zveza nije publi d by the ion of surveyors, slovenia, yugoslavia - ~ , letnik , ljubljana, 1983 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ,letnik 27,str. 61 -230, ljubljana, septernbet 1983, udk 528=863 Uredniški odbor: - predsednik - Tomo Bizjak glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotari Peter Svetik Prevod v angleščino: Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna narocnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Tiska: Republišk'a geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada; 850 izvodov ~zdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Avtomatizacija v geodeziji - Sklepi s posvetovanja "Avtomatizacija v geodeziji" 3. in 4. junija 1983 na Bledu - Baze podatkov in informacijski sistemi, pomembni za geodetsko stroko (Tomaž Banovec) - Avtomatizacija v geodeziji (Jože Korpič) - Avtomatizacija v kartografiji (Nedjeljko Frančula) - Izvlečki pomembnejših referatov s posveta "Avtomatizacija Stran 63 64 65 66 70 76 v geodeziji" Bled, junij 1983 81 - Stališča s 15. geodetskega dne v Slovenj Gradcu 83 - Ocena natančnosti stranic astrogeodetske mreže, izmerjenih v Sloveniji v letih 1975-1981 (Marjan Jenko) 85 - Mikroračunalniško krmiljeni razdaljemer - dopolnitev Zeissovega koordimetra F (Cveto Pečar) 103 - Dosedanja prizadevanja za vzpostavitev katastra zgradb (Jožefa Švarc) 105 - Nastavitev ~n posodabljanje podatkov katastra stavb v sestavi evidence nepremičnin (Boris Bregant) 109 - In memoriam 112 - Geodetska zbirka (Peter Svetik) 113 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE 115 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 116 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 117 IZVLEČKI 121 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - Automation in geodesy - Decisions from the council "Automation in geodesy", 3rd and 4rd June 1983 on Bled - Data bases and information systems, significant for surveying profession (Tomaž Banovec) Automation in surveying and geodesy (Jože Korpič) Automation in cartography (Nedjeljko Frančula) - Extracts from the more significant reports from the council "Automation in geodesy", Bled June 1983 - Points of view from the 15 th Geodetic day in Slovenj Gradec - Appraisal of accuracy of the distances of the astrogeodetic net sides, measured in Slovenia in the years 1975-1981 (Marjan Jenko) - Points of view from the 15 th Geodetic of the a'.strogeodetic net sldes, measured in Slovenia in the years 1975-1981 (Marjan Jenko) - Microcomputer controlled rangefinder - supplement of the Zeiss koordi~eter F (Cveto Pečar) - Previous efforts in setting up a building and cons_truction register (Jožefa Švarc) - Registration and updating of building cadastre data in the frame of real estate register (Boris Bregant) - In memoriam - Geodetic collection (Peter Svetik) NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS NEWS AND CURIOSITIES FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA ABSTRACTS 63 64 65 66 70 76 81 83 85 85 103 105 109 112 113 115 116 117 121 UREDNIŠTVO BRALCEM Druga in tretja številka letošnjega Geodetskega vestnika je izšla z za- mudo. Ponavadi je uredništvu uspevalo, da je izšla še pred poletjem ta- ko, da ste jo prejeli pred dopusti. Letos pa se nam to predvsem zaradi pomanjkanja prispekov ni posrečilo. Skoraj v vsaki številki Geodetskega vestnika prosimo bralce oziroma vse geodete, da nam pošljejo čim več strokovnih in znanstvenih člankov, da nam pošljejo razne novice in zanimivosti. Vendar je prispevkov vedno manj. Celo društva, ki so kolikor toliko redno pošiljala poročila in za- pisnike o njihovem delu so le ta prenehala pošiljati. Uredništvo Geodetskega vestnika ima že tako dovolj težav s pridobivanjem financ, s skrbjo za papir in drugimi tehničnimi problemi. Skrb za dopis- ništvo oziroma sodelovanje pri Geodetskem vestniku pa bi morala prevze- ti vsaj delno tudi posamezna društva. Predvsem v času zaostrene gospodarske situacije bi bilo umestno, da je v edini slovenski reviji za geodezijo čim več prispevkov, ki naj bi ob- ravnavali problematiko v geodeziji. Poudarek naj bi bil na ekonomičnih, hitrih, enostavnih in praktičnih metodah dela. Predvsem z izmenjavo iz- kušenj in medsebojno pomočjo bomo lahko slovenski geodeti prispevali k stabilizaciji ter večjemu napredku stroke. Taka povezava je pomembna predvsem pri avtomatizaciji v geodeziji. Kot je razvidno iz prispevkov in zaključkov s posvetovanja "Avtomatizacija v geodeziji'' še vedno vsak za sebe ljubosumno "razvija'' programe. Vse premalo pa je poročil o dosežkih, ki so jih nekatere organizacije že do- segle. Brez medsebojnega informiranja, izmenjave izkušenj in strokovnja- kov pa tudi v avtomatizaciji ne bo napredka. GV 27(1983)2-3 Urednik GV J. Rotar 63 IZ ZNANOSTI IN STROKC AVTOMATIZACIJA V GEODEZIJI Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije ter Zveza geode- tov Slovenije sta organizirali 3. in 4.junija 1983 na Bledu posvetova- nje s tematiko AVTOMATIZACIJA V GEODEZIJI. Posveta se je udeležilo 0pre- ko 400 domačih geodetskih in drugih strokovnjakov, katerih delo je po- vezano z geodetsko dejavnostjo. Posveta so se udeležili tudi gostje iz Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in Bolgarije. Udeležence posvetovanja sta med drugim pozdravila tudi predsednik skup- ščine občine Radovljica tovariš Bojan Šetina ter v imenu izvršnega sve- ta Skupščine SR Slovenije namestnik predsednika Republiškega komiteja za informiranje tovariš Slobodan Rakočevič. V času posveta je bila v Festivalni dvorani na Bledu priložnostna raz- stava geodetskih instrumentov in-razstava avtomatizirane kartografije. Za obe razstavi je bilo med udeleženci veliko zanimanje. Prav v razgovorih ob razstavi izdelkov avtomatizirane kartografije smo lahko ugotovili, da ne združujemo dovolj vseh naših spoznanj. Medseboj- no se premalo informiramo, ne izmenjujemo si izkušnje in programe še manj pa strokovnjake. Na posvetovanju je bilo predstavljeno skoraj štirideset referatov in koreferatov. Večina referatov je natisnjeno v posebni publikaciji. Po predlogu redakcijskega odbora yosvetovanja so v Geodetskem vestniku v celoti objavljeni glavni referati, zaključki s posvetovanja in izvlečki iz nekaterih referatov. J. Rotar 64 GV 27(1983)2-3 ·SKLEPI S POSVETOVANJA AVTOMATIZACIJA V GEODEZIJI - 3~ in 4. junija 1983 na Bledu Na sklepni seji posvetovanja so vsi udeleženci soglašali s temile skle- pi: l. Geodetska stroka načeloma in v praksi zbira predvsem podatke o fizi- čnih lastnostih (značilnostih) predmetov iz objektov v prostoru, ki jih je treba spremljati v procesu obdelovanja družbene reprodukcije. V tem smislu prevzema obveznost, da bo gradila družbeno pomembne ba- ze podatkov o zemljišču, zgradbah, fizično pomembni energetski, ko- munalni in prometni infrastrukturi in drugem. Pri tem pa zadevamo na problematiko metodološke enotnosti, standar- dizacije in ažuriranja, tako v okviru geodetske službe kot tudi v informacijskih službah. 2. Geodezija naj metodološko in pravočasno oblikuje enotno evidenco o zgradbah a1i vsaj deloma sodeluje, kot na primer pri evidenci hišnih številk v SR Sloveniji, tudi pri prostorski identifikaciji zgradb in ostalih objektov. S predpisi je treba rešiti probleme v zvezi z enotnimi standardi.Ne- kateri standardi geodetske stroke in službe morajo postati standardi družbenega sistema informiranja (DSI) v SFRJ. 3. V prihodnjem obdobju bo treba rešiti .predvsem tale vprašanja: - Ali je realno uresničevati vseobsežne koncepcije ali je mogoče po- iskati kakšno racionalnejšo rešitev, ki bi že v krajšem realnem roku zagotovila vsaj kakšno vsebinsko skladno informacijo? - Ali zemljiški kataster res lahko postane v občini, republiki in SFRJ realna osnova za povezovanje in graditev ostalih baz podatkov DSI, naloženih geodeziji? - Ali je mogoče v okviru geodezije v SFRJ združiti prizadevanja, delo in znanstveno raziskovanJe in bolj usklajevati strokovno in znanst- veno delo ter opravila pri standardizaciji? - Ali je mogoče z ostalimi negeodetskimi ustanovami uporabljati obs- toječo tehnično opremo? - Ali je mogoča izmenjava softwarskih rešitev in nekaterih standardov med geodetsko in statistično informacijsko službo? 4. Priporoča se izdelava enotnega kataloga softwara, da bi bolje sodelo- vali in usklajevali delo in razvoj vseh področij geodetske dejavnosti. 5. Koristna je nadaljnja obdelava koncepcije enotne evidenc~ o nepremič- ninah. · Informacijski sistem za spremljanje investicijskih podjetij je vedno bolj aktualen z oziram na potrebo po racionalnem ravnanju. 6. V zvezi z obstoječim osnutkom zakona o enotni evidenci teritorialnih enot se bodo morale geodetske službe v zveznih enotah usposobiti za prevzem predlaganih obveznosti. Zato bo potrebno sodelovanje geodet- ske službe v razpravi med sprejemanjem zakona. 7. Končno je treba poudariti zelo pomembno dejstvo, da se avtomatizacija vedno-bolj uveljavlja v tako rekoč vseh disciplinah oziroma na vseh GV 27(1983)2-3 65 področjih geodezije. Visoka stopnja avtomatizacije je zlasti opazna v kartografiji. Posebno impresivne so možnosti za uporabo avtomatiza- cije v hidrografski izmeri ~n pri kontinuiranem merjenju deformacij objektov in zemeljske površine, avtomatskem določanju smernega kota po astronomskih metodah, poleg že obstoječega elektronskega merjenja dolžin. Avtomatizacija 1• se, uveljavlja tudi pri osnovnih geodetskih de- lih z oblikovanjem ustreznih datotek, zlasti razveseljivo pa je, da so bili storjeni prvi uspešni koraki pri uvajanju moderne tehnologi- je doplerskih meritev satelitske geodezije pri nas. Zato je treba na- daljevati ta prizadevanja, predvsem zato, da bi konsolidirali (bolj- ša orientacija in kontrola razdalj) astrogeodetsko mrežo SFRJ. Na področjih geodezije, na katerih je zdaj opaziti stagnacijo, se pri- čakujejo nadaljnja prizadevanja za višjo raven avtomatizacije, kar bi prispevalo k napredku celotne jugoslovanske geodezije. 8. Uvodni referati se štejejo za širše sklepe posvetovanja. Njihovi av- torji jih bodo na podlagi razprave morebiti še dopolnili, potem pa bodo objavljeni v Geodetskem listu in ostalih nacionalnih geodetskih g],.asilih. Tomaž BANOVEC* BAZE PODATKOV IN INFORMACIJSKI SISTEMI, POMEMBNI ZA GEODETSKO STROKO** (Uvodni referat) Uvod Najprej bi rad opozoril, da imamo v SFRJ posebno v geodetski službi in stroki precejšen problem. To so terminološki in konceptualni nesporazu- mi, ki jih pri oblikovanju družbenega sistema informiranja vseskozi sre- čujemo. Ti problemi so tudi pomemben vzrok za nesporazume in verjetno tudi za stagnacijo strokovne misli v geodeziji kot informacijski služ- bi. Tudi referati na tem posvetu, ki zadevajo to področje (DSI, IS, ba- ze podatkov), so se ukvarjali s tem problemom. Že za "zalogo podatkov" imamo različne izraze kot so: informacijski sistemi, zbirke podatkov,ba- ze podatkov in podobno. Vsi informacijski sistemi naj bi se integrirali, povezali med seboj in podobno. Vse je lahko velika utopija in nespora- zum, če ne uredimo nekoliko bolj misli in ne skušamo urediti osnovne ter- minologije, da ne bodo ostale naloge abstraktne ali njihova rešitev ne- mogoča, že zaradi najbolj preprostih nesporazumov v poin,enovanj u osnov- nih elementov. Zakon o temeljih družbenega sistema informiranja in infor- macijskem sistemu federacije določa, da ima lahko vsak temeljni subjekt informiranja vsaj po en informacijski sistem, vsaka asociacija pa tudi svojega, torej ca 23 mio informacijskih sistemov. Seveda če zakon tako razumemo, morajo biti ti sistemi povezani med seboj na osnovi enakih * 61000, YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za statistiko dipl.ing.geod., direktor ZS Prispelo za objavo 1983-07-25. ** Referat s posveta "Avtomatizacija v geodeziji", Bled junij 1983. 