrazita utrujenost po najmanjšem naporu se pojavlja izrazitejša tesnoba, prav tako pa sta pogosti tudi apatija in pomanjka- x moteno spanje nje motivacije. Ob tem so pogosto psihomotorično agitirani oz. močno vznemir- x slab apetit jeni. Raznolike telesne težave navajata kar dve tretjini starostnikov, ki obolevajo x upad samospoštovanja in samozaupanja za depresijo, pri tretjini pa se telesni simptomi pojavijo kot prvi znak depresivne x krivdne ideje motnje (Pregelj, 2013). x razmišljanje o lastni ničvrednosti x slabo razpoloženje, ki se le malo spreminja iz dneva v dan Za nastanek depresije v starosti je pomembnih več dejavnikov. Pri starostniku se x izguba interesa in prijetnih občutij zmanjša koncentracija biogenih aminov, prav tako pa so izpostavljeni večim dejav- x zgodnje jutranje prebujanje nikom tveganja za nastanek depresije kot mlajši bolniki. x depresija, ki je najhujša zjutraj x psihomotorna upočasnjenost x nemirnost x izguba apetita ali telesne teže x zmanjšan libido STAROSTNIKI SE POGOSTEJE SREČUJEJO S SMRTJO BLIŽNJEGA, POGOSTO SO NESPEČNI, Blaga depresivna epizoda: SAJ SE V STAROSTI SPREMENI RITEM IN POT- navadno sta prisotna dva ali trije izmed naštetih simptomov. Pacient je prizadet, REBA PO SPANJU. vendar sposoben nadaljevati z večino vsakodnevnih aktivnosti (NIJZ, 2008). Zmerna depresivna epizoda: navadno se pojavljajo štirje ali več zgoraj naštetih simptomov, ob opravljanju vsa- kodnevnih dejavnosti ima bolnik velike težave (NIJZ, 2008). Prav tako je marsikateri starostnik odvisen od pomoči družine, ali je celo v insti- tucionalnem varstvu. Starostniki se običajno zdravijo zaradi ene ali več kronič- Huda depresivna epizoda brez psihotičnih simptomov: nih obolenj, ali pa so celo huje telesno ovirani. Ker se otroci običajno odselijo in vključuje vrsto zgoraj naštetih simptomov, ob teh se pojavlja tudi izguba samospo- si ustvarijo svoje družine, so starostniki pogosto osamljeni in socialno izolirani, štovanja, ideje o lastni ničvrednosti ter občutki krivde. Pogoste so samomorilne s čimer so še bolj podvrženi možnosti za nastanek depresivne motnje. Depresija ideje in suicidalna dejanja (NIJZ, 2008). se pri teh bolnikih pojavi prej, traja dalj časa in ima bistveno večjo možnost za ponovni nastanek oz. za razvoj v kronično obliko depresije, ki jo je težje zdravi- Huda depresivna epizoda s psihotičnimi simptomi: ti, in povzroča večjo invalidnost in občutno manjša kvaliteto življenja teh bolni- pojavijo se halucinacije, blodnje, psihomotorna upočasnjenost, stupor, ki je lahko kov. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da skušamo diagnozo pri starostniku tako izrazit, da pacient ni sposoben običajnih socialnih aktivnosti. Lahko je življenj- postaviti čimprej, saj imamo večje možnosti za dobro in učinkovito zdravljenje sko ogrožen zaradi samomora, dehidracije ali stradanja. Halucinacije in blodnje (Pregelj, 2013). lahko ustrezajo obstoječemu razpoloženju ali pa ne (NIJZ, 2008). 9 10 2.3 DIAGNOZA 2.4 PREVENTIVA IN VAROVALNI DEJAVNIKI Trenutno diagnozo depresije postavljamo klinično in s pomočjo ocenjevalnih le- 2.4.1. Varovalni dejavniki stvic. Zaenkrat še nimamo na voljo specifičnega diagnostičnega testa, ki bi nam Med varovalne dejavnike štejemo predvsem odsotnost dejavnikov tveganja. V tem lahko z gotovostjo povedal, da nekdo oboleva za depresivno motnjo. Trenutno velja, poglavju bomo sicer razglabljali o varovalnih dejavnikih pred samomorom, ki pa se- da lahko depresivno motnjo diagnosticiramo, kadar depresivno razpoloženje traja veda veljajo tudi za depresivno motnjo. vsaj dva tedna in vključujejo vsaj enega izmed dveh simptomov: depresivno razpo- Varovalne dejavnike razdelimo v tri skupine: individualne, družinske in dejavnike oko- loženje in/ali pomembno zmanjšani interesi oz. zmanjšan občutek ugodja pri skoraj lja (Tančič, 2009). vseh dejavnostih (NIJZ, 2008). Ob tem ocenjujemo tudi kvaliteto vsakodnevnega Individualni so predvsem visoka samopodoba, dobre socialne spretnosti, zaupanje življenja in kognitivne funkcije (Kores Plesničar, 2006). Glede na kriterije, naštete v vase, zaupanje v svoje sposobnosti, ustrezno in hitro iskanje pomoči v visoko stre- predhodnem podpoglavju, jo nato razdelimo v blago, zmerno in hudo depresivno snih situacijah, iskanje zunanjega nasveta ob pomembnih življenjskih odločitvah, epizodo. odprtost in posluh pri upoštevanju tujih predlogov za razrešitev lastnih problemov (Tančič, 2009). Depresija je lahko pridružena drugim duševnim motnjam ali pa je posledica zu- Družinski dejavniki so podpora družine, dober odnos med družinskimi člani in dober nanjih vzrokov, zaradi česar moramo opraviti tudi dodatne diagnostične preiskave družinski zgled za reševanje kriznih situacij (Tančič, 2009). (Kores Plesničar, 2006). Od dejavnikov okolja so pomembnejši dober odnos z vrstniki, socialna vključenost v svoje okolje, dober odnos z ljudmi, ki nam v življenju predstavljajo avtoriteto (Tančič, 2.3.1. Diferencialno diagnostične možnosti 2009). Diferencialna diagnoza depresije vključuje veliko možnosti, ki posegajo v mnoge veje medicine. Simptomi depresije lahko prikrivajo marsikatero resno organsko 2.4.2. Preventiva bolezen, kot npr. bolezni centralnega živčnega sistema (Parkinsonova bolezen, Vsekakor lahko med preventivo uvrščamo tudi ukrepe na državni ravni, ki so pove- demenca, multipla skleroza …), endokrine motnje (hiper-, hipotiroidizem), zlorabo zani z destigmatizacijo duševnih bolezni. Veliko še moramo narediti za osveščenost substanc. Ne smemo pozabiti na bolezni prebavnega sistema, prav tako pa tudi in krepitev znanja glede začetnih znakov in simptomov depresije in drugih duševnih ne na bolezni pljuč in na hematološka obolenja, saj lahko tudi anemija posnema bolezni. V času izvajanja projekta smo velikokrat ugotovili, da ljudje niti ne vedo, kam nekatere znake depresije. Ob znakih depresije moramo pomisliti na tako rekoč vse se lahko obrnejo na pomoč v primeru duševne stiske. V Sloveniji ima posameznik, sisteme in se ne smemo zadovoljiti z diagnozo depresije, še posebej, če se nam ob ki pri sebi začuti, da se sooča s težavo, ki ji sam več ni kos, več možnosti pomoči. tem porajajo dvomi ali pa so simptomi in znaki nespecifični (Kapfhammer, 2006). Vsekakor je prva takšna pomoč njegov osebni zdravnik, ki lahko, kot že omenjeno, tudi po potrebi predpiše antidepresiv, ali ob že huje izraženi obliki depresije napi- Depresija lahko daje videz tudi drugih psihiatričnih bolezni, od teh moramo biti zelo še nujno napotnico za psihiatrično obravnavo takšnega bolnika. Študentje se lahko pozorni na distimijo, ki jo moramo ločiti od velike depresivne motnje. Napačna di- brezplačno obrnejo na psihološko pomoč »Tu smo zate«, ki jo nudi ŠOUM (www. agnoza depresije, ki je v resnici bipolarna motnja, vodi v neprimerno zdravljenje, ki soum.si, 2019). Predstavili ga bomo v nadaljevanju, je eden izmed vodilnih preventiv- lahko privede do nevarnih situacij za pacienta. Prav tako moramo biti pozorni na nih programov na našem območju. znake generalizirane anksiozne motnje. Upoštevati moramo tudi možnost oseb- V preventivne strategije na področju duševnega zdravja je potrebno vključiti naci- nostnih motenj. V poštev moramo vzeti shizoafektivno motnjo, shizofrenijo in di- onalno zdravstveno politiko, ki mora v sklopu nacionalnih programov za krepitev sociativne motnje (Kapfhammer, 2006). Prav tako ne smemo pozabiti na možnost duševnega zdravja povezovati učinkovite programe različnih strokovnih področij. poslabšanja osnovne ali pridružitve nove psihiatrične bolezni. Sploh pri starejših, Nujno je, da je duševno bolnim omogočena kontinuirana oskrba. Na primarnem ni- kjer je lahko klinična slika nespecifična, lahko demenco ali druge bolezni kognitiv- voju je tako nujno, da skušamo čim prej najti tiste posameznike, ki imajo povečane nega upada hitro zamenjamo z depresivno motnjo. dejavnike tveganja za razvoj depresije in drugih duševnih bolezni, prav tako pa sku- šamo z nacionalnimi programi, ki vzpodbujajo gibanje, zdravo prehrano in primer- Diferencialno diagnostične možnosti so obširne. Dandanes nam je seveda v veliko no skrb za mentalno zdravje, preprečevati nastanek bolezni pri popolnoma zdravih pomoč vrsta diagnostičnih pripomočkov, kot so laboratorijski izvidi, RTGpc, MRI, posameznikih. Na sekundarnem nivoju skušamo s presejalnimi vprašalniki iskati CT idr., ki jih uporabljamo vsak dan v zdravstvu in se jih ne smemo bati poslužiti, posameznike, ki že obolevajo za depresijo, vendar je bolezen še v začetnih fazah, kadar smo v dilemi. ko jo najlažje zdravimo, velikokrat že samo z nefarmakološkimi prijemi. Cilj terciarne preventive je preprečevanje relapsa bolezni oz. njenega poslabšanja in izboljšanje kvalitete življenja teh bolnikov. 11 12 2.5 ZDRAVLJENJE DEPRESIJE 2.6 PRIMERI DOBRE PRAKSE Zdravljenje depresije delimo v farmakološko in nefarmakološko zdravljenje. Ob 2.6.1. Skupnostni model krepitve duševnega zdravja na Celjskem zelo blagi depresiji običajno najprej poskusimo samo z nefarmakološkim zdravlje- Na Celjskem in Koroškem, ki sta v Sloveniji v samem vrhu po stopnji samomoril- njem, razen kadar so prisotni določeni dejavniki tveganja. Pod nefarmakološko nosti, so izvedli pilotno študijo. Največ duševnih motenj, tudi samomorilnosti, je v zdravljenje v prvi vrsti štejemo spremembo življenjskega sloga. Sem običajno Sloveniji v tistih regijah, ki beležijo največ ekonomskih ter z njimi povezanih social- vključujemo spremembo prehranjevalnih navad, dnevno telesno aktivnost in us- nih pretresov (Kamin et al., 2009). taljen urnik spanja. Bolnike spodbujamo k dejavnostim, ki so jim pred boleznijo predstavljale vir zadovoljstva in sreče. Skušamo se pogovoriti o tem, kaj vse so Leta 2001 je bila tako ustanovljena skupina za preprečevanje samomora na Celj- radi počeli pred nastopom bolezenskih znakov, in iz seznama izbrati zadevo, ki je skem, ki od leta 2015 deluje pod sloganom »Tu smo zate«. V tej skupini delujejo bolniku najmanj naporna in za katero se mu zdi, da bi jo lahko izvedel. Skušamo ga strokovnjaki s področja šolstva, sociologije, zdravstva in nekaterih neprofitnih orga- vzpodbuditi k socializaciji in k temu, da si v svojem ožjem krogu najde nekoga, ki nizacij. Dodatno se je vključila tudi lokalna skupnost. Skupina je bila ustanovljena z mu lahko zaupa in se ob njem počuti varno. Prav tako se je za zdravljenje depresije namenom krepitve duševnega zdravja v regiji in si je ob začetku svojega delovanja za zelo učinkovito izkazala tudi psihoterapija. zastavila več ciljev, kot so: spremljanje in analiza podatkov o duševnem zdravju, raziskovanje, izobraževanje strokovne in laične javnosti, osveščanje javnosti, razvoj V zdravljenje depresije so pomembno vključena tudi zdravila, ki jih imenujemo preventivnih programov in pobude za sistemske spremembe. Skupina je v več svo- antidepresivi in jih lahko predpisujejo tudi zdravniki družinske medicine. Naloga jih ciljih zelo uspešna, predvsem ko gre za izobraževanje in osveščanje javnosti, farmakološkega zdravljenja je ponovna vzpostavitev kemičnega ravnovesja v mo- vendar vidijo možnosti za razvoj predvsem na področju zakonodaje in korenitih žganih. Za farmakološko zdravljenje se odločimo pri zmerni ali težki stopnji depre- sprememb na državni ravni. sije, pri blagi pa ni indicirana, saj je razmerje med tveganjem in učinkovitostjo slab (NIJZ, 2017). 2.6.2. Projekt e-depresija Vsi antidepresivi imajo zelo podoben glavni učinek, se pa med seboj razlikujejo Cilj projekta je bil ugotoviti, ali lahko uporaba informacijske in komunikacijske teh- v pojavnosti stranskih učinkov, zato zdravila skrbno predpišemo glede na posa- nologije ob souporabi standardne terapije pripomore k izboljšanju zdravljenja de- meznika in njegove morebitne druge akutne in kronične bolezni. Bolniku moramo presije. 78 novoodkritih bolnikov z depresijo so razdelili v dve skupini. Kontrolna razložiti, da zdravila potrebujejo približno dva tedna, preden pričnejo delovati, v skupina je prejemala standardno antidepresivno terapijo, druga skupina pa je ob tem času pa naj bo pozoren na svoje počutje in naj se ob poslabšanju klinične tem bila deležna tudi dodatne oskrbe, in sicer so redno preko spletnega portala slike nemudoma zglasi v ambulanti družinske medicine (NIJZ, 2017). Bolnik mora spremljali njihovo počutje, odziv na zdravila in napredovanje. Izsledki raziskave so z jemanjem antidepresivov nadaljevati tudi, ko pride do izboljšanja klinične slike, pokazali, da se je skupina, ki je bila deležna dodatne oskrbe, v 83 % držala navodil saj je v nasprotnem primeru velika verjetnost, da se bo bolezen ponovno pojavila. glede antidepresivne terapije (kontrolna skupina 33 %). Delež bolnikov, ki so ozdra- veli po kliničnih kriterijih, je bil 10 % v kontrolni skupini in 75 % v skupini, ki je bila Samo terapijo razdelimo v tri faze (akutna, nadaljevalna in vzdrževalna). Odgovor deležna dodatne oskrbe. na zdravljenje pričakujemo najkasneje v 6 tednih, celotna akutna faza zdravljenja pa naj ne bi trajala dlje kot 6–10 tednov. Z nadaljevalno fazo moramo potem vztra- jati še 6–9 mesecev, njen cilj pa je predvsem nadaljnje zmanjšanje simptomatike in preprečevanje relapsa. Vzdrževalna faza traja 12–36 mesecev in je pri prvi epi- zodi depresije običajno ne potrebujemo, je pa nujno potrebna pri kronični ali hudi obliki. Antidepresiv je enak kot v akutni fazi, lahko pa ga zamenjamo z drugim, če Zdravila je za to potreba. Terapijo lahko dopolnjujemo z drugimi zdravili (Anderluh, 2010). potrebujejo približno DVA TEDNA, PREDEN PRICNEJO DELOVATI. 13 14 3.1 SPOL IN DEPRESIJA SOCIOLOŠKI Študije iz različnih držav, kulturnih in etničnih skupin kažejo, da je v primerjavi z moškimi pri ženskah dvakrat večja verjetnost za pojav depresije (Nolen-Hoekse- ma, 1990; Weissman et al., 1996; v Nolen-Hoeksema, 2001, str. 173). Depresivne VIDIK motnje, ki jih je mogoče diagnosticirati in so prisotne vse življenje v obliki hude depresije, v večji meri prizadenejo ženske (21,3 %) kot moške (12,7 %) (Kessler et al. 1993, po Nolen-Hoeksema, 2001). Po podatkih WHO za depresijo trpi približno DEPRESIJE 3,6 % moških in 5,1 % žensk (Svetovna zdravstvena organizacija, 2017). Podobno kažejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji po podatkih iz leta 2014 je med obolelimi za depresijo 61 % žensk in 39 % moških (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019). V preteklosti so razloge za depresijo iskali v individualnih značilnostih posamezni- ka, v zadnjih letih pa se je raziskovanje tega pojava premaknilo v oblikovanje mode- lov, ki vključujejo različne dejavnike. Razvojni modeli nam kažejo, da se razlike med spoloma prično pojavljati pri starosti okoli 13 let. V adolescenci pa se dokončno izoblikuje trend enkrat večje depresije med ženskami (Nolen-Hoeksema, 2001). Avtoriteta na delovnem mestu sovpada s kulturnimi ideali moči, tekmovalnostjo, dominanco in ambicioznostjo, ki jih pripisujemo moškemu spolu (Connell 1995; Courtenay 2000, po Pudrovska in Karraker, 2014, str. 425). Ženskam v nasprotju z moškimi pripisujemo empatijo, sposobnosti, povezane z vzgojo – v smislu skrbi za čustveno in psihično blagostanje članov družine, navezanost (Eagly 2007; Rid- geway 2001 po Pudrovska in Karraker, 2014). Vodilna pozicija na delovnem mestu je v nasprotju s stereotipnimi spolnimi vlogami za ženke in jim zato prinaša večje psihične obremenitve. Ženske v služi pogosteje občutijo stres kot moški in imajo nižje položaje na delu. Ženske v primerjavi z moškimi v tednu opravijo manj dela, vendar pa so pod večjim nadzorom nadrejenih. Ženske, ki imajo na delu položaj avtoritete, pogosteje navajajo simptome depresije kot ženske, ki niso na vodilnem položaju (Pudrovska in Karraker, 2014, str. 433). Slovaška raziskava predstavlja ključne značilnosti depresije pri moških. Moški o lastni depresiji govorijo bolj zadržano kot ženke, so pod velikim pritiskom, kar se tiče vzdrževanja družine, od njih se pričakuje, da bodo bolj neodvisni od žensk. Od moških se tudi pričakuje, da bodo v manjši meri kazali čustva kot ženske (Žilinská in Smitková, 2017). Raziskovanje specifik depresije pri moških pomaga pri obliko- vanju širše razlage razlik med spoloma. 