ŠTEV. 21 PTUJ, 8. junija 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. »Tednik« izhaja pod tem sicrojšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« tavod s samostojnim financiranjem Odgovorni urednik: Anton Ranman Uredništvo in oprava Ptuj. Lackova H Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 604-lf>-l-20R Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuTPnr^tvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Občinski ljudski odbor Ptuj St.: 020-1/62-1 Ptuj, dne 5. junija 1962 RAZGLAS o sklicanju zborov občanov in zborov volivcev proizvajavcev. Po 11. točki 95. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 113. in 120. členu statuta občine Ptuj sklicuje zbore občanov po območjih kra- jevnih odborov in stanovanjskih skupnos^ti ter zbore volivcev — proizvajavcev po gospodarskih organizacijah oziroma volivnih enotah za volitve odbornikov v zbor proizvajavcev ObLO Ptuj v času od 10. do 17. junija 1962. Datum in kraj zbora volivcev določi odbornik občinskega ljud- skega odbora, vsak za svojo vo- livno enoto. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. izvolitev delovnega pred- sedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika; 2. poročilo o delu ljudskega odbora ter svetov, upravnih or- ganov in inšpekcij; 3. razprava o'gospodarski si- tuaciji v občini; 4. odgovori na predloge prejš- njih zborov; 5. razno. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. S prvega zasedanja plenuma v prostorih Delavskega kluba Ptuj se, je v sredo, 30. maja 1.1., sestal na svoje prvo zasedanje novoizvoljeni plenum občinske- ga sindikalnega sveta Pttij, ki je bil izvoljen na VII. občnem zboru 13. maja 1962. Na plenu- mu so bile začrtane prve smer- nice za bodoče delo, izvoljena predsednik in tajnik ObSS, predsedstvo in imenovane ko- misije ter upravni odbori kot pomožni organi ObSS v novem delovnem letu 1962/63. PREDSEDSTVO ObSS PTUJ V novo predsedstvo občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj je plenum izvolil iz svojih vrst na- slednje člane in članice: Jožeta Šegula iz Tovarne glinice in aluminija Kidričevo: Jožeta Skr- lovnika iz Kmetijskega kombi- nata Ptuj: Jožeta Sotlerja. Pe- karne mlini >Vinko Reš« Ptuj; Lojzeta Cucka. Telefonsko nad- zorstvo TT linij Ptuj: Franja /^mauca. Zavori za zapo«lovanje delavcev: Borisa Solovjeva, To- varna glinice in aluminija Ki-| dričevo: Julko Sever, otrošk^ vrtec. Breg: Franca Vučaka^ »Delta« Ptuj: dr. Jožeta Neu-I dauerja. Splošna bolnišnica! Ptuj; Albina Piska, stanovanja ska skupnost. Ptuj: Marijo Cer-^ ne, »Slovenske gorice«. Ptuj^ Janka Kosija, >Elektrokovinari^ Ptuj in Zoro Guštin, Tekstilna; tovarna Ptuj. s PREDSEDNIK IN TAJNIK ObSS PTUJ Za predsednika občinskega sindikalnega sveta Ptuj je bil ponovno izvoljen dosedanj: predsednik Jože Šegula iz To- varne glinice in aluminija >BO" ris Kidrič? Kidričevo. Za nove- ga tajnika pa je bil ■ izvoljei Jože Skrlovnik iz Kmetijskega kombinata Ptuj, dolgoletni iz- redno aktiven, vesten in požrt- vovalni sindikalni delavec, do- sedanji dolgoletni član pred- sedstva, i S ČUTOM ODGOVORNOSTI SE LOTIMO NALOG Na prvem zasedanju plenu- ma je bilo v prvih smernicah za delo poudarjeno, da se je potrebno takoj z največjim ču- tom odgovornosti lotiti odgo- vornih družbeno političnih na- log. Delovni program, ki se še dokončno oblikuje, je upošte- val smernice in predloge, ki so jih predložile prve sindikalne sektorske konference in VIL občni zbor. (Nadaljevanje na 2. strani) > Južna stran novega hotela v Ptu ju v izgradnji ZNIŽANJE PRORAČUNSKIH IZDATKOV ZA 28 MILIJONOV DINARJEV 30. maja sta zasedala zbora občinskega ljudskega odbora Ormož in sprejela važne sklepe. Perspektivni načrt za dobo j petih let za področje občine Ormož zahteva ureditev cest- nega omrežja, predvsem cest Ormož—Središče, Ormož—Lju- tomer, Ivanjkovci—Pršetinci — Tomaž. Te ceste je potrebno v perspektivnem obdobju urediti, ker povezujejo turistične kraje. Most čez Dravo v Ormožu je neprehoden za težja motorna vozila od 1 tone in ga bo v ta namen v doglednem času pričel nadomeščati 15-tonski brod, bi bo začasno reševal sedanje transportne probleme. V tem perspektivnem obdobja bo po- trebno začeti z regulacijo poto- kov Lešnice in Sejance v doli- nah, kjer visoka podtalna voda povzroča občutno škodo na travnikih. POMOŽNA BENCINSKA ČRPALKA ŽE LETOS V ORMOŽU Kmetijski kombinat z ostali- mi gospodarskimi organizacija- mi v Ormožu bo postavil pri Marofu v Ormožu štiri nove požarno-varnostne rezervoarje za bencin in plinsko olje. Za nafto bosta postavljena dva re- zervoarja po 15.000 litrov, ben- cinska pa bosta za trikrat manj- ša. Rezervoarji bodo začasno krili potrebe po gorivu ormo- ških podjetij vse dotlej, da se bodo zbrala potrebna finančna sredstva za bencinsko črpalko, ki bo veljala 25 milijonov di- narjev. Rezervoarji bodo po- zneje uporabljeni v Središču ali v Ivanjkovcih za potrebe strojnega parka. 45.872 METROV CEST ZAHTE- VA MNOGO POPRAVILA S prvim januarjem letos je prišlo do reorganizacije cestnih podjetij in decentralizacije upravljanja. Zato je bilo s tem dnem dodeljeno v upravo ob- činskega ljudskega odbora še 23.75? metrov cest ITI. reda. Sprejeta obveznost bremeni ob- činski proračun. Na seji Je bilo ugotovljeno, da je osem cestar- jev za 45.872 metrov cest pre- malo, saj na vsakega cestarja odpade 5700 metrov ceste, kar je nad povprečjem. Zaradi tega zavod poklanja posebno pozor- nost bolj prometnim cestam, daj se lahko promet nemoteno raz-j vija. Sedaj so večja popravila ' ceste Ključarovci—Runeč. Po- trebno bo čimprej zamenjati v^se dotrajane ali poškodovane betonske propuS'te. GRADNJA VODOVODA SE NADALJUJE Zemeljska dela tečejo neneh- no in je že izkopanih 1650 m' zemlje. Vodni rezervoar na Hajndlu je že izkopan in nad 400 metrov jarkov v gozdu za polaganje vodovodnih cevi. Na izkopih in pripravah dela sku- pina delavcev, ki opravlja pred- videna dela predvsem v gozdo- vih, ostalo bo pa napravljeno s prostovoljnim delom. Dosedanje investicije na pri- pravah in nabavljenem mate- rialu znašajo nad 28 milijonov dinarjev. VEC POZORNOSTI ČIŠČENJU JARKOV IN POTOKOV Lastniki privatnih zemljišč ob manjših potokih in jarkih na območju občine so dolžni s' či- ščenjem struge preprečevati slučajne poplave. Malomarnost nekaterih v tem pogledu po- vzroča včasih zelo veliko škodo. Vendar to še ni vse, v teh moč- virjih, naplavinah in mlaju je žarišče nevarne goveje bolezni metiljavosti. Po statistiki je na področju ormoške občine 70""/o goveje živine metiljave. kar povzroča letno čez 150 milijo- nov dinarjev škode. Poplavlje- na trava izgubi na hranilni in vitaminski vrednosti, kar se od- raža na oslabeli in oboleli ži- vini. REJA ŽIVINE V ORMOŽU Na skupni seji so med osta- lim tudi razpravljali o tem, da bo občinski ljudski odbor mo- ral v zvezi s prepovedjo reje svinj v Ormožu začeti dokončno ukrepati. ZA POOSTRITEV PROMETNE VARNOSTI Zaradi razširitve prometa in porasta števila motornih vozil je potrebno otroke pravilno vzgajati v duhu preprečevanja nevarnosti v prometu. Nesreče povzročajo večkrat nepoučeni otroci, ki ogrožajo svoje in živ- ljenje voznika. V Ormožu se zelo množijo prometne nesreče. Zato so odborniki na seji vztra- jali, da bi bilo prav za učence osmih razredov uvesti v reden >ouk že v prihodnjem šolskem etu predavanja o prometno varnostnih predpisih. Pouk bi naj bil obvezen in bi trajal po eno uro tedensko. ZNIŽANJE PRORAČUNSKIH IZDATKOV ZA 28 MILIJONOV DINARJEV Odborniki so sprejeli sklep o znižanju proračunskih izdatkov. Do znižanja je prišlo zaradi znižanja prometnega davka za vino na drobno od 6 na 4"/o. GRADNJA LENTE NAJ BO NAČRTNO IZVEDENA Da bi se lahko gradnja za- sebnih stanovanj na porušenem delu Lente načrtno nadaljevala, so odborniki bili mnenja, da bi naj občinski ljudski odbor od- kupil te površine. Te parcele bi po isti ceni pozneje prodajal interesentom. S tem bi bil omo- gočen urbanistični načrt in spe- ijava ceste do novih stanovanj- skih hiš. Za gradnjo bodo inte- resenti lahko dobili ustrezne kredite. IMENOVANJE KOMISIJ Na seji je bil ustanovljen »štab za organizacijo fluoro« grafiranja prebivalstva«. Vanj so bili predlagani in izvoljeni: dr. Emil Vengušt, Teodora Cič, Štefan Cavničar, Franc Forst- narič. Ivan Voršič, Franc Zgonc, Drago Zabavnik in Berta Leto- nja. Di-vlžnost izvoljenih je pra- vilno organizirati in pripraviti vse potrebno za nemotene pre- glede. Imenovana je bila tudi komi- sija za proučitev perspektivne- ga razvoja šol v občini. Namen komisije je proučiti možnosti osnovnih šol. Njena dolžnost je ugotoviti, ali ima vsaka osnov- na šola potreben in sposoben učiteljski strokovni kader in dovolj nčnih pripomočkov, da bi še v naprej lahko vse o«:nov- ne šole v občin' obdržale naslov osemletke. V komisijo so bili izvoljeni Franc Novak. Edvard Brazda in Vlado Ožbalt. Rizman Profesorski zbor in letošnji maturanti ptujske gimnazije (Članek na 4. strani) TE DNI PO SVETU še vedno se oči svetovne jav- nosti najpogosteje obračajo na dogajanja v .