66 GV 27(1983)2-3 standardov in metodologij. Vertikalno in horizontalno naj bo zagotovlje- no, da ne borno ničesar ponavljali, vse skupaj bo povezano v mednarodne tokove in bo tvorilo družbeni sistem informiranja. V Jugoslaviji projek- tiramo informacijske sisteme za podjetja s funkcijo za posebne namene. Nihče ne ve končnega števila teh informacijskih sistemov. Kot kaže jih bo zelo, zelo veliko, saj pri uzakonjanju organizacijskih nalog z dru- gim delom zveznega zakona zaostajamo. Podatek, informacija, sporočilo, znanje če hoče biti kdo (sprejemnik) obveščen, mora prisluhniti, prebrati ali drugače dojeti sporočilo, ki mu ga kdo (oddajnik) pošilja (radio, TV, časopisi, knjiga, članek), ali pa si ga naroči (iz banke podatkov, iz knjižnice, vpraša prijatelja ipd.). To sporočilo bo vsebovalo nekaj spre- jemniku že znanega in nekaj novega. Novo je tisto, kar pravzaprav potre- buje, za kar je motiviran, kar mu poveča znanje ali ga usposablja za re- šitev kak~ga problema. če je za rešitev problema potrebnega več znanja, si pomagamo z več sporočili. Tako si povečujemo znanje in na koncu naj- demo rešitev. Sprejemniku znani del sporočila je redundanca (R), novo kar vsebuje določeno presenečenje oziroma poteši potrebo po novem znan- ju, pa informacija (I). Ko je informacija sprejeta ali konzurnirana, se ustrezno poveča znanje sprejemnika (znanje+ informacija= novo znanje). Pomembna sta motiv in prejšnje znanje sprejemnika. Sprejemnik ima zna- nje kot biološko bitje organizirano v ''svoji glavi" in to v celoti sta- ro in novo znanje. Eksterno znanje pa je v knjižnicah, priročnikih, bankah podatkov in drugje. Iz obeh virov črpa informacije sam ali pa ga polnijo s sporočili, ki mu pomagajo pridobivati potrebno znanje. Ozdi, družbene pravne osebe kot subjektiDSI Samoupravna organizacija ali skupnost (pravni subjekt DSI) ima veliko možnosti za zadovoljevanje "svojih" informacijskih potreb. Zadovoljuje jih tako, da več delavcev pridobiva razna sporočila in povečujejo svoje znanje v korist organizacije (tehnologije, optimizacije dohodka in dru- gih funkcij). Delovna organizacija (OZD) in vsaka organizacijska enota ima specifične informacijske potrebe, različne potrebe po znanju. Tudi brez zakona si oblikuje in vzdržuje svoj sistem informiranja. Bistveno je, da srno ljudje kot visoko razvita vrsta sposobni znanje in izkušnje prenašati, dokumentirati, izmenjavati med seboj. Vendar prav tu tudi zadenemo na zadržke in težave. Kot sistem informi- ranja dveh subjektov DSI tako kot tudi dveh fizičnih posameznikov ni identičen, razen če tega ne uredimo s prisilo. Pa vendar trdimo, damo- rajo svoje sisteme integrirati. če ne moremo ugotoviti identitete pod- jetja (v vseh funkcijah), ne more biti. identitete informacijskega sis- tema. Če govorimo o integraciji podjetij, ne govorimo o totalni integraciji, marveč le o konkretnih akcijah in elementih, ki se povezujejo. Prav taka filozofija predolgo omogoča splošno zavzemanje za integracije v naši praksi in povzroča tudi družbeno neskladje, predvsem pa odlaga konkretne akcije, saj dosti časa zapravimo z usklajevanjem, prepričeva­ njem, zavzemanjem, koncipiranjem ipd. Kateri so elementi povezovanja informacijskega sistema dveh ali več sub- jektov DSI (samoupravne organizacije in skupnosti), če odmislimo zakon in se orientiramo na Kardelja z njegovim pojmovanjem sistema informira- nja in komunikacij. že pri posamezniku .ugotovimo, da svoje potrebe po znanju, potrebe po informiranju, zadovoljuje sedaj in vse življenje in sicer ne samo z bazami podatkov DSI, marveč tudi s časopisi, revijami, GV 27(1983)2-3 67 strokovnimi članki, razgovori na posvetih in drugje. Človek je pravilo- ma racionalno bitje; če ni motiva, naloge ali problema na takem področ­ ju svojega sistema informiranja ne bo razvijal, ne pridobiva znanja, če ni uporabe ali dolgoročnega motiva. Podobno je s samoupravno organizacijo. Svoje sisteme informiranja teme- lji na planu, strategiji in taktiki ter drugih usmeritvah. Te in druge naloge motivirajo posamezne delavce, da povečujejo svoje znanje in s tem znanje ozda. Prav tako morajo veliko vedeti o nalogah in pridobivati ve- liko novega znanja iz zelo veliko virov. Tako za ozde kot za delavce po- sameznike velja, da je potrebna tudi tu smotrna delitev dela med posa- mezniki v ozdih v okviru širše grupacije ali med družbeno organizirani- mi bazami podatkov. Katere elemente sistema lahko integriramo oziroma povežemo? To je teoretično težja naloga, vendar je izvedljiva, če predmete integ- racije in povezovanja, v tem primeru informacijske sisteme, nekoliko strukturiramo po elementih in po njih ugotavljamo, kaj je mogoče poveza- ti in kaj ni. Mislim, da je najbolj sprejemljiva definicija strukture informacijskega sistema tale: informacijski sistem ima te glavne sestavine (elemente): a) SUBJEKTI - uporabniki; b) SUBJEKTI izvajalci - skupaj kadri; c) baze podatkov, zbirka podatkov, podatki; d) programska oprema, metodologije, načini dela (SOFTWARE) J e) strojna oprema, mehanizacija (HARDWARE). Uporabniki lahko zelo množično večnamensko zadovoljujejo svoje potrebe po povečanem znanju, organizirajo samoupravno interesno združevanje,svo- bodno menjavo dela (raziskovanje, izobraževanje). Izvajalci službe. se tehnično in organizacijsko organizirajo v informacijske Baze podatkov. V njih lahko integriramo čim več. V njih se v bistvu zdru- žuje formalno razmišljanje. So najstabilnejši, najbolj formalen del in- formacijskega sistema in nosilec povezovanja ter integracije. Programska oprema. Tudi to lahko racionalno delamo za več uporabnikov, izmenjujemo med seboj, seveda če je standardizirana. Strojna oprema. Podobno lahko z istimi tehničnimi sredstvi podpiramo več baz podatkov, več funkcij in aplikacij (lahko kot čisto tehnično stori- tev). Najbolj pomembno je vsebinsko, ne tehnično razmišljanje, torej integra- cija in povezovanje okrog baze podatkov.· Pričakujemo primerno delitev dela pri vsakem subjektu. Poznamo dva nači­ na zadovoljevanja informacijskih potreb: a) način, po katerem sami zbiramo in obdelujemo podatke, in b) način, po katerem se z znanjem opremljamo iz združenih baz fOdatkov, organizirane z pridobivanjem znanja za razna rcdročja in probleme, ki zanimajo veliko uporabnikov (skupne baze podatkov). Oba načina sta v bistvu komplementarna. Že dosedanja družbena praksa ka- že take rešitve, saj človeštvo ne bi preživelo, pa tudi napredovalo ne bi, če ne bi že pred tisočletji organiziralo takih npčinov povezovanja in skupnega zadovoljevanja potreb po novem znanju. Ne gre brez združene- ga, pa tudi brez lastnega znanja ne. 68 GV 27(1983)2-3 Večnamenska skupna baza podatkov Baza podatkov naj bo organizirana večnamensko za različne funkcije raz- ličnih udeležencev (uporabnikov) različnih točnosti in oblik, vendar ta- ko, da omogoča skupno (strateško) zadovoljevanje potreb po novem znanju zelo številnih uporabnikov. Običajno upravljajo take baze informacijske službe, ni pa to nujno. Odprte morajo biti po znanih pravilih gradnje baz podatkov. Vendar je še nekaj bistvenega. Pri gradnji baz podatkov si lahko razde- limo delo problemsko, tehnično in vsebinsko. Odgovornost za vsebino ba- ze podatkov lahko razdelimo na več izvajalcev. Delo ločimo na nosilce in možne uporabnike. Tudi knjige pišejo različni avtorji, v bazo (knJiž- nico) jih vloži knjižničar. Podobno je s podatki! Najbolj pomembno je, da je število družbeno dogovorjenih in pomembnih baz podatkov lahko bistveno manjše od omenjenega obljubljenega števila informacijskih sistemov. Z dodatno metodo normalizacije podatkov (tri norme po J.MARTINU) je možno planirati in določati tudi tako, da neka- tere naloge pri gradnji baz podatkov odložimo, saj bomo kasneje zaradi dobre urejenosti to lahko naknadno dogradili. Tudi geodezija mora posvetiti več pozornosti podatkom in tistim bazam podatkov, ki jih bo kot izvajalec upravljala za udeležence v okviru druž- benega, sistema informiranja (DSI), Mislim, da je večina podatkov in družbenih potreb, ki so naložene geode- tski službi (vsaj v SR Sloveniji) že znana. Zemljiški kataster, kartogra- fija (skoraj vsa topografska·) in druge formalizirane evidence, ki so na- ložene geodetski službi, imajo velik družbeni pomen, nekatere že zgodo- vinskega, druge ga šele pridobivajo. Žal proti vsem prgvilom gradnje baz podatkov ali gradnje informacijskih sistemov moti neažurnost vzdrževa- nja evidenc, razlike v standardih v okviru SFRJ in naraščajoča netočnost (tehnična in tudi vsebinska). Zaradi tega se nekatera pričakovanja ozi- roma obljube, ki naj bi jih geod~~ska služba izpolnila, ne uresničujejo, Tako si stalno nalagamo velike tialoge, dajemo velike obljube, razvijamo ideje o čudovitih na parcel~•rjiien~iranih evidencah, kar se seveda nik- jer drugje v svetu ne izvaja v celoti. Hkrati pa cenejših in družbeno pomembnejših nalog ne opravimo. Kje je odgovor na vprašanje: koliko ima- mo plodnih, poljedelstvu namenjenih zemljišč, koliko je neobdelanega, kakšen je zemljiški potencial, Na to ne znamo odgovoriti. Podatki, ki v SFRJ krožijo med družbenimi subjekti in delegati so različni in netočni. Pa vendar geodezija ''pokriva" teritorij SFRJ celo na občinski ravni in bi nalogo lahko tudi operativno·izpeljala. Mislim, da se premalo zavedamo, da status informacijske službe (geodet- ska služba v SR Sloveniji je informacijska služba) pomeni drugačno delo in nastajanje, spoštovanje skupnih osnov in prevzemanje odgovornosti za vsebino baz podatkov ter za ustrezne standarde DSI. četudi v drugih re- publikah.in pokrajinah ta naloga ni predlagana kot informacijska, je vse- eno pomembno, da se tako obnašajo. ' · V podrobnosti referatov se ne bom spuščal. Kažejo pa neusklajenost teo- retskih izrazov, različne organizacijske metode in nepoznavanj~ refera- tov med seboj. Nasploh pa manjka ekonomska ocena predlaganih rešitev. GV 27(1983)2-3 69 Jože KORPIČ* AVTOMATIZACIJA V GEODEZIJI** (Povzemajoči sklepni referat) l. Uvod To delo je nastalo po sklepu redakcijskega odbora,naj se na podlagi re- feratov o različnih temah tega posvetovanja pripravijo povzemajoči re- fera~i. Avtor je_bil zadolžen za referate s področja geodezije (višje in nižje), inženirske geodezije, izdelave in vzdrževanja katastra in satelitske geodezije. To delo se ne loteva strokovnega ocenjevanja ali obnavljanja vsebine referatov. Prav tako ni njegov namen kompletno ob- delati tematska področja z vidika avtomatizacije. Če si.ogledam~ problematiko na prvem posvetovanju o avtomatizaciji v geodeziji,-ki je bilo v V;rnjački Banji konec leta 1972, moramo prizna- ti, da smo medtem veliko cios:e·gli. Tedaj smo bili šele na začetku nove smeri razvoja stroke in tehnike ;nasploh in ·še vedno pod vtisom prvih spoznanj o zmožnostih _računalnikov. v teh letih smo imeli priložnost seznaniti se z delom računalnikov ne le v stroki, ampak tudi v vsak.,.. danjem življenju. Danes gledam0: na računalnik drugače kot v začetku se- demdesetih let. V tem času se je računalniška tehnologija -zelo hitro razvijala, lahko bi rekli, da bolj, kot smo pričakovali. Veliki računalniki so š.e pove- čali. zmogljivosti spomiha in druge zmogljivosti, p6 dimenzijah pa· so manjši in razmeroma cenejši. Zelo so se razvili namizni računalniki in po zmogljivostih dosegli velike. Žepne račun,,;1:lnike smo začeli množi.čno uporabljati. V tekmi konkurentov so izpadli izdelki številnih tvrdk, ki jih je bilb svoj čas mogoče dobiti .na trgu. Veseli .srno, ker imamo v ra- čuna_lrtiški tehh;i.ki že nekaj let tudi jugoslovanske izdelke; Vedno bolj se uveljavlja interaktivni:, d-elo kot način komunikacije z rači,malnikorn in uporaba interaktivne grafike kot ene izmed pomembnejših metod upora- be računalnikov v prihodnjih letih. · 2. Splošne pripombe Tematiko je obravnavalo štirinajst referatov, kar je v skladu z njeno obsežnostjo. Referati so obravnavali: satelitsko geodezijo, uporabo as- tronomskih meritev v praksi, hidrografske meritve, opazovanje objektov, odkrivanje napak pri meritvah, inženirsko geodezijo, komasacijo zemljišč, izdelavo računalniških programov, avtomatizirano kontrolo vhodnih podat- kov, izkušnje pri geodetskih delih v tujini. · Zveza GIG Jugoslavije je v preteklem obdobju pripravila posvetovanja o posameznih delih tega tematskega področja in na njih so obravnavali že precej vprašanj v zvezi z avtomatizacijo. To sem pripomnil, da bi si ustvarili popolno podobo dosežene ravni avtomatizacije na posameznih področjih. Ob tej priložnosti nimamo del o izdelavi klasičnega katastra in njegovih komponent, kot je na primer kataster podzemnih vodov in in- stalacij. Prav tako ni bilo nič povedanega o izmeri zemljišča po klasič- * 71000, YU, Sarajevo, Energoinvest dipl.ing.geodezije Prispelo za objavo 1983-07-25. ** Referat s posveta "Avtomatizacija v geodeziji" Bled junij 1983. 70 GV 27(1983)2-3 ni in fotogrametrični metodi. Komasacija zemljišč in inženirska geode- ziJa, zlasti tisti del, ki obsega označevanje posebnih objektov, sta bili bolj malo obravnavani. Ne bi mogli trditi, da pomanjkanje del s teh področij odseva stanje avtomatizacije. Danes je tako, da velik del geodetskih izračunavanj opravimo z računalniki, vendar je to samo ena izmed komponent avtomatizacije. Manjka obravnavanje nekaterih splošnih vprašanj, povezanih z avtomatizacijo, na primer zakonska ureditev in drugo. v prihodnjem obdobju čaka stroko glede avtomatizacije veliko nalog. Ne- katere izmed njih se nanašajo na izvajanje oziroma uresničevanje dolo- čil novih zakonskih predpisov, na primer Zakona o izmeri in katastru nepremičnin. Visoko stopnjo avtomatizacije pri risanju in reprodukciji dokumentov bomo lahko dosegli z uporabo interaktivne grafike. 