15 16 3.2 VPLIV SOCIOEKONOMSKEGA STATUSA IN BREZPOSELNOSTI NA RAZVOJ DEPRESIJE Podatki, ki smo jih pridobili iz raziskav drugih avtorjev, kažejo na povezavo med brezposelnostjo (A) in depresijo (D). Razlago te povezave bomo ponudili s pomočjo široke teorije racionalne izbire. Po tej različici so akterji »zadovoljitelji«, katerih cilj ni Socioekonomski status so Wang in raziskovalna skupina opredelili (Wang et al., maksimizacija koristi, ampak zadovoljitev njihovih ciljev (Rutar, 2018, str. 81). 2010) s subjektivnimi in objektivnimi dejavniki. Med objektivne štejemo: višino dohodkov gospodinjstva, višino osebnih dohodkov, stopnjo izobrazbe. Subjektivne Posvetimo se torej omenjeni povezavi med brezposelnostjo in depresijo. V prikaza- dejavnike so merili s finančnimi omejitvami, ki jih posameznik občuti. Nižji socioe- ni sliki 1 se od strukturnega pojava A (brezposelnost) premaknimo na mikronivo k konomski status prinaša slabše splošno zdravje posameznika in večjo verjetnost točki B (posamezni brezposelni človek). Posamezniki želijo zaposlitev, saj si z njo za razvoj duševnih obolenj (Wang et al., 2010). Zaposleni moški iz družin z nizkimi ustvarjajo dohodek, s katerim lahko zadovoljujejo svoje potrebe (plačevanje naje- dohodki imajo pogosteje hujšo obliko depresije kot ostali moški; za ženske pa to mnine stanovanja, nakup hrane itd.). Svoje želje po zaposlitvi in naknadnem zado- ne drži. Ta trend lahko pripišemo tradicionalni vlogi moškega kot preskrbovalca voljevanju svojih potreb ne morejo izpolniti, če nimajo ustreznih priložnosti – t.j., družine (Wang et al., 2010). »Moški oskrbovalec družine svoj delovni dan preživi v če na voljo ni novih delovnih mest. To posamezniku preprečuje želeno delovanje tekmovanju k dosežkom usmerjeni družbi. Ta instrumentalna vloga vodi k stresu – opravljanje svoje službe – in ga frustrira, kar lahko povzroči (točka C) duševno sti- in zaskrbljenosti« (Haralambos in Holborn, 1999). sko (sprememba življenjskega sloga, znižanje socialnih stikov, občutek manjvred- nosti, potrtost itd.). Takšno stanje, v katerem so posamezniki nezmožni zadovoljiti Pri pripravi preventivnih programov na področju depresije moramo posebno pozor- svoje osnovne življenjske potrebe po materialni dobrobiti in družbeni vključenosti, nost nameniti osebam z nižjim socioekonomskim statusom, saj je ravno v tej sku- začne – če traja dlje časa – proizvajati orise simptomov depresije (potrtost, upad pini večja verjetnost za razvoj depresije ali drugih bolezni. Druga posebna skupina energije itd.). Ko se to zgodi mnogo posameznikom, imamo splošni družbeni pro- pa so brezposelni moški, posebno tisti, ki so odgovorni za preskrbovanje družine. blem strukturne depresije (točka D). Na splošno je brezposelnost tista stiska, v kateri se posamezniki pogosto znajdejo. V depresijo brezposelni zapadejo zaradi socialnih dejavnikov in nemoči preskrbo- Pri potrjevanju tega modela smo se oprli na statistične podatke (NIJZ in Eurostat) vanja družine, ker težko najdejo novo zaposlitev. Do razvoja depresije pri brezposel- ter na podatke iz primarnega vira (fokusna skupina, izvedena v Občini Hoče-Slivni- nih vodita dve skupini dejavnikov: posredni mehanizmi so socialne vezi, družbeni ca s strokovnjaki, ki delajo z obolelimi za depresijo). Podatki Nacionalnega inštituta status in dnevni ritem, direktni mehanizmi pa so tisti, ki povzročijo spremembmo za javno zdravje (Nacionalni inštitut za javno zdravje: Depresija) kažejo, da je bilo življenjskega sloga zaradi izgube (Bilban, 2015). Posamezniki iz okolij z nižjim soci- leta 2007 3,4 % Slovenk in Slovencev obolelih za depresijo, leta 2014 pa 8,8 %. Leta oekonomskim statusom izgubo dohodkov še težje premagajo. 2008 je se začela gospodarska kriza; raziskava iz Romunije kaže, da največji psiho- loški učinek krize ustvari finančni stres. Brezposlene osebe poročajo o številnih zdravstvenih težavah, kot so nespečnost, živčnost, pritisk v prsih in napetost. Respondenti pa so raziskovalcem poročali tudi o občutku manjvrednosti, ki ga prinaša brezposelnost (Kavšak in Prosen, 2017). FINANČNI STRES JE POVEZAN S STRAHOM, DA POSAMEZNIK NE MORE ZAGOTOVITI FINANČNIH POTREB IN JE NEZMOŽEN IMETI VISOK ŽIVLJENJ- SKI STANDARD (Mionel in Moraru, 2012). A 4 D 1 3 Podatke o brezposelnosti za Slovenijo prikazujemo v Grafikonu števila 1. Od leta 1999 do 2005 je stopnja brezposelnosti okoli štiriodstotna. Po izrazitem padcu leta Slika 1: Colemanov čoln: 2008 (na 2,8 %), smo od leta 2009 priča višanju stopnje brezposelnosti; ki vrh dose- mikronivojska razlaga povezave med že leta 2013 (na 6,4 %). Stopnja brezposelnosti do leta 2018 sicer pada. Za potrditev B 2 brezposelnostjo in depresijo našega modela je pomemben podatek, da od leta 2008 narašča, podobno kot na- C (Ylikoski, 2016) rašča odstotek obolelih za depresijo. 17 18 V depresijo brezposelni zapadejo Podatki, ki smo jih dobili z izvedbo fokusne skupine1 s strokovnjaki, ki delajo v lokal- nem okolju v Občini Hoče-Slivnica, jasno potrjujejo zastavljeni model. Strokovnjaki zaradi socialnih dejavnikov in so nam povedali, da pri svojem delu opažajo, da izguba zaposlitve prinaša s seboj nemoci preskrbovanja družine, izgubo socialnega statusa. Navajamo nekaj primerov, o katerih govorijo respon- ker težko najdejo denti: novo zaposlitev. Primož: »In to povzroča dejansko tudi strah pred izgubo službe, zato ker je povezana finančna situacija s tem, če si hočeš dandanes kaj ustvariti potem … Prej ste si lahko vzeli kredit, mi si ga ne moremo.« Primož: »Velik posel smo izgubili, dejansko, lahko tako rečem. In mi ni bilo jasno, kako zdaj nimam dela, če sem ga prej imel ogromno in sem si ga nalagal. Ne vem, včasih po dva–tri dni nisem spal, da sem tisto naredil. Potem sem pa imel preveč časa, ker nisem imel dela in sem zapadel tudi v negativne misli: kako, zakaj? Zdaj ne morem potovati, ne morem tisto … In padeš v neko mehko depresijo. Jaz sem se iz tega izvlekel, ampak je tako obdobje.« Primož: »Saj depresija v takem kontekstu nastane, ne vem, če je nekdo živel na veliki nogi in je ta status izgubil, je potem to največji problem /…/ Lahko bi prihranil, kolikor bi želel, če bi imel to pamet kot sedaj. Potem padeš v neko stanje in se sprašuješ, zakaj nisem tako naredil, ampak ni bilo odvisno od mene, odvisno je bilo od ekonomske krize …« 7,0 6,0 5,0 rebivalstva) 4,0 3,0 brezposelnosti (% p 2,0 topnja S 1,0 0,0 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 20082009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Graf 1: Stopnja brezposelnosti v Sloveniji med leti 1999 in 2010 (v % prebivalstva). (Eurostat, 2018) 1 Fokusno skupino smo izvedli 13. 5. 2019 v Rogozi. Govorili smo s šestimi strokovnjaki. Podrobnejšo analizo vsebine podajamo v Končnem poročilu projekta: Depresija-razbijamo tabuje! (Cenc et al. 2019). 19 20 3.3 SAMOMOR V začetku 19. stoletja sta pri opredeljevanju samomora prevladovala mehanicistič- Milčinski v svojem delu Samomor in Slovenci (Milčinski, 1985) navaja podatke o no naravnana medicina in pozitivistično razumevanje, ki pa sta ponujala okorno stališču Slovencev do samomora iz leta 1967. Podatki kažejo, da 56,4 % vprašanih razlago samomora. S pomočjo teh pristopov lahko razloge za samomor pripišemo meni, da samomor ni opravičljiv razlog za izhod iz življenjskih težav. Navedeni po- »nenormalnim anatomskim izvidom«. Vendar pa pri samomorilcih ni posebne te- datki so zelo stari in tako ne zadostujejo za razlago stališč Slovencev, ki jih imajo lesne konstrukcije in ne posebne samomorilske patogomije (Milčinski, 1985). Tudi danes do samomora. V longitudinalnem pregledu podatkov iz raziskav slovenske- danes določeni raziskovalci še izvajajo takšne študije, vendar so le-te zelo redke ga javnega mnenja predstavljamo stališča Slovencev do samomora med leti 1995 (prav tam: 15). in 2008. Pridobljene podatke smo prikazali v Grafu številka 2. Primerjali smo tudi podatke za Slovenijo z drugimi evropskimi državami, tako da smo analizirali podat- Sociološko razumevanje pomemben mejnik doživi z Durkheimovo monografijo Sa- ke iz baze Evropske raziskave vrednot (European Values Study 2008, 2008). momor. V svojem delu pri opredeljevanju samomora preseže individualne značil- nosti in posebnosti posameznikov. Razloge zanj pa išče v moči oz. šibkosti družbe- OPRAVIČENOST SAMOMORA PRI SLOVENCIH, V % ne integracije. Podobne ugotovitve zasledimo v študiji Gibbsonain in Porterfiedsa (Milčinski, 1985), ki sta na vzorcu Novozelandcev ugotovila, da je sprememba so- 80 cialnega statusa pomemben razlog za storjeni samomor. Na verjetnost storitve 70 samomora vpliva tako izguba, pridobitev slabše ali boljše zaposlitve. Seveda pa 60 je najizrazitejši vpliv navzdol – torej izguba oz. sprejetje nižje zaposlitve (Milčinski, 50 1985). 40 30 USPEŠNOST SAMOMOROV NARAŠČA S STAROSTJO 20 SAMOMORILCEV, MED KATERIMI JE VEČ MOŠKIH 10 KOT ŽENSK. ŽENSKE PA SO TISTE, KI POGOSTEJE 0 KOT MOŠKI OSTANEJO PRI POSKUSU SAMOMORA. 1999 2005 2008 2011 Opravičeno Ni opravičeno Niti opravičeno/niti ne opravičeno Graf 2: Stališča Slovencev do samomora (1999, 2005, 2008 in 2011), v % Skupine, kot so samski, priseljenci, poročeni brez otrok in razvezani, so bolj podvr- Vir: (Toš, 1999; Toš in Malnar, 2005; Malnar et al. 2008; Malnar et al. 2011). žene samorilnosti kot ostale skupine (prav tam, str. 36). Problematiko samomorilnosti bomo na kratko obravnavali še glede na spol – opre- Stališča Slovencev do samomora so v letih, za katera smo pridobili podatke (SJM delili bomo razliko v doživljenju družbene in osebne stigme pri moških in ženskah. 1999, SJM 2005, SJM 2008 in SJM 2011), ostala praktično nespremenjena. Med Po Mackenzieju (at al., 2018) javna oz. družbena stigna pomeni negativen odnos 9,4 % leta 2008 in 15,4 % Slovencev leta 2005 meni, da je samomor vedno op- družbe do duševnih bolezni, kot je depresija, in do samomora; osebna stigma pa ravičljiv. V obravnavanem časovnem obdobju pa je delež vprašanih, ki meni, da pomeni predsodek in negativni odnos do osebnih mentalnih zdravstvenih težav samomora ne moremo nikoli opravičiti, okoli 60 odstoten. Stališča Evropejcev, ki (Corrigan, 2004 po Mackenzie et al., 2018). Stigmi sta medsebojno povezani, in so zajeta v Evropski raziskavi vrednot (European Values Study 2008), kažejo, da sicer tako, da posameznik internalizira socialno stigmo, ki postane osebna stigma za med 55,1 % vprašanih na Švedskem in 98,3 % na Kosovu meni, da samomor ni (Latalova et al. 2014; et al. 2007 po Mackenzie et al. 2018). Pri ženskah je običaj- nikoli opravičljiv. Na drugi strani pa med 26,2 % vprašnih (Švedska) in 0,1 % (Gruzija) no prisotna družbena stigma povezana z občutkom manjvrednosti, medtem ko je meni, da je samomor vedno opravičljiv. pri moških prisotna osebna stigma povezana z iskanjem pomoči. Navadno je po- vezano z družbenimi vlogami moških in žensk, pri čemer se z moškimi povezuje Na podlagi zbranih podatkov za leto 2008 (Malnar et al. 2008) ugotavljamo, da med sposobnost omejevanja emocialnosti, moči in zanašanja nase (Mackenzie et al. moškimi in ženskami obstajajo statistično značilne razlike glede njihovih stališč do 2018). Pri moških lahko povzroča osebno stigmo, zaradi katere veliko težje poiščejo opravičljivosti samomora (t = 3,119; g = 1261,491, p = 0,003). Moški (M = 4,06; SD = pomoč kot ženske. 10,742) menijo, da je samomor manj opravičljiv kot ženske (M = 6,46; SD = 17,069). 21 22 Po zadnjih dostopnih podatkih OECD (2014–2016) smo Slovenci po samomorilnosti ŠTEVILO SMRTI ZARADI SAMOMORA V SLOVENIJI, v letu 2017 (SURS) izmed vseh držav na tretjem mestu, takoj za Južno Korejo (28,5 samomomorov na 100. 000 prebivalcev) in Litvo (26,7 samomomorov na 100.000 brebivalcev); (OECD, stopnja samomorilnosti, 2019). V Evropi je Slovenija, po podatkih za leto 2016, po številu samomorov prav tako na visokem drugem mestu (20,72 samomora 250 na 1000.000 brebivalcev), takoj za Litvo s 30,28 samomori na 100.000 prebivalcev ora (Eurostat, 2015). om 200 am 150 aradi s ŠTEVILO SAMOMOROV NA 100.000 PREBIVALCEV V EVROPI, V LETU 2015 rti z 100 sm 35 50 30 Število 25 0 20 20-39 40-64 65+ 15 Starostne skupine, v letih 10 5 Graf 4: Število smrti zaradi samomora v letu 2017 0 a Vir: (Statistični urad Republike Slovenije, 2018) er lta ka ka ija ija ka ija ja ka ka rčija rčija arija Irs ska unija čija ška dska ska ourg nija enija Litva Tu G Italija anska m Švic Srbija vaš Španija Ma ovaš D m em Češka Fin Poljs Avstr Belgi Latvija Združeno... Sl Bulg ze orve rtugalska EU Franc Ro N N Šve Island emb Esto Hr adžars Slov Lihtenstein Cip izo Po N M Stroški zdravljena depresije predstavljajo velik delež vseh stroškov zdravljenja. Pro- Lux jekcije kažejo, da bo do leta 2030 depresija vodilni vzrok zdravstvenega bremena srednje in najbolj bogatih držav na svetu. Depresija pri starejših od 65. leta je pogos- Graf 3: Število samomorov na 100.000 prebivalcev v Evropi v letu 2015 to povezana z višjo umrljivostjo, slabšimi izidi zdravljenja in invalidnostjo. Zdravlje- Vir: (Eurostat, 2015) nje je tako pri mladih kot starejših bolnikih lahko uspešno, vendar je pri starejših prepoznano premalo pogosto in se tudi zdravi v manjši meri kot pri mlajših bolnikih. Starejši, ki zaradi depresije poskusijo narediti samomor, so pri tem uspešnejši kot mladi. Depresivnost se pogosto pojavlja skupaj z boleznijo oz. kot njena posledica, ki prizadene možgane – vključno z demenco, kapjo in Parkinsonovo boleznijo, pa tudi 3.4 DEPRESIJA IN STAREJŠI ODRASLI kroničnimi boleznimi, kot so kardiovaskularne bolezni in diabetes. Starejši odrasli pri sebi ne prepoznajo simptomov depresije, zato tudi manj pogosto poiščejo zdra- Po podatkih iz ZDA depresija prevladuje pri populaciji, starejši od 65 let. Ocenjuje vstveno oskrbo (Rodda et al. 2011). se, da zanjo v ZDA trpi med 15 in 19 %. Vpliva na kvaliteto življenja in je tudi pogost motiv za samomor. V letu 2007 je bilo med starejšimi od 65 let 14 smrti (na 1000 Zanimivi so podatki iz ameriške raziskave, ki je pokazala na pozitiven vpliv »zelene- umrlih) posledica samomora, sicer pa je v splošni populaciji zaradi samomora samo ga okolja«, torej prisotnosti zelenih površin v stanovanjskih delih mest. Prisotnost 11 na 1000 umrlih (Cahoon, Depression in Older Adults, 2012). Podatki Svetovne zelenih površin pozitivno vpliva, še posebej na starejše ženske, saj je povezana s zdravstvene organizacije razkrivajo podoben trend (Rodda et al., 2011), medtem ko preprečevanjem razvoja depresije. Raziskava žal ni pokazala na povezavo med zele- podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je v letu 2017 (zadnji do- nimi površinami in fizično aktivnostjo ter socialnimi stiki. Zelene površine vplivajo na stopni podatki) za posledicami samomora umrlo 412 oseb; največ je pripadnikov izboljšanje zdravja in socialno pravičnost, pa tudi na boj proti podnebnim spremem- starostne skupine med 40. in 64. letom (Statistični urad Republike Slovenije, 2018). bam (Banay et al. 2019). Lokalne skupnosti, podjetja in druge organizacije lahko s Podatke smo prikazali v Grafikonu številka 4. širjenjem zelenih površin torej pomembno prispevajo k izboljšanju zdravja starejših. 