-^Ižiru m okrog nje- ga. Zanimajo jo tudi medsebojni odnosi v zahodnem svetu, poseb- no vprašanje, kdaj in f>od kak;mi pogoji se bo Velika Britanija pri- ključila zahodnoevropski gospo- darski organizaciji — skupnemu tržišču. Zanimivo je tudi. zaseda- nje sveta za vzajemno gospodar- sko pomoč (SEV), ki je pričel z dekm v sredo v sovjetski pre- stolnici. • OAS propada Francozi množično beže iz AI- žira. Pn tem jih n-.so prav nič motile grožnje OAS In prav ta pojav dokazuje, da je doživela ofenziva nasilja nad domačini, ki naj bi jo množično podprl, tudi v Alžiru živeči Francozi, svoj ko- nec. Svoj polom je vodstvo podtal- ne armade pokazalo tudi na drug način. Pred dnevi je začasno usta- vdo svoje nasilje in zahtevalo od predstavnikov alžirske, fronte na- cionalne osvoboditve (FLN), naj bi se njuni predstavniki pomenil' o bodočnosti dežele. Organizaci- ja, ki doslej m hotela priznati edine dejanske predstav-nice bo- rečega se Alžira. je torej zahte- vala stike — mimo uradne fran- coske vlade. Seveda je vodstvo FLN primer- no odgovorilo, da se lahko f>ogaja o prihodnosti Alžira s&mo z zako- nito francosko vlado in z niko- mer drugim. OAS je s teroristič- nimi dejanji nadaljevala. Značilno na drugi strani je pismo, ki ga je na smrt obsojeni general Jonhaud poslal bivšemu generalu Salanu v istem zaporu. V njem ga poziva naj takoj ukaže ustavitev terori- i stične dejavnosti OAS kot njen I šef, ker ne more nihče več ra- čunati, da bo Alžirija kdaj fran- coska. V krogih začasne alžirske obla- sti zatrjujejo, da bodo referen- dum o bodočnosti Alžira izvedli 1. julija ne glede na razvoj do- godkov .. . * Srečanje de Gaulle - MacmiHon Nedeljski razgovori britanskega premiera Macmillana in predsed- nika francoske republike de Gaul- la so svet znova opozorili na tre- nja med zahodnimi zavezniki, vendar jih niso odpravili. Nobe- n,a skrivnost ni, da se Francija prav nič ne veseli britanskega so- delovanja v okviru šestih članic; sedanjega zahodnoevropskega tr- žišča, posebno pa še ne kakršne- ga koli izjemnega položaja za-« radi obveznosti do dežel Britan-«, ske skupnosti norodov. Boji se, da bi se s tem omajale njene, težnje F>o vodilni vlogi med za-, hodnoevropskimi deželami. t Kot kaže, bi v VVashingtcnu- vendarle hoteli videt; Britanijo v tej skupnosti, ker bi s tem laža odpravili kamen spotike tudi n* drugih področjih. Sistem zaščit-! nih carin, ki jih uvaja skupno tr-i žišče v odnosu na tretjega par- tnerja, je seveda prizadelo tudi ameriški izvoz v Evropo, ki je zelo visok. Zato ni noben čudež, če v VVashingtonu sedaj govore, da bodo znižali uvozne carine za blago iz Zahodne Evrope ter s tem ustvarili ugodne pogoje za prenehanje .carinske vcjne.. če- prav bodo i tem prizadeli lastne proizvajalce. • Zasedanje SEV Značilno za zasedanja Sveta za vzajemno gospod, pomoč (SEV), ki ga sestavlja osem članic vzhod- nega tabora, je, da na njem ne sodeluje .Albanija, čeprav so jo uradno povabili. Opazovalci socia- lističnih dežel iz Azije (Kitajske, Vietnama, Koreje) pa so le v ran- gu veleposlanikov. O dnevnem redu ne vemo kaj več. Pomenili se bodo o gospo- darskem sodelovanju, kateremu je pot sicer že odprta, vendar je treba odstraniti še mnogo ovir glede cen in medsebojnega pla- čevanja. Ker so v delegacijah, ki jih vodijo najvišji partijski in vladni funkcionarji, mnogi izve- denci za zunanjepolitična vpra- šanja, pričakujejo, da se bodo lo- tili tudi mednarodnih političnih vprašanj, med drugim položaja okrog Berlina in 7.ahodne Nem- čije. Ker večina dežel vzhodne- ga tabora sodi. da ne kaže z raz- nimi gospodarskimi grupacijami povsem zavreti mednarodne trgo- vine, se hodo pomenih tudi o škodljivh posledicah prizadevanj skupnega zahodnega tržišča. - SEMIfl AR - Prejšnji ponedeljek je bil v prostorih delavske menze »Abo- nent« v Ormožu enodnevni se- minar za člane šolskih odborov. Seminarja sta se poleg 50 odbor- nikov udeležila šolska nadzorni- ka tov Sepec in tov. Stanič. Na programu je bilo pet tem. Na-4| men seminarja je bil usposobiti predstavnike šolskih odborov ob^ uvajanju šolske reforme v pran kso. Vsako predavanje je biloj podkreplieno s praktičnimi iz- kušnjami. Predavanje so sestav- ljale teme. ki so aktualne otoi uresničevanju novega načina nagrajevanja prosvetnih delav- cev. Na seminarju je med osta- lim bilo poudarjeno, da polagajo učitelji kljub dosedanjim uspehom še vedno premalo po- zornosti idejno politični vzgoji mladine, ki bi morala že v šoli spoznati pomen in veliko prido- bitev, ki je v delavskerp samo- upravljanju. Kategorizacija šol je nujno potrebna, prav take pa tudi strokovnega kadra * • R. Dr. Stran 2 fEDNIK FTtTJ, S. JUNIJA 1962 V trgovini ..ELEGANT" v Ptuju LACKOVA 4 lahko kupite po zmernih cenah: — MOŠKO IN ŽENSKO £*E RILO najboljše kvalitete. — TRIKOTAŽO (kopalne obleke, dolan-komplete, dolan-blu- zice vseh velikosti in barv), — PLETENINE (jopice, puloverje, otroške jopice itd.), — KLOBUKE — moške in ženske po najnovejši modi, — SLAMNIKE — moške in ženske, — BLAZINE ZA KOfl^ANJE, obroče za plavanje, žoge, kopal- ne copate in druge potrebščine za dopust in oddih, — KOVCKE vseh velikosti, — POTOVALNE TORBE, usnjene in platnene in vse, kar po- trebujete v poletnem času. Pridite v našo trgovino. Vljudno vas bomo sprejeli in po- stregli ter vam razkazal! bogato izbiro vsega, ldkupuje io podjetje les, kam ga skladišči, kje predednje ter komu ga prodaja in pod kakjinimi po- goji, ja kakušno ceno in prd*i kas- nemu laainemu dohodMtu. Na druga srtrani gledlUb lUUij p«- trošniki, podietjft In poMtmemi- ki. Kakšen material jim dobav- l.ia in po kakšni ceni? Vsa skup- nost je budna tudi nad tem pod- jetjem in ugotavlja, kako izpol- njuje dolinosti napram skupno- sti in kako napram strankam in potrošnikom. V zvezi 7, vsem sprednjim smo sp obrnili na člane kolektiva, ki delajo v podjetju »Les« in smo dobili o njem sledeče podatke: V podjetju je do 100 zaposlenih in delajo v skladiščih v Ptuju, Kidiričevern, Ptuj-Breg, Ormo- žu, Središču in v Varaždinskih loplicah ter v predstavništvu v Zagrebu. Kolektiv podjetja je razdeljen na 3 ekonomske in na 9 Oibračun- skih enot. Po ekonomskih e^notah imajo delavske svete. S tekočimi obračuni in evidenco lahko spro- ti u#otav'.,ia,)o, kako podjetje po- \ sluje, kako gospodari in kakšen bo dohodek. Z analizami je mo- goče v zelo kratkem ča.sn dobiti siliko, ka'ko je s podjetjem zlasti v gospodarskem pogledu. Posebno se briga podjetje zla- sti za kvalifikacije delavcev. Ve- čina jih pride na delo s podeže- lja, brea splošnih in strokovnih ocen, izkušenj in dokumentov. Posebna komisija skrbi, da dose- žejo poleg vsestranske prakse mladi delavci tudi potrebno te- oretično izobrazbo. Zato obisku- jejo tečaje. Tako je doseglo pol- kvAlifikacijo vsaj 12 delavcev. Pri tem ima precej zaslug sindi- kat, ki gleda na strokovno in po- litično napredovanje članstva kolektiva. Poleg vsega tega pa »krbi siindikalna organizacija skupno 7. organi upravljanja in , upravo samo za strokovne izle- te in otoiske drugih kolektivov, s katerimi je podjetje »Les« v poslovnih stikih. Vsaj eno tako ekskurzijo organizirajo letno v kraje 7. močno razvito lesno in- dustrijo. Z leti bodo spoznali člani tega kolektiva kolektive vse^h večjih dobaviteljev, njiho- va podjetja in način dela. Le ta- ko bodo najlaže ocenili vrednost poslovne povezave in dobrega sodelovanja. Letos nameravajo oditi na Turopolje, kjer je skla- dišče največjega izvoznega pod- jetja. Lani so izvozili za nad 160 mi- lijonov in samo na zapad za nad 53 milijonov. Letos bodo to .šte- vilke znatno večje. Glede izvoza lesa imajo svoje izkušnje. Naj- več bo iaVožcno letos na zapad. Ugotovili to, da morajo biti pri tem poslu jelo previdni zlasti za- radi strogih kriterijev in zahtev- nosti inozemskih kupcev. Zahod- ni kupci so tozadevno zelo na- tančni, manj pa so kupci iz vzhodnih dežel, ki pa tudi bolj- še plačajo. Pri prvih se vidi, da si hočejo .s pogodbo zasigurati čim večji prof it. Z ZSSR in dru-i gimi vzhodnimi deželami ima I podjetje »Les« mnogo posla.l Njihova naročila so zelo obsež-i na. Naročniki iz Italije, Anglije, Madžarske, Poljske itd. so si edi- ni predvsem v tem, da jim zelo ugaja naš les, ki je primeren za izdelke iz parjenc in kuhane les- ne mase. Bukovina je za to naj- primernejša. Te dobivajo največ iz okolice Varaždina, Križevc, Koprivnice itd. Tudi oreh iz teh predelov je zelo uporaben. Pri nas je malo orehovine in še ta je slabše kvalitete. Slavonski hrast je svetovnemu trgu dobro znan. Po njem je največje povpraše- vanje in podjetje. »Les« izvaža večinoma tako hrastovino. Za njo imajo največ dobavnih pogodb. Več težav kot z nabavo hrasto- vine !majo z nabavo pogodbenih količin smerkovine. Industrijska pravljene hlodovine, čeprav te predelajo za izvoz !e do 20 ^^ vsa ostala pa jim služi zamo za prodajo. Trgov.=tko pKsdjetje »Les« ima obveznosti za izvoz smrekovega lesa in je s tem pri- krajšano, ker ne more dobiti .smrekove hlodovine, ker je ta omenjeno strogo razdeljena in- dustrijskim podjetjem. »Les« je že sprožil ta problem na pristoj- nih mestih. .Smatrajo namreč, da podjetja so zasegla večino pri- je lesna trgovina kljub svniemu izrednemu položaju na trgu v mnogih ozirih zelo prizadeta in ne kaže , da bi se v doslednem, času to moglo spremeniti na boljše. Promet podjetja bo letos pred- vidoma 300 "/o večji kot je bil sprva, ko je podjetje »Les« na- stalo in se začelo ubveljavljati. Sedaj so glede na zastoj v grad- beništvo za 3 "/o izpod plana, vendar računajo, da bodo v se- zoni zaostalo nadoknadili in da bodo plan do konca leta znatno presegli. Gleda lesa, ki bi prišel v po- štev za nakup v zvezi s čišče- njem gozdov obdravsikih vasi šolskega območja Markovci in Gorišnica zaradi plantažnih na- sadov hitrorastočih topol, meni- jo pri podjetju »Les«, da bo osta- (Nadaijevanje na 3. strani) Skladišče lesa za izvoz PTUJ Za lažji promet pri »Petroiovi" servisni postaji Trgovsko podjetje »Petrol« je razširilo pri servisni postaji v Ptuju dostop k {x>staji za tovor- ne avtomobile. Prej se dve tovor- ni vozili pred postajo nista mo- gli srečati. Predelava dovoza je šla v korist boljšega prometa pred postajo in na škodo lepo urejenega cvetličnega parka, kar pa se po končanih delih ne bo več opazilo. Poslovalnica »Panonije« Ptuj, »Steklarna« na Slovenskem trgu je napravila veliko uslugo svoji okolici s tem, da je lepo uredila izložbo, kjer so bila prej vrata in okna čevljarske delavTvice. Zgrad- ba nekdanje tiskarne (Blanke, Ptujske tiskarne) ima prijaznejšo fasado, odkar je na novo ureje- na. Hotel v Ptuju oblečen v belo Novi ptujski hotel dobiva svojo lepo zunanjo podobo, odkar so odstranjeni zidarski odri. Na se- verni strani so najprej izgotovili fasado, nato na vzhodn- in zapad- ni. Južna stran hotela je zelo raz- gibana zlasti v pritličju Fasada je v glavnem gotova. Zdaj so na vrsti še vrata in okna in vse osta- lo, kar bo dalo hotelu dokončno podobo. Šele ko bo poleg hotela urejena tudi cesta in njegova okolica, bo marsikdo, ki že nekaj časa ni bil v Ptuju na veliko od- prl oči in rekel: »Ptujčani, skromni ste, vendar je to, kar ste zgradili, lično in praktično!