3. Tematika referatov V novejših strokovnih knjigah, publikacijah in revijah je bilo objavlje- nih precej del o avtomatizaciji v inženirski geodeziji. V začetku leta 1975 je bil v Opatiji poseben seminar o uporabi laserskih instrumentov v gradbeništvu. Vzporedno z dosežki v gradbeništvu se je razvijala tudi inženirska geodezija, zato procesa avtomatizacije na tem in tudi drugih področjih ne moremo imeti za končanega. Vprašanje, ki je nekoliko podobno opisanemu v prispevku (2), je bilo ob- ravnavano ob projektiranju in graditvi črpalne vodne elektrarne Čaplji­ na. Šlo je za označevanje urejenega korita reke Trebišnjice, dolgega petinšestdeset kilometrov, na Popovem polju zaradi dovajanja vode od je- zu Gorica pri Trebinju do vhodne zgradbe dovodnega predora črpalne vod- ne elektrarne. V fazi projektiranja trase urejenega korita je bil raču­ nalnik uporabljen za izračunavanje elementov trase, za izračunavanje ku- bature mase in posebne obloge za korito. Pri projektiranju označevanja so bile na podlagi izračunov v računalniku izdelane posebne tablice za dvesto petdeset krožnih lokov in dva tisoč tristo prečnih profilov. Tab- lice so bile izdelane tako, da je imel operater na terenu za označitev vsake točke tri rešitve, izmed katerih je izbral tisto, ki je bila gle- de na konkretne razmere naj~olj smotrna (17). Opažanja v delu (2), ki se nanašajo na izrisovanje prečnih profilov na ploterju, opozarjajo na težave, ki jih lahko premagamo z uporabo ustre- zne opreme in programskih rešitev. Na ploterjih HP* lahko napravimo ris- bo tudi na milimetrskem papirju. Programsko lahko omilimo problem tako, da rišemo raster poljubne gostote čez celotno risbo. Opisane so bile izkušnje s ploterjem VERSATEC in ilustrirane z dvema pri- meroma. V prvem so ta ploter uporabili za risanje vzdolžnega profila tras, ko so izdelovali glavni projekt kanalizacijskega omrežja olimpij- skih objektov v sklopu Igmana. Ko so bila opravljena terenska dela, so izrisali vzdolžni profil trase z ustreznim rastrom čez risbo, ki jo je uporabil projektant kot podlago za projektiranje. Potem ko so določili niveleto objekta ipd., so izrisali celoten vzdolžni profil v obliki kon- čne risbe z niveleto, objekti, specifikacijo in številčnimi podatki, ki je sestavni del projekta. Tudi v drugem primeru je bil način dela podo- ben, šlo pa je za izdelavo glavnega projekta cestne mreže tovarniškega kompleksa v tuji državi. V takšnem primeru poleg vzdolžnega profila iz- rišemo še prečne profile in izračunamo mase. Takšen način dela je prila- gojen tehnologiji izdelovanja projekta in omogoča projektantu posege na risbi v posebnih primerih, ki niso bili programirani. Opazovanje objektov in tal je zelo specifično, kompleksno in multidisci- * Hewlett packard GV 27(1983)2-3 71 plinarno opravilo. Imamo ga za ozko specialnost, čeprav se uporablja precej metod. K vsaki metodi sodi poseben instrument, s katerim opravljamo meritve. Nekateri izmed njih so vgrajeni na merilnih mestih, montirajo pa se pri- padajoče naprave za odčitavanje podatkov. Drugi so prenosni in jih pos- tavljamo na merilno mesto, ko opravljamo meritve. Instrumenti in metode so opisani v delih pod (5) in (7). Ohrabrujoče je dejstvo, da je mogoče avtomatizirati velik del opravil pri zbiranju podatkov, kar pomeni, da se je mogoče izogniti izredno težavntm delovnim razmeram in odpraviti vpliv človeškega dejavnika na rezultate meritev. Tehnično sta izvedlji- va tudi avtomatska registracija izmerjenih podatkov na ustreznem mediju in njihovo zbiranje na enem mestu. Lahko rečemo, da je tudi obdelava podatkov zelo pomembna faza procesa opazovanja, ki jo je mogoče avtomatizirati, in sicer od raznih izraču­ navanj do risanja rezultatov. Razumljivo je, da v omenjenih delih pod (5) in (7) ni dosti podatkov o tem. Faza, ki sledi obdelavi podatkov, je interpretacija rezultatov in je vsekakor najbolj kočljiva. V njej mo- rajo sodelovati strokovnjaki različnih specialnosti, če hočemo, da bi bili zaključki čimbolj celostni in verodostojni glede na njihov pomen za pravilno uporabo in vzdrževanje opazovanih objektov. Ob tej priložnosti bi rad opozoril na pomembno vprašanje v zvezi z opa- zovanjem objektov, nanaša pa se na oblikovanje baze podatkov za en sam opazovani objekt ali za objekte v nekem porečju, regiji in podobnem. Opazovanje objektov je kontinuiran proces, pri katerem gre za zbiranje velikega števila različnih podatkov, zato lahko nekatere pojave in sta- nja pravilno opredelimo v funkciji časa z uporabo statističnih metod in z iskanjem korelacijske zveze z ostalimi opazovanimi pojavi in količi­ nami. Zaželeno je, da baza podatkov za opazovani objekt vsebuje tudi nekatere podatke iz glavnega projekta in podatke o gradnji objekta. Če opazujemo jez vodne elektrarne, damo v bazo podatkov tudi rezultate merjenja nap- lavin v akumulaciji in podobno. če imamo na razpolago bazo podatkov opazovanja, lahko za kompletno obde- lavo podatkov za neki objekt izdelamo matematični model obdelave, kar pomeni najpopolnejšo avtomatizacijo tega delovnega procesa. Kadar interpetiramo rezultate geodetskih metod opazovanja, smo dostikrat v dilemi, ali je izmerjena količina premik ali je bila pri merjenju stor- jena napaka. Zamisel o odkrivanju napak pri merjenju v delu pod (6) bomo veliko uporabljali pri obdelavi podatkov opazovanja z geodetskimi meto- dami. Na koncu je treba poudariti, da moramo glavni projekt za opazovanje ne- kega objekta razdeliti na dva dela. Prvi del bolj ali manj poznamo in velja za klasični projekt. Drugi del projekta je projekt avtomatizacije opazovanja. Za hidrografske meritve lahko rečemo, da je sreča, da sta bila za to po- svetovanje napisana dva referata (3 in 4), ki se na neki način dopolnju- jeta. Prvi obravnava problematiko hidrografskih meritev (skupaj z avto- matizacijo) na morju, drugi pa je bolj usmerjen k meritvam rečnih profi- lov oziroma akumulacij, a bi ga lahko uporabili tudi za meritve morske- ga dna ob obali. Ker v strokovni literaturi ni ustreznih podatkov o hi- drografskih meritvah na morju, zlasti kar zadeva avtomatizacijo, delo omogoča vsem zainteresiranim, da o tej dejavnosti izvejo dosti več. Večini geodetskih strokovnjakov je problematika drugega referata bližja, zlasti tistim, ki se ukvarjajo z inženirsko geodezijo v h~drotehniki. Ne da bi zmanjševal pomen avtomatizacije, opisane v tem delu (4), menim, da bi bilo prav opozoriti na vprašanje postavljanja oziroma določanja mest profilov na rečnem bregu. Včasih je to zelo težavna in občutljiva naloga. 72 GV 27(1983)2-3 Naj omenim izkušnje v zvezi s post'avljai--derri teh prof ilbv n'i?b:reJo0-'ih1 i i reke Save na odseku Jasenovac-Bosanska ,Gradiška. V pkviru pripravljal- nih del je oil določen. suhi del prečnih' pr1of :CloV, če'z reko Savo ;''1'la' 11~:.'.. katerih o,dsek1h' je breq Save tako' zelo pbraščerl' 'z gdzdorri ,.: grmičev1fen{ in plezalkami,' da !je bilo post.1.:i.vtjahje: in' Zagbtavljanj e ,/{a_:1j ivo'st.f 'prL:Eil- nih točk zelo ·n;aporno in dolgotrajno·. Mokri del pro:fila je bil; ci61cic5ef/ z ehosonderjem laž~ in hitreje. Komasacija z'emlj fšča je na današn:i i i3toprtj i n'ašega druŽb~hoek6norriskegl razvoja zelo aktualna naloga. V nekaterih republikah in 1pokraj imih ':fe ,, bila izvedena že prej, v nekaterih pa jd izvajajo ~edaj 'ali ie pripra~· vljajo nanjo. Naša zveza je pokazala za to vprašanje ustrezno zanimanje in organizirala leta 1978 posebno posvetovanje o tej temi. Za koriec: i~i/- ta je predvideno še eno takšno posvetovanje. Avfom~tizacijo pri' ko~ask~ ciji zemljišč so obravnavali nekateri referati zelo konkretno že na oine- njenem posvetovanju. Sugestije v zvezi 'z informaciJ skimi sistemi v fuhk- cij i izdelave projekta komasabije, navedene v delu pod (8), so zelo ~a~ kovostne in se bodo v prihodnjem obdobju ustrezno upoštevale. V naši državi je precej delovnih organizacij, ki so opravljale ali še, opravljajo projektiranje, inženirinška in gradbena dela v tujini, naj~ večkrat v neuvrščenih deželah, kar je tudi v skladu z našo zunanjo po~; litiko. Pri teh poslih se izvajajo obsežna geodetska dela. V teh deže- lah navadno nimajo popolne geodetske osnove, kart in nujnih podatkov,ki bi jih lahko uporabili naši strokovnjaki. Sodelovanja, izmenjave izku- šenj in podatkov med strokovnjaki iz različnih delovnih organizacij ni iz več razlogov, tako da ~e vsakega geodetskega dela lotevamo odi začet~ ka. Poleg del, opisanih pod ( 11) , vem, da Energoinvest iz Saraj.eva V Li- . biji gradi daljnovode, dolge več kot štiri tisoč kilometrov, kar pomeni, da je bilo potrebnega ogromno dela pri njihovem trasiranju. V tej deželi že dlje časa gradijo tudi sarajevska Hidrogradnja in druge delovne or- ganizacije. Vsak izvajalec opravlja geodetska dela v skladu z lastnimi možnostmi in potrebami, kar je razumljivo. Menim,da bi bilo koristno za vse zainteresirane iz naše države, pa tudi iz države, v kateri dela iz- vajamo, če bi imeli enotno evidenco oziroma bazo podatkov o opravljenih geodetskih delih v tej državi. O tem, kje bi bila takšna baza podatkov in kako bi jih uporabljali, bi se dogovorile zainteresirane delovne or- ganizacije. Zveza GIG bi lahko prevzela vlogo usklajevalca pri izdela- vi takšne baze in pripravila v zvezi s tem ustrezne akcije. Izdelavo programov za elektronske računalnike obravnavajo dela pod (1, 9 in 10). Prvo delo se ukvarja s problematiko kontrole Vhodnih podatkov, drugo z reševanjem konkretne geodetske naloge~:tretje pa obravnava v širšem smislu reševanje matematičnega problema, s katerim se srečujemo v vsakdanji praksi, v računalniku. Na splošno lahko rečemo za programiranje, da je zelo zapleteno, ustvar- jalno in odgovorno delo. To podr0čje dela se razvija zelo hitro in po svetu - tudi v naši državi - posvečajo vedno več pozornosti možnostim, ki jih ponuja. Dogaja se, da tuje tvrdke prodajo svojo razmeroma slabšo računalniško opremo, ker ponujajo kupcem dobre softwarske pakete. Cene hardwara se ne spreminjajo, vendar je software vedno bolj iskan in ved- no dražji. Domnevajo, da bo na področju avtomatizacije v prihodnjih le- tih velik del poslov obsegal izdelovanje softwara, še posebno tistega, ki omogoča interaktivno delo. Stopnja avtomatizacije bo odvisna od stop- nje razvoja softwarskih rešitev. ' 1• Pogojno rečeno, pri nas še nimamo tržišča softwarat izdelanega doma~ ,in stanja tudi ni mogoče v celoti proučiti, ker ni znano, kdo s čim razpo- laga. V naši strokovni literaturi tudi ni dosti del, ki bi obravnavala konkreten primer z uporabo programerskih rešitev. Največkrat se govori na splošno o problemu, ki ga opredelijo, govori se o obdelavi v računal­ niku, o programu samem pa zelo malo ali nič. Nočemo razkrivati poslovne skrivnosti delovnih organizacij, vendar bi lahko kaj storili, lahko bi• npr. izdelali katalog nekaterih programov in paketov programov, ki bi se GV 27(1983)2-3 73 jih dalo kupiti pod dolbčenimi pogoji. Pomembno je opozoriti na kontrolo vhodnih podatkov. Težavnost in zaple- tenost tega opravila sta odvisni od količine vhodnih podatkov. Uporab- niki računalnikov imajo v glavnem svoje lastne sisteme kontrole, ki za- doščajo njihovim zahtevam. Način kontrole, obdelan v delu pod (1), je vreden pozornosti. V enem izmed del na posvetovanju Avtomatizacija v geodeziji, ki je bilo v Vrnjački Banji leta 1972, so omenjene tudi t.i. doplerske meritve kot metoda, ki jo uspešno uporabljajo v mornarici. Ob tej priložnosti imamo dve deli o teh meritvah (pod 13 in 14), ki da- jeta popolno informacijo o vprašanju, o avtomatizaciji meritev in o ob- delavi podatkov ter opisujeta izkušnje in prve rezultate lanskih meri- tev na Hvaru. Pisca del optimistišno napovedujeta širšo upor~bo teh me- ritev v prihodnjem obdobju in nimamo razloga, da bi dvomili o tem. Primer skupnega dela instrumentov in računalnika pri opravljanju konkre- tne naloge na terenu je opisan v delu pod (12) .•Gre za uporabo astronom- skih meritev v praktične namene na podlagi avtomatiziranega delovnega procesa. Tehnološki proces opravljanja geodetskih nalog na terenu se prav zdaj vse bolj usmerja k skupnemu delu instrumentov in računalnika oziroma in- strumenta, ki je po svojih lastnostih tudi računalnik in opravlja poleg meritev tudi obdelavo izmerjenih podatkov, registrac~jo rezultatov in podobno. 