23 24 4.1 RAZLIKA MED KRONIČNO IN NE-KRONIČNO DEPRESIJO Pri osebah s kronično depresijo se ta pogosteje pojavi prej, ima višje stopnje ko- morbidnosti z anksioznostimi in osebnostnimi motnjami, bolj ekstremne osebno- stne značilnosti (nevroticizem) in višjo stopnjo nekaterih kognitivnih pristranskosti ter višjo stopnjo samomorilnosti kot pri osebah z ne-kronično depresijo. Prav tako osebe s kronično depresijo poročajo o neprimerni vzgoji in večji problematiki v ob- dobju otroštva kot osebe z ne-kronično obliko. Razlika med kronično in ne-kronično obliko je tudi v načinu zdravljenja: kronična oblika zahteva dolgotrajnejše zdravljenje s farmakoterapijo in doseže boljše učinke s kombiniranjem farmakoterapije in psiho- terapije v primerjavi z ne-kronično obliko depresije. PSIHOLOŠKI DSM-IV loči distimijo na zgodnji začetek (pred 21 letom) in na kasnejši začetek (po 21 letu). Zgodnji začetek je povezan z anksioznostnimi motnjami, osebnostnimi motnjami, večjimi problemi v otroštvu, močnejšo zgodovino razpoloženjskih motenj v družini in višjo nevroendokrino disregulacijo; kasnejši začetek distimije pa je po- VIDIK gosteje povezan s stresnim življenjem, predvsem s stresorji, ki so povezani z zdra- vstvenimi motnjami ali boleznimi bližjih (Klein D. N., 2010). DEPRESIJE 4.2 POZNA STAROST IN DEPRESIJA Depresija v obdobju poznega starosti je depresija, ki se pojavi po 60 letu starosti in je dokaj heterogen sindrom. Povezana je z resnimi zdravstvenimi tveganji, kot so višje tveganje za samomor, fizična ne-zmožnost in slabša kvaliteta življenja. Depresivna epizoda pomeni, da posameznik občuti določeno število depresivnih simptomov v določenem časovnem obdob- Depresivni simptomi se delijo na somatske (spremembe apetita in spanja) in ko- ju. Remisija je točka, kjer se epizoda konča oz. ko posameznik gnitivne simptome (žalost, pesimizem). V primerjavi s populacijo mlajših odraslih več ne zadostuje kriterijem za epizodo. Remisija je lahko delna imajo starejši odrasli več simptomov iz somatske skupine. Raziskave so odkrile, da (kjer posameznik še vedno občuti določen delež simptomov) ali so somatski in kognitivni simptomi povezani z induktivnim sklepanjem, somatski so popolna (kjer posameznik ne zadostuje kriterijem za depresijo povezani z nizko hitrostjo procesiranja in pozitivno povezani z izvršilnimi funkcijami ter ne občuti niti najmanjših simptomov). Depresijo lahko ocen- (Wei, in drugi, 2019). jujemo z več načini in pripomočki, običajno pa se uporabljajo diagnostični intervjuji – eden izmed njih je diagnostični interv- Depresija v poznem starejšem obdobju je povezana z višjo stopnjo smrtnosti, povi- ju, kjer se diagnoza določi na podlagi priročnika (priročnik DSM šano možnostjo za samomor, zmanjšanim fizičnim, kognitivnim in socialnim funkci- oniranjem, ter zanemarjanjem skrbi zase (Blazer, 2003; v (Fiske, Loebach Wetherel – Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj). Upo- & Gatz, 363–389), vendar pa se hkrati pojavlja med starejšimi manj depresije kot rabljajo pa se tudi različne lestvice (Hamiltonova lestvica de- pa med mlajšimi. Posamezniki, ki se v obdobju pozne odraslosti prvič soočajo z presije) in vprašalniki (Beckov vprašalnik depresivnosti – BDI) depresijo, imajo večjo možnost za srčno-žilne bolezni, čeprav tega niso potrdile vse (Gotlib & Hammen, 2010). študije. Prav tako bi naj bolniki imeli več kognitivnih deficitov, še posebej deficite izvršilnih funkcij, in imajo večjo možnost za razvoj demence. Prav tako se pojavijo tudi fizične spremembe možganov. Del oseb, ki imajo depresijo v poznem starejšem obdobju, bi naj zbolel za demenco ali drugo boleznijo, ki vpliva na kognitivne funkcije. 25 26 Zenske doživljajo 4.3 OBDOBJE ADOLESCENCE IN DEPRESIJA vec motenj apetita, moski vec razdražljivosti. Eden izmed vzrokov za pojav depresije v obdobju adolescence je pomanjkanje sa- moučinkovitosti (sem spadajo mehanizmi, ki vključujejo nezmožnost doseganja pri- čakovanih standardov drugih, omejena kontrola nad negativnimi mislimi, oškodovan razvoj podpornega socialnega omrežja). Pri starejših bolnikih se redkeje kot pri mlajših bolnikih pojavljajo kognitivno-afektivni simptomi depresije: disforija in občutki ničvrednosti ter sramu. Pogostejši v starej- šem obdobju pa so naslednji simptomi: motnje spanja, utrujenost, psihomotorična utrujenost, pomanjkanje volje do življenja in občutki brezupa ob misli na prihodnost. Razlike se pojavijo tudi glede na spol: ženske doživljajo več motenj apetita, moški več KO SO SOOČENI S STRESORJEM, SE POSAMEZNIKI Z razdražljivosti. V starejšem obdobju se pojavlja tudi sindrom izčrpanosti in depre- NIZKO UČINKOVITOSTJO HITRO PREDAJO, PRIPIŠEJO sivno-izvršilni disfunkcionalni sindrom – kaže se kot motnja kognitivne aktivnosti, NEUSPEH NOTRANJIM DEJAVNIKOV IN OBČUTIJO PO- običajno pri besedni fluentnosti, poimenovanju in perservaciji. Prav tako ta sindrom VIŠANE SIMPTOME ANKSIOZNOSTI TER DEPRESIJE. zajema psihomotrično upočasnjenost in anhedonijo (Fiske, Loebach Wetherel , & Gatz, 363–389). Anesty in sodelavci (2007, v (Wu, Schimmele, & Chappel , 2012)) so preučevali spremembe v depresiji med avstralskimi starostniki, kjer so ugotovili, da je več kot polovica variabilnosti depresije pojasnjena z medosebnimi spremembami, medtem ko je manjši del variabilnosti pojasnjen z notranjimi vzroki sprememb po- Psihološki koncept nizke samoučinkovitosti je povezan s Seligmanovo teorijo na- sameznika. Večji vpliv te povezave med starostjo in depresijo se kaže pri ženskem učene nemoči, Beckovo kognitivno teorijo depresije in Lewinsohnovim modelom, spolu in osebah z nizko stopnjo izobrazbe. Tudi Rotehrmund in Brandtstädter (2003, kjer sta samopercepcija in samoocena mediatorja adolescenčne depresije. Veliko v Wu, Schimmele, & Chappel , 2012) sta odkrila povezavo med starostjo in depresijo, raziskav je pokazalo povezavo med nizko učinkovitostjo in depresivno simptomatiko vendar pa sta opisala dve različni fazi depresivne simptomatike v obdobju pozne (študije, kot so: Gondoli in Silverberg, 1997; Howel, idr., 2006, Jones in Prinz, 2005), starosti. V prvi fazi se starostnik prilagodi na običajne izgube, ki pridejo s staranjem zato so razvili dve lestvici samoučinkovitosti za spopadanje in uravnavanje depre- (poslabšano zdravstveno stanje); v drugi fazi (po 70 letu starosti) pa so izguba in sivnih simptomov v populaciji klinično depresivnih odraslih. V eni izmed longitudi- ostali faktorji tako močni, da načnejo njihove sposobnosti spopadanja, kar vodi do nalnih študij (Perraud idr., 2006, v Gordon, Tonge, & Melvin, 2012) so ugotovili, da so povečanja depresivne simptomatike. odrasli z nizko depresivno samoučinkovitostjo ob odhodu iz psihiatrične bolnišnice imeli večjo verjetnost, da se bodo ponovno vrnili na oddelek po 6 do 8 tednih. Prav tako so odkrili, da je nizka samoučinkovitost eden izmed pomembnih faktorjev, ki vplivajo na relaps depresije. Adolescenti so običajno tisti, ki sami ugotovijo, da je z njimi nekaj narobe oziroma da so depresivni, saj ne vedo, ali je njihovo počutje normalno ali pa bi lahko šlo za večji Depresija v poznem starejsem problem. Starši in ostali odrasli lahko namreč določena vedenja in občutke pripišejo normalnemu odraščanju. Depresija se med mladostniki običajno pojavi v obliki kli- obdobju je povezana z visjo nične depresije, distimije, bipolarne motnje, anksiozne motnje in obsesivno-kompul- stopnjo smrtnosti, povisano zivne motnje. V obdobju adolescence se pojavljajo tudi tvegana vedenja – zloraba možnostjo za samomor, zmanjsanim alkohola in drog, ki negativno vplivajo na depresijo. Osebam se morda zdi, da se fizicnim, kognitivnim in socialnim počutijo boljše, ko uživajo alkohol ali droge, vendar je ta občutek začasen. Zloraba funkcioniranjem, ter zanemarjanjem drog ter alkohola lahko celo poglobi depresijo, jo sproži, povzroči znake in simptome, skrbi zase. ki so podobni depresiji, ali pa prikrije znake depresije (Cobain, 2008). 27 28 4.4 TELESNA DEJAVNOST 4.5 SAMOMOR IN SAMOMORILNO VEDENJE Telesna aktivnost se lahko prilagodi vsaki osebi posebej ter je povezana s samopo- dobo, manjšo stigmatizacijo kot psihoterapija in uporabo farmakoloških sredstev za zdravljenje depresije je lahko zmanjšano. Anaerobna in aerobna (hoja, tek, kole- ZNAKI DEPRESIJE, KI SO POGOSTO VZROK ZA SAMO- sarjenje) vadba pozitivno vplivata na zmanjšanje depresivne simptomatike. Zaradi MOR IN SE POJAVIJO V HUDI OBLIKI DEPRESIVNE EPI- teh dobrih učinkovin je telovadba vključena v smernice za pomoč pri zdravljenju ZODE, SO OBČUTKI NEMOČI, KRIVDE, MALO RAZLOGOV depresije. Učinek telesne aktivnosti na depresijo je preučevalo že več študij – v eni ZA ŽIVLJENJE IN SUICIDALNA IDEACIJA, PRAV TAKO izmed njih so preučevali vpliv aerobne telovadbe na kognitivno kontrolo in depresijo, PA SO POVEZANI Z RAZDRAŽLJIVOSTJO, NESPEČ- kjer se je pokazal signifikanten upad depresivne simptomatike pri osebah, ki so se aerobno rekreirale, v primerjavi z osebami v placebo skupini. Prav tako se je poka- NOSTJO, POMANJKANJEM SPANCA IN APETITA TER zalo izboljšanje kognitivne kontrole. Tudi Hal gren in sodelavci (2016, v Al-Qahtania, NEKATERIMI ZNAKI PSIHOZE. Shaik, & Shaik, 2018) so naredili študijo, kjer so udeležence razdelili v tri skupine dvanajsttedenske intervencije. Prva skupina se je ukvarjala s skupinsko telovadbo, druga s spletno organizirano kognitivno vedenjsko terapijo, tretja pa je nadaljevala s svojim normalnim zdravljenjem. Vse tri skupine so pokazale upad resnosti depresije, vendar se je pokazala signifikantna razlika pri skupini s skupinsko telovadbo in sple- Statistika kaže, da bi naj 15 % oseb z motnjo razpoloženja (kamor spada tudi depre- tno terapijo v primerjavi z normalnim načinom zdravljenja. sija) umrlo zaradi samomora. Samomorilno vedenje se pri motnjah razpoloženja vedno pojavi v hudi obliki depresivne epizode, vendar pa statistika kaže tudi na to, Fizična aktivnost lahko vpliva na razvoj depresije v prihodnosti. 25 od 30 študij je da si 50 % oseb, diagnosticiranih z depresijo, ne bo poskušalo vzeti življenja. Vzroki pokazalo pozitiven vpliv telovadbe, sploh pri dekletih in ženskah. Vzrok za to je v so- tveganja za samomor, ki so povezani z osebnim in družinskim življenjem, so zgodnji cialnem vidiku fizične aktivnosti, ki je pri ženskem spolu bolj izražena. Preostalih pet negativni življenjski dogodki (izguba staršev, čustvena, fizična in še posebno spolna študij pa ni pokazalo nobene povezave med fizično aktivnostjo in depresijo. Smerni- zloraba itd.), trajne negativne situacije (brezposelnost, izolacija, ločitev) in visoka ko-ce za fizično aktivnost so naravnane tako, da bi naj bilo priporočljivo 150 minut sre- ličina psihosocialnih stresorjev (npr. finančne izgube). Močan dejavnik je tudi družin- dnje intenzivne telovadbe na teden. Ugotovljeno je tudi bilo, da imajo posamezniki, ska zgodovina samomorilnega vedenja ali motenj razpoloženja v prvem in drugem ki so fizično aktivno 120 minut na teden (hoja, vrtnarjenje) 63 % manjšo možnost kolenu družine. Obstajajo tudi preventivni dejavniki, kot so dobro družinsko okolje, za razvoj depresije, v primerjavi s tistimi, ki niso fizično aktivni. Tako da je tudi hoja socialna podpora, veliko število otrok (da ima oseba veliko število otrok), močna primerna aktivnost – hoja med 20 in 40 minut na dan bi naj zmanjšala tveganje za verska prepričanja ter onemogočanje smrtonosnih metod (zmanjšanje toksičnos- razvoj depresije za 6 % do 17 % (Mammen & Faulkner, 2013). ti plina v gospodinjstvu in v vozilu, strožji zakoni o uporabi orožja). Od depresivno specifičnih vzrokov pa so negativno s samomorom povezani apetit, pridobitev teže in hipersomnija – povišanje spanca. Pomembno vlogo ima tudi zdravstveni sistem – zdravnikovo poznavanje depresije, diagnoze in zdravljenja, v kombinaciji s splošno ozaveščenostjo javnosti, pomaga identificirati in zdraviti depresijo, kar posledično vodi do manjše stopnje samomorilnosti. Ker pa lahko zdravnik pomaga samo tistim, ki ga obiščejo, je velik poudarek na edukaciji in ozaveščanju splošne javnosti o simp- tomih, poteku in zdravljenju depresije (O'Connor, Platt, & Gordon, 2011). Pomembno je tudi socialno okolje – velikokrat lahko znake oziroma dejavnike samomora opazijo svojci in bližnji prijatelji, katerih naloga pa je, da osebi stojijo ob strani in jo poslušajo ter so ji na voljo. Včasih je bolje direktno postaviti vprašanje, saj veliko ljudi, ki ima Anaerobna in aerobna vadba misli o samomoru, čuti olajšanje ob postavitvi vprašanja. Če pa svojci in prijatelji pozitivno vplivata ugotovijo, da oseba odklanja pomoč in je ogrožena, se je najbolje posvetovati s pre- na zmanjsanje depresivne ostankom družine in z zdravnikom. Med dejavnike tveganja za samomor spadajo simptomatike. zraven depresije tudi telesna bolezen (kronična, dolgotrajna), ki spremlja depresijo, predhodni poskus samomora, samomor v družini, veliki življenjski stresni dogodki (ločitve, smrti), osamljenost, moški spol, brezposelnost, zloraba alkohola in drog ter starost nad 60 let (McKenzie, 2005). 