« To je še ena izmed lepih zgradb v Ptuju, ki jo je zgradilo gradbe- no podjetje »Drava« Ptuj. Največ spijemo vina In piva v ptujski občini spijemo letno v gostinskih obratih nekaj nad , 400 tisoč litrov vina in nad 250 i tisoč litrov piva ter nad 230 tisoč , litrov slatine. Več kot samega žganja (nad 28 tisoč litrov) po- pijemo drugih žganih pijač (nad 40 tisoč litrov), mnogo manj pa sadnih sokov (nad 8000 litrov), medtem ko spijemo drugih brez- alkoholnih pijač skoraj trikrat več kot žganih pijač (nad 125 tisoč litrov). V letu 1960 smo spili vsega več kot 1961. leta. Pri tem pa niso vštete količine vina in jabolčnika, žganja in drugih pijač, ki jih ljudje sami pridelajo in spijejo. Skioraj 9.000 slikonj v rentgenskem oddelku ptujske bolnišnice V ptujski bolnišnici, v rentgen- skem oddelku opravijo letno sko- raj 9000 slikanj. Največ slikanj je za specialistično ambulanto, in to več kot polovico, potem za kirur- ški oddelek skoraj 3000 slikanj, dniflo pa za interni, otroški, gi- nekološki in porodniški oddelek ter za infekcijski odsek. Največ bolnikov s po- škodovano glavo in vratom V največ primerih ,ki pridejo v ptujsko bolnišnico na zdravlje- nje, gre za poškodbe glave in vratu, prstov na rokah, za po- škodbe tibije in fibule, dalje za poškodbe reber, stegnenice, sto- palnih kosti in za komplicirane frakture, man^ primerov pa je poškodb medenice, prsnice, ključ- nice, dlanske kosti itd. Izpahov ramenskega, kolenskega in ko- molčnega sklepa pa je prav malo. Zelo malo ljudi, ki ne morejo oddati krvi Od okrog 3000 darovavcev krvi ki pridejo na vabilo RK ali na lastno pobudo v Transfuzijsko po- stajo v zvezi s transfuzijo krvi, jih odpade na bolne, ki ne pride- jo v poštev za odvzem krvi le 5 odstotkov. Zanimivo je. da je med krvodajavci vsako leto večina že registriranih krvodajavcev, k njim pa pride vsaj manjša polovica novih. Vsaki krvodajavec do po- vprečno 309,7 ccm krvi. Letna produkcija plazme doseže nad 110.000 ccm. Največ krvi in plazme porabi- jo v ptujski bolnišnici za bolnike iz kirurškega in ginekološko-po- rodniškega oddelka, manjše koli- čine pa za otroški in interni od- delek, manjšo količino pa za in- fekcijski oddelek. ,| Kako slrežemo gostom! Pisanje o gostinstvu in po- strežbi v posameznih lokalih je izgleda postalo prava modna muha nekaterih gostov, ki se do- stikrat ne zavedajo, da se obre- gujejo ob stvari, ki imajo svoje vzroke prav v njihovem odnosu do strežnega osebja, v njihovih zahtevah, ki jih strežno osebje ne sme a".d ne more izpolniti. \ Clankar K. N. razpravlja V zadnji številki »Tednika« o tem, da v gostilni Rogoznici ni dobil piva, čeprav so ga drugi gostja dobili in da je moral za brizga- ncc plačati namesto 50 dinarjev 70 dinarjev. Natakarica, ki bi naj to dejanje storila je na upravi podjetja podala sledečo izjavo; »Vse navedbe v članku ,Kako strožele gostu' .so neresnične. Gost, ki je napisal navedeni čla- nek je zahteval pivo po zaključ- ni uri, ko sem že naredila obra- čun porabe piva. Pravtako gost K. N. ni naročil brizganca, am-J pak vino in šele kasneje deci ki- sle vode, ki jo je tudi posebej plačal. Pravtako tudi drugi go- stje v tem časa niso več dobili piva in je tudi ta navedba v članku neresnična.« Zaradi navedene izjave nata- karice prosimo pisca članka, da se oglasi v upravi podjetja! Vsi, ki delamo v gostinstvu z zadovoljstvom sprejemamo umestne pripombe gostov ter skušamo pomanjkljivosti odpra- viti in s tem izboljšati kvalite- to gostinskih uslug v našem me- stu, ne moremo pa preko tega, da bi molčali takrat, ko je kriti- ka neumestna in kvari ugled podjetja in pK>sameznikov zapo- slenih v njem. In epilog: Razprava pred so- di.ščem, ki prav* gotovo ni bila potrebna. Gostinsko podjetje Haloški biser Ptuj Delo iredvsM V Msiiili Plenum občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj je na svojem prvem zasedanju imenoval naslednje ko- misije, v katere so bili imenovani naslednji člani: Komisija za organizacij- sko politična vprašanja v komisijo za organizacijsko- politična vprašanja so bili imeno- vani: Jože Skrlovnik, Viktor Pre- log, Maks Serdinšek, Franjo Fi- deršek in Franc Golob. Za pred- sednika je bil imenovan Jože Skr- lovnik, Komisija za gospodarska vprašanja in družbeni standard Komisijo za gospodarska vpra- šanja in družbeni standard se- stavljajo: Jože Sotler, Stanko Žit- nik, ing. Dušan Suhadolnik, Štef- ka Pu.šnik in Vinko Trplan. Za predsednika je bil imenovan član predsedstva Jože Sotler. Komisija za delavsko in družbeno samoupravljanje V komisiji za delavsko in druž- beno samoupravljanje bodo delali: Lojze Čuček. Jože Križančič, Franc Klemenčič, Maks Rubin in Danilo Masten. Za predsednika je bil imenovan Lojze Čuček, član predsedstva. j Komisija za izobraževanje in tisk Za člane komisije za izobraže- vanje, kulturno-pro5vetno dejav- nost in tisk so bili imenovani: Adi Praprotnik, ing. Aleksander Kra- vos. Franc Vrlič, Janko I^omar in Franc Hribernik. jffifBdsedniks je bil imenovan Adi Praprotnik, član predsedstva. ! Komisijo za kadrovsko socialno službo sestavljajo: Zora Ilovar, dr. Vladimir Petrič, .'Meksander Sankovič, Jože Vrb- njak. Za predsednika komisije ja izvoljena Zora Ilovar, član plenu- ma. Komisija za oddih in rekreacijo v tej komisiji bodo sodelovali člani: Albin Pišek, Mišo Drobina, Janko Fras, Stane Janžekovič in Marjan Ljubeč. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Albin Pišek, član predsedstva. V komisijo pravne služ- be so imenovani: Jože Vidovič, Jože Erhatič, Fra- njo 2mauc, Viktor Makovec, Maks Rubin. Ivan Voda in Anton Kan- cler. Za pred.sednika je imenovan Jože Vidovič, član plenuma. Komisija zc pomoč nezaposlenim članom sindikata Imenovani so Mar.ja Černe, .■\nica Žnidaršič in Fanika Vauda. Predsednica komisije je Mar;ja Černe, član predsedstva. V komisijo sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev so imenovani: Julka Sever. Adi Praprotnik, Pavla Feguš, Ivan Meško, Alojz Franc Ogirgic. Jož^ Kc^č. Eli^a-. Fink, Ivanka Golob, Franjo Žerak, beta Golob in Franc Pivko. Za predsednico je ponovno izvoljena Julka Sever, članica predsedstva. Novi upravni odbor sin- dikalne politične iolo Ptuj v upravni odbor sindikalne po- litične šole Ptuj so imenovani: Franjo Zmauc, Drago Zupančič, Janez Petrovič, Viktor Kranjc m Stane Stanič. Za predsednika upravnega odbora sindikalne po- litične šole Ptuj je izvoljen Fra- njo Žmauc, član plenuma. Upravni odbor delavskega kluba Phij v novi upravni odbor delavske- ga kluba so bili imenovani: Franc Vučak, Janez Čuš, Franc Čeh, Marjan Berlič in Mar'ca Peteršič. Za predsednika upravnega odbora jc izvoljen Franc Vučak. SPŠ in delavskega kluba Upravnik Za \ipravnika sindikalne politič- ne šole Ptuj v novem šolskem le- tu 1962 63 je bil ponovno imeno- van Franc Čeh, ki je prav tako ponovno imenovan za upravnika delavskega kluba Ptuj. Vse imenovane komisije in upravna odbora se bodo te dni sestali na svojih prvih sejah, na katerih bodo izdelani podrobnejši delovni programi. Komisije imajo nalogo, da pričnejo s takojšnjim delom. Na plenumu je bil izvoljen z* blagajnika ObSS Jože Strašek, član plenuma. Za predsednika nadzornega odbora občinskega sind;kaln*ga sveta Ptuj pa je bil izvoljen Martin Vegan. F. B., S prvega zasedanja plenuma ObSS Ptuj (nadaljevanje s 1 strani) Iz programa je razvidno, da bodo sindikati v občini svojo politično aktivnost usmerili na dosledno uresničevanje besed tovariša Tita v Splitu in za- ključkov izvršnega komiteja ZKJ. \ razpravi je bilo poiularje- no, tla je potrebno sindikalne podružnice nadalje or^ranizacij- .s.ko iu politično utrjevati. DeJo plenuma ObSS bo kolektivno. Pomoč članov plenuma se mora dnevno čutiti v sindikalnih po- družnicah. Posebno Je bil na plenumu dan poudarek važno- sti družbeno ckonouisko},^a izo- braževanja sindikalnih delav- cev in čim .širšega kroga pro- izvajavccv. V tej zvezi so bodo pričele »skupaj z delavsko uni- verzo priprave na seminarje za predsednike in tajnike sindi- kalnih podružnic in predsedni- ke delavskih svetov in uprav- nih odborov, ki bodo v Ptuju. 