4. Sklepne ugotovitve V referatih s tega tematskega področja je največkrat osrednja tema opis metode in delovnega procesa, ki je ob ustreznih pogojih avtomatiziran. Priprave za ta proces, ki so prav tako avtomatizirane in se nanašajo na kontrolo vhodnih podatkov, so obdelane v enem prispevku. Pripravo avtomatiziranega procesa (ki je obenem osnovni pogoj zanj) ob- ravnavata dve deli. Prav tako v dveh delih so podana splošna razmišlja- nja in ugotovitve o reševanju konkretnih avtomatiziranih procesov. Po eno delo obravnava numerično metodo reševanja konkretnega problema z računalnikom, rezultate kot plod enega avtomatiziranega procesa in opis naprav in instrumentov za določen avtomatizirani proces. če gledamo par~ cialno delovne organizacije, ustanove, kadrovske možnosti, opremo, raču­ nalnike, software in druge odločilne dejavnike, smo v razvejeni geodet- ski dejavnosti dosegli zelo visoko raven avtomatizacije. Globalne podo- be stanja razvitosti avtomatizacije v geodeziji v naši državi nimamo, ker so ti prispevki samo eden izmed parametrov za njeno oblikovanje. Čeprav so teme posvetovanja določene, bi bili vredni pozornosti tudi ne- kateri dejavniki, ki vplivajo na uporabo avtomatizacije. Potreben bi bil s1rs1 prikaz opreme, posebno računalnikov. Iz povedanega bi lahko skle- pali, da je vsak uporabnik zadovoljen s tem, kar ima. Zastavlja se vpra- šanje o sodelovanju, izmenjavi izkušenj, nakupu programskih paketov in drugih del, ki bi pospešila napredek naše avtomatizacije. V tesni zvezi s tem je vprašanje strokovne literature, primerne za ustrezne strokovne kadre. Šolanje kadrov tudi ni zadnje vprašanje, čeprav ga omenjamo na koncu. Fakultete dajejo neko znanje, ki pa seveda ne zadovoljuje, med- tem ko je v srednjih šolah stanje še slabše. Pisec tega prispevka nima namena napovedovati teženj razvoja avtomatiza- cije v naši stroki. Ta bo odvisen ne le od kadrovskih in materialnih mož- nosti, temveč tudi od razvoja računalniške tehnike in tehnologije, ki pa 74 GV 27(1983)2-3 1 l 1 1 J bo zagotovo presegel naša pričakovanja. Literatura: 1. Bratuljevic, Mrkic, Klem: Automatska obrada podataka dela nivelmana visoke tačnosti SFRJ, Zbornik radova Automatizacija u geodeziji,Bled 1983. 2. Gostovic, Tumbas: Automatska obrada podataka geodetske osnove za pro- jektovanj e si.s tema za odvodnjavanje, Zbornik radova Automa tizacija u geodeziji, Bled 1983. 3. Jovanovic, Srdjelic: Hidrografsko premjeravanje automatiziranim hid- rografskim mjernim sistemima, Zbornik radova Automatizacija u geode- ziji, Bled 1983. 4. Hribar: Sistem geodetske dokumentacije podvodnih površin, Zbornik ra- dova Automatizacija u geodeziji, Bled 1983. 5. Pandža: Automatizacija u oskultaciji brana, Zbornik radova Automati- zacija u geodeziji, ~led 1983. 6. Vodopivec: Računalniško odkrivanje merskih pogreškov velikostnega reda premika merskih točk, Zbornik radova Automatizaci- ja u geodeziji, Bled 1983. 7. Marjanovic: Automatsko mjerenje deformacija gradjevinskih i prirod- nih objekata, Zbornik radova Automatizacija u geodeziji, Bled 1983. 8. Pudja: Uticaj informacionih sistema na kvaliteti dinamiku izrade projekta komasacije, Zbornik radova Automatizacija u geodeziji, Bled 1983. 9. Frančula: Računanje prvog i drugog geodetskog zadatka pomocu progra- ma GAUSSK, Zbornik radova Automatizacija u geodeziji, Bled 1983. 10.Lapaine, Jovičic, Petrovic: Invertiranje matrice normalnih jednadžbi i stolno računalo, Zbornik radova Automatizacija u geodeziji, Bled 1983. 11.Beseničar: Automatizacija geodetskih del pri investicijskih delih v tujini, Zbornik radova Automatizacija u geodeziji, Bled 1983. 12.Solaric: Automatsko odredjivanje smjernog kuta na elektroničkom teo- dolitu Kern El pomocu zenitnih duljina sunca, Zbornik radova Automa- tizacija u geodeziji, Bled 1983. 13.Čolic,S~laric: Visoki stupanj automatizacije u Doplerovskim mjerenji- ma satelitske geodezije, Zbornik radova Automatizacija u geodBziji, Bled 1983. ' 14.Solaric, Čolic: Prvotni rezultati odredjivanja geocentričnih koordi- nata Doplerovske stanice Hvar primjenom jednostraničnog rješenja, Zbornik radova Autornatizacija u geodeziji, Bled 1983. 15.Zbornik radova Automatizacija u geodeziji, Vrnjačka Banja 1973. 16.Zbornik radova Prvo jugoslovensko savetovanje o komasaciji zernljišta, Priština 1978. G 17,Zbornik radova šesto savetovanje o hidroelektranarna i purnpnoakumula- cionim hidroelektranama Jugoslavije, Knjiga 2, Mostar 1981. GV 27(1983)2-3 75 Dr. Nedjeljko FRANČULA* AVTOMATIZACIJA V KARTOGRAFIJI** - Pregledni referat Na prvem jugoslovanskem posvetovanju, posvečenem avtomatizaciji v geo- deziji, ki je bilo v Vrnjački Banji 1972. leta, so od 23 referatov, ob- javljenih v prvi knjigi Zbornika radova, štirje obravnavali avtomatiza- cijo v kartografiji. Peterca (1972) je obravnaval številna teoretska vprašanja v zvezi z u- porabo avtomatizacije v topografski kartografiji. Primeri, ki jih je navajal, so povezani s tujimi izkušnjami. Naj omenimo, da je pokojni profesor dr. Bra~ko Borčič objavil pri nas eno izmed prvih pomembnejših teoretskih razprav o problematiki avtomatizacije v kartografiji (Borčič 1970) . Kar zadeva področje tematske kartografije, najdemo v zborniku avtomat- sko izdelane karte naših strokovnjakov (Kristan 1972, glej tudi Bano- vec 1971). To so tematske karte, izdelane s hitrimi tiskalniki in na podlagi računalniškega programa SYMAP GZ, ki ga je za potrebe prostor- skega informacijskega sistema Slovenije razvil Inštitut Geodetskega za- voda SR Slovenije. Preostala dva referata (Banovec 1972, Keržan 1972) je mogoče, kot piše Banovec sam, šteti za "prispevek k splošnim prizadevanjem za uporabo sodobnih postopkov v kartografiji". Na posvetovanju Kartografija v prostorskem planiranju, ki je potekalo v Ljubljani 1973. leta, se je nekaj referatov neposredno ali posredno uk- varjalo -s problematiko računalniške kartografije. Za posebno pomembna štejem referata Lokacija informacij in prostorski prenos informacij (Ba- novec 1973) in Geomettija prostorskih enot v slovenskem prostoru (Podob- nikar 1973). Sredi 1970. leta je bilo v Jugoslaviji izdelani.h več tematskih kart s hitrimi tiskalniki. Po mojem mnenju je najpomembnejše delo na tem pod- ročju računalniški atlas Beograda, ki ga je izdelala skupina arhitektov pod vodstvom Miloša Perovica (gl. Zavod za načrtovanje mesta Beograd). Ta atlas je bil na neki razstavi v Zagrebu predstavljen tudi kot umet- niško delo. Logično nadaljevanje pri izdelavi računalniških tematskih kart je upo- raba ploterjev. Prve rezultate na tem področju so pri nas dosegli geo- detski strokovnjaki iz SR Slovenije (Banovec 1972, 1974). Prvi računalniški program za računanje in risanje kartografskih mrež je bil izdelan 1979. leta (Frančula, Prelc 1979), potem pa je bil izdelan še program podobnih možnosti (Frančula, Zdenkovic, Gracin 1982). Prvi rezultati so bili doseženi tudi pri avtomatizaciji kartografske ge- neralizacije (Milovanovic 1979, Frančula, Gracin, Lapaine, Zdenkovic 1981, Nestorov 1980), pri računalniškem senčenju reliefa (Bilc, Brvar, Tanko 1981) in aksonometričnih prikazih reliefa (Lesar 1973, Tanko 1983). Najpomembnejša dejavrtost v zadnjih letih pri nas, ki neposredno vpliva tudi na razvoj računalniške kartografije, je po mojem mnenju vzpostav- * 41000, YU, Zagreb, Geodetski fakultet Zagreb Dr., dipl.ing.geod; profesor Prispelo za objavo 1983-07-25. ** Referat s posveta "Avtomatizacija v geodeziji", Bled junij 1983. 76 GV 27(1983)2-3 ljanje dveh evidenc: ROTE in EHIŠ. ROTE (register območij teritorialnih enot) in EHIŠ (evidenca hišnih številk) sta evidenci, ki sta bili zasno- vani in izpeljani v SR Sloveniji. Zasnovala ju je in izvaja ju geodet- ska služba, njun pomen pa v marsičem presega okvire geodetske dejavno- sti. Ti dve evidenci sta najpomembnejši sestavini geodetske prostorske dokumentacije pomembne za družbenopolitične skupnosti na vseh ravneh, za procese družbenega planiranja, za informacijske sisteme in mnoge dru- ge službe v občinah (SLO, PTT, zdravstvo, milica, inšpekcijske službe ... ) (Svetik 1979). Tako postaja geodetska služba v Sloveniji pomemben nosi- lec družbenega planiranja, zlasti pa prostorskega informacijskega sis- tema (Seliškar 1979). Celotna problematika v zvezi z uvedbo ROTE in EHIŠ je bila obravnavana na 12. dnevu slovenskih geodetov, ki je bil prav tu na Bledu 12. in 13. oktobra 1979. leta. Temu dnevu je bila posvečena ce- la četrta številka Geodetskega vestnika 1979. leta. Za kartografijo je posebno pomembna evidenca ROTE, ·ki obsega natančen grafični prikaz mej raznih teritorialnih enot z njihovimi šiframi. To so: upravne občine, krajevne skupnosti, katastrske občine, statistični okoliši in naselja. Osnovni grafični prikaz je bil izdelan na osnovni državni karti v merilu 1:5000 (oziroma 1:10.000), pregledni prikaz pa na novi topografski karti v merilu 1:25.000 (Rotar 1979). Vzpostavitev ROTE je spodbudila razvoj računalniške kartografije v SR Sloveniji. Z njenim vključevanjem v informacijske sisteme se odpirajo nove možnosti (Svetik 1982). Na pobudo Zavoda SR Slovenije za statisti- ko je bil namreč sredi 1981. leta ustanovljen projektni svet za terito- rializacijo podatkov. Pri izdelavi tega projekta so bile doslej med dru- gim tudi preverjene in dopolnjene meje vseh krajevnih skupnosti v SR Slo- veniji. Meje so bile potem vrisane v novo karto Slovenije v merilu 1:250.000 in digitalizirane. Metodiko digitalizacije mej je uspešno iz- delal Geodetski zavod SR Slovenije. Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR) je izdelal programe za avtomatizi- rane kartografske prikaze, testiral programe in izdelal konkretne pri- mere za statistične publikacije in gradiva za 9. kongres Zveze komuni- stov Slovenije (Svetik 1982). Potem so bile digitalizirane tudi meje vseh upravnih občin SFRJ. Načrtu­ je se, da se bo na podlagi ~odatkov iz popisa prebivalstva 1981. leta obdelalo za območje SFRJ približno 40 najpomembnejših tem in da se bodo karte objavile v obliki posebnega atlasa. Zlasti moramo poudariti, da je celoten projekt rezultat sodelovanja več ustanov. Geodetska uprava in Zavod SR Slovenije za statistiko sta pok- rovitelja in financerja, Geodetski zavod SRS in IKPIR pa izvajalca del. Pri tem projektu sodelujeta še Zavod SRS za družbeno planiranje in Inš- titut za geodezijo in fotogrametrijo. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko tovariš Komel je prav tu na Bledu 1979. leta rekel, da bi bilo nujno vzpostaviti ROTE in EHIŠ na ce- lotnem območju SFRJ (Geodetski vestnik 1979, 4, str. 265). Ne kaže nič drugega kot strinjati se z njim in se zavzeti za vzpostavljanje takšnih evidenc tudi v ostalih republikah in pokrajinah. Na področju računalniške kartografije je bila v preteklem obdobju pomemb- na pridobitev kadrovsko in strokovno-tehnično usposabljanje nekaterih us- tanov za računalniško kartografijo. Na prvem mestu je že omenjeni Geodetski zavod SR Slovenije, ki ima plo- ter od 1970. leta, digitalizator pa od 1974. leta (Lesar 1974, Šivic 1975). Zlasti razveseljivo je, da ima ta velika in uspešna delovna orga- nizacija svoj raziskovalni inštitut, v katerem dela danes 15 raziskoval- c~v. Med njimi je 30 odstotkov nosilcev znanstvenoraziskovalnih nalog, 30 odstotkov znanstvenoraziskovalnih delavcev in 40 odstotkov operativ- nih izvajalcev (Beseničar 1980). Inštitut med drugim uspešno opravlja tudi raziskave na področju računalniške kartografije (Jenko 1974, Inšti- tut Geodetskega zavoda 1975). GV 27(1983)2-3 77 še ena ustanova v SR Sloveniji intenzivno dela na področju računalniške kartografije. To je prav tako že omenjeni Inštitut za konstrukcije, po- tresno inženirstvo in +ačunalništvo Fakultete za arhitekturo, gradbeniš- tvo in geodezijo v Ljubljani (Svetik 1982). Izmed ustanov v SR Srbiji je treba omeniti delovno organizacijo GEOPRE- MER iz Beograda. GEOPREMER ima svoj računski center, ki je bil ustanov- ljen 1972. leta in že na začetku opremljen z digitalizatorjem in ploter- jem (Rupnik 1975). 1979. leta je v centru delalo 49 strokovnjakov, bil pa je tudi str.okovno-tehnično usposobljen za izvajanje avtomatizacije v kartografiji (Rupnik 1979). V zadnjem času GEOPREMER uspešno sodeluje z Inštitutom za geodezijo Gradbene fakultete v Beogradu. Rezultat tega sodelovanja sta dve študiji, ki ju je financiral GEOPREMER, izdelali pa so ju sodelavci inštituta (Milovanovic 198la,Milovanovic 1981b). še ena ustanova je usposobljena za računalniško kartografijo - to je Vo- jaški geografski inštitut, od katerega se pričakujejo pomembni rezulta- ti (Štemberger 1974). Na Hrvatskem dela Hidrografski inštitut v Splitu pomembne korake, da bi avtomatiziral ves proces od hidrografske izmere do izdelave pomorskih kart (Racetin 1982). Na koncu tega kratkega preglednega referata še kratek prikaz del s tega posvetovanja. Prijavljenih je bilo šest referatov. V referatu Dileme stanja in razvoja avtomatizirane kartografije v Slove- niji dajeta avtorja B.Rojc in J.Rozman v prvem delu kratek opis stanja avtomatizirane kartografije v svetu. , V drugem delu članka je govor o stanju in problemih razvoja v SR Slove- niji. Oprema, s katero razpolagajo ustanove v SR Sloveniji, je raznorod- na in naglo zastareva. Drug problem je premajhna izkoriščenost še te ob- stoječe skromne opreme. Zaradi teh in mnogih drugih razlogov so avto- matsko izdelane karte še vedno dražje od klasično izdelanih kart. D. Štemberger v referatu Oblikovanje digitalne baze podatkov za računa­ nje površin in obsega SFRJ opisuje metodiko d:.gitalizacije za računanje površin (kopenski del, površina otokov in celotna površina) in dolžine mejnih črt (kopenska, rečna, jezerska) SFRJ. Digitalizacija je bila iz- vedena s Contravesovim.digitalizatorjem CODIMAT-MB na novi topografski karti v merilu 1:25.000. Avtor navaja podatke o točnosti digitalizacije in opisuje postopek in programsko podporo digitaliEacije. Za ves posto- pek je bistveno dobro organiziranje digitalizacije; oblikovanih je bilo 523 datotek, ki so bile shranjene na petih magnetnih trakovih, dolgih 2.400 feetov, z gostoto vpisov 1.600 bpi. V prispevku Problem avtomatskega kartiranja točk, podanih s tremi koor- dinatami (Ti (xi, Yi, zi)) v poljubnem sistemu ter merilu avtor R.