29 30 4.6 VPLIV SPLETA IN SOCIALNIH OMREŽIJ 4.8 SOCIALNA STIGMA IN DISKREPANCA Stigmatizacije depresije in obolelih za depresijo lahko vodijo do občutkov strahu, izogibanja, jeze in nezaupanja do bolnikov. Prav tako pa stigmatizacija povzroči ob- V DANAŠNJIH ČASIH SO INTERNET IN SOCIALNI čutke sramu in nelagodja pri bolnikih. Ti občutki potem pomembno vplivajo na iska- MEDIJI NORMALNI SPREMLJEVALCI VSAKODNEV- nje pomoči, povišajo psihološki stres, vplivajo na zmanjšanje zdravljenja in povečajo socialne in ekonomske neenakosti. Obstajata dve stigmi depresije: osebna stigma, NEGA ŽIVLJENJA, ZARADI ČESAR TUDI VPLIVAJO ki se nanaša na posameznikove misli in prepričanja o depresiji, in zaznana stigma, ki NA NAŠE POČUTJE IN ZDRAVJE. predstavlja posameznikovo percepcijo tega, kaj drugi mislijo in čutijo o depresiji (Gri- ffiths in sodelavci, 2006, v Calear, Griffiths, & Christensen, 2011). Zaradi prisotnosti stigme se razvijajo programi in intervencije, ki temeljijo na prediktorjih stigmatizaci-je. Raziskave so pokazale, da je več osebne stigme pri moških; pri osebah, ki nimajo Internet nam da možnost, da komuniciramo tudi z osebami, ki nam geografsko kontakta z osebami z duševnimi motnjami; pri tistih, ki niso imeli težav z duševnim niso tako blizu, tako da bi lahko sklepali, da uporaba spletnih medijev dobro vpliva zdravjem; pri nižje izobraženih in pri tistih z visoko stopnjo psihološkega distresa. V na naše medosebne odnose. Vendar to ne drži popolnoma, saj je uporaba spleta študiji Calearja, Griffithsa in Christensena (2011) so ugotovili, da je bila višje ocenje- aktivnost, ki jo izvajamo sami, kar pomeni, da zaradi uporabe interneta posameznik na zaznana stigma kot osebna stigma depresije. Pojasnilo za to ugotovitev je lahko ne preživlja toliko časa z drugimi, vsaj ne v realnem svetu. Večina zadnjih študij težnja po socialno zaželenih odgovorih, kar pomeni, da posamezniki niso pripravljeni namreč kaže na dejstvo, da obstaja negativna povezava med uporabo interneta in razkriti lastnih prepričanj do oseb z duševnimi motnjami, ampak jih ne moti, če oce- splošnim blagostanjem. Najbolj znana je študija iz leta 1998, kjer so Kraut in sode- njujejo pogled družbe. lavci osebam brez interneta dali možnost in dostop do interneta za vse družinske člane in spremljali te družine v dobi dveh let. Preučevali so, kako se bo z uporabo spleta spremenila samoocena socialnega vključevanja, med katere spada družin- ska komunikacija, velikost lokalne socialne mreže, velikost oddaljene socialne mre- že in socialna podpora ter psihološko blagostanje (sestavljeno iz stresa, depresije 4.9 STRES IN FIZIČNA AKTIVNOST in osamljenosti). Rezultati so pokazali negativen vpliv interneta: zmanjšala se je komunikacija med družinskimi člani, povečala so se občutja stresa, depresije in Stres nas vedno spremlja in predstavlja normalen pojav v naši družbi. Večina ljudi osamljenosti. Po drugi strani pa sta Hamburger in Ben-Artzi (2000, v Shaw & Gant, doživlja v svojem življenju stresne situacije, zato so raziskovalci iskali tehnike, s kate-2002) odkrila, da lahko uporaba spleta zmanjša občutke osamljenosti, kar so po- rimi bi se lahko čim učinkoviteje soočali s stresom. Eden izmed teh načinov je fizična trdili tudi LaRose in sodelavci (2001, v Shaw & Gant, 2002), ki so odkrili, da lahko aktivnost: ugotovljeno je bilo, da so managerji, ki so se redno ukvarjali s fizično ak- uporaba spleta poveča socialno podporo. V splošnem pa večino študij ugotavlja, tivnostjo, poročali o manj simptomih stresa. Telesna aktivnost lahko zmanjšuje tudi da ima prekomerna in ne-varna uporaba spleta negativne učinke na posameznika občutek stresa zaradi socialne vključenosti (če oseba igra ekipni šport). Povezava in njegovo življenje. med stresom in fizično aktivnostjo pa je recipročna – ko se viša raven stresa (npr. v stresnem obdobju v življenju, izpitno obdobje za študente ipd.), se bo znižala količina telesne aktivnosti. Prav tako lahko fizična aktivnost izboljša našo samopodobo in 4.7 VPLIV PROSTOVOLJSKIH DEJAVNOSTI nam nudi socialne vire, oba od teh dejavnikov pa pozitivno vplivata na stres in soo- čanje s stresom (Gerber & Pühse, 2009). Durkheimova teorija samomora je spodbudila nastanek pojma socialni viri in temelji na predpostavki, da je psihološko blagostanje povezano s socialno integracijo. Soci- alni viri so torej količina socialne interakcije, ki jo ima posameznik z drugimi. Pogosta interakcija z več ljudmi poveča možnosti socialne podpore in kontaktov, ki posame- zniku nudijo pomoč, hkrati pa je socialna izolacija povezana z depresijo. Na podlagi V splosnem pa vecina tega lahko sklepamo, da prostovoljstvo, ki poviša socialno integracijo, dobro vpliva na duševno zdravje. Raziskovalec Van Wil igen (2000, v Musick & Wilson, 2003) je studij ugotavlja, da ima ugotovil, da ima prostovoljska dejavnost večji vpliv na zadovoljstvo z življenjem pri prekomerna in ne-varna starejših kot pri mlajših ljudeh. Vzrok je v tem, ker lahko v obdobju starosti prostovolj- uporaba spleta negativne no delo nadomesti prejšnje, plačano delo, in tako da osebi občutek pomembnosti. ucinke na posameznika in njegovo življenje. 31 32 4.10 TEHNIKE SPROŠČANJA IN DEPRESIJA KOT NAČIN ZDRAVLJENJA DEPRESIJE SO PRIPO- ROČANI ANTIDEPRESIVI, KOGNITIVNO-VEDENJSKA TERAPIJA IN MEDOSEBNA PSIHOTERAPIJA, VEN- DAR OBSTAJA VELIKA RAZLIKA MED TEM, KAJ SE PRIPOROČA KOT NAČIN ZDRAVLJENJA, IN TEM, KAJ BOLNIKI Z DEPRESIJO DEJANSKO DOBIJO. Kohn (2004, v Jorm, Morgan, & Hetrick, 2008) je glede na podatke v raziskavi ugo- tovil, da večina ljudi z depresijo ne dobi profesionalne pomoči oziroma da odlagajo iskanje pomoči. Za takšno ravnanje je lahko vzrok v negativnih prepričanjih javno- sti do uporabe antidepresivov, bolj so sprejete oblike psihoterapije, za katere pa je potrebno veliko časa in pravilni izvajalci (strokovnjaki, licencirani terapevti). Posle- dično se zato oboleli za depresijo pogosto poslužujejo drugih oblik za izboljšanje depresije; ena izmed teh oblik so tehnike sproščanja. Jorm (2002, v Jorm, Morgan, & Hetrick, 2008) je naredil kvalitativno raziskavo, kjer je ugotovil, da so lahko tehnike sproščanja podobno učinkovite kot ostale tehnike – pojasnitev za to je lahko placebo učinek. Prav tako je Parker (2007, v Jorm, Morgan, & Hetrick, 2008) ugotovil, Oboleli za depresijo se da so osebe z diagnosticirano klinično depresijo ocenile tehnike sporočanja kot pogosto poslužujejo drugih koristne in učinkovite. Kot tehnike sproščanja se lahko uporabi progresivno mišič- oblik za izboljsanje depresije; no sproščanje, avtogeni trening, uporaba vizualizacije in imaginacije ter različne ena izmed teh oblik so prakse meditacije in joge. Podatki metaštudije so pokazali, da je relaksacijski tre- TEHNIKE SPROSCANJA. ning koristnejši pri zmanjšanju samoocenjenevanja depresivne simptomatike kot minimalno ali nobeno zdravljenje. Žal pa niso ugotovili jasnih razlik pri osebah, ki so se zdravile z antidepresivi, ter tistimi, ki so uporabljali antidepresive in antistresne tehnike. Khumar in sodelavci (1993, v Jorm, Morgan in Hetrick, 2008) so preučevali vpliv shavasane (oblika joge, kjer se menjujeta ritmično dihanje in relaksacija) na populaciji 50 žensk z depresijo. V eksperimentalni skupini so se pokazali učinki intervencije, in sicer z zmanjšanjem depresije. Depresijo so preverjali na začetku, sredini in ob koncu intervencije. Pokazala se je signifikantna razlika med skupina- ma že na sredini in tudi na koncu merjenja. Tudi ostale raziskave, ki so preučevale vpliv joge na depresijo, so pokazale podobne učinke – joga je lahko koristna za zmanjšanje depresije. Joga prav tako tudi nima veliko negativnih učinkov in je dokaj splošno priznana (Ramaratnam and Sridharan, 2000, v Pilkington, Kirkwood, Ram- pes, & Richardson, 2005), vendar je potrebno še veliko raziskav na tem področju. 33 34 4.11 ZDRAVLJENJE IN PREVENTIVA Medosebna terapija je ena izmed terapij, kjer se izboljša tudi kvaliteta so- tako bo druge skrbelo zanje. Taka vedenja ustvarjajo osebnostno zadovoljitev in cialnih odnosov in medosebnih spretnosti. Prav tako se, če se terapija nadaljuje, spodbujajo depresivna vedenja – to imenujemo sekundarni dobiček. Vedenjska zmanjša raven stresa in se prepreči ponovna epizoda depresije. Žal pa je ta način terapija mora zato nujno vključevati povišanje pozitivnih aktivnosti, ki nudijo po- terapije dokaj nov in še ni dostopen vsem. Medosebno psihoterapijo sta razvila Ge- višano podporo za ne-depresivna dejanja. Za posameznike, ki imajo tudi težave s rald L. Klerman in Myrna M. Weissman leta 1970 ter je bila testirana in preizkušena socialnimi veščinami oziroma reševanjem problemov, je koristen tudi trening teh v zadnjih 30 letih, vendar komaj danes prihaja v klinično prakso. Glavni koncept veščin (Reinecke & Davison, 2002). te psihoterapije je, da življenjski dogodki, ki se pojavijo v obdobju zgodnjega otro- štva, vplivajo pa psihopatologijo. Princip je podoben kot pri psihodinamski terapiji, Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je tudi ena izmed učinkovitih terapij ki poudarja pomen zgodnjih odnosov in dogodkov v otroštvu, ki vplivajo na ostala pri depresiji ter je lahko učinkovita tudi pri bolnikih s kronično depresijo. Podobno kasnejša obdobja. kot medosebna terapija tudi KVT zmanjša možnost za ponovitev depresije, tudi ko se zdravljenje konča. Temelj kognitivno-vedenjskih terapij je mišljenje, da so bile razpoloženjske motnje naučene skozi določena prepričanja in vedenja ter da lah- ko intervencije, ki temeljijo na učenju, preprečijo in zdravijo motnje. Vedenjsko-ko- gnitivne terapije sodijo med empirično podprte terapije, saj jih je lahko preverjati. V MEDOSEBNI PSIHOTERAPIJI UPORABLJAJO Kognitivno terapijo je leta 1960 razvil A. T. Beck in temelji na interpretaciji življenj- POVEZAVO MED ZDAJŠNJIMI ŽIVLJENJSKIMI skih dogodkov in odzivov posameznika na te dogodke. Sestavljena je iz več stra- DOGODKI IN ZAČETKOM POJAVA DEPRESIVNIH tegij, ki pomagajo pacientu identificirati in popraviti vedenja in prepričanja. Med te SIMPTOMOV KOT OKVIR ZA RAZUMEVANJE IN strategije spada načrtovanje aktivnosti, ki povečajo užitek: spreminjanje in iskanje SOOČANJE Z BOLEZNIJO. dokazov za negativne avtomatske misli, pre- poznavanje vedenja itd. Cilj terapije ni to, da bi se posameznik naučil misliti pozitivne in srečne misli, ampak na prepoznavanju ve- denj in prepričanj ter soočanj z njimi. Prav Temelj kognitivno-vedenjskih Medosebna terapija je učinkovita tudi za druge duševne motnje (ne-razpoloženjske tako se priporoča kombiniranje kognitivno- terapij je misljenje, da so motnje), za pare in skupine, kot telefonska intervencija in kot oblika za samopomoč. -vedenjske terapije s farmakologijo, sploh bile razpoloženjske motnje pri kronični depresiji. Vedenjsko kognitivna naucene skozi dolocena Psihodinamska psihoterapija terapija nauči posameznika, kako se sooča- je najstarejša oblika psihoterapije, njen za- prepricanja in vedenja. ti in preprečiti distres, kar pomeni, da lahko četnik je Freud, žal pa je slabo empirično podprta. Psihodinamska psihoterapija je posameznik sam vpliva nase in celo prepre- sestavljena iz enega do treh srečanj na teden, pacient pa na srečanjih leži na kav- či ponovitev epizode (Hollon, Thase, & Mar- ču in nima očesnega kontakta s terapevtom. Poudarek pri tej terapiji je na prostih kowitz, 2002). asociacijah in transferju, zaradi česar je bolj nestrukturirana oblika, pri kateri večino časa govori pacient (Hollon, Thase, & Markowitz, 2002). Glavna teorija vedenjske terapije za zdravljenje depresije je prepričanje, da 4.11.1 Psihoterapija in farmakologija obstaja pomanjkanje pozitivnega odziva na ne-depresivna vedenja kot tudi pogos- to nenamerno krepitev depresivnih vedenj. To pomeni, da posameznik ne pridobi dovolj velike podpore od drugih ljudi iz svojega okolja za prikaz ne-depresivnega Depresija se zdravi tudi s farmakologijo in pogosto uporabljajo pri pacientih obe ob- vedenja, vendar pa prejme potrditev oziroma vzpodbudo za depresivno vedenje – liki. Rezultati metaštudije so pokazali, da je farmakologija malenkost učinkovitejša pogosto tudi od istih ljudi. Razlog za manj podpore iz okolja so izgube – lahko so od psihoterapije – kar je pričakovano v vzorcu, kjer je diagnoza kronična depresija. to izgube ljudi ali izguba okolja (ob selitvi, menjavi okolja). Težava je tudi to, da lahko V vzorcu, kjer so udeleženci imeli distimijo, pa je bila malenkost učinkovitejša psi-depresivna vedenja spodbudijo pozitivno interakcijo iz okolja in socialno podporo hoterapija. Prav tako pacientom z depresijo bolj pomaga zdravljenje s serotoninom, drugih. Posamezniki, ki so depresivni, bodo večkrat dobili pomoč od drugih, prav vendar pa so stopnje izpada (preklica terapije) manjše pri psihoterapiji v primerjavi s farmakologijo (Cuijpers, Andersson, Donker, & Van Straten, 2011). 35 36 4.11.2 Kako zmanjšati možnost za depresijo? Za odrasle: x Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik !? Spočijte se. Zaradi stresa, ki je vsakodnevno prisoten v našem življenju, smo po-116 123 gosto preveč utrujeni in nenaspani, zato je potrebno, da si vzamemo čas za spanje. Ni pa pomembna samo količina spanca, ampak tudi njegova kvaliteta. Koristno je, x ŽIV? ŽIV! da gremo vsak dan spat ob isti (primerni) uri, da vsaj nekaj ur pred spanjem ne jemo http://zivziv.si/ ter da se zjutraj izpostavimo svežemu zraku. Priporočena količina spanja za odraslo osebo je med 7 in 9 ur spanca na noč. x Posvet - Center za psihološko svetovanje http://www.posvet.org/ Bodite fizično aktivni, vsaj 150 minut na teden. Telovadba pripomore k boljše-mu fizičnemu in psihičnemu počutju. Priporočamo, da izberete skupinsko vadbo ali x Spletna stran Nacionalnega Inštituta za javno zdravje skupinski šport, saj boste tako tudi v stiku z ljudmi. www.nijz.si Družite se z ljudmi, ki so vam blizu. Priporočamo, da se vključite v kakšno pro-x Univerzitetni klinični center Maribor, stovoljno dejavnost ter kvalitetno preživljate čas s prijatelji in družino. Lahko se ude- Oddelek za psihiatrijo 02/ 321 11 33 ležite tudi kakšnih delavnic. x Svetovalnica: Vodite dnevnik. Beleženje dobrih in pozitivnih stvari, ki so se vam zgodile čez »Pogovori se s študentom psihologije« dan, pripomore k boljšemu psihičnemu počutju. Lahko zapišete samo eno lepo svetovalnica.dspm@gmail.com stvar, ki se vam je zgodila, priporočeno pa je tudi več. Za otroke in mladostnike: Prehranjujte se pravilno in zdravo. Prehrana, ki je polnovredna in bogata z vitamini, pripomore k boljšemu fizičnemu počutju in posledično zmanjšuje možnost x Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše za nastanek depresije. Prehrana, ki je mastna in polna nasičenih maščob ter eno- (Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto) stavnih ogljikovih hidratov, nas upočasni in poslabša naše zdravje. x TO SEM JAZ Zmanjšajte količino stresa. Ko smo pod stresom, se počutimo slabše in stres http://www.tosemjaz.net lahko vodi k nastanku depresije. Za odpravo stresa priporočamo tehnike sproščanja, kot so trebušno dihanje, avtogeni trening ali progresivno mišično sproščanje. Prav x Telefon TOM tako pomagata tudi joga in meditacija. 