7.a flane izvršnih odborov, de- lavskih svetov in delovnih ko- leiktivoT pa bodo seminarji v delovnih kolektivih, sindikalne podružnice pa imajo nalopo, da s pripravami pričnejo takoj. Pomembno vjofro v izobraže- vanju sindikalnih delavcev bo tudi v bodoče imela sindikalna politična šola, ki bo tudi letos delovala v Ptuju in v Majšpcr- ku, predlaga pa se ustanovitelj tudi v Kidričevem. Izredna skrB bo v pripravah na novo šolsko leto 1')(i2/65 osredotočena na iz«^ popolnitvi programa, pripravah! predavateljev, izbiri kadrov za slušatelje SPS in ostalim vpra-i šanjem, ki so važna za zagoto^ vitev uspeha v usposabljanju, kadrov. C.lede pre(lavaleljsk(>ga; aktiva se priporoča, da bi gtti razširili s številnimi novimi so-i delavci, da bi tako zagotovilii čim hitrejše tolmačenje najak^ tualnejših vprašanj in izvršitev; seminarjev za čim širši krog proi/vajavcev. Bodočo obliko dela ObSS bodo tudi v nadaljei v obliki sektorskih sindikalnih; konferenc. Vsaka konfereucal bo imela svoj stalen organ, kil bo na svojem področju sprem* Ijal vsa gibanja, proučeval* probleme in gibanje življenj- skih pogojev delavcev. Organi konferenc bodo pripravljali gradivo za posvetovainja in kon-i fcrence bodo sklicane, čim eal bo pokazala potreba. Člani sinJ dikata pa bodo ravno prek kon* ferenc lahko najbolje in naj- hitreje vplivali na reševanja! problemov in usmerjanje poli^ tike v komuni. ( Plenum je tudi sprejel sklep,! da se izda dokument o >I. ted* nu bratstva iu prijateljstva de- lovnih ljudi občin Varaždin- Cakovec in Ptuj«, ki je bil v počastitev mednarodnega de- lavskega praznika 1. maja v času od 25. do 28. aprila 1962. Dokument bo izdan v štirih iz- vodih in bo izročen občinskim sindikalnim svetom v Varaždi- nii, v C akovcu in občin^skemu svetu »Svobod« občine Ptuj. Ka izvod pa bo hranil občinski sindikalni svet Ptuj. In doku- ment v obliki albuma s slikami in v besedi, bo ostal v trajnem s|)ominu na i)rijateljsko sreča- nje delovnih ljudi treh občin. Ob zaključku zasedanja je bilo sklrnjeiio. da predsedstvo ObSS podrobneje prouči gradi- vo konferenc in VII. občnega zbora in dokončno oblikuje de- lovni program, ki se bo dosta- vil vsem sindikalnim podružni- cam in članom plenuma r raz- pravo in nreeničevanje. Bese- dilo delovnega programa bo ob- javljeno tudi v >Tedniku<, da bi se z njim seznanil čim širši krog članstva sindikalnih po- družnic. Novi plenum ima vse- binsko bopat delovni propram, ena izmed najvažnejših nalog programa pa je dosledno in učinkovito uresničevanje nalog, ki jih je začrtal tovariš Tito v svojem govoru v Splitu. F. B, PTUJ, 8. JUNIJA 1962 TEDNIK Stran 3 Trgovina z lesom in gradbenim materialom ima svoje posebnosti (Nadaljevanje z 2. strani) la večina nekvalitetnega lesa lastnikom za kurjavo, le nekaj lesa bo primernega za odkup in ga bodo odikupile KZ kot jamski les ali kot les za celulozo. Za- druge se verjetno že pripravlja- jo, na to akcijo, in podjetje »Les« smatra, da bodo lahko les prevzele in spravile na odkupna mesta. Sedež .podjetja je ob Rogozni- ški ■ oesti (zraven nove pekarne »Vinko Reš«). Zgradbo pravkar obnavljajo. Na zapadni strani so porušili rampo in streho nad rampo, na dvoriiščni strani pa so podrli prejšnje pomožno skla- dišče. Imajo že načrte in nekaj sredstev za zgraditev primerne- ga skladišča, ki ga rabijo glede na več artiklov prodaje. Na dvo- riščni strani bo zgrajeno novo skladišče, ki bo vezano na uprav- no poslopje in bo tudi dostop vozil iz,pod upravnih prostorov v skladišče. Sedaj imajo sikladi- šča in razprodajo na raznih me- stih v Ptuju. Nekaj.materiala je v novem skladišču med tovorno po'Stajo in »Petrolom«, nekaj v skladišču na Ormoški cesti in nekaj na Zadružnem trgu. Za les, cement, apno, stavbno po- hištvo, opeko, premog itd. mo- rajo imeti primerne prostore tu- di tam, kjer jih še ni, ker ni mo- goče vsega nabavljenega mste- riala takoj razprodati. Sedanji promet se bo še povečal, zlasti ko bodo stranke zvedele za vse, kar podjetje prodaja. Glede premoga za potrošnike ugotavlja podjetje, da postaja premog potrošno blago širšega kroga občanov. Kmetje so pred leti kupovali 10-krat manj pre- moga kot ga kupujejo danes, ko je vedno ve^ štedilnikov p>o ku- hinjah na podeželju. Pred leti je zadoščalo za podeležlje 200 ton premoga letno, sedaj pa ga bo 2.000 ton komaj dovolj. Pri gradbenem materialu pa je letos obratno. Zastoj v gradbeništvu vpliva na povpraševanje po ce- mentu, apnu in opeki, stavbnem pohištvu itd. Ta pojav za trgo- vino kot je »Les« nikakor ni ugoden in koristen. Posebnost kolektiva »Lesa« je dobro organizirana samopomoč, ki jo vodi posebna sindikalna komisija. Samopomoč ima svoja pravila. Posojila odobrava 3 članski odbor. Posojila se dajejo brezobrestno v višini 5.000 do 10.000 din. Odbor tudi skrbi, da se dana posojila pravočasno vr- nejo. Vedno imajo v rezervi de- narna sredstva za izredno nujne primere. To je le okvirna podoba pod- jetja »Les«. Doipolnitve za njo imajo člani kolektiva, ki v njem delajo in živijo, dobavitelji in kupci, ki so s podjetjem v po- slovnih stikih, ki vedo za njego- ve uspehe in težave. Kolektiv sam z veseljem ugotavlja, da je prinesel novi gospodarski sistem z delitvijo na ekonomske in ob- računske enote in z delitvijo do- hodka spremembe, ki bodo kori- stile tudi oodjetju »Les« in celot- ni skupnosti. V. DVAJSETLETNICA SL0VENIE6ORIŠKE ČETE Ko so pred 20. leti ustanovili v ptujskem okolišu Slovenje-go- riško četo, je pri tem pomagala tudi okrožna sekretarka SKOJ — Anica Kaučevič. Stanovala je na Ornikovem posestvu za mest- Anica Kaučevič nim pokopališčem v Ptuju, kjer je bil njen oče oskrbnik. Mirna Kovač-Barčka je o njej napi- sala: »Sekretarka SKOJ Anica Kau- čevič je bila visoko, vitko, za svojih 18 let izredno resno de- kle. Z Osojnikom sva jo prvič obiskala kar na domu. Takrat njihova družina še ni bila kom- promitirana. Nihče tudi ni slu- til, da je živahna in splošno pri- ljubljena hčerka Anica vneta in hrabra skojevka, ki je posvetila ves svoj mladostni polet boju za socialno in narodno osvoboditev. Med našim razgovorom z njo o delu in sedanjih nalogah skojev- sfke organizacije, smo govorili tudi o partizanskem boju kot njuni in uspešni obliki osvobo- dilnega gibanja. In Anica je tedaj dejala:« »Saj bi naši fantje šli v partizane, a doslej nismo imeli zveze. Reševi fantje komaj čakajo, da jih po- kličemo in še več drugih bi šlo.« »Reševi fantje, saj res Reševi fant.je«, je za njo ponovil O.soj- nik. Njegov navadno mrk obraz se je razjasnil. Kako da se ni že preje spomnil nanje, saj so sko- raj ?o.sedje in vso družino dobro pozna. Anici zaenkrat nismo po- vedali, da bodo njeni skojevci ostali na domačem terenu in da bo lahko vsak dan spremliala njihove akcije. Dogovorili smo se le, da jim bo čimprej pisala, naj jo obiščejo. To ne bo nič ne- navadnega, saj je bila z njimi že prej v stalnih stikih, čeprav so bili zapo,sleni v Avstriji v Kap- fenbergu.« Anica Kaučevič je bila poleg Olge Megličeve najpredanejša in najpogumnejša aktivistka OF v Ptuju. V ptujski tiskarni Blanke se je učila za knjigovezko. . Po Anico so prišli gestapovci 12. avgusta 1942, dva dni za tem, ko so ujeli Jožeta Lacka. Ko so mučili heroja Lacka, so mučili tudi Anico. Oba sta muke ju- naško prenašala in ničesar ni- sta priznala. Med pretepanjem je Anica baje šestnajstkrat omed- lela. Zlomili so ji tudi levo ro-l ko. Decembra so Anico prepelja-j li v Maribor, od tam pa v zapore- Rosaliengelende na Dunaj. Z Du-i nija je morala v Osvviecim, kjer] je od hudega umrla 7. avgusta 1943. Anica je nepozaben lik zaved- nega slovenskega dekleta, ki je junaško umrla za osvoboditev. Njeno ime naj bi slavilo njen spomin s poimenovanjem ka- ke mladinske brigade, mladin- skega doma ali kake druge mla- dinske organizacije ali ustano- ve, saj je ime Anice Kaučevič večen vzgled nacionalne zavesti, poguma in življenjske žertve za dobrobit človeške skupnosti. V. VIDEM MLADINCI IN PIONIRJI | IZ VIDMA O PROMETU Končno so udeleženci promet- nega krožka na osnovni šoli Videm po dvomesečnem delu v krožku prometne vzgoje le lahko javno prikazali svoje znanje na oddaji »Pokaži, kaj veš v prometu«, ki je bila v Vidmu dne 5. junija 1962. Za oddajo je bilo predvsem veliko zanimanje med učenci, kar je dokazovala tudi polna dvorana. Cel program oddaje je bil po- pestren z vmesnimi pevskimi točkami in humoreskami. Tek- movalo je 20 učencev, vsak je moral odgovoriti na tri vpra- šanja. Vsak odgovor je bil toč- kovan — za vsak pravilen od- govor po 10 točk. Končni rezul- tati so pokazali, da so bili ude- leženci za oddajo dobro pri- pravljeni ter so s svojim zna- njem presenetili. Devet najl>(>lj- ših pa bo odšlo v Ptuj. kjer bo prav taiko tekmovanje o pro- metu. Prvi tri mesta so zasedli na- slednji učenci: 1. Majda Hentak. učenka 6. razreda; 2. Martin Kmetec. učenec 8. razrerla; 3. Martin Poslančec. učenec 8. razreda. Krožek bodo učenci obisko- vali še naprej in se predvsem izpopolnjevali v praktični upo- rabi teoretičnega znanja. RA. Igrišče za otroke v ptujskem par ku Daroval! SO del sebe-dorouali SO kri! V nedeljo, 3. junija 1962, je bila v novourejeni dvorani SZDL v Ptuju, (Zadružni trg) proslava za dan kr\'odajavcev — 4, junij, ki jo je pripravil Občinski odbor RK Ptuj za krvodajavce, ki so več kot 10-krat darovali kri, in za povabljene predstavnike. Proslava je imela dvojni na- men, in sicer medsebojno spo- znati krvodajavce iz vseh strani ■i'občine, ki jih veže enaka velika humana žrtev — 10-kratno da- rovanje krvi in jih predstaviti povabljenim predstavnikom zdravstvene službe, oblasti in družbenih organizacij ter jih ob- enem s pripravljenim progra- mom vzpodbuditi k nadaljnji agitaciji za človekoljubno krvo- dajavsko akcijo. Uvodni nagovori tov. Valterja Kolariča in zdravnika dr. Jožice j Vrečko in dr. Jožeta Neudauerja \ v imenu Transfuzijske posta,ie in Splošne bolnišnice Ptuj ter pred- stavnika Občinskega odbora SZDL Ptuj so bili vsem navzo- j čim vzpodbuda za bodoče aktiv- i no delo na tem področju, že ak- j tivnim pa posebno priznanje za vso pomoč in žrtve, ki jih ,je Transfuzijska postaja Ptu,1 ob doslej fi.800 registriranih krvorla- javpjh že dospela. Na tej slovesnosti je bilo ore- čitanih nad 60 imen krvodajav- cev z območja občine Ptuj, ki so že nad 10-krat darovali kri in dobijo zlate značke za krvoda- javce. Diplome so prejeli krvo- dajavci, ki so darovali kri več kot 20-krat: Alojz Prelog, Zaga- jiči; Franc Nasko, Gorišnica; Ferdinand PIoj, Vitomarci; Ivan Meznarič. Kidričevo; Marija Eo- žičko, Ptujska gora; Lenart Me- saric, Ptuj; Marija Segula, Vi- dem; Lenart Petek. Kidričevb; Konrad Vela, Rogoznica in Ne- žika Bezjak, Borovci Prav prijetno so presenetili vse navzoče otroci podmladkar- ji RK iz šole Ivana Spolenjaka z Brega in Harmonikarske .