Šumra- da obravnava problematiko avtomatskega kartiranja točk tahimetrične iz- mere z rasterskim elektrostatičnim ploterjem tipa Versatec. Izdelana me- todologija se v praksi uporablja za kartiranje točk tahimetrične izmere v merilu 1:1000 za potrebe rudnika urana Žirovski vrh. Avtor posebej ob- ravnava vprašanje interpolacije in avtomatskega risanja izohips. Anali- zira prednosti in pomanjkljivosti obeh metod. Prva temelji na pravilni pravokotni mreži točk, druga pa na mreži trikotnikov. Vsi potrebni pro- grami so bili izdelani na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geo- dezijo v Ljubljani. Članek M.Zdenkovic z naslovom Določanje idealne ekvidistance izohips na podlagi podatkov digitalnega modela reliefa je del obsežnejše razis- kave, ki jo dela avtorica, da bi določila količino informacij v prikazu reliefa z izohipsami na kartah v različnih merilih. V delu raziskave,ka- tere rezultati so objavljeni v tem članku je govor o določanju idealne ekvidistance na podlagi Brandstatterjevih diagramov in podatkov digi- talnega modela reliefa. J. Vichra opisuje v članku Faksimilna izdaja Načrta mesta Zagreb iz 1898. leta s pomočjo scannerja način izdelave izvlečkov barv s scanner- 78 GV 27 ( 19 8 3 ) 2 - 3 jem. Analizira izvlečke barv, dobljene s scannerjem CHROMATOGRAPH CTX- 330 tvrdke Hell za reprodukcijo karte, imenovane v naslovu Članka. Opi- suje težave pri izdelavi in načine njihovega odpravljanja. Trditev av- torja, da je CHROMATOGRAPH CTX-330 za zdaj najboljši scanner za potre- be kartografije, bi bilo treba dokazati s primerjavo z ostalimiscanner- j i. V članku KARPRO - računalniški program za računanje in risanje kartog- rafskih mrež, ki ga je napisal avtor tega pregleda, so opisane možnosti uporabe računalniškega programa, izdelanega v Zavodu za kartografijo Geodetske fakultete Vseučilišča v Zagrebu. Literatura: Banovec, T:: SYMAP GZ verz1Ja - mogu6nost upotrebe malih računara za te- matsku kartografiju, posvetovanje o kartografiji, str. 84- 90, Beograd 1971. Banovec, T.: Pokus upotrebe automatizacije kod separacije boja za are- alnu tematsku kartografiju, Automatizacija u geodeziji, str. 284-290, Vrnjačka Banja 1972. Banovec, T.: Lokacija informacij in prostorski prenos informacij, Karto- grafija v prostorskem planiranju, zv. I, Cl/1-18, Ljubljana 1973. Banovec, T.: Uporaba barv v tematski kartografiji, Geodetski vestnik ,1974, 1, 38-47. Beseničar, J.: Inštitut Geodetskega zavoda SR Slovenije - primer geodet- ske raziskovalne organizacije, Geodetski vestnik 1980, 1, 29-30. Bilc, A., Brvar, A., Tanko, D.: Računalniško senčenje reliefa Slovanije, Geodetski vestnik 1981, 3, 144-149. Borči6, B.: Automatizacija u kartografiji', Zbornik radova povodom 50-go- dišnjice Geodetskog fakulteta, str. 47-80, Zagreb 1970. Frančula, N., Prelc, B.: Kompjutorski programski sistem za računanje i crtanje kartografskih mreža, Geodetski list 1979, 10-12, 306-318. Frančula, N., Zdenkovi6, M., Gracin, L.: Kompjutorski program za računa­ nje i crtanje kartografskih mreža, Zbornik radova sa 4.medju- narodnog simpozija Kompjuter na sveučilištu, str. 741-749, Cavtat 1982. Frančula, N., Gracin, L., Lapaine, M., Zdenkovic, M.: Prilog automatskoj generalizaciji linijskih kartografskih elemenata, Geodetski list 1981, 4-6, 95-105. Inštitut Geodetskega zavoda SRS: Avtomatizirana kartografija za potrebe prostorskih informacijskih sistemov (izvleček), No 30, 82 strani, grafične priloge, Ljubljana 1975. Jenko, M.: Sestavljanje risalnih podatkov za numerično vodeni koordina- tograf CORADOMAT KAC 21, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Poročila 1, Ljubljana 1974. Kristan, B.: SYMAP GZ - automatizirani kartografski postupak za izradu tematskih karata, Automatizacija u geodeziji, str. 304-316, Vrnjačka Banja 1972. Keržan, E.: Problemi automatizacije u kartografiji, Automatizacija u geodeziji, str. 275-282, Vrnjačka Banja 1972. Lesar, A.: Digitalni model reliefa, Kartografija v prostorskem planira- nju, str. C5/l-16, Ljubljana 1973. Lesar, A.: Digitizer D-MAC, Geodetski vestnik 1974, 1, 17-20. GV 27(1983)2-3 79 Milovanovic, V.: Matematičko-statistička metoda formalizovanja kartog- rafskog uopštenja, Zbornik instituta za geodeziju, Beograd 1979. Milovanovic, V.: Grafička prezentacija primarnih kartografskih podataka korišcenjem uredjaja za automatsko crtanje, Zbornik Insti- tuta za geodeziju, br. 20, str. 84-109, Beograd 1981. Milovanovic, V.: Studija o izradi programske opreme za korišcenje digi- tajzera, Zbornik Instituta za geodeziju, br. 20, str.38-83, Beograd 1981. Nestorov, I.: Primena matematičko-statis.tičke metode u formalizovanju generalisanja mreže vodotoka za deo sliva Velike Morave, Zbornik Instituta za geodeziju, str. 155-180, Beograd 1980. Peterca, M.: Automatizacija u topografskoj kartografiji, Automatizacija u geodeziji, str. 256-273, Vrnjačka Banja 1972. Podobnikar, M.: Geometrija prostorskih enot, Kartografija v prostorskem planiranju, zv. I, C2/l-12, Ljubljana 1973. Racetin, F.: Hidrografski institut JRM - značajna mornarička znanstveno- istraživačka institucija, Geodetski list 1972, lO-12, 220- 230. Rotar, J.: Upotreba ROTE v kartografiji, Geodetski vesbnik 1979, 4, 291-294. Rupnik, L.: Neka iskustva u elektronskoj obradi katastarskih i geodet- skih podataka. Geodetski list 1975, 10-12, 187-194. Rupnik, L.: Prilog ERC-a "GEOPREMER" automatizaciji geodetsko-katastar- skog informacionog sistema, Geodetski list 1979, 4-6, 134- 138. SeLiškar, A.: Predpisi o ROTE in EHIŠ, Geodetski vestnik 1979, 4, 280- 285. Svetik, P.: ROTE in EHIŠ iz različnih zornih kotov, Geodetski vestnik 1979, 4, 271-275. Svetik, P.: Projekt Digitalizacija podatkov - kratko poročilo o opre- mljenih delih, Geodetski vestnik 1982, 2, 108-115. Šivic, P.: Ob avtomatski obdelavi geodetskih podatkov v SR Sloveniji, Peti kongres geodetskih inženjera i geometara, Svezak: Geo- detska delatnost u sadašnjoj etapi razvoja naše zemlje, str. 329-349, Beograd 1975. Štemberger, D.: Razvoj i perspektiva korišcenja elektronskih računara u radovima Vojnogeografskog instituta, Zbornik radova VGI, str. 65-76, Beograd 1974. Tanko, D.: Aksonometrični prikaz reliefa, Geodetski vestnik 1983, 1, 29-32. Zavod za planiranje razvoja grada Beograda: Istraživanje strukture Beo- grada,Multivarijantna. analiza i kompjuter atlas kontinual- no izgradjenog područja. 80 GV 27(1983)2-3 IZVLEČKI POMEMBNEJŠIH REFERATOV S POSVETA "AUTOMATIZACIJA V GEODEZIJI" BLED, junij 1983 Dr. Laslo BARCAL UVODNA BESEDA O TEMI UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Razvoj informatike, ki obsega zasnovo in projektiranje, uvajanje in upo- rabo informacijskih sistemov posameznih subjektov družbenega sistema, se v precejšni meri opira na velik zbir podatkov o prostoru, ki jih zvečine dobimo z opravljanjem geodetske dejavnosti. Zelo pomembno področje za funkcioniranje družbe je urejanje prostora, ki neposredno odseva izbolj- ševanje in varovanje človekovega življenskega okolja. Harmonična rast neke družbene skupnosti je zelo odvisna od kakovosti vodenja razvoja oziroma od izvajanja administrativnih odločitev, posebno na področju urejanja prostora. Kakovost administrativnih odločitev pa je spet odvisna od dosegljivosti pravih informacij. S pravo informacijo mislimo takšno; ki nastane na podlagi zanesljivih, ustreznih in aktualnih podatkov. Da bi bile infor- macije tudi pravočasno na razpolago službam za prostorsko planiranje, potrebujemo informacijske sisteme in podsisteme o prostoru z avtomati- zirano obdelavo podatkov. Ker imajo informacijski sistemi oziroma podsistemi dvojno vlogo (so vir podatkov za izdelavo prostorskih planov in baza za zbiranje podatkov o spremembah kot posledicah izvajanja prostorskih planov), bi morali zaje- ti vse segmente oziroma module s podatki o naravnih in zgrajenih ele- mentih fizične strukture prostora, o teritorialnih enotah, naslovih, stvarnih pravicah in nastalih obveznostih za prebivalstvo in organiza- cije. S področja planiranja in urejanja prostora ter varstva okolja sta bila pripravljena dva prispevka, ki opozarjata na področja, zanimiva tudi za geodetsko službo v zvezi z uporabo avtomatske obdelave podatkov oziroma graditvijo informacijskih sistemov. Dr. Marija BOGATAJ OCENJEVANJE PORAZDELITVE VREDNOSTI KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V PROSTORU IZ GRAFIČNEGA PREGLEDA KOMUNALNIH NAPRAV Tema ima družbenoekonomski pomen tako glede upravljanja komunalne infra- strukture (raba, rekonstrukcija, razširitev) kot glede-vrednotenja loka- cij za ugotavljanje diferencialne rente, rekonstrukcije ali gradnje de- lov naselja in glede statističnih raziskovanj. GV 27(1983)2-3 81 - Uporaba ocenjevanja porazdelitve vrednosti komunalne infrastrukture v prostoru je odvisna od razpolaganja s topografskimi načrti na katerih so grafično prikazane mreže komunalnih vodov in naprav v merilu 1:5000 ali 1:10.000. Točnost teh kart dopušča uporabo statistične metod~ z uva- janjem različnih testnih mrež. Predhodna analiza lahko pokaže, katera testna mreža je najbolj ustrezna za neko okolje. Avtorica priporoča Mer- zov testni sistem. Mr. Sima PUDJA MOŽNOST UPORABE GEODETSKE DOKUMENTACIJE SFRJ V MEDNARODNEM INFORMACIJ- SKEM SISTEMU UREJANJA IN VARSTVA ČLOVEKOVEGA OKOLJA Izboljševanje in varstvo človekovega okolja sta zelo pomembno področje družbenega in gospodarskega razvoja skupnosti zaradi omejenosti narav- nih virov in potrebe po njihovem nač_rtnem in racionalnem izkoriščanju. Te dejavnosti še niso dovolj vsestransko uveljavljene v družbi in tudi geodetska služba ne sodeluje na pravi način. Vprašanje ima širok obseg, pomembno je za občine in državo in ima tudi mednarodne razsežnosti. Da bi uskladili ukrepe, standarde in predpise, so bili opredeljeni zbi- ri kazalcev stanja v okolju, ki jih stalno spremljamo in na njihovi po- dlagi pripravljamo potrebne informacije. Pri tem bi bilo treba uskladi- ti resorne predpise in pristojnosti. Ker bo stanje okolja v prihodnosti neposredno odvisno od kakovosti pro- storskega planiranja, mora geodetska služba posvetiti posebno pozornost zbiranju podatkov z merjenjem in drugimi načini, da bi zadostila infor- macijskim potrebam prostorskega planiranja. Vse dejavnosti v ~vezi s . tem bi morali usmeriti v graditev informacijskega oziroma druzbenega si- stema. Pomembno je opredeliti in uskladiti prikazovanje podatkov na qrafičnih podlogah z vsemi drugimi zahtevami. Zaradi enotnosti osnove za zadovoljevanje zahtev je treba na tem podro- čju uskladiti predpise geodetske službe s predpisi mejnih področij in jih nato tudi dopolniti. Čeprav je ustava določila obveznosti in so v predpisih posameznih strok določeni ukrepi, pravna regulativna osnova še ni popolna. Kot vidimo, omenjena prispevka spodbujata usmerjanje stroke v uporabo prednosti avtomatizacije in povezovanje s področji, na katerih precej uporabljajo prostorske podatke, pa zaradi tradicionalnega pojmovanja ne sodijo v področje geodezije. Za hitrejši razvoj geodetske dejavnosti, posebno z vidika graditve in- formacijskih sistemov, lahko povdarimo ta vprašanja: - Manjkajo nam enotne evidence o fizični strukturi prostora kot moduli prostorskega informacijskega sistema v vseh družbenih strukturah. - Akutno je vprašanje graditve enotnega registra teritorialnih enot ozi- roma sistema šifrantov in imenikov. - Treba bi bilo dalje razčleniti zasnovo enotne evidence nepre~i.čnin. - Informacijski sistem za spremljanje investicij je danes vedno bolj ak- tualna tema zaradi potrebe po racionalnejšem ravnanju. 82 GV 27(1983)2-3 STALIŠČA S 15. GEODETSKEGA DNE V SLOVENJ GRADCU V dneh 22. in 23.10.1982 je potekal 15. geodetski dan v Slovenj Gradcu, ki ga je organizirala Zveza društev geodetov Slovenije s sodelova- njem Zveze društev pravnikov Slovenije, o temi Enotna evidenca nepremie- nin. Ni naključje, da je bil jubilejni geodetski dan posvečen problematiki evidence nepremičnin. Izdelava sodobne, enotne evidence nepremičnin je zdaj najbolj aktualna zadeva jugoslovanskih geodetov, zaposlenih v up- ravni .službi, in pravnikov, katerih naloga je posodobitev evidenc prav- nih razmerij glede nepremičnin. Tematika geodetskega dne je izhajala iz večletnega dela upravnih organov, strokovno-posvetovalnih teles republi- ke ~n občin in dela več raziskovalnih ustanov. Osnova so bila tudi stro- kovna izhodišča za problematiko, sprejeta na zveznem geodetskem posveto- vanju v Bosni in Hercegovini v juniju 1982. V teh prizadevanjih so dali pomemben prispevek slovenski geodeti na geo- detskem dnevu, pa tudi pravniki, ki so s svojo udeležbo in referati pre- segli obravnavanje problematike zgolj z geodetskih strokovnih stališč. Na posvetovanju sta bili tudi uspešno organizirani priložnostna strokov- na razstava in demonstracija računalniško podprtega vodenja zemljiškega katastra. · Na posvetovanju je bila imenovana komisija,ki je na podlagi referatov in razprave oblikovala te ugotovitve, stališča in priporočila 15. geo- detskega dne v Slovenj Gradcu: l. V vsem povojnem obdobju nismo mogli odpraviti razdrobljenosti eviden- ce nepremičnin, posledice tega pa so nesmotrno večkratno vodenje ne- katerih podatkov, zapleteni in dragi postopki usklajevanja podatkov,ne- usklajene akcije pri obnovah in vzdrževanju zemljiškega katastra in njegovi uveljavitvi v zemljiški knjigi, nezadostna ažurnost in nena- zadnje zadovoljstvo uporabnikov teh evidenc, ker na enem mestu ne dobijo kompletne informacije. Ti razlogi narekujejo, naj se bolj od- ločno lotimo gradnje enotne evidence nepremičnin. 