116 111 Če mislite na samomor, imate narejen načrt ali ste ga že poskušali narediti, je potreb- x Center Šteker na nujna ambulantna pomoč  pokličite 112, ali odidite v bolnišnico z nujno napotni- http://steker.indijanez.si/ co osebnega zdravnika. x Zdravstveni dom Maribor, Če pri sebi opažate simptome depresije, ki se vam pojavljajo v zadnjih 14 dneh ter Dispanzer za pedopsihiatrijo 02/ 22 86 354 pomembno vplivajo in ovirajo vaše vsakdanje življenje, potem se lahko obrnete na naslednje ponudnike pomoči. x Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za pediatrijo, Ambulanta za pedopsihiatrijo 02 / 321-21-10 37 38 5.1 KAKO DEFINIRAMO DEPRESIJO NA DELU? EKONOMSKI Pod besedo depresija definiramo psihično bolezen, za katero so v prvi vrsti značilne motnje na področju razpoloženja in čustvovanja oziroma spremembe na vedenj- VIDIK skem in miselnem področju. Natančneje je depresija bolezen, pri kateri je moteno delovanje kemičnih prenašalcev, zato je pomembno osvestiti, kako zelo zmotno je prepričanje, da za depresijo zbolijo le posamezniki, ki so leni ali šibki, saj za depre- DEPRESIJE sijo lahko zboli prav vsakdo – moški, ženske, tudi otroci. Običajno so to celo nad- povprečno prizadevni ljudje, ki delajo v izjemno stresnih razmerah ter kažejo veliko empatije do svojih sodelavcev (Nolimal, 2019 a). 5.2 ZAKAJ LAHKO POSAMEZNIK ZBOLI ZA DEPRESIJO NA DELU? Depresija lahko prizadene moške in ženske katerekoli starosti in izobrazbe, v kateri- koli službi. Vsakdo lahko trpi zaradi depresije pri delu, ne glede na to, ali je vodstveni delavec, strokovnjak, tehnik ali delavec v proizvodnji. Z njo se spopadajo ljudje po celem svetu, še posebej v industrializiranih državah. Najpogosteje ljudje obolevajo med 24 in 44 letom, torej v obdobju, ko so zaposleni. Na delovnem mestu namreč preživimo precejšnji del življenja, zato ni vseeno, kako se tam počutimo. Na naše psihično in telesno počutje vpliva veliko različnih dejav- nikov, nekateri so zelo oprijemljivi (kakovost zraka, temperatura, hrup), pri nekaterih drugih pa včasih niti ne vemo, da vplivajo na nas (težave v komunikaciji in odnosih, narava dela, zahtevnost delovnega mesta s stopnjo avtonomije ipd.) (Moj psihote- rapevt.si, 2019). Zdravniki opozarjajo, da je več kot polovica primerov obiskov v ambulanti splošnega zdravnika povezana z dolgotrajnim stresom na delovnem mestu, h kateremu naj- več prispevajo pretirane delovne zahteve, preutrujenost, nepotrebno oviranje dela, pomanjkanje potrebnih informacij za izvedbo nalog, pomanjkljivo definirane vloge v procesu dela ter slaba organizacija dela, kjer zaposleni ne vidijo svojega prispevka in smisla pri delu. Primanjkuje jim motivacije za delo ter podpore in priznanja sode- lavcev, posebej vodij – ali pa se nad najbolj ranljivimi posamezniki izvaja nasilje v obliki zastrahovanja, groženj z odpuščanjem ipd. Vse to so organizacijski dejavniki tveganja za depresijo, ki prispevajo k slabšanju počutja in duševnega zdravja pri vseh zaposlenih (Nolimal, 2019 b). Dovzetnost posameznika na omenjene dejavnike je različna, nismo vsi na enak način dojemljivi za depresijo oziroma se na stres na delovnem mestu ne odziva- mo enako. V nekem delovnem okolju so lahko vsi zaposleni izpostavljeni hudim 39 40 časovnim pritiskom, so preobremenjeni z delom, izpostavljeni ustrahovanju ali sla-Depresija je lahko tako huda, da prizadeti ne prepozna vseh simptomov, pogosto pa bim medsebojnim odnosom. Depresija pa se bo pojavila samo pri nekaterih posa- simptome skriva, ker ga je sram in morda še upa, da se bo stanje popravilo samo meznikih, ki so nagnjeni k razvoju te bolezni, pri drugih pa se bodo morda razvile od sebe. Prav zato je mnogo simptomov depresije prepoznanih šele, ko oseba prič- psihosomatske motnje, kot so rane na prebavilih, kronični glavoboli, povišan krvni ne z zdravljenjem. tlak ipd. Razumevanje in spoprijemanje organizacije z depresijo zaposlenega ni preprosto, saj so vzroki običajno prepleteni in težko je določiti, kateri dejavnik pri Ni težko prepoznati simptomov hudih depresij. Bistveno težje je prepoznati omenje- posamezniku bolj izstopa – biološki (te lahko zdravimo z antidepresivi), psihološki ne duševne motnje v lažji obliki. V vsakem primeru pa je pomembno, da prizadeta ali socialni. Do neke stopnje pa lahko gre tudi za genetski potencial (Moj psihotera- oseba in svojci – v delovnem okolju pa nadrejeni in sodelavci – opazijo simptome pevt.si, 2019). depresije in ustrezno ukrepajo. Ker se depresija rada ponavlja na podoben način, je pomembno, da vsi deležniki pojavljanje simptomov in vrstni red simptomov pravo- časno prepoznajo (Nolimal, 2019 b). 5.3 KAKO PREPOZNATI 5.4 ALGORITEMSKI PRISTOP ZA DEPRESIJO NA DELU PREPOZNAVANJE DEPRESIJE NA DELU Depresija je razpoloženjska motnja, ki vpliva na telo (apetit, spanec), razpoloženje in Za merjenje duševnih motenj strokovnjaki uporabljajo algoritemski pristop, ki je še misli (posameznikov pogled nase), kar se kaže na več načinov, npr. oseba z depre- posebej uporaben pri prepoznavanju blagih oblik bolezni. Omogoča razmejiti po- sivno motnjo ima večkrat občutek, da ne zmore niti osnovnih zadolžitev, pojavi se samezne simptome, jih razvrstiti in prešteti. Ocena posameznih simptomov ostaja izčrpanost, apatija, težave s koncentracijo, težave pri odločanju, zmanjšana delov- sicer še vedno subjektivna, odvisna od osebnih izkušenj in stališč, možnost napak na učinkovitost, posledično pa se pojavijo težave v odnosih z nadrejenimi in s so- pa je ob takem načinu prepoznavanja motnje vendarle manjša. delavci. Simptomi depresije se razlikujejo od osebe do osebe, odvisni pa so tudi od težavnosti depresije. Trajati morajo vsaj dva tedna, da lahko govorimo o depresivni Za postavitev diagnoze je glede na klasifikacijo algoritemskega pristopa potrebna epizodi. Polna slika hude depresije se navadno razvije v več mesecih. V podjetju skoraj vsakodnevna prisotnost vsaj petih simptomov izmed naslednjih devetih (No- takrat običajno pride tudi do večjega koriščenja bolniških odsotnosti, na daljši rok limal, 2019 b): pa do zmanjšanja produktivnosti oziroma dobička podjetja (Nolimal, 2019 b). x depresivno razpoloženje (depresivnost); Opozorilni simptomi in znaki depresije na delovnem mestu se pri posamezniku ka- x zmanjšanje zanimanja in/ali veselja do dela oz. življenja nasploh; žejo kot (Moj psihoterapevt.si, 2019): x spremembe v apetitu – zmanjšanje telesne teže (5 odstotkov) ali povečanje telesne teže; x čustveni odzivi: spremembe v razpoloženju ali obnašanju, težave s spanjem, x nespečnost ali prekomerna zaspanost; težave v odnosih (s sodelavci in nadrejenimi), razdražljivost; x spremembe večine aktivnosti (psihomotorna upočasnitev ali nemir); x težave pri razmišljanju: težave s koncentracijo, s spominjanjem, x utrudljivost ali oslabitev življenjske energije; s sprejemanjem odločitev (neodločnost), z uspešnim opravljanjem dela; x občutki ničvrednosti, nesposobnosti, krivde; občutek neobvladovanja dela; x zmanjšana sposobnost mišljenja in/ali koncentracije in/ali odločanja; x dvom o sebi in svojih sposobnostih, izogibanje delovnim nalogam, x ponavljajoče se misli o smrti, samomorilne misli ali načrtovanje in nezadovoljstvo na delovnem mestu; poskusi samomora. x pretirana raba psihoaktivnih snovi in poživil (tobaka, alkohola, tudi poseganje po drogah); Sodobna klasifikacija bolezni opredeljuje depresije kot blage, zmerne in hude ter x različne telesne težave (glavobol, bolečine), težave z zdravjem kot posamezne ali rekurentne epizode, pri hudih oblikah pa je možna še dodatna (pogosta obolevanja) in posledično tudi pogosto izostajanje z dela. oznaka glede prisotnosti ali odsotnosti psihotičnih simptomov (Nolimal, 2019 b). 41 42 5.4.1 Kako pogosto se srečujemo s problemom depresije na delovnem mestu? Depresija je dandanes ena najpogostejših psihičnih motenj, ki se pojavljajo na de- lovnem mestu. Zaradi nje po vsem svetu trpi vsaj 350 milijonov ljudi. Prevalenca depresije je zelo visoka in je glede na ostale psihične bolezni (poleg anksioznosti) Opozorilni simptomi in znaki najpogostejši razlog za izostanek iz službe. Svetovna zdravstvena organizacija depresije na delovnem mestu (WHO) napoveduje, da bo depresija kmalu drugi najpogostejši vzrok za nezmo- se pri posamezniku kažejo žnost dela, takoj za srčnimi boleznimi. tudi kot pretirana raba psihoaktivnih snovi in poživil. Različne evropske raziskave kažejo, da ima to motnjo med 20 do 25 % zaposlenih prebivalcev, pri čemer polovica vseh depresivnih epizod ostane nezdravljenih. Zara- di depresije v EU vsako leto izgubimo na desettisoče delovnih dni in imamo skoraj sto milijard evrov stroškov. Na podlagi podatkov, ki jih navaja tuja literatura, sklepamo, da v posameznih drža- vah v Evropi vsaj enkrat v življenju za depresijo zboli od 10 do 25 % žensk in od 5 do 12 % moških. Bolezen pa ni problem le v tujini, temveč je tudi v Sloveniji najpogostejša med du- ševnimi in vedenjskimi motnjami, ki v času krize narašča. Grobe ocene kažejo, da ima vsaj enkrat v življenju več kot polovica prebivalcev blažje oblike te motnje ter da približno 10 % ljudi, ki pridejo k zdravniku zaradi telesnih težav, v ozadju verjetno trpi za depresijo. Ob tem je potrebno dodati, da ima Slovenija tudi enega višjih količnikov zasvojenosti z alkoholom in samomorilnostjo, ki ju v ozadju lahko povezujemo z depresijo. Po nekaterih raziskavah zaposleni v nobeni drugi novi članici EU niso tako nezado- voljni z razmerami na delovnem mestu kakor v Sloveniji. Več kakor tretjina zaposle- nih je namreč izjavila, da delajo v slabih razmerah, imajo težave z motivacijo za delo in posledično s produktivnostjo (Nolimal, 2019 a). 5.4.2 Kako pomembno je osveščanje ljudi s problemom depresije na delovnem mestu? Kot že omenjeno, je depresija ena izmed najpogostejših duševnih motenj, ki pogos- to ostane nevidna oziroma skrita. Pomembno se je zavedati, da depresija bistve- no poslabša posameznikovo kvaliteto življenja in je pomemben dejavnik tveganja za samomor. Če želimo zmanjšati razsežnost problema, si moramo prizadevati za boljše prepoznavanje in diagnosticiranje oseb z depresivno motnjo, saj je lahko zdravljenje, če depresijo odkrijemo dovolj zgodaj, zelo učinkovito. K temu pa seve- da lahko veliko prispevajo ozaveščeni delodajalci in zaposleni, če pri prizadetem sodelavcu pravočasno opazijo simptome depresije in znajo tudi ustrezno ukrepati (Russinovaa, Z., Griffinb, S., Blocha, P., Wewiorskic, N. J. in Rosoklijad, I., 2011). 43 44 5.5 POSLEDICE DEPRESIJE 5.6 OD STRESA IN IZGORELOSTI DO DEPRESIJE 5.5.1 Posledice za posameznika 5.6.1 Stres V sodobnem času postaja duševno zdravje zaposlenih vse večji izziv za organiza- V sodobnem času je stres ena najpogostejših težav, ki se pojavijo v povezavi s služ- cije, kjer so ti zaposleni. Posamezniki na delovnem mestu preživijo precejšen del bo, in predstavlja eno največji zdravju škodljivih nevarnosti. Vsako delovno mesto s svojega življenja, zato bi lahko rekli, da delovno mesto pomembno vpliva na zdrav- seboj prinese precej različnih virov/dejavnikov, ki sčasoma razvijejo stres. O stresu je in počutje posameznika. Delovno mesto je lahko dejavnik dobrega duševnega na delovnem mestu govorimo takrat, kadar zahteve delovnega mesta niso primer- zdravja, lahko pa ima tudi močan negativni vpliv na počutje in zdravje zaposlenega ne zmožnostim zaposlenega, torej kadar preprosto ne moremo zadovoljiti zahtev (Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, 2015). delovnega mesta. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je stres na delovnem mestu odvisen od tega, ali smo zadovoljni z delom, ki ga opravljamo, z delovnim okoljem, Dobro počutje in zdravje sta tako rekoč osnova za dobro in uspešno delo – torej v katerem delamo, in od odnosov, ki se razvijejo s sodelavci (Moj psihoterapevt.si, imata velik pomen tako za zaposlenega kot tudi za organizacijo. Skrb za izboljševa- 2019). nje in vzdrževanje zdravja zaposlenih je izrednega pomena, saj podjetje na tak na- čin doseže, da so ti v delovnem okolju bolj produktivni, ustvarjalni, redkeje odsotni Med najpogostejšimi dejavniki, ki pripomorejo k razvoju stresa na delovnem mestu, in navsezadnje zvesti organizaciji oziroma delodajalcu. Zdravi in zadovoljni delavci so zagotovo: v varnem in dobrem delovnem okolju so ključ do uspeha organizacije. Pomembno je tudi preventivno delovanje in ozaveščanje o pomenu zdravja (Ministrstvo za x vrsta zaposlitve (poznamo bolj in manj stresne zaposlitve), zdravje, 2019). x prevelika ali premajhna obremenjenost, x odgovornost za druge zaposlene, Duševne bolezni, znotraj katerih se pogosto obravnava tudi depresija, prinašajo x delovne razmere (v kolikor so te neprimerne ali nevarne, lahko vplivajo vrsto slabih posledic tako za organizacije, odnose na delovnem mestu kot tudi za na zdravje in posledično delujejo kot stresor – hrup, neugodno posameznike (Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, 2015). toplotno okolje, nevarne snovi in podobno), x organizacijska struktura (razna preverjanja in nadzori), x slabi odnosi med zaposlenimi, x politika delodajalca, 5.5.2 Posledice in simptomi depresije v odnosih med zaposlenimi x nezadovoljstvo s kariero (slabe možnosti za napredovanje, prenizko plačilo, strah pred izgubo zaposlitve, ugled), x prekomeren in dolgotrajen časovni pritisk, V kolikor pride do pojava depresije znotraj nekega delovnega mesta, je poleg pos- x preveč podaljšan delovni čas, ledic za organizacijo in zaposlenega, pri katerem se je pojavila ta motnja, prizadeto x premeščanje na druga delovna mesta itd. (Treven, Potočan, & Kovač, 2005). tudi splošno vzdušje celotnega kolektiva. Nenadoma imajo težave z vključevanjem v socialno skupnost, dajejo občutek odmaknjenosti, zmanjšajo stike s sodelavci Navadno se stres opredeljuje kot nekaj slabega, a vedno temu ni tako. Lahko je na- ter se zapletajo v konflikte s člani delovne skupine/nadrejenim. Velikokrat pride do mreč tudi koristen, in sicer v primerih, pri katerih ljudje obveznosti zaznavajo kot iz- situacije, ko preprosto izgubijo zaupanje v sodelavce (NIJZ, 2017). ziv in jim stres predstavlja neko spodbudno občutje (Krajc, Burdian, doc. dr. Voglar, & izd. prof. dr. Šarabon, 2018). Koristi se kažejo tudi v obliki pritiska, saj bi bila učinkovitost dela brez pritiskov, ki so povezani z roki, brez zahtev, pričakovanj in lastne motivacije mnogo manjša. Depresija je dandanes ena Organizacija je tista, ki mora skrbeti za vzdrževanje optimalnega nivoja stresa, kar najpogostejsih psihicnih pomeni, da ga mora spodbuditi, če ga je premalo, in omejiti, če se pojavlja v preve- motenj, ki se pojavljajo na likem obsegu. Dolgotrajno doživljanje prekomernega stresa lahko vodi do izgore- delovnem mestu. losti, kronične utrujenosti, duševnih motenj (h katerim spada tudi depresija) in do drugih zdravstvenih težav (Moj psihoterapevt.si , 2019). 