šole, ki so z deklam.acijami in recitacija- mi ter igranjem zelo ugajali. Enako je ugajalo petje moškega pevskega zbora »Obrtnik« v ne- popolnem sestavu in nazadnje še .skupno petje zbora in vseh navzočih. To je bila prva prireditev v na novo urejeni dvorani SZDL na Bregu. Podjetje »Pleskar« Ptuj se je zelo potrudilo in dvorano po naročilu odbora SZDL Breg lepo uredilo in bo enako kot do- slej tudi v bodoče služila vsem kolektivom v Ptuju, ki bodo radi imeli v njej svoje prireditve. VJ. PIONIRSKA ZADRUGA KOG DOBRO GOSPODARI Kot vsako leto, tako tudi letos bo v prostorih šole na Kogu po- membna slavnost za učence, ka- teri prehajajo iz petega v višji razred, zato ker bodo sprejeti v članstvo pionirske zadruge. Pi- onirska zadruga poseduje 25 arov vinograda in 20 arov njih. V zadrugo je vpisanih 96 pionir- jev in pionirk. Tako vključeva- nje mladine v pionirsko zadrugo iHia' jSol^ strokovnega usposab- Ijanja .mladine tudi vzgojne mo- mente, ki vplivajo na nje, poseb- no glede v varčevanju in gospo- darjenje z družbenim premože- njem. Tako se pionirji s pomočjo kmetijskih strokovnjakov kme- tijskega kombinata praktično usposabljajo v obdelovanju, gnojenju, vzgoji vinske trte in ostali agrotehniki v marljive in sposobne mladince. Dosedaj je imela pionirska zadruga razve- seljive uspehe v proizvodnji, saj so v jeseni prejeli 186.000 dinar- jev za prodane pridelke. Zaslu- ženi znesek bodo učenci osmega razreda letos, kakor so ostala le- ta, porabili za zaključni izlet na morje. K stroškom bo še vsak posameznik prispeval po svoji sposobno.sti. Dr, R. Prometne nesreče v Ptuju in okolici Med Mostjem in Juršmc" je pri- šlo 4. jun. 1962 popoldne do pro- metne nesreče. Trčila sta dva to- vorna avtomobila Enega je upravljal Jože Rojko iz Sp. Du- pleka 86, drugega pa Janko Lup- ša iz Maribora. i Rojkov tovornjak je peljal pro- ti Juršincem s primerno hitrostjo pravilno po desni strani ceste. Iz nasprotne strani mu je pripeljal v ovinek po levi strani ceste s precejšnjo brzino I.upša Ko je opazil, vozilo iz nasprotne smeri, je zavrl svoje vozilo in je kljub temu zadel Rojkov avto. .Škode je do 100.000 din. Oba voznika sta bila trezna. Na Zadružnem trgu v Ptujii sta 3. junija 1962 trčila osebni avto Borisa Korenjaka iz Ptuja in mo- torno kolo Janeza Kaučiča iz Ma- ribora. Motorist Kaučič je pripeljal po Mariborski c. proti Ptuju Na kri- žišču pri trgovini »Potrošnik« ga je hotel z leve strani prehleti vozač osebnega avtomobila Kore- njak, ki se je pripeljal po cest- z Zadružnega trga. Pri trčenju sta padla motorist in sopotnica in sta bila lažje poškndr vana Na vo- zilih je nastala manjša šk-da. NAŠ TURIZEM Letno do 10.000 turistov Letno pridp v ptujsko občino 5 do 10 tisoč turistov in izletnikov, ki se zadržijo v naših prenoči- ščih (več kot 4000 nočnin). Pri tem niso vračunan^ nornine pri družinah, ki so dobile obiskp tu- V novem hotelu se bo število v novem hotelu, se bo število nočnin znatno povečalo. Povprečna doba zadrževanja gostov-turistov je še vedno 1 do 2 dni, kar je značilno za inozem- ski turizem v mariborskem okra- ju. Gostje so predvsem prehodne skupine ali posamezni avtomobi- li.sti. Nojveč domačih gostov Domačih gostov je vsaj 4-krat več kot tujih, število tujih noči-j tev pa je vsaj 10-kraf manjše kot nočitve domačih gostov. V občino Ptuj pride ietno polovico manj domačih gostov kot v občine Rav- ne in Slovensko Bistrico in sko- raj Ifl-krat manj kot v občino j Maribor-Center, Manj kot v oboi- ! no Ptuj pride gostov v občine Radlje, Dravograd, Ormož in Le- nart .Skoraj enako število doma- čih gostov kot občina Ptuj imata občini Maribor-Tabor in Slovenj Gradec. ] Največ tujih gostov pride v ob- čine Maribor-Center, Maribor- Tezno in Ptuj, prednjači pa vse- kakor občina Maribof-Center, ki ima 10-krat več inozemskih go- stov kot ostali navedeni občini, i Občina Slovenska Bistrica dobi' letno nad 800 tujih gostov, druge občine kot npr. Ravne, Maribor- Tabor, Slovenj Gradec, Dravograd in Orm^^ž obišče letno od 100 do 300 gostov Najmanj obiskov iz inozemstva pa ima občina I enart v Sloven- skih goricah, ki jih doseže letno | komaj 10 do 15. Med domačimi gosti nas najraje cbiskulejo gostje Iz Hrvatske in Srbije Največ domačih gostov je v mariborskem okraju vsako leto iz Srbije in Hrvatske (15 do 18 ti- soč), mnogo manj pa iz Makedo- nije ter Bosne in Hercegovine (1000 do 2000). Po Sloveniji potu- i iejo le predvsem Slovenci in jih pride v mariborski okraj iz dru- gih okrajev m občin do 50 tisoč. Sindikalna podružnica obrtnih delavcev x zasebnem sektorju 3. .iunija 1962 na skupinskem izlet« v Rogaški Slatini Kumrovcu. Krapini in Trakoščanu. To je prvi tak izlet novoustanovl.iene sindi Larn^^or^^a^adje. ki .teje okro, 80 članov Izletniki so na odseku nove »vt-este^p^rot. Kumro^.^^^^^ Starši so dolžni mimo vzgoje skrbeti tudi za to, da njihovi otroci odraščajo v uravnoveše- nem okolju, ki mu ne primanj- kuje ljubezni in srčne topline. Koliko bolj velja to za otroške vrtce in mladinske domove! Zna- no je, da v nekaterih takih hi- giensko vzorno urejenih ustano- vah otroci v svojem razvoju za- ostajajo prav zaradi tega, ker pogrešajo tako potrebne ljubezni in zaupanja odraslih. Ta pojav je znan med psilologi kot »ho- spitalizem«. Kmalu pridobe na življenje do- raščajočega človeka razen dru- žine vpliv tudi šola in mladin- ske organizacije, katerih odgo- vornost za pravilen, mnogostran- ski razvoj otrokove osebnosti je tem večji, ker je otrok tedaj v j najbolj dojemljivih letih. Kljub najboljšemu pedago- .škemu vodstvu se pogosto zgodi, da ima uženec težave v šoli ali da v razvoju zastane. V takem primeru je treba poiskati vzroke najprej v otrokovem okolju. Ta- ko nemara odkrijemo, da se otrok v šoli ne znajde in se za- to ne more uveljaviti, da se pre- tirano boji slalih ocen, da se je odvrnil od njega prijatelj ali da doma ni pravega družinskega vzdušja LTčitelj ali vzgojitelj morata, če hočeta pravi vzrok dognati in ga odpraviti, učenca ljubeče nadzorovati pri delu in igri, se pomeniti s starši in so- delovati z njimi; nato je potreb- no najti najboljši način, kako spraviti napačen razvoj otroka na pravo pot. Vzgojna vprašanja v dobi pu- bertete so poglavje zase; mimo drugih težav so v tej dobi mla- dostniki zlasti dovzetni za vpliv slabih filmov in ničvredne lite- rature. Po končani šolski dobi zavza- me pomembno mesto v življenju mladega človeka njegovo delo. Pravilna izbira poklica in vtisi, ki jih sprejema na delovnem mestu, odločilno vplivajo na na- daljnje oblikovanje njegove osebnosti. Odvisno od tega, ali vajenca njegovo delo na\duši ali ne, se bosta razvijala njegov občutek za dolžnosti in odno« do dela; ta se kaj lahko spridi v rnalomarnossti ali v zaslužkar- stvo. Važno za vsakega človeka je, da ga njegovo delo zanima, nav- dušuje in poživlja; edino tako ■ delo more dati življenju pravi ; smisel. Razumljivo je, da bo člo- vek, ki ne vidi možnosti za pri- znanje, napredovanje in dosego kake odgovornosti v svojem po- klicu, občutil svoje delo kot nad- i logo in muko Ce se razen lega nadrejeni slabo zanima za nje- i gove probleme in je delovni ko- lektiv šibko povezan med seboj, se utegne zgoditi, da z.gubi mla- di človek zadnjo sled zanimanja za svoj poklic. Delovni učinek pada, osebno pvočutje je slabo, odpor do okolja zmeraj večji; končno si nezadovoljni delavec poišče novo delo. Nadaljevanje sledi Otroci bolehajo predvsem na dihalih In prebavilih Najveo otrok, ki jih prinesejo ali pripeljejo v ptujsko bolnišni- co na zdravljenje boleha na di- halih in prebavilih, drugi pa na obolenju čutil, alergozi, IBC in infekcijah, na obolenjih sečil in koze, dlstrophiii in na raznih drugih obolenjih Letno je na zdravljenju do 2500 otrok Predsednik evropskega parlcrmentn v Strassbur- gu za esperanto Prof dr Hans r'"URT.'\ je kot ■sperantist i/javil »Zavedam se, da pomaga mednarodni jezik esperanto povezati narode in slu- žiti miru.« STRAN 4 TEDNIK PTUJ, 8. JUNIJA 19(52 ŠE ESA IsEIVERACIJA maturantov iJtiijske gimnazije v ponedeljek 4. junija je bil na ptujsk; gimnaziji tradicionalen žaiključek pouka za četrtošolce z običajno predajo ključa 4. raz- reda tretješolcem in ostalim spo- redom, ko se četrtoSolci poslovi- jo od profesorskega zbora in di- jakov gimnazije in vi-em sku- jaj želijo tud; v bodoče mnogo uspehov. » Za tokratni tradicionalni za- ključek bi lahko rekli, da je po- novno pokazal prejšnji, stari obred s pogrpbnim sprevodom, s prenašanjem rakve s knjigami in drugimi gimnazijskimi rekvi- ziti ter transparenti po mestu 0'b napevanju tradicionalnih ma- turantskih napevov. Lanski če- trtošolci so uvedli nekaj novega in tako se v Ptuju preiskiišata stari in novi način zaključka ?o- le in slovesa, da se stari ne j bi pozabil in da bi se novi utrdil. Glede same predaje kHuča .je pač prišlo do izjeme kot š»> nik- da.r doslej, in sicer so klujč 4. razreda prevzrli dijaki 2. mre- da. Tret.iešolci so bili prepočasni In niso pomislili na to. da bi lah- ko dobin ključ dlj.Tki 2, razreda namesto njih. Seveda je bilo po- tem precej razočaranja, ki pa ne bo dolgo trajalo, ker bodo morali j tret.i«šolci od drupošolcev ključ j odkupiti. Nekaj •» <'r jih bo stala ta pot do ključa kot večja spret- nost In iznajdljivost pri pogaja- njih zanj. Sprevod po Ptuju je imel kot vsako leto precej občudovalcev, ki pač radi spremljajo vse, kar prireja mladina, zlasti pa matu- rantski sprevod, ko se pokažejo na ptujskih ulicah mladeniči v cilindrih: slednje je težko najti zlasti tisto leto, ko je več matu- rantov. Prav zanimivo je bilo no^gledati na vse spremstvo ma- turantov na dravskem mostu, ki je postal nekaka galer:ja za vse maturantske in druge prire- ditve ob Dravi (brodarska .