2. Razvoju našega družbenoekonomskega sistema bo moral bolj kot doslej slediti razvoj evidence nepremičnin. Geodetska služba ima zelo po- membne naloge predvsem pri določitvi skupnih osnov za tiste eviden- ce, katerih vodenje sodi v pristojnost družbenopolitičnih skupnosti in tudi pri dajanju pobud za ureditev povezovanja teh evidenc z dru- gimi. 3. Zemljiška politika, naloge pri urejanju prostora, pri ugotavljanju in zajemanju rente, pri posodabljanju sistema obdavčenja in pri ure- janju družbenolastninskih in lastninskopravnih razmerij tvorijo dru- žbena izhodišča za vsebinsko oblikovanje evidence nepremičnin. Druž- beni sistem informiranja daje pri tem sistemsko izhodišče, rezultati uvedbe enotnejše evidence nepremičnin pa bodo v marsičem .lahko pris- pevali k preobrazbi državne uprave. Te naloge bo mogoče spremljati le s samoupravno in delovno povezavo z najširšim krogom uporabnikov na vseh področjih in ravneh. r 4. Enotna evidenca nepremičnin mora zajeti vsa zemljišča in stavbe z njihovimi posameznimi deli. Geodetska služba naj pospeši sprejem ukrepov za izdelavo in nastavitev katastra stavb. Pri tem naj se uve- de enotna identifikacija za stavbo. 5. Obstoječi zemljiškoknjižni sistem, urejen s pravnimi pravi'li predvoj- nega prava, kot tipična evidenca zasebnolastninskih odnosov, ki je GV 27(1983)2-3 83 odvisna od volje strank glede vpisa, ne zagotavlja ažurnosti stanja pravnih razmerij glede nepremičnin, zato je treba popraviti uveljav- ljena zemljiškoknjižna načela in z zakonskim posegom omogočiti, da bo enotna evidenca nepremičnin odsev dejanskega stanja. 6. Soobstoj dvolastninskih razmerij v našem pravnem redu s pravnim poj- mom družbene lastnine in njenimi izpeljankami narekuje v pripravah za uvajanje novega sistema vso pozornost in tudi obvezo, da se vsebina evidence pravnih razmerij na novo opredeli v skladu z Zakonom o zdru- ženem delu in drugimi zakoni. 7. Zaradi zapletenega in dolgotrajnega postopka je zelo malo vpisane etažne lastnine v zemljiški knjigi, kar je v nasprotju s siceršnjim družbenim interesom. S spremembami predpisov glede vpisovanja etažne lastnine je treba doseči, da bodo podatki o stavbi in posameznih de- lih stavbe ter pravni~razmerjih glede teh nepremičnin ažurni, točni in skladni z dejansl 1, običajno k~ 3). Rezultat. meritve je aritmetična sredina rezultatov teh stavkov. Srednji pogrešek stavka je m' = ± g ( 2 • 1) Imamo n meritev: prvo s k 1 stavki, drugo s k 2 stavki itd. Srednji pog1.e-šek stavka se da izračuna~i takole: GV 27(1983)2-3 87 m == + if Vj 2 -n-- Lkj-n ( 2. 2) kjer so vsote lJ izračunane kot v formuli 2.1. Srednji pogrešek iz sre- dine vseh k 1 +k2 + ... +kn stavkov tj. srednji pogrešek rezultata serije meritev, bo potem: in to je ( 2. 3) že ena od vrednosti, ki jih lahko dobimo za m t . nor Druga vrednost se izračuna kot srednji pogrešek arit~etične sredine iz n meritev V tej formuli so v. odstopanja vrednosti posameznih meritev od sredine. Uteži meritev p. nistopajo kot posledica različnega števila stavkov, vča­ sih se tudi postavljajo (bolj po občutku) v zvezi z izrazito različnimi razmerami opazovanja; v večini primerov so pa enake l. Pri praktičnem računanju v glavnem ni treba konkretno računati popravkov v. in zlasti vi zahvaljujoč algoritmu za standardni odklon (srednji po- g?ešek) s vgrajenemu v razne žepne kalkulatorje, Iz izraza S == m' = {g. namreč dobimo vsoto kvadratov popravkov preprosto takole: Iv2 = (k-l)s 2 Primer: Stranica 172s l.meritev: 21926,927 ,936 ,942 Krim-173s Kucelj (21.10.1975, geodimeter M.8). 2.meritev: 21926,918 3,meritev: 21926,933 ,927 ,953 ,952 ,943 LVj2.[mrrf]: 114 621 200 m = + Jll4+621+2oo _ y 3 _3 _ 3 = + 12,5 mm, = ± 4, 2 mm. Rezultati treh meritev s prištetimi konstantami in atmosferskimi poprav- ki: 2 21928 ,o54 ~v/= 120,7 mm ,o5o +l/120,7 ,o65 M.2 = = + 4,5 mm. - 3.2 Velikost pogreškov M1 in M2 je dokaj neodvisna od dolžine stranic. Na splošno pričakujemo in tudi dobivamo M2 včinoma večji od M1 , ker se med potekom serije občutijo razni, zlasti atmosferski vplivi močneje kot med posamezno meritvijo. Obstaja nekaj serij (glej tabelo 1), ki· obsegajo le eno meritev; zato ne- kaj pogreškov M2 ni bilo mogoče izračunati. Tudi M1 smo v teh primerih - kjer je število stavkov k= 3,2 ali celo l - ocenili pavšalno, in ne in- dividualno, kot bomo razložili spodaj. Izračunali smo kvadratna povprečja pogreškov M 1 in M2 za naslednje skupi- ne stranic: l. stranice, merjene z geodimetrom M8 1.1975 - 18 serij; 2. stranice, merjene z geodimetrom 710 - 14 serij; 3. stranice, merjene z geodimetrom M,8 1.1980-81 - 24 serij (*). *Izpuščena je 2.serija pri 518-519. 88 GV 27(1983)2-3 Tabelo 1 1 111-188, 1, 1 21,0, .-21 ,1 12,9 8,1 4 1: : , , 30 JI' s,5 ,r 11 o i,5 2,s 28 ,,,1 ,,a12 1 517-214- 1,2 4-1,99 tlll i \ll,1 IB,512 11 ) 4 2 29 1t 14-,s ,t;' 14 l - - 51,11,13 14\ 1 1, 3 1 ! 112,2 - 11,5 ~l f 2 2 27 5!}~ ~~Jt0 - 55 t,)t • 1, 4- • • i 1 5,5 14,0 7 :: ) 2 2 27 ,::~ 14-,5 sl'' - · - 54- 1,19 3 51HB6 1,5 37,66 t 58 ] 1- - 20" :\ % 2 4- 2S ,i\9 H ,?, 18 0,5 - - 50,1 1,14- 14-1 • 116 • 1 1 1- - 201 ~: i 2 4- 28 ~.r B s;'.~~ - - 50,S 1,34, 4 172,-176 1, 1 3,,97 t1B6 ,1 5.1 10.0 6 n i 2 2 31 ,t~' .,,5 ,r 2a ,,s 1 1 ,1 1.1, o,859 5 172,-m, 1,8 21,92 -361 j ,,2 ,,5 4 ;; t 2 2 ll ,::r 7,5 ,:::- 21 1 1 1,5 11,5 Q98 IIH 6 172,-168 1,9 2l,o9 -467 ,'; 2,7 6,o l ;; t 2 1 36 ,:,'' s.s ,:," 22 4-,s l 1,5 14 1,0 2,101 1 rn1 -116 1,10 29,59 ,212 ,l: 5,1 ,,5 s.s g l o 2 n ,;·" 10.s ,i" 29 2.s - - i1 1,25 1,055 8 181 -180, 1,l1 26,19 -74-8 1i 5,9 3,\- 5,5 :: i O 2 28 )" 9 ,l;' 24- 7 9 2 l'l,5 1,28 1,287 9 181-183 1,12 32,s4 +312 A 3,9 •. 1 ,.. :; t o 2 12 ,l" 11,5 ,t 21 , - - 36 m wi.- w l7l-17J 5 1,13 35,05 -369 ,i 6,9 11,9 7,5 lt l O 2 30 ,}~ 12,s 4;,'7 24 ~5 ) 1 4-2 1,17 0,819 11 m-m 1, 1i.- 36,1& ,,20 l s,6 s.s 8 \1 t 2 1 2e, ~" 12,s ~::' 10 ,,5 - - 4-8,5 1,)4. 0,.1, 12 m-214- 1,15 49.•9 -238 t 4-,2 2,5 4 11 l 2 2 28 ,~" 11,s 1.i:;' 11 1,5 - - ,1,1 1.24 0,,82 13n m,224- 1, IG 14,BI, -226 ,I 2,'I l,,s 3 g 2 O 2 28 ,;•;' 5 ,;·;' 32 5 l' 1,5 19 1,28 (/,) 13b 22H75, 2,1 14-,B\. t22G 4~ 1,9 3,8 2 /i f 4- 2 ,3 ,:::' 10,5 ,/::• • " (5 i.5 19 1,28 13c , 2,2 " • t 1,3 2,9 2 1/i l O 2 29 ,r 10,5 ,~" • • ,, 20,S l,'18 13d • 2,3 • " ~ 1,5 12,1, 3,5 :; i \. 2 33 ,?' 10,5 ,l!' • • 19,5 l,ll 13e • 2,1, " " ! 1,4- 3,0 1 :~ i 4- 2 ll i:,'' I0,5 ,ir • • 19 1,28 l3f " 3,1 ' • l o,8 B,7 \. :: ~ O 2 31 l 7 5 ,}'5 l8 1,21 t3c " 3,2 • ,t 1,7 ~5 l :; i 2 2 33 ,}" 5 ,?' • • 17 1,15 13n • 2,5 • ,, ~ 1,2 5,8 2 :l \ 4, 2 35 ,t9' 10,5 ,i,(8 • • IS,5 1,25 lit 51G-St5 1,17 23,03 •260 ,l 5,'I 1,3 S :: ( It 2 31 ,~' 8 ,:J 38 lt,5 - - 26,5 1,15 2,056 15 516-169 1,13 %,59 -rn A 1,2 r,,o s.s ll ~ 6 1 Jo,~;• 13 ,;" 12 2,s - - 4-3 1,18 o,n1 16 516-170 1.19 32,71+ + 130 ,t 7.3 9,8 7.5 :: \ 6 O '.II ,t' 11,5 ii\5 32 1,5 - - 37,5 1,15 1,027 (7 1(,9-515 4,20 35,11 +Sli ,l 5,2 8,0 5,5 :: 1 o o 24- ,i;' 12,5 ,::~ 34- 5 - - 50.~ w„ 0,566 18 H,9-170 1,21 20,\.0 +l,01 ,~ 3,8 1,0 'l.s :; ~ 2 1 29 ,l~1 7 ,?' 18 5,5 - - 25,5 1,25 2,221 19a 372-223 2,(, 18,13 +158 z" 1,1, 0,3 2 :; j 4 O 28 ,g' 12,5 ,l'' 30 ZI - - 25 1,38 11+1 19b 223-ln 3,3 • -158 ' 1,'I 5.8 'I :; : 6 O ll l' 6,5 ,~• 40 - - 19,5 1,08 20 202,-m 2,1 19,03 t101 t 1,0 1.,2 2 :! i o o 28 .~;' m ,t l8 2 i 2 1~s 1,39 2,osG · 21 m,l% 2,8 22,10 -623 ( 2J O,& ~s :; & O 2 27 ,;::' 15,5 ,:;• % to t' l,5 ?.3,51,51 1,287 22 521 -'.\81,- 2,9 19,21 -556 l o.s 15,5 ,s \; l 4- 2 :12 ,;" n.s ,;1' 25 7 - - 2~.s 1,l3 2,221 23 222-209, 2,IO 25,9( t/,-18 l 1,6 - ~5' :: t 2 2 31 ,f,:7 18 ,;'1 29 ,, :.1 1.5 3'čf, t,29 1,287 24- 184--185 2,11 25\-5 + 83 ~ b!t- 5,1 5,5 :~ 1 6 2 35 ,~" 16 J:0 29 1 ; 2 30,5 1,W 1,552 25 37G-185 2,12 26,10 +326 1 2,8 1,9 2,5 :; l 4- 2 33 .~~· 18.S ,:~' 2B l,5 ; 2 32,5 1.25 1,%7 2G 224--173, 2,13 m2 -11,-8 ! 5,6 ,.o s :~ i (, 2 32 ,;'' 11,5 !i'' ll 2 ~ 2 2&,5 1,28 1,778 27a 221,--3% 2,14- 20,94- -W, t 2,A 1,6 3 ii ( \. 2 3i ,:•,;' 14-,S ,?' 32 55 - - 26,5 1,27 11•\ w . l,4- ' : lt,O 2, 1 3.5 :: i o 2 30 ,;" 7,5 ,~2 ' o - - 25 1,19 28 515-ib7 2,15 H,2 +4-G4 ~ 4,o ~.ti- 4- :~ ~ 4- o 31 1~~7 ~'2 i~,r ~7 10 - - 2.~S 4-,4-2 2,4-oG 29 518-519 '.1,5 2G91 -516 \ 17,2 - 1d' \i : 2 2 '.12 ,;0 ' 9,5 ,:," 25 5,5 - - 32 1,19 I•) • l,G • • : 3.8 11,.,1 ~5 ;~ 1' 2 2 l2 ,:,"' ~5 J;' • - - 31 1,15 30 518-170 3,7 29,69 +1152 ; 2,B 4,1, l :; i 2 1 32 il'Olt 1~5 ,i\' 26 f1 - - j~5 l,IG 1,213 ~1 181-17' 3,8 '17, 32 t7G9 i 7,9 t9 7 :( : & 1 JI 1}1° 13 ,&f 21,- 5 ~ \ 37 0,99 1,055 32 m,-1o1„ 3.9 2i...o, - 97 : 2.6 ,.9 i :i t o 2 36 ,}" 8.š ,r 22 1 \ 3 24- 1.00 2.so1 33 150-519 3,10 35,74 - 4-1 ,t ~2 l0 1,- ~ j 2 2 29 ,/11 Z5 ,l" 23 0,5 - - 1,-.3 1,20 0,781 31+ 215,.-372 l,11 22,23 + 175 i 3,1 O) ', :t t 6 3 39 J&5 B ,}91 35 3 ~ 3 21,5 0,97 3,124 3s 215,,-214- 3.12 ,2.,9- ~1 ~ 10,1- 11,3 10 :: r 6 2 39 s::" 11.!i i:::i ,2 s ~ ., 32 o,99 1,.10 36 215,,,-%6, 3,13 32,87-%'l i 1\-,0 - 11." ~ ~ 6 2 38 ,g:r lt,5 i}'' 28 8 (s 3,5 34 1,03 14) 3,14- " ~ lh7 5,5 4-,5 :; ~ 6 2 38 ,&f 1\5 3~9, " 3?$, 0,~9 37 517-209, 3,15 33,43 + 721+ i tlt12,9 B,5 :J i 5 2 37 ,~90 11~ 11" 27 6 ; 2 3\- i l,02 1,249 )8 517-387, 3,IG 32,91- • 47 ~ 8,1, 5,2 7,5 ;; ) 6 4- 3& 1&t' 11,5 i};' 18 0,5 f, 4,5 3~fa2 1,257 39 s11ts-2og, 3,17 3,,21 , 10 t 9.8 0,1,. 8,5 ~ l s 2 ,o ,~1 12. ,~9' 24- o l 5,5 32,51 o,95 1,%1 \-0 514,-512, 3,18 28,V - 277 g 9,i,. 16,6 1~5 ~ ~ 6 2 41 ,~~1 IO ,(,% 22 2 i 5 27,51 0,W 1,909 41 IGB,IG9 3,19 30,92 + 922 ~ l,9 18,9 B :l ) 2 2 30 it" 11 i~Is 24 7 :S 15 37,511,21 1,027 42 m-ff,7 l,20 35,8!, B59 ij 2A 1,3 3 :l / 6 1 36 1j"1 12,5 1: 30 7 - - 36 11.00 1,114- 43 185-175 321 25,16 + GOI ~ B,416,1 fl :: l 4 2 35 2t1' 9 .t~ 27 6,S j 1 295! 1,17 1,659 1,-4 173,-3% 3,22 31,61 - 201 : 7,6 ~G b,5 :1 ~ O 2 32 l' 11 l~~ 24 15 ! 1 35,511,12 1,146 1,-5 ,s4,-31,, 3,23 28,n+ 969 § i.-.9 G.• s ~ t 2 2 ,s,,~l' 10 ,t 35 12 i.s 3.5 31,?1.12 1,1,.5s ¼ w,-376 3.2. ,1,21 + ,,,2 ~ 5,5 1,9 5.5 :i : "- 2 35 ,~r 13 ,t 2, • ~ 2 36.~ 1.03 o,974- 47 316-179 3,25 31,2G+8,I+ ~ ti. 0,8 3,5 :; / 2 1 321}~' II .::· 37 10 l' 1,5 3G il,15 1.114- 1,8 170-202, 3,26 l5,% + G07 i 1,,1 1,9 \S :: [ 6 O % Jll 1Z5 .:~ 33 ~5 i 2 3611,00 •1,H4- 49 518-202; 3,27 3\84 1-175' ) 1,5 4,0 ~ ~ / 6 O 35 l~95 12 .~ 33 17 1_ 1 38511,11,- 0,971t IIJ Pr~netn i1. • Sei.l'loma i1.merjenih trionq ~lronic - !, in!!,. red'' (l) Merthe se ne dehJO no r.lovke, M1 $e računa i1. posome:i.nih odc1tkov (¼) PoYšolno oceno (It) Glej tobtlto 6 GV 27 (1983) 2·-3 89 Tabela 2 Skupina stranic l. 3 l. + 3.skupaj 2. + mm + 1mn + mm + mm Sr.pogr. ser. ~l 5,84 6,08 5,98 2,99 Sr.pogr.ser. M2 8,30 8,95 8,68 6,49 Povprečno število meri-· tev v seriji 3,69 2,54 ( 3, 03) 2,2 Povprečni sr. pogr. ene 1 meritve 11, 2~11., 5 9, 7~ 10 - 4,4~4,5 Srednji pogrešek ene meritve smo izpeljali iz povprečnega M1 , pomnože- nega s korenom povprečnega števila meritev. Odtod smo pob2m izvedli srednji pogrešek enega stavka: 11,5. V3 ,..._, 2o mm (v l.skupini) in sred- nji pogrešek sred,ine dveh stavkov: lo. 1/3/ V2 ,._., 12 mm (v 3. skupini) , ki smo ju potrebovali za prej omenjeno pavšalno oceno nepopolnih serij. Posamezne vrednosti M1 , zlasti pa M2 so včasih precejšnje, včasih pa nerealno majhne, kar je posledica premajhnega števila opazovanj, iz ka- terih se ta dva srednja pogreška določata. Odločili smo se, da bomo končno oceno natančnostim t izvajali iz obeh in tako dosegli realnej-no · šo enakomernost. Opazili smo, da je r~zmerje i\ : M2 v prvi. in tretji skupini zelo podobno (o,7o in o,68). M2 je večJi zaradi zunanjih vpli- vov, ki ne sodijo več v okvir notranjih pogreškov opazovanja. V skladu s tem smo vsako posamezno vrednost M2 zmanjšali, in sicer za eno četr­ tino, pri tvorbi sredine z M1 pa smo dali le-temu trikratno utež, saj je običajno izpeljan iz trikrat večjega števila merskih podatkov. za L in 3.skupino J'e bil toreJ' mnot izračunan po formuli rn == + , / 3M; + 4 (0,75M~l2 not - V- ( 2. 5) za drugo, kjer je razmerje med M1 in M2 bistveno drugačno (o,46), pa po formuli m == + 1/3M~ ~ (0.5Md not - V- ( 2. 