45 46 5.6.2 Izgorelost 5.6.3 Posledice za podjetje Delo predstavlja eno izmed zelo pomembnih področij v našem življenju, saj nam prinaša zaslužek, nas izpopolnjuje, pomaga graditi socialno mrežo, vnaša v naša življenja kreativnost, spodbuja mišljenje, a na drugi strani je lahko tudi vzrok neza- V KOLIKOR SE DUŠEVNE BOLEZNI POJAVIJO PRI dovoljstva in drugih negativnih vplivov. Nenehne težave, stres in drugi dejavniki na ZAPOSLENIH, SE POSLEDICE POKAŽEJO TUDI NA različnih področjih človekovega življenja lahko pripeljejo do izgorelosti, ki je uradno RAVNI CELOTNE ORGANIZACIJE. opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti; opisujejo jo kot posameznikovo izčr- panost, njegov odmik, cinizem, zmanjšano osebno učinkovitost, skrajno nezado- voljstvo, občutek nemoči ipd. Prihaja do slabih medosebnih odnosov znotraj podjetja. Podjetja se soočajo z veli- kim finančnim bremenom zaradi absentizma, kar pomeni pogosto izostajanje za- poslenih od dela oziroma bolniških odsotnosti, perzentizma, ki pomeni zmanjšano KLJUČNI VEDENJSKI ZNAK IZGORELOSTI učinkovitost posameznika na delovnem mestu. Ta situacija se pojavi predvsem za- JE DELOHOLIZEM, KI JE V POVEZAVI S radi prihajanja posameznika na delo, kadar ta ni miselno zbran in učinkovit zaradi PERFEKCIONIZMOM PRAVI UBIJALEC. bolezni, ob tem pa se delavčevo stanje zaradi izpostavljenosti obremenitvam samo še slabša. Takšna oseba tako potrebuje več časa za izvedbo določenega dela kot običajno, kvaliteta dela se zniža, prav tako se zmanjšajo izvršilne sposobnosti, ka- mor štejemo iniciativnost, načrtovanje in organiziranje lastnega dela, sposobnost reševanja problemov itd. Zmanjša se tudi motivacija za delo, socialna vključenost Izgorevanje se prične v dolgotrajnih delovnih situacijah, ki jih posameznik občuti in medosebno delovanje. Kot posledico lahko štejemo tudi fluktuacijo, kar lahko kot izjemno stresne. Od delovne izčrpanosti se izgorelost zelo razlikuje: delovna razložimo kot pogosto menjavanje kadrov oziroma kot pojav odhajanja delavcev, ki izčrpanost je normalno začasno stanje in je posledica prekomernega dela. Znebi- so bili zaposleni v organizaciji in jih bo potrebno nadomestiti. Ta pojav povzroči mo- mo se je lahko s počitkom in mine brez večjih posledic, medtem ko pri izgorelosti tnje v poslovanju, dinamiki dela, uspešnosti podjetja, sodelovanju v timih itd. Fluk- počitek več ne zadošča (NIJZ, 2018). tuacija za seboj pripelje slabšo kakovost delovnega procesa in povečanje stroškov delovanja organizacije kot celote (Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, Sicer je dokazano, da je stres na delovnem mestu tisti, ki predstavlja najpogostejše- 2015). ga povzročitelja izgorelosti, a to še ne pomeni, da lahko stres in izgorelost enačimo. Izgorelost predstavlja negativno reakcijo na stres in je v veliki meri odvisna od tega, kako se je posameznik zmožen soočiti z to reakcijo. Kljub temu da imamo ljudje v sebi ogromno moči, za soočanje z neugodnimi okoliščinami pa to ne pomeni, da bi lahko premagali tudi dolgoročne obremenitve brez ustreznega počitka. Potrebno je poudariti, da se izgorelost ne razvije takoj. Potrebnih je namreč več let prevelikih Kljub temu da imamo ljudje čustvenih in telesnih naporov, da posameznik oblikuje določene odnose do sebe, v sebi ogromno moci, za dela in drugih (Inštitut karakter, 2019). soocanje z neugodnimi Pogosti dejavniki, ki privedejo do izgorelosti, so strah pred izgubo službe, nejasno okoliscinami pa to ne pomeni, postavljene prioritete posameznika, nejasno postavljena meja med službo in za- da bi lahko premagali tudi sebnim življenjem, previsoke delovne zahteve, visoka pričakovanja in visoka raven dolgorocne obremenitve brez stresa na delovnem mestu. Pogosto prihaja tudi do tega, da nekateri delodajalci ustreznega pocitka. od svojih zaposlenih zaradi gospodarskih pritiskov zahtevajo, da delajo dlje in tudi za manjše plačilo. Izgorelost ni ena izmed oblik depresije, se pa lahko iz nje razvije depresija. Izgorelost nikoli ni zares popravljiva in jo spremlja dolgotrajno okrevanje (NIJZ, 2018). 47 48 Kaj lahko naredi podjetje in kaj zaposleni, da se izboljša počutje zaposlenih na x Zmanjšanje mežikanja zaradi prekomerne izpostavljenosti zaslonu: Vse več delovnem mestu? delovnih mest je vezanih na računalniške ekrane, človeško oko pa tega ni nava- jeno. Zato se priporoča, da se najprej prilagodi osvetljenost zaslona, v kolikor je Dejstvo je, da se zaposleni na delovnem mestu vsakodnevno srečujejo s situacija- možno, naj se uporablja AR-zaščita (anti-reflective). Zaposleni, ki delajo z raču- mi, ki jih spravljajo v napet in stresen položaj. Take situacije seveda vplivajo na voljo nalnikom, naj upoštevajo pravilo 20–6–20, ki pomeni, da naj zaposleni vsakih 20 do dela ter na počutje zaposlenih. Če se zaposleni na delovnem mestu ne počutijo minut pogleda v vsaj 6 metrov oddaljen predmet za vsaj 20 sekund. dobro, nimajo motivacije za delo, je velikokrat tudi delo opravljeno slabše, kot bi lah- ko bilo. Mnogo podjetnikov pa zatrjuje, da so zadovoljni zaposleni ključ do uspeha x Voda in prigrizki: Vemo, da je pomembno, da na dan spijemo med 6 in 8 kozar- podjetja. Najprej poglejmo dejstva. cev vode. Najlažje je temu slediti tako, da imamo na delovnem mestu plastenko ali steklenico z vodo in se hidriramo čez dan. Tudi prigrizki naj bodo nekje na V raziskavi, ki jo je opravil Edmans (2012), je ugotovil, da so ameriška podjetja, ki se dostopnem mestu, saj se zaposleni dosti težje osredotočajo na delo, če so lačni. uvrščajo med 100 najboljših podjetij za delo v Ameriki, ustvarila med 2,3 % in 3,5 % višje donose na delnico kot ostala primerljiva podjetja. x Seznam: Zaposleni si lahko naredi seznam opravil, ki jih mora opraviti, ter si s tem organizira delo in čas. Na koncu dneva tako lahko vidimo, kaj vse smo Zelenski, Murphy in Jenkins (2008) so v svoji raziskavi prav tako preverjali, ali med dosegli, prav tako pa se med delom lažje osredotočimo na tisto, kar moramo počutjem zaposlenih in produktivnostjo obstajajo povezave. Ugotovili so, da obsta- narediti. jajo močne korelacije, in sicer so srečnejši zaposleni na delovnem mestu veliko uspešnejši in produktivnejši od tistih, ki se na delovnem mestu ne počutijo dobro x Temperatura: Za učinkovito delo je pomembno tudi, da je na delovnem mestu ali celo trpijo za duševnimi motnjami. prijetna temperatura, ki omogoča boljše počutje zaposlenih. Če je le mogoče, jo uravnavajmo z odpiranjem oken ali pa s klimo. Zagotovo lahko že sam zaposleni naredi ogromno, da se na delovnem mestu kar najbolje počuti: x Uporaba koledarja: Z uporabo koledarja si časovno opredelimo delo, ki mora biti opravljeno do določenega datuma. Pomembno je, da je koledar na vidnem x Personaliziranje delovnega mesta: Zaposleni si naj opremi svoje delovno mestu in nas stalno opominja, da ne pozabimo pomembnih zadolžitev in nalog. mesto z nekaterimi predmeti, ob katerih se dobro počuti. To so lahko fotografije družine, prijateljev, stojalo za papir, roža, koledarji in podobni predmeti. x Urejena delovna površina: Zsak zaposleni lahko poskrbi, da je njegova delov- na površina kar najbolj urejena in čista. Predmete, katerih ne potrebujemo več, odstranimo, prav tako si organiziramo delovni prostor in ga tudi sproti urejamo. Na delovni površini naj bodo samo stvari, ki jih trenutno potrebujemo. Če je oko- KOT LAHKO VIDIMO JE POTREBNO LE MALO, DA ŽE lje, v katerem delamo, neurejeno, se težko fokusiramo na svoje delo. SAM ZAPOSLENI IZBOLJŠA SVOJE POČUTJE NA DELOVNEM MESTU (TIME DOCTOR, 2018). x Rastline, prezračen prostor: Zaposleni lahko poskrbijo, da je prostor vedno prezračen, saj s tem omogočijo možganom dotok svežega kisika za lažje razmi- šljanje, prav tako pa je tudi okolje samo po sebi prijetnejše. Še dodatno prijetno atmosfero pa ustvarijo rastline, ki v monotone prostore vnesejo nekaj svežine. x Osvetljenost: Pomembno je, da je delovno mesto primerno osvetljeno, saj s tem olajšamo delo svojim očem. V kolikor je le možno, naj bo prostor osvetljen z naravno svetlobo, v nasprotnem primeru pa je priporočljivo, da se fluorescentne žarnice nadomestijo s tistimi, ki ustvarjajo prijetnejšo, toplo svetlobo, ki je zelo podobna sončni svetlobi. 49 50 Delodajalec lahko prispeva k krepitvi dobrega počutja delavcev na naslednje načine: Tudi x Priprava načrta promocije zdravja na delovnem mestu, ki vključuje tudi pro- PRIGRIZKI NAJ BODO NEKJE NA mocijo duševnega zdravja. DOSTOPNEM MESTU, saj se zaposleni dosti težje x Vključitev promocije pozitivnega duševnega zdravja v izjavo o poslanstvu osredotocajo na delo, ce so podjetja. LACNI. x Usposobljenje vodstvenega kadra za prepoznavanje znakov stresa pri za- poslenih in iskanje optimalnin rešitev za zmanjševanje stresa med zaposlenimi. x Spodbujanje zaposlenih, da spregovorijo o svojih skrbeh in težavah, pove- zanih z duševnih zdravjem. »Zdravstveni krožki« so namenjeni odkrivanju težav, odprtim pogovorom o njih in iskanju rešitev. x Anketiranje zaposlenih z anonimnimi vprašalniki z namenom ugotavljanja nji- hovih skrbi, težav in potreb na delovnem mestu. x Usposabljanje zaposlenih z učinkovitimi načini spoprijemanja s stresom. x Zgodnje prepoznavanje depresije in spodbujanje zaposlenih, da poiščejo po- moč in podporo, ko jo potrebujejo. Ozaveščanje zaposlenih in vodstvenih delav- cev o dejavnikih tveganja za razvoj depresije in znakov depresije. x Spletna mesta, kjer se zaposleni seznanijo z vsemi ukrepi in programi, ki se izvajajo v organizaciji ali širše za krepitev duševnega zdravja zaposlenih. x Brezplačno svetovanje zaposlenim, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju; po možnosti naj bo na voljo med delovnim časom. x Omogočanje čim lažjega prihoda na delovno mesto za zaposlene, ki so bili z dela odsotni zaradi težav v duševnem zdravju. Zaposlenega, ki se je vrnil na delo, se postopoma vključi v delovni proces tako, da se mu zagotovi prilagodljiv in krajši delavnik ali delo od doma. Predvsem je pomembno, da se zaposleni ob prihodu počuti sprejet (NIJZ, 2019). V nadaljevanju navajamo še nekaj dobrih praks, ki so jih uvedli v slovenskih podje- tjih, da bi izboljšali počutje in produktivnost zaposlenih. 51 52 V službo s kužkom Vključevanje zaposlenih v načrtovanje dela Ne rečemo zastonj, da je pes človekov najboljši prijatelj. V mariborskem podjetju to prakso s kužkom v službi prakticirajo že dlje časa. Ugotovili so, da so zaposleni ob prisotnosti psa bolj sproščeni, nasmejani, stresa S tem ko so zaposleni vključeni v načrtovanje svojega dela, so tudi bolj pripadni pa pri njih skoraj ne poznajo. Prisotnost hišnih ljubljenčkov pa naj bi tudi podjetju, hkrati pa svoje delo opravljajo zvesteje in z večjim veseljem. Za svoje delo vplivala na boljše odnose med sodelavci in krepila timski duh, izboljša pa s tem postanejo bolj motivirani, saj si tudi sami želijo doseči zastavljene cilje. To pa tudi splošno počutje zaposlenih. Tudi že pri naših sosedih na Hrvaškem vpliva tudi na splošno boljše počutje zaposlenih (Trunk, 2018). že več kot 15 % podjetij dovoljuje prisotnost kužkov na delovnem mestu (Pes moj prijatej, 2017). Prostor za druženje Brezplačen zajtrk, prigrizki, steklenička za vodo S prostorom za druženje zaposlenim damo možnost, da se neformalno družijo, s tem pa se izboljšajo odnosi med njimi, Kot pribito drži, da se po jutru dan pozna, in zagotovo ga je potrebno začeti z zajtrkom, saj hkrati pa se zaposleni odmaknejo od dela in drugih pritiskov je le-ta najpomembnejši obrok dneva. Telo za svoje delovanje potrebuje energijo, zato je po- (Bulyago, 2018). membno, da so zaposleni v podjetju priskrbljeni z zajtrkom. Opravili so celo raziskave, ki so pokazale, da je za zaposlene, ki se ne prehranjujejo zdravo in izpustijo zajtrk, kar 66 % večja verjetnost, da bodo čez delovni dan povsem izgubili voljo do dela. Ljudje, ki zajtrkujejo, lažje vzdržujejo koncentracijo za delo in delovne zadolžitve, zato so lahko pri svojem delu tudi učinkovitejši. Z zdravim prehra-njevanjem bodo zaposleni tudi Teambuilding fizično bolj zdravi, fizično zdravje pa vpliva tudi na mentalno zdrav- S teambuildingom pripravimo zaposlene, da med je. Tako lahko svojim zaposlenim Krajši delovnik sabo sodelujejo tudi na drugih področjih, s tem pa se na primer enkrat na teden prip- tudi bolj povežejo. S teambuildingom tako zaposleni Tudi v Sloveniji se že prakticirajo krajši, na primer 6-urni ravite brezplačen zajtrk, na de- med sabo gradijo zaupanje, zmanjšujejo konflikte, delovniki. Da bi razbremenili svoje zaposlene, se je slo- lovnem mestu zagotovite sveže spodbujajo komunikacijo in povečujejo sodelovanje. S vensko podjetje odločilo, da bo svoje zaposlene raz- sadje in oreščke, v avtomat, ki tem tudi povečamo lojalnost zaposlenih do podjetja in bremenilo in uvedli so 6-urni delovnik. Edino navodilo, je sicer napolnjen z nezdravimi izboljšamo kulturo podjetja (ETC Adriatic, 2017). katerega se morajo držati zaposleni, je, da je vse delo prigrizki, dodajte zdrave prigrizke. opravljeno. V podjetju so optimizirali procese in načrto- Dodatno pa lahko svoje zaposle- vali delovne naloge za zaposlene. 6-urni delovnik je tudi ne razveselite še z darilom, kot fleksibilen, tako da si lahko zaposleni v tem podjetju je steklenička za vodo, da bodo samo izberejo, katerih šest ur v dnevu bodo delali. Pot- skrbeli za hidratacijo čez cel dan rebno je poudariti, da so plače in prispevki obračunani Neomejen plačan dopust (Vojska, 2018). enako kot pri osemurnem delovniku. V podjetju pravijo, da so zaposlen veliko bolj zadovoljni in manj utrujeni. Vsak zaposleni ima svoj par, nekoga, ki ima podobno ali enako delovno mesto in ga Hkrati beležijo tudi manj bolniških dopustov. Ker so za- lahko nadomešča. Tista dva, ki sta v paru, se morata vedno uskladiti. Oba hkrati ne posleni prej pri svojih družinah in imajo več prostega moreta biti na dopustu, razen v nekih izjemnih primerih za kakšen dan ali dva. Tisti, časa, so tudi boljše volje, pa tudi odnosi med zaposle- ki je v službi, postori tudi nujne stvari sodelavca, ki je na dopustu. Edina omejitev je, nimi so boljši. Hkrati tudi zatrjujejo, da se stroški v pod- da mora biti delo opravljeno. Zaposleni morajo sami poskrbeti za to, da delo ne trpi, jetju niso povečali, kvečjemu so zmanjšali stroške za kljub temu da so na dopustu (Husejnović, 2019). ogrevanjem med zimo (Husejnović, 2019). 