štafe- ta in podobno). Učenci, dijaki srednjih šol in odrasli so hoteli videti, kako bodo maturanti po »objokovainem pokojniku« — svojih lepih, pa tudi težkih sp>o- minih na 8 letni študij na gim- naziji, poslali Čez ograjo mostu rakev z v.so vsebino. Ta je res zaplavala z dnom navzgor in kdo ve, kdo jo bo našel in kaj si bo mislil, ko bo zagledal v Dravi g knjigami oziroma s platnicami obit pokrov rakve. Mogoče jo bodo našli pri Marku kot vsake- ga utopljenca, mogoče celo pri Križovljanu na Hrvatskem, kjer pušča Drava .svoje žrtve. Prav prijeten jc bil pogled na 18 mladih parov, na fante v ci- lindrih in lepih črnih oblekah ter na lepo oblečena dekleta, ko so šli po Ptuju in tako prijeten bo pogled na nje vsako leto, dokler bo pošiljal Ptuj v življenje abi- turiente ptujske gimnazije. PV.i II. revija pihalnih orkestrov v Ormožu dobro uspela . v nedeljo, 3. junija, je bila Ormožu prvikrat revija pihalnihj orkestrov, na kateri je sodelo-j valo 369 godbenikov, oziroma \t godb iz mariborskega okraja.j Vsaka godba je zaigrala po dve' skladbi, pozneje so godbe nasto-: pile skupno. Zelo je navdušila gledavce godba iz Raven na Ko- ro.ikem. Nekoliko manj so gle- davci pohvalili godbo iz Ptuja.' Program je bil lepo izveden. Prireditev je biila za Ormož po- sebnega pomena, ker je tega dnej bila otvoritev igrišča v Mestnii grabi. Programa II. revije pihal-i nih orkestrov se je udeležilo nadi l.hOO ljudi. Pri/nanje za skrbnoi pripravo in izvedbo gre DPDJ ^Svobodi« Ormož in obč. odb,. SZDL. .Dr. R. FOTO ZAPISEK .šola na Kogu — prijeten dom mnogih otrok NAJLEPŠA ŠOLA V ORMOŠKI OBČIMI Osnovna šola Koq že četrto leto služi svojemu namenu ;n je ena iizmed najlepših in najmoderneje opremljenih šol na področju ob- čine Ormož. V zgradbi so 4 učil- nice, kuhinja, jedilnica, pionirska soba, kabinet, zbornica 4 garde- robe in ostale sanitarne ter vo- dovodne naprave. V osm-.h oddel- kih obiskuje pouk 247 učencev, prostih sedežev pa preostaja sa- mo še 2.5. Zgradba z opremo je stala 40 milijonov dinarjev. Sedaj so mladinei in pionirji pristopili k urejevanju okolice, ki še vedno zmnnjšuje ugled zgradbe V ta namen še letos nameravajo izvr- i siti vsa zemeljska dela. sprednji del v obliki parka, ostale površi- ne pa nameravajo koristno upora- biti Za poizkusno pro'zv''dnjo ne- katerih sodobnih kultur, kjet se bodo lahko učenci strokovno usposabljali, posebni' znamen tost pa v tej šoli predstavlja spomin- ska plošča, k: sp-^mmja mladi rod na žrtve nemškega nasilja Sprejet! .^mo bili v LMS že dolgo prej smo se priprav- ljali na praznik mladosti, ki smo se ga vsi zelo veselili, fraznovali smo tudi 70-letnico maršala Tita. Zbrali smo se na dvorišču k manjši slavnosti. Za učence 7. razreda je bil velik praznik, saj smo bili sprejeti v Mladinsko organizacijo. Pozdravil nas je predstavnik občinskega komiteja iz Ptuja in nam je v nekaj besedah orisal zgodovino LMS. Povedal nam je, da je že v najtežjih trenutkih NOB delala LMS. Delala je pri raznih akcijah: pri zbiranju hra- ne, orožja in obleke. Po osvobo- ditvi je pomagala graditi novo Ju- goslavijo, pomagala gradit; ceste, železnice, mostove, stanovanja in še mncgo drugega. Tudi danes mladina nadaljuje svoje delo zelo pridno in ga ne bo opustila. Vsako leto so sprei- jeti novi pionirji v Mladinsko or- ganizacijo in vsak obljubi, da bo pridno izpolnjeval dolžnosti in naloge, ki jih predpisuje statut LMS. Pozdravila sta nas tudi tovari- ša upravitelj šole in tov. Feherje- va. ki sta nam povedala nekaj misli o liku m1ad'ncev in mladink. Tudi mi smo na ta dan obljubili, da bomo pridno dplali in izpolnje- val- naloge, ki jih postavljata pred nas družba in tovariš Tito! M,ARJETA KUKOVEC, učenka 7.a razreda osnovne šole »Bratov Štrafela« Markovci pri Ptuju Dopisujte v TEDNIK Hvala lepa in kdai zopet lahko pridemo? v otroški posvetovalnici v Markovcih. v šoli, v zbornici, je bilo 29. maja 1962. v lepem sonč- nem popoldnevu manj živahno kot je sicer, ker je bilo prejšnje dni cepljenje otrok in vendar je imela zdravnica dr. Ljuba Neu- dauer tudi tokrat precej dela in se je toliko bolj posvetila otro- kom in materam, ki so prišle. Za otroško posvetovalnico v IVIarkovcih je zanimivo, da pri- nese vsakikrat do 80 mater na pregled otroke, svoje kar dobro negovane dojenčke, nad kateri- mi pridno bdi zdravstvena služ- ba skupno s skrbnimi mamicami. Babice žal že 1 mesec dni nima- jo, ker je njihova prejšnja ba- bica Nežka Medvedova zdaj na drugem delovnem mestu, za drugo babico pa nimajo v Mar- kovcih stanovanja. To vpraša- nje ne bo moiglo ostati dolgo od- prto, ker je babica tudi temu ob- m.očju potrebna in bi bile ma- tere težko brez nje. Za opazovavca tega humanega, preventivnega dela, posvetova- nja z materami in pregleda otrok v posvetovalnicah na po- deželju, pa tudi v Markovcih je razveseljiva ugotovitev, da je stik zdravnice in sester (Jožica, Marija) z materami in otroci res prisrčen in razgovor materinski. S popolnim zaupanjem, brez strahu in predsodkov sprašujejo matere, kar jim ni jasno v zve- zi s skrbjo za otroka, za njego- vo nego in napredek, raztolma- čijo svoje ugotovitve in spreje- majo nasvet zdravnice in sester ter se tudi po njem ravna.jo. V posvetovalnici so dobro vidi, da je zdravstvena prosvetljenost na našem podeželju našla svoj to- pel sprejem pri večini mladih mater in da je ne zavračajo niti tam, kjer so izredno težke ma- terialne prilike in močni vpHvi starejše generacije, ki ni živela v času tako organizirane zdrav- stvene službe kot je danes in ta- ke budnosti nad zdravi jem otrok. Šolska zbornica je bila na mah prava zdravniška .eoba. Z belimi prti pregrnjene mize in na njih vse, kar je potrebno za posveto- valnico in pregled otrok. Vsi malčki niso zajokali. Le nekaj jih je občutilo pod seboj na teht- nici netrdna tla. Vsakega je hi- tro dvignila .sestra Jožica in ga položila pred zdravnico na mizo. Pregled je bil temeljit in nekaj mater je neslo z otrokom domov vitamine, ta za kosti, druga za splošen raz\'oj, tretja proti sla- bokrvnosti, četrta fluorokalcii za zobe itd. Na kartice so bile zabe- ležene ugotovitve teže in razvoja otroka in kjer je bilo potrebno, je bila napisana še napotnica za pregled v zdravstvenem domu.. Vse je šlo lopo od rok in pri vra- tih se je skoraj vsaka mamica z otrokom v naročju obrnila in sej še enkrat glasno zahvalila zdrav- nici in sestrama za pregled in nasvete. Ob koncu opravljenega dela je dobila zbornica zopet svojo šol- sko podobo, obsežna prtljaga je napolnila roke vseh treh belo- oblečenih zdravstvenih delavk iz Ptuja in kmalu je hitel dobro naložen fičo nazaj proti Ptuju po dobro opravljenem delu. Prometne! nesreče 4. junija ob 9.30 je bila na cesti 3. reda v vasi Loperšice prometna nesreča, pri kateri se je v.S'led prevelike hitrosti na ovinku ponesrečil motorist Sta- nislav Potrč s sopotnico Ivano Osterc. Zaradi prevelike hitrosti je motorist na ovinku zgubil oblast nad vozilom in je zavil v obcest- ni jarek. Voznik je pri nesreči dobil odrgnine po obrazu in pre- tres možganov. Sopotnico je vr- glo nekaj metrov daleč na trav- nik, vendar ni dobila večjih po- škodb. Ponesrečenega motorista so takoj odpeljali v ptujsko bol- nišnico, kjer še danes leži v ne- zavesti, i Juršinci Malo katero leto je bi! da a mla- dosti proslavljen na tako svečan način kot letos. To velja tudi za Juršince. Številni kre.~ovi v vseh vaseh so zagoreli zvečer 24. maja. Kljub slabemu vremehu, se je ob kresovih zbralo precejšnje število mladine in še pozno v noč se je po slovenje-gori.ških gričih razlegala pesem mladih grl in odmevali zvoki godbe. Enako vzdušje je bilo tudi na sam 25. maj. Nedelja — 27. maja, je bilo samo nadaljevanze mladostne I prešernosti v Juršincih. Najprej so se mladim in starim predsta- vili mladinci 8. raz. osn. šole z Bevkovo igrico »Tonček«. Obi- skovavci so bili prijetno prese- nečeni nad uspešno izvedbo mla- dih igravcev. Po končani predstavi je bil v prostorih osn. šole slavnosten sprejem pionirjev 7. razreda v LMS. Po krajšem slavnostnem govoru pred.sednice aktiva LMS na osn. šoli, Antonije Matjašič, je tov. Anika Muršič, predsedni- ca vaškega aktiva LMS, novo- sprejetim članom razdelila legiti- macije. K sprejemu jim je če- stital tudi tov. Franc Kovačič, upravitelj šole in spregovoril ne- kaj vzpodbudnih besed. V posvetovalnici za matere v Ma rkovcih Pri slapu Rinka LEPO JE V LOGARSKI DOLINI 1 IZLETOV v Logarsko dolino, ki jih prirejajo ob nedeljah razni kolektivi, organizacije in društva z Ptuja in okolice, ne bi sm^li vrednotiti samo po lepotah, ki jih vidijo izletniki v tej dolini, pri slapu Rinka in pri koči na Okreš- Iju pod mogočnim Grintavcem in Ojstrico, ampak vse, Kar vidijo iz- letniki na celi poti tja in nazaj 1 in kar jim ostane v spominu. Izlet v Logarsko dolino ima vsaj dve posebnosti in sicer eno- dnevni ogled lepot na poti do Lo- garske doline in občudovanje pla- ninskih lepot ob Savinji, ki na- i pravijo na vsakogar, doma z rav- ! nine tako globok vtis. Sama vožnja do Logarske doli- ne je kot sprehod med obdela- I nimi polji in cvetočimi travniki, I med zelenimi gozdovi, skozi lepe 1 kraje in naselja, mimo lepo raz- i vrščenih domov in