6) V 1. in v 3. skupini smo nadomestili vse premajhne vr.ednosti mnot z vred- nostjo± 3 mm, v 2.skupini pa z vrednostjo± 2 mm; ostale po formuli do- bljene vrednosti smo zaokrožili na bližnji polovični ali celi milimeter. V nekaj primerih jem t namerno zaokrožen navzgor namesto navzdol. no Kvadratična sredina vseh 63 vrednostim t ne glede na grupo in način v • v v v no v racunanJa znasa ± 6,9 mm, cene upostevamo pavsalno ocenjenih mnot == M1 , pa znaša± 5,6 mm. Maksimalna vrednost je v prvem primeru+ 2o mm, v drugem+ 13 mm. 3. Določanjem t a m Oceniti pogrešek, ki ga povzroči razlika med dejansko srednjo vrednost- jo zračne temperature, pritiska ter vlage vzdolž poti žarka in sredina- mi odčitkov na ustreznih meteoroloških instrumentih, postavljenih na krajiščih stranice, 'je zelo nehvaležna naloga, saj ni podatkov, na ka- tere bi se lahko direktno oprli. Pogrešek ima vsekakor prevladujočo vlo- go v družbi ostalih pogreškov, s katerimi imamo opravka pri dolžinskem merjenju. 90 GV 27(1983)2-3 Odločili smo se za individualno oceno vsake stranice in za črpanje iz bogatega in dobro prikazanega merskega gradiva, ki ga je objavil T.PARM ([3] , 1976). Avtor izčrpno poroča o merjenju, obdelavi in oceni poligo- na s 25 stranicami, povprečno dolgimi 36,5 km, ki jih je izmeril na Fin- skem s poenostavljenim geodimetrom AGA 8, v letih 1972-1974. Vsaka stra- nica je bila neodvisno izmerjena od štiri- do devetkrat. Iz vseh 129 merskih serij dobimo relativne srednje pogreške posamezne serije pri po- sameznih stranicah, iz njih pa (s kvadratičnim računanjem sredin) pov- prečni relativni pogrešek ene serije:± 0,81 mm/km. Glavni del tega pogreška pomenijo atmosferski vplivi, vsebuje pa tudi notranje opazovalne pogreške, vplive nihanja konstant razdaljemera in pogreške vsakokratnih projiciranj, saj so bila vsa stojišča (razen ene- ga) visoka. Notranji pogrešek je bil pri nas ocenjen na okroglih± 6 mm, nanaša pa se na ser1Jo, ki obsega povprečno tri meritve. Preračunano na dve me- ritvi (kot je prakticiral PARM), bi pogrešek znašal ± 6. i/3/ fl = ±7, 3 mm. Predpostavimo, da je PARM dosegal za 20 % boljšo natančnost pri čitanju kot mi, torej bi za eno njegovo serijo veljal srednji pogrešek ± 5,9 mm, kar znese pri povprečni dolžini stranice 36,5 km: ± o,16 mm/ km. Instrumentalna konstanta, ki lahko opazno vpliva na rezultate, je modu- lacijska frekvenca. Ker je PARM na terenu to frekvenco zelo pogosto kon- troliral , ocenjuje, da ustrezni srednji pogrešek ne presega vrednosti l:107, tj. ± o,10 mm/km. Vpliv pogreškov projiciranja. lahko zanemarimo, saj se v veliki meri med seboj uriičujejo. Če od skupnega relativnega pogreška stranice± o,81 mm/km kvadratično odbijemo gornja dva pogreška (+ o,16 in+ o,lo mm/km), dobimo za sred- nji atmosferski pogrešek v finski traverzi vrednost± o,79 mm/km. Vrnimo se k naši mreži! Na pravilnost opazovanih atmosferskih elementov vpliva več dejavnikov, objektivnih in celo subjektivnih (npr. nezadost- no upoštevanje pravil opazovanja). Te vplive smo ocenili po sistemu toč­ kovanja, ki smo ga razvili kolikor se da skladno z realnimi razmerami. Ocenjevali smo štiri vplive, tako razvrščene po pomembnosti: l. Kvaliteta opazovanja atmosferskih podatkov (zlasti zrač.ne temperatu- re). To je glavna postavka. Tudi površno opazovani podatki so dosti boljši kot nikakršni, zato je najmanjše število točk 10. 10 točk: uporaba vrtilnega termometra; opazovalni postopek zadosten; 11 točk: uporaba psihrometra; opazovalni postopek zadosten; 12 točk: uporaba vrtilnega termometra; opazovalni postopek dober; 13 točk: uporaba psihrometra; opazovalni postopek dober. Oceno opravimo za vsako krajišče stranice posebej. Vsota obeh ocen tvori osnovo končne ocene za stranico. 2. Višina stojišča. nad t~renom O točk: nizko stojišče (1, 5-3 m), relief v neposredni okolici točke je pretežno ravničast; 2 točki: nizko stojišče, teren okoli točke strmo pada na vse strani, ~revja je malo ali niČJ 4 točke: visoko stojišče (5 mali več). Ocer1juj-etno vsako kraj išče posebej, obe oceni prištejemo osnovi. 3. Vetrovnost O točk: brezvetrje, 2 točki: skoraj mirno/ manjkajo podatki, 4 točke: šibkejši veter, GV 27(1983)2-3 91 6 točk: precej vetrovno. 4. Topografski potek stranice O točk: zelo gorat teren, deli vizure imajo nad 1000 m relativne višine; 2 točki: hribovit teren; 4 točke: valovit teren, vizura v glavnem ni dvignjena več kot 200 m. Oceni 3. in 4. se nanašata na celo stranico in se prištevata osnovi.Vsa- ka ocena lahko dobi še korekcijo+ 1 točke, s katero upoštevamo posebne ali vmesne razmere, razvidne iz razpoložljivih podatkov. Vendar mora os- tati korigirana ocena v zgoraj navedenih mejah. Po tem sistemu točkovanja stranica lahko dobi najmanj 20 in največ 44 točk. Naše stranice so dobile od 24 do 41 točk. Da bi lahko prešli odtod na srednje pogreške, moramo oceniti po našem sistemu še finsko traverzo. Po detajlnem pregledu Parmovega poročila smo se odločili za naslednja povprečja. Kvaliteta opazovanja atmosferskih podatkov Višina stojišča nad terenom Vetrovnost Topografski potek stranice Skupaj 26 točk 8 točk 4 točke 4 točke 42 točk Srednji atmosferski pogrešek ± o,79 mm/km, izveden v prejšnjem odstavku, bi torej ustrezal 42 točkam. Ti dve količini imejmo (v intervalu, v ka- terem se konkretno gibljeta) za obratno sorazmerni, torej je produkt 0,79 . 42 = 33,2 konstanten in z njim lahko računamo ocenjene srednje relativne pogreške naših stranic: + 33,2 /"' = vsota točk [.mm/km] ( 3 . 1) odtod pa še absolutni srednji pogrešek zaradi atmosferskih vplivov; • matm = s. f mm · (s je v km). (3. 2) Dobljene vrednosti se gibljejo v intervalu od+ 0,81 do+ 1,23 mm/km, m t pa med+ 14 in+ 59 mm (tabela l.) a m - - Kvadratično povprečje vseh vrednosti/znaša+ 1,05 mm/km. 4. Določanjem. t ins r Instrumentalni popravki elektronskih razdaljemerov so v glavnem tile: l. ciklični popravki, 2. adicijska konstanta, 3. popravki merskih frekvenc. Cikličnih popravkov naših dveh razdaljemerov konkretno nismo raziskali. V literaturi ni zaslediti, da bi pri takšnih instrumentih ti popravki izstopali. PARM [3] ugotavlja za svoj geodimeter, da je praktično brez njih. Tudi za geodimeter 710 bi po raznovrstnih in večletnih izkušnjah lahko trdili isto. Četudi obstajajo,imajo ciklični popravki od stranice do stranice različen iznos in predznak, se torej obnašajo podobno kot slučajni pogreški. Pri geodimetru M. 8 se deloma eliminirajo že znotraj posameznega merjenja, in sicer pri tvorbi sredin faznih ostankov L1 , L2k in L3k" Z ozirom na vse to lahko povsem zanemarimo vpliv cikličnih popravkov. 92 GV 27(1983)2-3 Adicijska konstanta je bi]a ugotovljena z ustreznimi kalibracijskimi merjenjj dosledno ir1 z zadovoJ.jivo natančnostjo; edino pri prvih 18 stn:ud.cah iz leta 1975 se uporablj::-t še tova:u1iško podana konstanta geo- d:irnetra M 8 c = + 212mm, (.lnstx.ument :je bj J. nabavljen dobri dve leti prej). NaLa11čnost te vrednostj je še najbolj vprašljiva, vendar nemo- re biti s]aba, ker se rezultati merjenja radovl:iiške baze z geodimet- 1om '/10 v letih 197G in 1.977 :,;elo dobro ujemajo z rezultati iz leta 19 ·; 5. Za j s·U geodjmete;c smo avgusta 1981 ngolovi.li c ,= 1- :?04. ± l do 2 mm in Lo vrednost tudi upora.bl:jali 7,a nezoni J 980 in 1981 ne glede na starej-· {;o, pri servisnem pregledu v matični tovarni ugolov1jeno vrednost+ 198 llli\1 ( 1. , 19 "/ 7 ) . Za 9eodjrneler 710 obstaja vrsta kalibr:adj -- vsaj ena na leto - z natan- čnostjo okrog :!. l,S do l. 1 1tun v zadnjih lcl.U1. z oziram na zgoraj reč0110 bi b:LJo upo?ilevilnje pogreška c1d:i.cijske kons- Lanle praktično brez pomena. Merske frekvence razdaljemerov so bile kontl:ol·ixane in po potrebi dove- de11e na nomi11alno vrednost. Za 9eodimeter l"l. 8 je vsakokr;,.l:. poskrbel VGI, preden :je :i.11strument odpotoval v Slovenijo (1975, 1980, .1981); geodime- ler 710 pa je bil justiran v matični tovarni v letil1 1976 in 1980; prav t.ako pred začetkom merskih karnpauj. Za indirektne kontrole srno posk~beJ:L Lako, da smo doJ.očene stranice enk- 1:at ali večlo:at na leto merili z enim ali :,'. obema ra~daljemeroma. Pregled kalibracijskih merjenj: (.1:abela 3 l---+_6_,_8 __ 1_ !___ 1, 7 ~0---+-_1 o_,G----+_1_2.--+----------u 174,Sf,, f+.28/Koč. { __ 7 5---+_7_,f+._+-__ & __ ,9 1 1,?, G,5 9,5_,__14----+------i! 175 Sn 290/Post. 12.,0 9,5 1 0,9 4-,S 10,5 12 e-----------t-------+----t----·--t----+----+----+---+---+---------f 17GNn 9 16,9 ! 11,8 1& lf-------+-------11-----+-------+------ ---t-----+---+----+-----+--------t H9Mg 14- 27,'?i 15,3 2'?> 11-----~-+----------,---- ------+--1------+----+-------+-~-------+---------1 180 Mj 1&o Mj ,slari c. 4-,o 3 3,f 8,9 9,8 12. 5ldri cen\er·.tehn, nivelme1(slep vlctk) 181 SL 10 1?,,9 9,2. 14- 183UČ f '2. 20 12 15 n, L ocenjena 1&4-Th ' 10 17 : 11 fG n, L ocenjena,· 185 Cr 11 1'3,5 12,G n uporabUene ~o <3rdd = bene mere stebra 2.1S,2G0, 15 25 11,. VO'l. H,če 5 15 IG n' L'oceniena, 11-------+--~--t------+--------~- -----+-----+----<--+----------t---+~~~~- 52'2.SP 2.14- / Jastr. (4-T • \) lf----,------t-----t--t----+------+---t----1---t----+---- --+----------i! 2.2 20'2.Kn 4-4-/ToL, 8 19,9 14-,8 1 1,9 9,5 17,6 11---------+-----l------t------l-------t-- ---·---+-------+----+--1--------- 209 \v 18 '1>0 15 18 n, L ocenjena 514-/21'2. Sm 2. lf------+-----~---·- --·- 3 tehn- nivelma, tri9. preno& na TV ~tolp 11---------+------+-----+----t-------l---+---+---+---- -+-------+------ 214-Dg 8 14-,7 10,9 15 11---------=---t-------+ ~t------,------- ---- --··-+---+---'-----t---··--- -·-•-·- ----- ··-----. 2.15 Iv - ---- - --- --- Več vk1kol/ v tri<3. in os onilni _ri:,_rež.i 18,8 21 222 k\ 9 15 11 ----· - -t--------+ 15 n, L ocenjena 223 Ur 6 11,?, 9,7 1:i 224-0r 1'2.G /Trb 19 4-1,0 19,8 2 2,5 7.4- 21,1 22. ------ ---+---------t----+-+-~-+---+---+-~-+----+----+---+----- ----- 517 /225 Jr 7 9,5 7,5 fO ?,72 VK 10 23,B 15,8 20 373 Me 14-~/Trb. IQ 1G,1 1017 1 1,1 3,9 H,4- 1f+. 1-------+---------t1----+---+------t---1- -'----+--'---+---+--------- ?,7/+ Jv ?,)/l--+---1---------~ ,_ ?iB4-Bs /;.0,4-k/Karl. J_ :1_1____ _9 ______ s~:i: _!L_, !+- __ 10 H 11, 1 1?> ?,85Gm !-------+--------·- .. B 14-,9 --------------- 38G Lk reper NVT - O :1 2,5 5,1 5,1 6 ---------+------+------·-- -------- t------+-------+---·-----·-- o Stari center, tenn. 3&7 Km 387(s½ori c.) 7 7 >--------+----------+ ---+------+--t------+-------- ----- nivelmd ;upordb~ene i--------,------~1-----t-----+------t--+---+---+---+- __ ~o- qm~IJ_ene mere reper fllff 3B8Lg 3%2-Q ,___ _ ~-+---------- 8 13,2--- o 2 l.9 4-,7 4-,7 5 +---+---------11 ________ _____ _ ______ __ 9 __ ,8 __ -+-_14----<----------1, ~~~d~ S14-/Gor'.__ -~- _ _1_S,2- H,~_ 1_ 1,'5 __ !,_5 __ 1~1G __ _J_5_,_ _____ _ 519 kk G H,1 H,~ 1'2. ----------·-·-- -- ---------- ·-·--· 1----- -------- - ---- ------- ---··-- f---- -·-·--··------ GV 27(1983)2-3 mi iz mikrotriangulacijskega elabQrata. Na točki 386 Lokavec smo pri ponovni določitvi· bočnih zavarovanj ugoto- vili težko razložljiva nesoglasja z rezultati ori~inalne določitve, ki se deloma pojasnu~ejo, če vzamemo, da je center točke premaknjen za 6 cm v smer v~ 300 . Pri višini stebra 1, 1 m bi bil tolikšen nagib (3°) že na pogled viden, vendar ga nismo opazili niti oktobra 1981 niti no• vembra 1980. Pri računanju smo šteli, da je center na pravem mestu, in upštevali naše elemente za ekscentrično stojišče na bočnem zavarovanju Z3• S pogreški projiciranja smo morali računati na točkah 168 Rašica, 172 Krim, 173 Kucelj, 215 Žigertov vrh in 375 Gorjanci zaradi visokih steb- rov, na točki 376 Debeli vrh zaradi nadzidanega stebra(centričnosti nis- )UO kontrolirali), na točki 184 Tuhobič zaradi centriranja na prvi "pod- zemni" center uničenega stebra in na točki 175 Snežnik zaradi novega stebra, obnovljenega leta 1978 na podlagi bočnih centrov. Pogrešek M smo individualno ocenili v mejah od± 1 do± 3 mm. e V ostalih primerih je šlo za večje ekscentricitete, včasih tudi poveza- ne s projiciranjem. Do 10 m oddaljenosti od centra je pogrešek merjenja tako majhen, da ga nismo raz~lenjevali in smo v bistvu oce~jevali bolj pogreške centriranja instrumentarija in morebitnega projiciranja. Takš- ne ocene se gibljejo od + 1, 5 do 3 mm. Pri večjih ek~;centricitetah e smo ocenili podolžni pogrešek m in prečni pogrešek m = e.my' /f' pri čemer je m1" pogrešek orientaci~e ekscentricitete. Čei jej kot med ek- scentriciteto in merjeno stranico, je vpliv pogreškov mp in mq na M očitno: ,----=----=----~---- e M = + 1 / m2 cos 2 e - V P + rn 2 sin 2 q Tako izračunani pogreški M se gibljejo od± 1,5 do 5 mm, le v enem pri- meru, ko so bili elementi ~kscentričnosti izmerjeni dvakrat povsem ne- odvisno, smo brez ocenjevanja dobili± 1 mm (tabela 1). Pri stranicah, pri katerih so ekscentrična ali visoka stojišča le na enem krajišču, je srednji pogrešek zaradi nenatančnosti elementov m enak Me. Pri stranicah, pri katerih sta bili ekscentrično zasedeni e obe krajišči, računamo: m = + ,./ M 1. + Mi. e - l e1 e2, Tudi me smo zaokroževali