53 54 Duševno zdravje v strokovni literaturi ni enotno opredeljeno, saj različni avtorji poj- me različno definirajo, vendar pa kljub vsemu med posameznimi definicijami ni po- sebnih razlik. Eno najpomembnejših opredelitev duševnega zdravja je podala Sve- 6 tovna zdravstvena organizacija, ki je duševno zdravje opredelila kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v PRAVNI vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost«, kar pomeni, da duševno zdravje omogoča posamezniku udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in VIDIK zasebnem življenju (MZZ, 2019). Pri vsem skupaj ne gre samo za odsotnost bolezni, ampak predstavlja kompleksno in dostikrat neopazno ali neprepoznavno počutje, delovanje in življenje v odnosih in kot globalno blaginjo posameznika, ki ga zlah- ka spregledamo, dokler problemi ne pridejo na površje oziroma dokler določeno DEPRESIJE vedenje posameznika ne postane moteče za okolico oziroma ohromi njegovo ži- vljenjsko funkcionalnost (Fratina, 2010). Ožjo definicijo duševnega zdravja pa poda sam zakon o duševnem zdravju, ki v 4. točki 2. člena definira, da je duševno zdravje stanje posameznika, ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, ve- denju ter dojemanju sebe in okolja. V primerih, ko pa se pri posamezniku začnejo pojavljati motnje v čustvovanju, za- znavanju oziroma nastopijo težave v sklepanju vsakodnevnih medčloveških od- nosov, pa lahko začnemo govoriti o duševni motnji oziroma o duševni bolezni, ki podobno kot duševno zdravje obsega veliko različnih, ampak v svojem bistvu po- dobnih definicij. Definicija, ki je najpogosteje zastopana v strokovni literaturi, je: Temeljni cilj tega prispevka je analizirati in sistematično prikazati pravno ureditev področja depresije v RS. Depresija je s stališča psihiatrov bole- VSAKA DUŠEVNA MOTNJA JE KONCEPTUALIZIRA- zen oziroma motnja, ki prizadene človeka kot celoto – njegovo razpolo- NA KOT KLINIČNO POMEMBNO VEDENJE ALI PSI- HOLOŠKI SINDROM ALI VZOREC, KI NASTOPI PRI ženje, njegove misli in telo (Lešer, 2019), kar se odraža pri njegovem vsa- POSAMEZNIKU IN JE POVEZAN S SEDANJIM DIS- kodnevnem delovanju, ki je na vsakem koraku regulirano z določenimi TRESOM ALI NEZMOŽNOSTJO, ALI S POMEMBNO pravnimi pravili. Ta pravila so v določenem hierarhičnem razmerju in se POVEČANIM TVEGANJEM ZA SMRT, BOLEČINO, raztezajo od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, urejenih v Ustavi NEZMOŽNOST ALI IZGUBO SVOBODE. NE GLEDE NA RS, preko zakonskih določb, ki le-te podrobneje razčlenijo in vsebinsko VZROK SE KAŽE KOT VEDENJSKA, PSIHOLOŠKA ALI konkretizirajo, pa vse do različnih podzakonskih aktov in pravilnikov. BIOLOŠKA DISFUNKCIJA PRI POSAMEZNIKU (FRA- TINA, 2010). Zakon o duševnem zdravju pa duševno motnjo definira v 3. točki 2. člena kot zača- sno ali trajno motnjo v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolice. 55 56 6.1 PRAVNO VARSTVO OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI Osebe z duševnimi motnjami imajo pravico do zdravljenja in varstva tako kot vse članicam glede pravnega varstva oseb z duševnimi motnjami, ki so nameščene kot druge bolne osebe oziroma imajo vse pravice, ki so že na podlagi pridobljene prav- neprostovoljni pacienti, Priporočilo Rec 10 Odbora ministrov državam članicam v ne sposobnosti podeljene vsem (Baucon, 2007). O pravici govorimo, kadar gre za zvezi z zaščito človekovih pravic in dostojanstva oseb z duševnimi motnjami (vse neko pravno zavarovano upravičenje, ki subjektu v pravu omogoča, da na določen sprejeto v okviru Sveta Evrope), Madridska deklaracija (sprejela jo je Generalna način ravna, kar pomeni, da nekaj da, opusti ali dopusti oziroma da lahko od druge- skupščina Svetovnega psihiatričnega združenja). ga subjekta zahteva določeno izpolnitev ali opustitev (Fratina, 2010). Pri pravicah je potrebno upoštevati tudi to, da so vse pravice določene osebe omejene s pravicami druge osebe in da pravica na eni strani vzajemnega pravnega razmerja zahteva določeno dolžnost ali obveznost na drugi stani. Kadar je govora o pravicah oseb z 6.3 USTAVNO VARSTVO duševnimi motnjami, pa se postavi pomembno vprašanje, v kolikšni meri oziroma OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI obsegu so te osebe sposobne same presojati o koristih oziroma obveznostih, ki so jih lahko deležne v različnih pravnih razmerjih!? Pomembno vprašanje, ki se tukaj pojavi in ki daje določene odgovore, je vprašanje poslovne sposobnosti. Ta je lahko Ustava RS predstavlja najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji, ki vsebuje temelj- pri ljudeh s hujšimi duševnimi motnjami tudi odvzeta oziroma omejena v skladu ne človekove pravice in svoboščine. Te pravice in svoboščine so, kot določa v 1. z zakonsko predpisanimi postopki. Predvsem sta tukaj ključna Zakon o neprav- odstavku 14. člena, zagotovljene vsakomur, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, nem postopku (DZ, Zakon o nepravdnem postopku /ZNP/, 2019), ki ureja postopek vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, odvzema poslovne sposobnosti (odvzem poslovne sposobnosti na podlagi sklepa invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (1. odstavek 14. člena Ustave RS); sodišča) in Družinski zakonik, ki ureja postopek in način postavitve skrbnika tem med osebne okoliščine uvrščamo tudi duševne motnje. Bistvo temeljnih svoboščin osebam (DZ, Družinski zakonik /DZ/, 2019). je v tem, da lahko nosilec svoboščine ravna svobodno v obsegu, ki ne nasprotuje drugim ustavnim in zakonskim določbam oziroma ne škodi drugim, ter da lahko Pravice, pomembne za osebe z duševnimi motnjami, so vsebovane v mednarodno od državnih organov zahteva varstvo lastnih svoboščin zoper vse druge, ki vanjo pravnih virih, Ustavi RS ter v nacionalni zakonodaji, kjer sta temeljna zakona Za- posegajo (Cerar, 1997). kon o duševnem zdravju (ZDZdr) in Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP); (Fratina, 2010). V zvezi s pravico do zdravstvenega varstva Ustava RS vsebuje dva vidika. Pozitivni vidik te pravice je, da ima vsak pravico do zdravljenja (1. odstavek 51. člena Ustave RS), negativni vidik pa, da ni mogoče nikogar prisiliti k zdravljenju, razen v izjemnih 6.2 MEDNARODNO PRAVNO VARSTVO primerih, ki jih določa zakon (3. odstavek 51. člena Ustave RS). OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI TO POMENI, DA JE VSAKO ZDRAVLJENJE PROSTOVOLJ- Mednarodni pravni predpisi se sprejemajo na različnih ravneh in s strani različnih NO IN DA JE ZA VSAK MEDICINSKI POSEG POTREBNA mednarodnih organizacij, kar pomeni, da imajo sprejeti predpisi različno pravno PRIVOLITEV, KAR IZHAJA ŽE IZ USTAVNE PRAVICE DO moč oziroma veljavo. Tukaj je pomembno ločiti med pravnimi dokumenti, ki so ob DUŠEVNE INTEGRITETE, KI POMENI PREPOVED POSE- pravilnem postopanju držav v obliki ratifikacije pravno zavezujoči, sem spadajo: GOV V SVOBODO ODLOČANJA IN PRAVICO DO SAMO- mednarodne pogodbe, konvencije, pakti ipd., in med dokumenti, ki niso pravno za- ODLOČBE POSAMEZNIKA (FRATINA, 2010). vezujoči: različna priporočila, deklaracije, resolucije, načela ipd. in jih sprejemajo različne mednarodne in mednarodne nevladne organizacije. Ključni mednarodni dokumenti na področju človekovih pravic, ki se posredno in Posebej pomembna ustavna pravica pa je tudi pravica do osebnega dostojanstva neposredno nanašajo tudi na osebe z duševnimi motnjami, so: Mednarodna lista (34. člen Ustave RS), ki prihaja v poštev v primerih zdravljenja oziroma obravnave človekovih pravic, Konvencija o pravicah invalidov, Deklaracija o pravicah duševno brez privolitve. Za osebe z duševnimi motnjami pa sta pomembni še pravica pre- prizadetih oseb (vse sprejete v okviru OZN), Evropska konvencija o varstvu člove- povedi izvajanja medicinskih in drugih znanstvenih poskusov (2. odstavek 18. člena kovih pravic in temeljnih svoboščin, Priporočilo št. 83 Odbora ministrov državam Ustave RS) in pravica do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). 57 58 6.4 ZAKONSKA UREDITEV POLOŽAJA OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI 6.4.1 Zakon o pacientovih pravicah 6.4.2 Zakon o duševnem zdravju Predstavlja temeljni predpis, ki ureja splošne pacientove pravice, pri čemer gre za Zakon o duševnem zdravju sistematično ureja sistem zdravstvene in socialno konkretizacijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temeljno načelo zakona varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, določa nosilce oziroma nosilke te je voluntas aegroti suprema lex, kar pomeni, da je pacientova volja najvišji zakon, dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom ki daje pacientu avtonomijo in možnost samoodločbe glede njegove zdravstvene psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega za- oskrbe, s čimer se pacient iz pasivnega udeleženca spremeni v aktivnega in posta- voda in v nadzorovani obravnavi (1. člen ZDZdr). ne soodgovoren za svoje zdravje (Fratina, 2010). Zakon določa, da mora biti zdravljenje oseb z duševnimi motnjami v skladu s stro- ZPacP ureja deset materialnopravnih in dve procesnopravni pravici pacientov, ki so kovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi ter da mora biti sistemsko urejene in ki pripadajo tudi vsem osebam z duševnimi motnjami v času, zdravstveni poseg sorazmeren z njegovim namenom. Med več možnimi zdravstve- ko te osebe nastopajo v vlogi pacienta. Te pravice so: nimi posegi, ki imajo primerljive učinke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki naj- manj posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno osebno svobodo x pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih in ima najmanj neželenih učinkov (8. člen ZDZdr). storitev, x pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, Zakon opredeljuje varstvo pravic oseb z duševnimi motnjami v oddelku pod poseb- x pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, nim nadzorom psihiatrične bolnišnice, varovanem oddelku socialnovarstvenega x pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, zavoda in v nadzorovani obravnavi ter način uveljavljanja teh pravic. Določa tudi x pravica do spoštovanja pacientovega časa, omejitev teh pravic, o katerih odloča sodišče (Fratina, 2010); (12–28. člen ZDZdr). x pravica do obveščenosti in sodelovanja, Poleg tega pa določa tudi postopke in načine, pod katerimi se lahko osebo z dušev- x pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, no motnjo sprejme v enega izmed teh oddelkov, in sicer: x pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje, x pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja, x s sprejemom s privolitvijo, x pravica do drugega mnenja, x s sprejemom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, x pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, x s sprejemom brez privolitve v nujnih primerih, ko je oseba z duševno motnjo x pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, že pridržana v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice pred x pravica do obravnave kršitve pacientovih pravic, sklepom sodišča in se postopek pred sodiščem vodi po opravljenem pridrža- x pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. nju (Fratina, 2010). Zakon pa določa tudi načine zastopanja oseb z duševnimi motnjami pred sodiš- čem, in sicer samo po odvetniku (31. člen ZDZdr). V ZVEZI Z DOLOČENIMI OD TEH PRAVIC SE V PRAKSI POJAVLJAJO TEŽAVE PRI BOLNIKIH Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI, SAJ ZARADI VPLIVA SAME DUŠEVNE MOTNJE NISO SPOSOBNI RAZUMETI VSEBINE SAME PRAVICE OZIROMA NISO SPOSOBNI PRAVILNO UDE- JANJATI SAME PRAVICE. Posebej pomembna ustavna pravica pa je tudi pravica do osebnega dostojanstva. 59 60 V priročniku “Povej mi, kako si” smo opisali problematiko depresije iz več vidikov: zajeli smo medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidik bolezni, ki bi naj v prihodnosti postala ena izmed najpogostejših bolezni. Kot smo opisali v pri- 7 ročniku, je vzrokov za depresijo več, najbolje pa jih opiše bio-psiho-socialni model, ki zajame zdravstvene, kulturne in družbene ter psihološke dejavnike posameznika. ZAKLJUČEK Znaki depresije so morda v današnjem času lahko spregledani, saj nas tempo živ- ljenja, službe in ostale obveznosti delajo utrujene in izmučene, prav tako izgubljamo na kvaliteti medosebnih odnosov. Depresija je torej globalni problem, zato je potreb- no tudi delovanje vseh, da bi depresijo zmanjšali. Nekaj predlogov s posameznih področjih smo navedli že v vsebini, je pa potrebno, da se spremembe uvedejo na vseh področjih (tako na ekonomskem, sociološkem, psihološkem in zdravstvenem), saj bomo le tako lahko pripomogli k zmanjšanju depresije in tudi k manjši stigmati- zaciji. Kot smo ugotovili s projektnimi aktivnostmi, z intervjuji fokusne skupine, ana- lizo podjetij in anketo, narejeno na lokalnem prebivalstvu, je možnosti za izboljšanje depresije v lokalni skupnosti veliko. Vsak posameznik lahko začne delati na sebi (se spočije, se pravilno prehranjuje, zmanjša količino stresa), potrebne pa so tudi spre- membe na delovnih mestih (ustvariti boljše medosebne odnose, delovne razmere in zmanjšati količino stresa) in na globalni ravni (več psihološke pomoči, več zelenih površin, manjša stigmatizacija duševnih bolezni, urejen zakon o psihoterapevtski dejavnosti). Tudi zakone bi lahko spremenili tako, da bi ti omogočali boljše življenje za posameznike (trenutno ima vsak pravico do zdravljenja, hkrati pa v zdravljenje nihče ne more biti prisiljen). Posamezniki, ki imajo depresijo, imajo namreč pogosto občutke krivde, manjvrednosti in negative poglede na prihodnost, zato je tudi manj- ša možnost, da bodo poiskali pomoč oziroma nadaljevali zdravljenje. Zaradi tega je pomembno ozaveščanje o mitih in resnicah o depresiji ter vedenje, da je depresija bolezen, ki jo je mogoče pozdraviti. Naš priročnik se morda zdi le kot kapljica v morju, posebno če ga primerjamo z ob- sežnejšimi strokovnimi monografijami ter ostalimi knjigami in priročniki o depresiji. Vendar je tudi ta kaplja pomembna, saj če bi opredelili največje spoznanje projek- tne skupine, da je včasih potrebna samo ena oseba, ki ti nameni čas, pozornost, pogovor. In kako začeti? Preprosto, le vprašajte “Kako si?” in dajte osebi možnost za iskren pogovor. Povej mi, KAKO SI ? 