prijaznih l.1u- 1 di ter v pozdrav mahajočih otrok, I skozi lepo Celje in novi falec in I dalje skozi Mozirje, Ljubno In Solčavo vedno bliže končni posta- ji blizu slapa Rinka v Logarski dolini. Sigurna šoferjeva roka in nje- gov skrben pK>gled (tokrat je vo- zil Luka Varvoda) vas popelje skozi neštete težke in lahke si- tuacije na široki asfaltni m po ozkih krajevnih cestah. Od časa do časa ga občudujete na njego- vem odgovornem šoferskrm me- stu, potem pa se zopet zagledate ' v leip, prijazen svet domovine, k. se vam zdi kot dobrosrčen gosti- ] telj, ki vas je sprejel brez pred- j sodkov tako rad kot ste sami radi i prišli k njemu na obisk, da bi vsaj za dan preživeli pri njem iz- I ven vsakdan, skrbi, svojega stal- nega okolja in vseh njegovih sodb ler predsodkov. Niti malo vas ne moti med vožnjo z avtobusom različno razpoloženje okrog vas, razgovor, petje, smeh. sopotni-l kov. Kraj za krajem je mimo. Slovenska Bistrica, Konjice, Ce- lje, 2alec, Polzela, Mozirje, Ljub- no, Solčava. Sami lepi kraji, po- vsod cvetice na oknih in vrtovih, lepo pobeljene hiše in hišice, no- ve zgradbe, podjetja in stanova- nja, urejena polja, sadonosniki, nasadi hmelja, temnozeleni go- zdovi. Otroci povsod radi poma- hajo v pozdrav izletnikom in mnogi jim tudi odzdravljajo. V Mozirju je bilo naše prvo po- stajališče. V gostilni na trgu so bili prijazni. Postregli so z vsem, kar So 'meli, celo s specialiteto - nadevanim želodcem (2.500 din 1 kg). Tako je bilo tudi v Radmir- ju in na koncu poti z avtobusom, v hotelu »Planinka« v Logarski dolini. Na povratni vožnji je bil krajši postanek v Ljubnem, kjer so pravtako zelo ljubeznivi ljudje in v tamkajšnjem gostišču je zelo lefK). čisto in razmeroma poceni. V Logarski dolini se nismo zna- šli sam'. Istcoasno z nami je še prispel tja tudi del kolektiva »Metalne« Maribor in še avtobus šolarjev m več osebnih avtomo-1 bilov. Večina gostov je obsedela v hotelu ali pa v avtobusu. Nekaj jih je ne glede na vreme odšlo k slapu Rinka in h koči na Okrešelj. | Tam je pod št. 516-520 za letoš- nje leto vpisanih v spominsko knjigo 5 Ptujčanov, čeprav ver- jetno niso samo on, letos obiskali te koče. Vsi ostali vpisniki so Ma- riborčani, Celjani, Ljubljančani in izletniki iz Hrvatske. Tokrat je ostala Ix)garska do- lina vsem izletnikom nekaj dol- žna in sicer pogled na Ojstrico in Grintavec ter na druge vrhe, po- krite s snegom in zavite v meglo. Mnogi bodo yse to kar kmalu videli, ker jih bo pot zopet za- nesla tja, ko ho lepše vreme. Izlet v Logarsko dolino iz Ptu- ja ni naporen in nedeljski dan zanj ni prekratek. Ob zgodnjem odhodu iz Ptuja ostane še nekaj časa poleg ogleda lepot na cilju za postanek v krajih ob Savinji, kjer vas povsod prijazno sprej- mejo in se radi pomenijo z vami, saj jih zanima, kako živijo ljudje v Ptuju in njegovi okolici, kaj de- lajo in kako se veselijo svojih uspehov. Tokrat, 27. V. 1962 je priredila izlet v Logarsko dolino mladinska nrganizTcija podjetja »Pleskar« Ptuj, prihodnje nedelje ji bo sle- dilo sp n^kaj drugih mladinskih organizacij. v Kaznovana hudobija Nekega dne je prinesel oče Mikecu m Jožeku nove čevlje, rekoč: Otroka, če bosta pridna, vaju peljem jutri v mesto po no- ve obleke Drugo jiuitro sta šla otroka po stari navadi nabirat gobe. Mihec je iskal gobe, Jožek pa. kakor vedno, ptičja gnezda. Bil je po- reden. Vsako gnezdo je treščil tla in pobiral vsa ptičja jajca. Cez nekaj časa reče Mihec Jože- ku: »Greva domov, kmalu bo tre- ba na vlak.« Jožek odgovori: »Pravkar sem našel gnezdo, tega bom še vrgel na tla.« »Pusti gnezdo,« je prigovarjal Mihec. »Oče je rekel, da greva v mesto, samo če bova pridna. Saj ve.š, da oče ne pusti preganjati ptičev.« »Idi, strahopetec, jaz te dohitim. V me.5to bom šel, čeprav bom še to gnezdo treščil na tla.« Zgodilo pa se je nekaj, česar Jožek ni pričakoval. Ko je pri- plezal na visoko smreko, mu je klobuk padel na tla in se zako- talil v bližnji potok, ki je hitel proti dolini. Ko je Jožek splezal z drevesa je voda klobuk že da- leč odnesla. Tekel je ob potoku, toda klobuka ni dohitel več Vr- nil se je nazaj, da bi pobral če- vlje, ki jih je pustil pod dreve- som. Našel je le en čevelj. Do- mači pes sultan je tekel po sle- di, našel čevelj in odnesel enega v .SV0.JO uto, kamor je bil vajen nos.iti razne stvari. Mihec si je dovoli! z menoj malo šalo. je pomislil Jožek. Po- šteno ga premikastim, da si bo zapomnil, kdaj je vzel moj če- velj. Stekel je z drugim čevljem proti domu. Med fantoma se je vnel hud prepir, Jožek je zahteval čevelj. Mihec je trdil da čevlja nima. vmes je posegel oče. Ko .ie zve- del, kaj se je zgodilo, jo je Jožek pošteno izkupil. Ker ni imel čevljev, je moral ostati doma. Klavamo je sedel pred hišo in končno opazil, da čuva sultan niegov čevelj v svoji garderobi. Ubogi .^tiltan ni utekel kazni. Jo- žek pa je kljub temu ostal brez klobuka in nove obleke. Zinka PTUJ. 8. JUNIJA 196: E D N I K STRAN Š Skupina rimskih spomenikov, vzi danih v vzhodno stene mestnega stolpa. Nekaj je bogovom posveč enih oltarjev, v sredini pa jnar- morni kvader z nekega nagrobnik a. Na njem je upodobljen častni Stol visokih političnih funkcionarjev starega Rima Naf krožUeče naša kri! Na proslavi za dan krvodajal- cev — 4. junij, ki je bila 3. juni- ja 1962 v Ptuju, se je predstavila navzočim s svojo pesmico krvo- dajalka Jera Kostanjevec iz Stcjnc, kmetica, ki je sestavila že več pesmic. KRVODAJALCEM Že zopet leto je mmilo odkar smo zadnjič skupaj b'li. Krvi po svetu mnogo se prelilo, je tekla tudi naša kri. Ko gledam tu vas pričujoče, j-f ueč kot polovica tak' cvetoče, naj bo mož al' pa ženica, krasijo vas rdeča lica. Le nič se mi ne posmehujte, kri svojo še naprej darujte! Pomagali s tem bomo sočloveku. Če se pa komu pripeti, da bo rabil našo kri, mu danes tu obljubljamo, da poguma ne izgubljamo, priskočimo mu na pomoč in bo vsa nevarnost kmalu proč. Prišel Pa bo kmalu čas, ko se stari bomo umaknili, ker kri ne bo več taka v žili, kot zdaj zahteva se od nas. H Zato pa naj naš mlajši rod delo vneto nadaljuje. Naj akcija se širi in zmaguje. Čimveč v rezervi bo krvi, tem več potrebnih jo dobi. Če pa komu kri kdaj ne miruje, da mož nad ženo se huduje ali se obratno pripeti, dajem mu nasvete tri. Najboljši je odvzem krvi! Pa tudi pipica tobaka pomiri jeznega možaka Ko pa žena kislo se drži, daj ji vsaj tisočake tri. Da uravna si zmešano frizuro, za nohte kupi si glazuro ostanek pa bo še za kino In vsa nevolja šla bo mimo. Iz srca vas zdaj vse pozdravljam in naše geslo še ponavljam: Naj kroži, teče naša kri in 4. junij naj živi! V dvorani zbrani so jo vneto poslušali, se nasmejali in ob kon- cu avtorico nagradili z dolgim »plavžem. Osebna kronika Rodile so: Kelenc Angela, .Stojnci 25 — Vladka; Kramber- ger Ana, Krče vina 96 — Zden- ka; Kerenc Marija, Muretinci 57 — Miro; Zdenko Ana, Jane- ževski vrh 18 — Zlatko; Silar Stanka. Zg. Hajdina 23 — Miro; Kirbiš Neža, Prepolje 22 — Jan- ka; Pernat Terezija, Mihovci 7 — dečka; Arnuš Ana, Destef- nik 49 — Alojza; Kuhar Milka, Gradišče 105 — dečka; Galun Rozalija, Stoperce 52 — Ferda; Kozel Ana, Sp. Velovlak 3 — Angelo; Ivančič Angela, Lahon- ci 3 — Srečka; Weissbacher He- lena, Ljutomerska 6 — SmilJa- na; Žemljic Marija — Bresnica št. 2 — Stanislava: Veršič Ma- rija. Vinski vrh 27 — Majdo; Bedrač Jožefa, Juršinci 40 — Marico: Varga Ana. Novi Sad — Vilija; Lugarič Veronika, Mariborska 29 — dečka; Fur- man Angela, Medvedce 14 — Brigito: Šeruga Frna. Majski vrh 52 — dečka: Petrovič ^la- rija, 7>abjak 38 — Slavico; Bez- jak Kristina. Cvetkovci 84 — Tončka; Filipič Danica. Klju- čarovci 4 — Igorja: Kmetec An- gola, Starše 28 — Ivana; Dolin- šek Antonija. Placar 22 — Sreč- ka; Kranjc Neža, Brezovci 6 — Franca: Arnuš Marija. Nova vas 14 — Tatjano. Poroke: Jerebic Ciril. Morav- ci 156, in l^egula Marija. Pod- lehnik 23: Sinkovič Bruno. Ma- ribor, Barvarska 7. in Petek Vera. Ptuj. Vošnjakova t. Smrti: Svenšek Julijana, Secl- lašek 117, Podlehnik. roj. 1903, umrla 1. junija 1962. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 29. maja 1962 so darovali kri krvodajavci iz Zavrča: Kokot Te- rezija, Težak Barica, Korpan Marjeta, Hrnčič Ida, Kokot Ma- rija, Zebec Marija, Vesen,iak Bar- bara, Pravdič Ana, Krajnc Ma- rija, Herič Lizika, Jurgec Julija- na, Vidovič Anton, Gavez Alojz, Ahačič Jožef, Lorbek Anton, Sla- meršek Ivan. 31. maja 1962 so darovali kri krvodajavci iz Dornave: Belšak Milan, Duh Martin, Peteršič Ivan- ka, Peteršič Anica, Sok Rozalija, Šarlah Zvonka, ?;geč Roza, Brmež Štefka, Alt Alojz, Cigula Franjo, Kovačec Ema, Čigula Marija, Vi- har Neža, Krajnc Franc, Cigula Martin, Šegula Jožica, Peteršič Anton, Sok Liza, Sok Jakob, Ci- gula Janez, Kline Marija. Malek Terezija, Cuš Marija, Cuš Tere- zija, Hojski Katarina, Slatič Ma- rija, Vedernjak Ana, Arnuš Ne- ža. Medtem so darovali kri posa- mezni krvodajavci iz posameznih krajev: Kozel Marija, Pogorevc Vcrona, Vindiš Ivan. Topolovec Rudolf, Zupančič Josip, Frunl^ Milan, Repinc Mirko. PerneK Ivan, Liber Marjeta, Rojko Maksi| Vsem organizatorjem in krvo-j dajavcev .se v imenu boInikov| najlepše zahvaljujemo za vso po-; žrtvovalnost. i Rdeči križ Ptuj 1 Splošna bolnica Ptuj znojenje uinoirodov pred 125 leti in danes Iz podatkov, ki jih je priobčil leta 1864 dr. F. K. HLUBEK, po- snemamo, da so pred 125 leti za takratne pojme dobro obdelovane vinograde gnojili vsaka tri leta, medtem ko so na splošno gnojili vinograde vsakih 6 let, cesto pa jih sploh niso gnojili Za gnojenje so uporabljali na oral, to je na 57,55 arov vino- grada 60 vezi ali šopov ozelene- lega vejevja. Ker je vsaka vez ozelenelega vejevja tehtala pri- bližno 25 kg, so torej dajali v do- bro obdelovanih vinogradih vsaka 3 leta po oralu 1500 kg ali na 1 ha 2600 kg ozelenelega vejevja, kar daje letni povpreček približno 870 kilogramov zelenega vejevja na hektar. Pri 6-letnem kolobarjenju gnojenja pa odpade le 435 kg ze- lenega vejevja na 1 ha letno. Praktično to pomeni, da vino- gradov sploh niso gnojili in temu primerni so bili pridelki. Zani- mivo je, da so .strokovnjaki že takrat priporočali izdatnejše in rednejše gnojenje vinogradov, in sicer s hlevskim gnojem ali pa s kompostom. Priporočali so gnoje- nje s po 2 kg gnoja vsako drugo leto, to je 1 kg naravnega gnoja na trs in leto. Umetnega gnoja takrat še ni bilo. Če prenesemo to priporočilo na sedanje razmere, ko je na 1 ha zasajeno ca 5000 kosov trt, vidi- mo, da so takrat smatrali kot pri- memo gnojenje mnogo manj, kot stvarno trta potrebuje. Strokov- njaki praporočajo sedaj za inten- zivno gnojenje, kakor je to v na- vadi v Slovenskem Primorju, kjer vinogradniki obdelujejo svoje na terasah zasajene vinograde res kot vrtove, gnojenje vsako tretje leto z 60.000 kg naravnega gnoja z dodatkom še manjkajočih snovi v obliki umetnega gnoja, in sicer 900 kg dušika, 3300 kg fosfora in] 5300 kg kalija, vse po ha. V pred- postavki, da tehta 1 kub. meter naravnega gnoja 750 kg, je treba pravilno gnojiti, preračunano na 1 ar, vinograd takole: Vsako tretje leto je treba po- gnojiti vsak ar vinograda z 0,8' kub. metrov naravnega gnoja, na- ' dalje pa je treba dodati na vsak ar vsako leto še 0,3 kg čistega dušika, 1,1 kg čistega fosfora in 1,8 kg čistega kalija. Koliko je to posameznega umetnega gnojila, ki je v proda- ji, je treba preračunati glede na koncentracijo posamezne vrste umetnega gnocila ali posameznih mešanic umetnega gnojila. Nadalje nam podatki iz istega vira povedo, da je bil povprečni! pridelek pred 125 leti 25 veder na oral. Ker je vedro 56,6 litra, So torej pridelali na oral po- vprečno 1415 litrov ali na 1 ha 2450 litrov vina. Danes pa lahko računamo pri polnem gnojenju, kakor je zgoraj opisano, s 4 do 5-krat večjim povprečnim pridelkom. Ker razen stroškov gnojenja in trgatve ostajajo vsi ostali stroški obdela- ve ne glede na donos isti, se vidi, kako zelo važno in tudi donosnO je pravilno in zadostno gnojenje vinogradov. J. Z. Pripombe k popravku članka o Vel. Nedelji v v »Tedniku št. 20' Dopisnik B. stavlja k poprav- ku članka krajevnega odbora Rdečega križa Velika Nedelja. Ne more se strinjati s tem, kef popravek ne omenja, da je bil dobiček družbenega večera za dograditev mladinskega zdravi- lišča Debeli rtič. Popravek člaft- ka ne bi smel drugače obveščati javnosti kot predsednik krajev- nega odbora RK Velika Nedelja, ki je dopisnika R. isti Večer med prireditvijo obvestil, kot je ft. napisal. Seznanil ga je, da je bilo obiskovalcev teč«ja 45, ne pa 42, kot navaja popravek. Res je, da niso tečajniki pola- gali izpitov in niso zato pr^j^U spričevala, ampak se je rtjihovO znanje ocenjevalo v obliki raz- govorov. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 10. do 17. junija 1962 Prvi krajec bo v nedeljo, 10. junija ob 7.22. Napoved: v nede- ljo, 10. junija dež, v četrtek, 14. junija možnost neviht. V petek, 15. junija oblačnost in plohe v popoldanskem časUi v soboto lepo vreme, v nedeljo, ll junija dež| Temperatura v četrtek, 14. maj* okrog 30 stopinj C, naslednjo ne- deljo okrog 15 stopinj C. FRANCEK SE JE VRNIL V DOMOVINO Pred kratkim ; smo obiskali v Trgovišču pri Veliki Nedelji dvanajstletnega Frančeka Anto- liča, ki se je v prvih dneh prejš- njega meseca vrnil iz Avstrije. Malega Frančeka je naš obisk presenetil. Pripovedoval je, ka- kor pripoveduje svoji mamici, • prijateljem v šoli in ostalim, ki i ga kaj radi sprašujejo o življe- nju v Avstriji. Letos 12. februarja je bil zad- njič pri pouku v osno\mi šoli Velika Nedelja. Tega dne so se učenci 4. razreda in drugi lepo poslovili od njega, ker so vedeli, da ga ne bodo tako kmalu videli. Franček je za vedno odhajal v Avstrijo k svojemu očetu. To je že storil prihodnjega dne, ko se je poslovil od rojstnega kraja, mamice, brata in ostalih sorod- nikov. Med vožnjo na vlaku je vedn omisil na mamico in ostale, čeprav je pričakoval, da njegova bodočnost ne bo prepletena s te- žavami, kot jih je večkrat čutil v našem vsakdanjem življenju. Izmučen od vožnje je s spremst- vom prispel v Graz, kjer so! spremljale njegove oči skoraj vsakega potnika, posebno pa je opazoval restavracije, bogato opremljene izložbe, drveče avto- mobile in številne razne bleščeče reklame. Pravi, da so ulicq, po- dobne ljubljanskim, toda na njih ni bilo slišati lepe slovenske be- sede. Ko sta prispela s spremi j e- vavcem na očetov dom, je Fran- ček spoznal, da je tudi njegov oče pozabil na slovensko besedo. Zato je bil prisiljen samo poslu- šati, ker tuje govorice ni znal. Od zdaj naprej je Franček za vsako izgovorjeno slovensko be- sedo bil tepen. V Avstriji je pričel hoditi v 3. | razred osnovne šole, ker v četr- j tega ni bil sprejet, ker ni znal dovolj nemški. Sedel je v tretji klopi, tepen ni bil kot nekateri, ki so nagajali njemu in še neka- terim mirnim tovarišem. Hitro se je navadil nemški pisati in go- voriti. Po nekaj dneh v Avstriji je spoznal, da mu oče ne posveča dovolj pozornosti. Začel je mi- sliti na povratek, si pripravljati prtljago, da bi se lahko v očeto- vi odsotnosti vrnil v Jugoslavijo. V prostem času je bil zaprežen v delo na očetovem posestvu, za igranje je večkrat bilo premalo časa. Med tem časom ni pozabil na svojo mamico in tovariče v Jugoslaviji, ki jim je VfeČkfžt pi- sal, kako so šreč^fti doma, kfef lahko čitajo slovenske knjiga ift časopise. Očeta je večkrat pro- sil, naj mu dovoli vrnitev k ma- mici, toda tega ta sploh ni hote-1 sliati. 2e več kot mesec dni je hodil v nemško šolo, ko je v očetovi odsotnosti pobegnil od očetovega doma proti avstrijsko- jugoslovanski meji. Na vsak na- čin se je želel vrniti. Potoval j6 po cesti 6. ur irt je imel že ža se- boj 24. prehojenih kilometrov. Med potjo je srebava! ražnft' osebne avtomobile in Ostala vo- zila. Nešteto avtomobilov in mo- torjev je drvelo po cesti mimo njega. Ogledoval si je tablice av- tomobilov, da bi morda opazil katerega opazil oznako MB, saj je dobro vedel, da to pomeni Ma- ribor. Koi se je prikazala zeld svetla, črna limuzina, ki je imela takšno tablico, je Franček dvig- nil roko iin se postavil pred av- tomobil, ki je počasi ustavil. Vendar še ni imel časa spregovo- riti, s šoferjem, ko je obstala ob avtomobilu tudi policija. Vpra- šali so ga, kam potuje. Franček je policiji razložil, da ne želi več živeti pri svojem očetu, ampak pri mamici v Jugoslaviji. Čeprav se je moral vrniti k očetu je po- ! novno sklenil, da se bo vrnil na- zaj v domovino. Naprej je redno obiskoval šolo in postal dober učenec. O vsem, kar je storil, jft pisal mamici in prijateljem. I Pretekel je še drugi mesec Fran- I čevega bivanja v tujini. Ko se je drugič odiločil pobegniti, je bilo mnogo lažje. Tudi o drugem be- gu je bil oče obveščen, vendar mu je moral s pomočjo policije posredovati potrebne dokumen- te, da se je lahko 17. maja vrnil k mamici. Franček je še povedal, da ne more pozabiti članka v »Tedniku« pod naslovom »Dekle v tujini«, kateretga je tudi po- večkrat dnevno v Avstriji prebi- ral. Zanj so svojci in rojstni kraj neprecenljiva vrednost ki mu je nihče ne more nadomestiti. Po-, sebe j je rekel, da ne bi mogel pozabiti slovenskega jezika, ka- kor ga je pozabil njegov oče. Dr. R. Mestni kino Ptuj predvaja 8, junija ameriški film »LJUBEZEN POPOLDNE«, 9, in 10. junija sovjetski barvni film »HAJDUŠKA KRI«, 12 in 13. ju- nija francosko-italijanski-jugo- slovanski film »PREKRŠEK NA BEGU« Kino »Ruda Severtf Gori- šnica predvaja ameriški film »IZGUB- LJENI AVTOBUS«. Kino Zavrč predvaja 10. junija ameriški barv- fii film »VELIKA DEŽELA«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 10. junija t. 1. češki film »SOLA OČETOV«. spmi 9 spori • spori Jugoslovanske pionirske igre OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU V petek zjutraj so se na sta- dionu SD »Drava« zbrale ekipe, ki so na predhodnih kvalifikacij- skih turnirjih dobile pravico so- delovanja na zaključnem turnir-^ ju. Ekipe so se za to tekmovanje j kaj skrbno pripravljale in tako smo lahko ugotovil, precejšen na- predek predvsem pn zunanjih ekipah, katere so pokazale lepo igro, niso pa bile toliko iznajdlji- ve v zaključnih metih na gol. To Se je predvsem odražalo v tem, da so še vedno ekipe ptujskih šol kvalitetno močnejše, kar pa se ne smemo čuditi, ker je rokomet v ptujskih šolah že dokaj utrjen, predvsem je pohvalno dejstvo, da So se letos prvič tekmovanja udeležile ekipe, kjer do sedaj sploh niso igrale rokometa, to so Markovci. Majšperk, Lovrenc, Cir- kovce, Hajdina in so letos v tem tekmovanju tudi prvič nastopile. Predvsem je pohvaln-o tudi to. da So v tekmovanju nastopile žen- ske ekipe Dornave, Markow, Maj- šperka in Hajdine, ter tako vidi- mo, da se je pričel rokomet ši- riti tudi med žensko mladino. Na zaključnem tekmovanju so sode- lovale ekipe pionirjev iz Cirkulan, .Vlajšperka ter prve in druge eki- pe šole »Tone 2nidarič'( Ptuj. med pionirkami pa Gorišnica. Dornava, )Tone Žnidarič« in »Ivan Spole- njak«. Rezultati so naslednji: Pionirji »T. Žnidarič« A ekipa 3 3 O O 42:8 6 »T. Žnidarič« B ekipa 3 2 0 1 24:16 4 Cirkulane 3 0 1 2 7:25 1 Majšperk 3 O 1 2 10:34 1 ^ Najboljši srelci; Jurkovič »A<( 15, Križe »A« 9, Nahberger »A« 6, Hadler »B« 6, Sropnik »A« 2^ itd. 1 Pionirke: »I. Spolenjak« 3 3 O O 12:6 Š »T. Žnidarič« 3 1 1 1 10:4 3 Dornava 3 111 7:7 3 Gorišnica 3 0 0 3 3:15 O Najboljše strelke: Pernat ^>S« 9. Šilak ^