61 62 in literatura Deklaracija o pravicah duševno prizadetih oseb, resolucija št. 2856 (XXVI). (n.d.). Dorić, M., Maljevac, D. in Štefančič, T. (2019). O depresiji je bolje molčati – dejavniki uspešne integracije oseb z depresijo na delovnem mestu. Retrieved april 25, 2019, from E-knjige - Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani : https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ znanstvena-zalozba/catalog/download/65/154/1478-1?inline=1 ETC Adriatic. (2017, februar 12). Team building za podjetja – zakaj si zasluži vašo pozornost? Retrieved maj 5, 2019, from ETC Adriatic: https://etc-adriatic.si/2017/02/12/team-building-za-podjetja/ European Values Study 2008. (2008). Retrieved from https://europeanvaluesstudy.eu/ Eurostat. (2015). Retrieved from https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table. do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00122&plugin=1 Al-Qahtani, A. M., Ashique K. Shaikh, M., Shaikh in A.I. (2018). Exercise as a treatment Eurostat. (2018). Retrieved from https://ec.europa.eu/eurostat/data/database modality for depression: A narrative review. Alexandria Journal of Medicine, 429-435. Fiske, A. L. (2009). Depression in older adults. Annual Review of Clinical Psychology, 363–389. Anderluh, M. (2010). Pregled zdravilnih učinkovin za zdravljenje depresije. Farmacevtski vestnik, 66–72. Fratina, K. (2010). Pravice oseb z duševnimi motnjami s poudarkom na pravicah v postopku zdravljenja oziroma obravnave brez privolitve. Maribor, Slovenija: Pravna fakulteta: Univerza Banay, R., James, P., Hart, J., Kubzansky, L., Spiegelman, D., Okereke, O., . . . Laden, F. v Mariboru. (2019). Greenness and Depression Incidence among Older Women. Environmental Health Perspectives. FURS. (2018, december 19). Obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto 2019. Ljubljana. Baucon, P. (2007). Varstvo oseb z duževnimi motnjami. Pravnik, 373–402. FURS. (2018, januar 3). PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST. Ljubljana. Baune, B.T., Stuart, M., Gilmour, A., Wersching, H., Arolt, V. in Berger, K. (2012). Moderators of the relationship between depression and cardiovascular disorders: a systematic review. Gerber, M. in Pühse, U. (2009). Do exercise and fitness protect against stress-induced health General Hospital Psychiatry, 478-492. complaints? A review of the literature. Scandinavian journal of public health, 801–819. Bilban, M. (2015). Brezposelnost in njeni vplivi na zdravje. Delo in varnost, 19–28. Glotta Nova. (2014). Coaching za več zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Retrieved april 25, 2019, from Glotta Nova.: http://www.glottanova.si/coaching/coaching_konferenca/media/ Bulyago, Z. (2018). Inside Google’s Culture of Success and Employee Happiness. Retrieved maj zbornik_5konference_kariernih_coachev.pdf#page=14 5, 2019, from Neilpatel: https://neilpatel.com/blog/googles-culture-of-success/ Gordon, M. S., Tonge, B. in Melvin, G. A. (2012). The self-efficacy questionnaire for depressed Cahoon, C. G. (2012). Depression in Older Adults. The American Journal of Nursing, 112, 22– adolescents: A measure to predict the course of depression in depressed youth. Australian & 31. New Zealand Journal of Psychiatry, 47–54. Calear, A. G. (2011). Personal and perceived depression stigma in Australian adolescents: Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. (2015). Skrb za duševno zdravje zaposlenih. Magnitude and predictors. Journal of Affective Disorders, 104–108. Retrieved april 25, 2019, from Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine.: http://www. gzdbk.si/media/pdf/projekti/2_newsletter.pdf Cerar, M. (1997). Temeljne Pravice. Ljubljana: Cankarjeva založba. Gotlib, I. H. in Hammen, C. L. (2010). Handbook of depression. New York ; London : The Cobain, B. (2008). Ko nič več ni važno. Radovljica: Didakta. Guilford Press. Cuijpers, P. A. (2011). Psychological treatment of depression: Results of a series of meta-Haftgoli, F. V. (2010). Patients presenting with somatic complaints in general practice: analyses. Nordic Journal of Psychiatry, 354–364. deppresion, anxiety and somatoform disorders are frequent and associated with psychosocial stressors. Family practice, 1–8. Česen, T., Damej, M., Kečanović, B., Mordej, A., Pečnik, S., Urdih Lazar, T., et al. (2010). Mobing, trpinčenje, šikaniranje: nekaj usmeritev za pogum pri ohranjanju dostojanstva. Ljubljana: Pogum Haralambos, M. in Holborn, M. (1999). Sociologija: Teme in pogledi. Ljubljana: DZS. – društvo za dostojanstvo pri delu. Hol on, S. D., Thase, M. E. in Markowitz, J. C. (2002). Treatment and prevention of depression. Psychological Science in the Public Interest, 39–77. Huffman, J.C. in Smith, F. (2006). Recognition and treatment of depression and anxiety in Malnar, B., Hafner-Fink, M., Kurdija, S., Toš, T., Uhan, S., Bernik, I., . . . Štebe, J. (2011). patients with acute myocradial infarction. The American journal of cardiology, 319–324. Slovensko javno mnenje 2011/2: Svetovna raziskava vrednot in Ogledalo javnega mnenja [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja Husejnović, K. (2019, maj 1). 6-urni delovnik, neomejen plačan dopust, soudeležba pri prometu. in množičnih komunikacij. Retrieved maj 5, 2019, from 24ur.com: https://www.24ur.com/novice/slovenija/drugacne- delovne-prakse.html Malnar, B., Kurdija, S., Hafner-Fink, M., Uhan, S. in Štebe, J. (2008). Slovensko javno mnenje 2008/1: Evropska raziskava vrednot [datoteka podatkov]. Ljubljana: Fakulteta za družbene Hussain, I. (2010). Women and Depression. Newcastle: Cambridge Scholars Publishing. vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Inštitut karakter. (2019). Izgorelost. Retrieved april 25, 2019, from Inštitut karakter: https:// Mammen, G. in Faulkner, G. (2013). Physical activity and the prevention of depression: A www.karakter.si/stres-in-izgorelost/izgorelost/ systematic review of prospective studies. American Journal of Preventive Medicine, 649–657. Jan, I.(2009). Predavanje o depresiji. Sevnica, Slovenija. McKenzie, K. (2005). Depresija. Ljubljana: Pisanica. Jorm, A. F., Morgan, A. J. in Hetrick, S. E. (2008). Relaxation for depression. Cochrane Milčinski, L. (1985). Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba. Database of Systematic Reviews. Ministrstvo za zdravje. (2019). Zdravje na delovnem mestu. Retrieved april 25, 2019, from Kapfhammer, H. (2006). Somatic symptoms in deppresion. Dialogues in Clinical Neuroscience, Ministrstvo za zdravje: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_ 227–239. zdravje/zdravje_na_delovnem_mestu/ Kavšak, A. in Prosen, M. (2017). Vpliv brezposelnosti na spremembe zdravstvenega stanja Mionel, O. in Moraru, A. (2012). Psychological Effects of Economic and Financial Crises on in socialnega statusa. Revija za univerzalno odličnost, 68–85. the Behaviour and Mental Health of Individuals. Ovidius University Annals, Series Economic Sciences, 57–61. Klein, D. (2010). Chronic Depression: Diagnosis and Classification. Current Directions in Psychological Science, 96–100. Moj psihoterapevt.si . (2019). Stres na delovnem mestu. Retrieved april 25, 2019, from Moj psihoterapevt.si. : https://www.mojpsihoterapevt.si/clanek/Stres-na-delovnem-mestu/ Konvencija o pravicah invalidov (MKPI), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08 id/82 (Uradni list RS, št. 37/08). (2008). Ljubljana. Mul e, JG. in Vaccarino, V. (2013). Cardiovascular dissease, psychosocial factors and Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS – genetics: The case of depression. Progress in Cardiovascural Diseases, 557–562. Mednarodne pogodbe, št. 7/91, (Uradni list RS, št. 33/94). (1994). Ljubljana. Musick, M. A. in Wilson, J. (2003). Volunteering and depression: the role of psychological Kores-Plesničar, B. (2006). Epidemiologija, atiologija, klinična slika in diagnostika depresije. and social resources in different age groups. Social Science & Medicine, 259–269. Farmacevtski vestnik, 241–244. MZZ. (2019, Maj 26.). Duševno zdravje: Ministrstvo za zdravje RS. Retrieved from http:// Krajc, K., Burdian , M., Voglar, M. in Šarabon, N. (2018). Stres na delovnem mestu. Retrieved www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/varovanje_in_krepitev_ april 25, 2019, from Star vital: https://www.star-vital.si/clanki/stres-na-delovnem-mestu- zdravja_prehrana_gibanje_dusevno_zdravje_itd/dusevno_zdravje/ 5a4f8a34bebe2273544d6e63 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Nacionalni inštitut za javno zdravje: podatkovni Lešer, I. (2019, Maj 26.). Več o depresiji. Retrieved from http://psihiater-leser.com/dusevne_ portal. motnje/depresija_obsirno/ Nacionalni inštitut za javno zdravje: Depresija. (n.d.). Retrieved from Nacionalni inštitut za Lindsay H. in Shaw, L. M. (2002). In defense of the internet: The relationship between internet jazvno zdrvje: http://www.nijz.si/sl/depresija-0 communication and depression, loneliness, self-esteem, and perceived social support. CyberPsychology & Behavior, 157–171. NIJZ. (2008). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene. Avsttralska modifikacija (MKB-10-AM). Verzija 6. Ljubljana: Nacionalni inštitut za Lunder, D. (2016). Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v. varovanje zdravja. Samomorilnost, 1, 61-63. (N. Konec Juričič, S. Roškar, & P. Jelenko Roth, Eds.) Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. NIJZ. (2017, april 25). Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju? Retrieved 2019, from Nacionalni inštitut za javno zdravje.: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ Mackenzie, C. S., Visperas, A., Ogrodniczuk, J. S., Oliffe, J. L. in Nurmi, M. (2018). Age and Sex uploaded/kako_pomagati_sodelavcu_s_tezavami_v_dusevnem_zdravju.pdf Differences in Self-Stigma and Public Stigma Concerning. Stigma and Health. NIJZ. (2017). Priročnik za zdravnike družinske medicine: izvajanje integrirane preventive kroničnih Russinovaa, Z. G. (2011). Workplace prejudice and discrimination toward individuals with mental nenalezljivih bolezni v referenčnih ambulantah družinske medicine. Ljubljana: Nacionalni inštitut illnesses. Journal of Vocational Rehabilitation . za javno zdravje. Rutar, T. (2018). Mikrotemelji in makrovzroki družbenih pojavov: sodobna sociološka metateorija. NIJZ. (2017). Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu. Retrieved april 25, 2019, from Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Nacionalni inštitut za javno zdravje.: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ skrb_za_dusevno_zdravje_tudi_na_delovnem_mestu.pdf Shaw, H. L. in Gant, L. M. (2002). In Defense of the Internet: The Relationship Between Internet Communication and Depression, Loneliness, Self-Esteem, and Perceived Social NIJZ. (2018). Izgorelost na delovnem mestu. Retrieved april 25, 2019, from Nacionalni inštitut Support. CyberPsychology & Behavior, 157–171. za javno zdravje.: http://www.nijz.si/sl/izgorelost-na-delovnem-mestu Splošna deklaracija o človekovih pravicah (SDČP), resolucija št. 217 A (I I). (n.d.). Nolen-Hoeksema, S. (2001). Gender Differences in Depression. Current Directions in Psychological Science, 173–176. Statistični urad Republike Slovenije. (2017). Retrieved from Statistični urad Republike Slovenije: Podatkovni portal SI-STAT: https://www.stat.si/statweb Nolimal, D. (2019). Razsežnost problema depresije na delovnem mestu. Retrieved april 25, 2019, from Varnost in zdravje pri delu.: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/ Statistični urad Republike Slovenije. (2018). Retrieved from https://pxweb.stat.si/SiStat NOLIMAL_2_Razseznost_depresije_na_DM.pdf SURS. (2019). Plače. Retrieved from Statistični urad RS: https://www.stat.si/StatWeb/Field/ Nolimal, D. (2019). Prepoznavanje depresij na delovnem mestu: znaki in dejavniki tveganja. Index/15/74 Retrieved april 25, 2019, from Varnost in zdravje pri delu.: http://www.osha.mddsz.gov.si/ resources/files/NOLIMAL_3_Prepoznavanje_depresije.pdf Svetovna zdravstvena organizacija. (2017). Depression and Other Common Mental Disorders. Ženeva. Retrieved from https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/254610/WHO- Norton, A. (1979). Depression. The British Medical Journal, 429-430. MSD-MER-2017.2-eng.pdf?sequence=1 O'Connor, R., Platt, S., Gordon, J. (2011). International handbook of suicide prevention: research, Šturm, L. (. (2002). Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske policy and practice. United Kingdom: John Wiley & Sons. državne in evropske študije. OECD, stopnja samomorilnosti. (2019). Retrieved from OEDC: https://data.oecd.org/ Time doctor. (2018). 18 Ways to Improve Your Work Environment and Optimize Productivity. healthstat/suicide-rates.htm Retrieved julij 3, 2019, from Business: https://biz30.timedoctor.com/ways-to-improve- work-environment/ Pes moj prijatej. (2017, september 17). V službo s psom? Tukaj ni nobenega problema. . Retrieved maj 5, 2019, from Pes moj prijatej: https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/v- Toš, N. (1999). Slovensko javno mnenje 1999/3: Evropska raziskava vrednot [datoteka sluzbo-s-psom-tukaj-ni-nobenega-problema podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov. Pilkington, K., Kirkwood, G., Rampes, H. in Richardson, J. (2005). Yoga for depression: The research evidence. Journal of Affective Disorders, 13–24. Toš, N. in Malnar, B. (2005). Slovensko javno mnenje 2005/3+4: Svetovna raziskava vrednot; Stališča o reformah [datoteka podatkov]. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za Pregelj, P., Kores-Plesničar, B., Tomori, M., Zalar, B., Ziherl, S., Gregorič Kumperščak, H. in raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Kravos, M. (2013). Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana. Treven, S., Potočan, V. in Kovač, J. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana : GV založba. Priporočilo št. R(83) 2 Odbora ministrov državam članicam glede pravnega varstva oseb z duševnimi motnjami, ki so nameščene kot neprostovoljni pacienti. (n.d.). Trunk, A. (2018, avgust 23). Claus Møller Consulting. Retrieved maj 5, 2019, from Vključevanje zaposlenih je največja priložnost podjetja: https://www.evoli.si/single-post/vkljucevanje-Priporočilo Rec (2004) 10 Odbora ministrov državam članicam v zvezi z zaščito človekovih zaposlenih-je-najvecja-priloznost-podjetja pravic in dostojanstva oseb z duševnimi motnjami. (n.d.). Tylee A. in Ghandi P. (2005). The Importance of Somatic Symptoms in Depression in Primary Pudrovska, T. in Karraker, A. (2014). Gender, Job Authority, and Depression. Journal of Health Care. Journal of Clinical Psychiatry, 167–176. and Social Behavior, 424–441. Ustava RS. (1991). Uradni list RS, št. 331/91-I. Ljubljana. Reinecke, M. A. in Davison, M. R. (2002). Comparative treatments od depression. New York: Springer Publishing Company. Vojska, M. (2018, januar 24). Preberite.si. Retrieved maj 5, 019, from Zakaj je zajtrk tako pomemben za produktivnost zaposlenih?: https://www.preberite.si/zajtrk-za-produktivnost-Rodda, J., Walker, Z. in Carter, J. (2011). Depression in Older Adulds. British Medical Journal, zaposlenih/ 683–687. Vrbančič, J. in Glorija, L. (2018, september 17). Depresija na delovnem mestu. Retrieved maj 5, 2019, from Psihologija dela: https://psihologijadela.com/2018/09/17/depresija-na-delovnem-mestu/ Wang, J., Schmitz, N. in Dewa, C. (2010). Socioeconomic status and the risk of major depression: the Canadian National Population Health Survey. Journal of Epidemiology and Community Health, 447–452. Wei, J., Ying, M., Xie, L., Chandrasekar, E. K., Lu, H., Wang, T. in Li, C. (2019). Late-life depression and cognitive function among older adults in the U.S.: The national health and nutrition examination survey. Journal of psychiatric research, 30–35. Wu, S. C. (2012). Aging and late-life depression. Journal of Aging and Health, 3–28. Wu, Z., Schimmele, C. M. in Chappel , N. L. (2012). Aging and late-life depression. Journal of Aging and Health, 3–28. www.soum.si. (2019, junij 12). Retrieved from http://www.soum.si/sl-SI/Content/ Details/103 Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Uradni list RS, št 77/08. (2008). Ljubljana. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Uradni list RS, št. 15/08. (2008). Ljubljana. ZZZS. (2012). Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela. Retrieved marec 24, 2019, from Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: https://zavarovanec.zzzs.si/ wps/portal/portali/azos/nadomestila/nadom_place/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz- 0vMAfIjo8zizQx8HT08DQw93A0NnQ08vZwtTIyDw4wNnMz1C7IdFQFymDFO/ Žilinská, M. in Smitková, H. (2017). Boys don’t cry: Male depression through gender lens. Psychology & Its Contexts, 87–97. Ljubezen in pogovor bosta RESILA SVET.