na bližnji celi ali polovični milimeter (tabe- la 1). Največja izmed izračunanih vrednosti znaša± 5,5 mm. 8. Skupni srednji pogrešek mtot Računan je bil iz vseh petih sestavin po formuli Ker sta mr in me sorazmerno majhna pogreška, se mtot le malo razlikuje od mEMD (prim. enačbo 1.1) in tako velja analiza v odstavku 5 v bistvu tudi za totalni pogrešek. Le enkrat je mtot za 2 mm in enkrat za 4 nun večji od mEMD (stranica 518 Korada - 202 Kanin). Ekstremni absolutni vrednosti mtot sta: + 17 mm (224 Orljek-373 Mrzlica, 7.serija) + 65 mm (373 Mrzlica-214 Donačka gora) GV 27(1983)2-3 99 pripadata najkrajši oziroma najdaljši stranici. Ekstremni relativni vrednosti mtot/s sta pa + 1,51 mm/km (375 Gorjanci - 396 Zglavnica) ± 0,97 mm/km (215 Žigertov v. - 372 Vel. Kopa). Obe stranici sta dolgi 22,2 km. Gornje podatke navajamo bolj kot zanimivosti, saj se zavedamo, da so vse dobljene vrednosti srednjega pogreška mt t bolj ali manj nezaneslji- ve zaradi številnih predpostavk, ocen in poegostavitev, na katerih je zgrajena celotna metodologija njegovega določevanja. če se bodo strani- ce I.reda merile še v prihodnosti po enakih postopkih kot do sedaj, bo najbolje, da to metodologijo ocenjevanja natančnosti uporabljamo še na- prej, saj daje rezultate, ki jih dosedanje neodvisne kontrole samo po- trjujejo. Na prvi pogled je nenavadno, da se tako malo razlikujeta srednja pog- reška dveh opazovalnih serij iste stranice, od katerih je v eni nekaj "dobrih" meritev, v drugi pa samo ena, morda s težavo opazovana in ce- lo nepopolna meritev. Vzrok je v velikosti "atmosferskega" pogreška matm' ki močno prevladuje nad ostalimi pogreškiJ je pa v obeh serijah enako velik (ali morda celo manjši prav v mersko šibkejši seriji). Se- rij z minimalnim številom stavkov v praksi prav gotovo ne priporočamo; menimo, da je solidno in obenem najbolj smotrno, če serija obsega vsaj 6 stavkov oziroma dve meritvi. če pa zaradi spleta okoliščin že nasta- nejo zelo "kratke" serije in so neodvisne od ostalih, je to slej ko prej dragoceno opazovalno gradivo. Po drugi strani mislimo, da "dolge" serije z več kot 3 meritvami utegnejo le malo prispevati k natančnosti končnega rezultata. Če so namreč atmosferske razmere stabilne, le zmanj- šujejo že tako majhen notranji pogrešek, če pa so labiln~ in jih naši meteorološki instrumenti ne dohajajo, atmosferski vplivi takoj prevla- dajo nad notranjimi pogreški. Pravilna ocena rezultatov je v takem pri- meru težka, pravzaprav praktično nemogoča, čeprav slutimo, da bo at- mosferski pogrešek sredine vseh meritev manjši. Mnogo bolje je razdeli- ti ves merski trud na dve ser1J1 z vmesnim presledkom nekaj ur; T.Parm se je včasih zadovoljeval celo z dveurno časovno razliko. 9. Uteži stranic in sredine rezultatov iz več opazovalnih serij Uteži stranic potrebujemo pri izravnavanju mreže, še prej pa pri računa­ nju končnih sredin za stranice, opazovane v več serijah. Konš'tanto C v izrazu C p = m2- smo prevzeli iz "Izravnanja 2" [1]: C= 1444 = 38 2 . Tako bodo uteži, ki smo jih že takrat določili dobri polovici stranic, primerljive z no- vimi vrednostmi, ki jih računamo s srednjim pogreškom mtot· Formula za utež rezultata posamične serije je torej: 1444 p = -z- mtot Utežna enota je stranica s srednjim pogreškom ± 38 mm. (9. 1) Splošno aritmetično sredino iz več serij dobimo po formuli 9.1 izraču­ nanimi utežmi. Njena utež je seveda enaka vsoti uteži iz posameznih se- rij. Ustrezen pregled nad računanjem sredin kaže tabela 6. Za primerjavo sta v zadnjem stolpcu navedena srednja pogreška utežne enote in aritmetične sredine, izračunana iz opazovanj. Le v enem primeru sta ta dva pogreška večja od apriorno določenih vrednosti. 100 GV 27(1983)2-3 Tabela 6 - - Uteii Z.ap. Rez.ultati mtot p =- 14-/+!t_ Aritm, sredinc:1 m' M' . IY\ = !."\)14-4-4/lpJ o Štev. Scro~ AQGd\tiSnih i'Z. mtot2. ( 2.) Opombo. merskih serij i tab.1 ( lno =- ( '2.) ( ,j ) :t ?>Smrn) p = [p1 m !.mm tn !mm !mm !mm 2 517 Jr- 2.14- Dg 41992, 95G1 51,5 O ,5 4-4- 4-199'2.,9oB t 33,7 II 2, 9'2.73 55 0,4-77 ! 30,9 27,f+. ' -·--·- II 3,02i3 54- O ,4-95 \51G 3 517Jr-35Glk 37G(;?), 04-4- 50,5 0,56G 37GG'?) 1 07?.. '29,B --- 11-------- II 1 100 50,5 0,5GG !: 3S,7 2s;o -----·. 1,02.. II -·-- 1'~a. 373 Mc-2'24- Or, 14-S3G, 77 4- 1·9 li-,000 14-8%,794- 31, B --------L ----- -------r---- -1 ·----·----· 1 13 b 2.'2.4-0r ·- ?i 7':) Me· ,BoG 19 . 4-,000 t G,G 5,G ~-- - - --+---------- •------------- C II , &oo 20,5 1 3,4-% 1 ~2))07 ·--------- - ·-- 1-,-~------- d II 1 M5 19,5 1 3,798 --------------- t------- --- e II 1 794- 19 4-,DOO f II ,754- ,{8 4-,4-5 7 g II 17&3 17 4-,09 7 ·- ~- 1 h 1/ 1789 1B/; 4-/219 -- - 19q )72 VK-2'2?:i Ur 18130,157 25 '2,310 1 18B0,1GG rn,s 1 ·---- - 1 -- .. - 6 2'2.3Ur-372 \Jk ,n1 i~,5 3,798 ! 15,4- G,8 ; G,~08 -·---- -- _ _._ ~·-----~ ------ -- --·--· -2.7 a, 2.'24-0r - 396 Zg 2 O 9 4-0 ,4-B9 '2G,5 i 2,0SG 2.094-0,505 1 31, 3 ---------- ------- - 1----------· -----~---- 1-- 1 b II 519 '2.5 2,':)40 t m,'2. 6,0 ··--+- 4-, 3GG 1 i --•···-·- ., ---· 1 ~9--1 518 Kd-519kk '2.G96:i,5 712. 1 ?>'2.. 1·,41 o '2.G~G3 15:iG ! 58,5 ! ------ 1 II ,SOiGt31 1,503 ~ '2.'2 /:, 1 34-, ~ ' 1 ----·-··-·- ------ --~·--- 2. 1 91 ~ -- -- -- v 1 ?>b , '2. l S Z v - ~8 G L k 1 328G' ,7GS GJ!t1,2,9 ... 3'2SG 4-1 7<:3 o . ',7,9 ---f--- 1------------------- ---- --- . 11 , 81 '2.S ?/2, 5 4/:iG7 !'2.3,5 2.3,4- ------ ~- --------- ---- -- ' . ----------- - 2., G 1 G ··-- -"--•----------- -------- - (i) Previ.eta i-z. 11 Sei.nama ·,-z.merjenih trie1ng,st.ronic-"I:ih i1_.red 11 (2) Računano i -z. rez.ultatov ne.odvisn·,1, serij ( :,, ~-\;olpec) in i-z. utež\ p (s.stolpec) GV 27(1983)2-3 101 Literatura: l. JENKO,M.: Temeljne triangulacijske mreže v SRS, Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1978-81. Raziskovalna naloga (rokopisno gradivo) 2. JENKO, M.: Prispevki SR Sloveni~~ jugoslovanski astrogeodetski mre- ži, Ljubljana 1982, 17. str. Rokopis za objavo v Geodet- skem vestniku, Ljubljana 3. PARM, T.: High precision traverse of Finland. Helsinki: Publications of the Finnish Geodetic Institute, N.79, 1976. 4. Savezna geodetska uprava: Pravilnik za državni premer, I.deo Beograd 1951 5. Republiška geodetska uprava: Pravilnik o tehničnih noramtivih za mre- že temeljnih geodetskih točk, Ljubljana, maj 1981 6. MEIER-HIRMER, B.: Untersuchungen zur Langzei tstabili tat des !·Iasstab- snormals verschiedener EDM-Gerate. Karlsruhe: Allgemeine Verm.- Nachrichten, 1978, 4. Str. 121-128 7. MEIER, U.: Genauigkeitsuntersuchungen zur elektrooptischen Messung langer Strecken. Karlsruhe: AVN, 1978, 4. Str. 156 (avtor- ski izvleček) 102 GV 27(1983)2-3 1 1 Cveto PEČAR* MIKRORAČUNALNIŠKO KRMILJENI RAZDELJEMER - DOPOLNITEV ZEISSOVEGA KOORDIMETRA F Na Geodetskem zavodu v Mariboru je fotogrametrija ena mlajših panog. Ukvarjamo se predvsem z restitucijo in naš končni izdelek so načrti v glavnem v merilih 1:1000 in 1:500. Že vrsto let si prizadevamo doseči kvalitetno restitucijo s tem, da bi ohranili oziroma povečali kvantiteto. Res je, da je vse to zelo odvis- no od restitutorja, identifikatorja itd., kljub temu pa kaže razmisliti, kako bi v naših razmerah izpopolnili obstoječo opremo, da bo delo z njo hitrejše in eksaktnejše. Kontrole raznih front in kontrolnih odmerjanj smo doslej opravljali med restitucijo direktno s kovinskim merilcem na kartirni mizi. Priznati je treba, da je takšna metoda dokaj nepriročna in ne najbolj natančna. Kon- trole front med mejnimi točkami, ki smo jih registrirali s koordimetrom in pozneje transformirali v Gauss-Krligerjeve, pa so večkrat kazale od- stopanja, večja od dopustnih. Čeprav v večini primerov niso bila veli- ka, so presegala mejo natančnosti in treba jih je bilo odpraviti. Vse to pa je zahtevalo dosti potrpljenja in povzročalo precejšnjo izgubo časa in s tem tudi denarja. Da bi se, kolikor je mogoče, izognili zgoraj opisanim problemom, smo se povezali s strokovnjakom za elektroniko ing.Regorškom in ta problem od- pravili. Povedati moram, da smo se poprej pozanimali v firmi Zeiss in prav tako pri naših uporabnikih njenih instrumentov, pa nismo našli rešitve, ki bi nam ustrezala. Tako je na našo pobudo nastal mikroračunalniško krmiljeni razdaljemer. Ta je v kovinski škatli, veliki 24 x 15 x 8 cm in je s kablom direktno vezan na koordimeter F, iz katerega se tudi napaja. Razdaljemer je pre- nosen, in sicer do dolžine kabla, ki je v našem primeru 6 rn. Ima ekran z dvema vrsticama in tastaturo. Vsaka vrstica ima 6 dekadnih mest (ena- ko kot na koordimetru), številke pa so velike 22 mm. Z uporabo tasta tu- reje možno priti do podatkov, ki jih hrani mikroračunalnik, oziroma je možno vanj vnašati podatke. Razdaljemer je lahek in priročen, delo z njim pa preprosto. Mikroračunalniško krmiljeni razdaljemer lahko začnemo uporabljati, ko opravimo relativno in absolutno orientacijo in izračunamo kontrolo ori- entacije. Dokler ne vnesemo vanj merila modela, je ves sistem blokiran. Modelne koordinate posameznih točk, ki jih lahko v vsakem trenutku od- čitamo na koordimetru, so enake modelnim koordinatam, ki jih je prav ta- ko možno prečitati na ekranu razdaljemera, so torej njihova preslikava. S tipkami na tastaturi y, x ali z jih lahko prečitamo. Z dvojnim pritis- kom na te tipke lahko prečitamo posamezne koordinate zadnje zapomnjene točke. V tem primeru ob koordinati utripa rdeča lučka. Mikroprocesor si lahko zapomni točko na dva načina: a) s tipko START na stereometrografu točko shranimo in jo obenem zapiše- mo na pisalec, papirnati trak ali kakršenkoli drug medij; * 62000, YU, Maribor~ Geodetski zavod Maribor dipl. ing. geod. Prispelo za objavo 1983-07-25. GV 27(1983)2-3 103 b) s tipko STOR točko shranimo, podatki pa se ne zapišejo na pisalec itd. Tako obstaja možnost kontrole pri registraciji točk, lahko pa izva- jamo kontrolo tudi popolnoma neodvisno od nje. Razdalje, ki jih beremo na ekranu, pomenijo dolžino med zadnjo zapomnje- no točko in med trenutno pozicijo markice v stereometrografu. Razdalje na ekranu so prikazane v centrimetrih in so dejanske razdalje. Tako je možno razdalje na ekranu neposredno kontrolirati z razdaljo, ki jo imamo dano na skici oziroma fotoskici. Razdalja, ki nam jo daje raz- daljemer, je razdalja v prostoru. Prav tako pa ni težko dobiti reduci- rano razdaljo med dvema točkama. Mikroprocesor nenehno sledi premikom vodil v stereometrografu. Njegova hitrost je tolikšna, da računanja prak- tično ne zaznamo. Prva testiranja, ki smo jih opravili, so dala zelo dobre rezultate in pokazala, da bo mikroračunalniško krmiljeni razdaljemer dobro služil za- stavljeni nalogi. S tem prispevkom sem želel dati le skromno informacijo o naših prizade- vanjih in uporabi mikroračunalniško krmiljenega razdaljemera v fotogra- metriji. Zavedam se, da je elektronika v svetu daleč pred nami in da je v visoko razvitih državah fotogrametrija v veliki meri že digitalizira- na, kljub temu pa bomo ta razdaljemer s pridom vključili v naš obstoje- či fotogrametrični instrumentarij. če bi kdo želel izvedeti kaj več v zvezi z nasim razdaljemerom, se lah- ko obrne na Geodetski zavod Maribor ali direktno na avtorja tega prispev- ka. 104 GV 27(1983)2-3 Jožefa ŠVARC* DOSEDANJA PRIZADEVANJA ZA VZPOSTAVITEV KATASTRA ZGRADB Uvod Skupščina SR Slovenije je leta 1978 v svojih stališčih, sklepih in pri- poročilih glede varstva dobrin splošnega pomena zadolžila Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, naj predloži "zasnovo informacijskega sistema za potrebe prostorskega planiranja, zlasti za tiste dele sistema, ki so prostorsko bolj pomembni, med njimi register stanovanj in zgradb ter register fizičnih danosti, in sicer do 31.oktobra 1978''. Zasnova informacijskega sistema Skupščini SR Slovenije še ni bila pred- ložena, čeprav trajajo prizadevanja za vzpostavitev prostorskega infor- macijskega sistema v Sloveniji že celo desetletje. Pa ne samo v Slove- niji, v vseh republikah SFR Jugoslavije se je že pred desetletjem poka- zala potreba po enotni, sistematično urejeni evidenci o zgradbah, kate- re poudarek je bil najprej v okviru splošnega prostorskega informacijs- kega sistema, v zadnjem času pa bolj v okviru enotne evidence nepremič­ nin. Zgradbe so poleg naravnih danosti največje bogastvo neke dežele, zato je racionalno gospodarjenje z njimi izredno pomembno. To pa brez zanes- ljivih in vsestranskih informacij o' zgradbah ni možno. Zato ta problem ni aktualen samo pri nas ampak po vsem svetu. Kataster zgradb v Italiji V Evropi zasledimo najstarejši kataster zgradb v Italiji pod imenom ur- bani kataster, ki se je v nekaterih predelih Italije razvil celo prej kot zem~jiški kataster, v glavnem pa se je razvijal vzporedno z njim. Do začetka 18.stoletja je bil zelo heterogen in primitiven. To je bil nekakšen popisni list, na katerem so bili vpisani lastniki oziroma po- sestniki, sestava zgradbe po prostorih in dohodek od zgradbe, ki je bil določen z enkratno oceno. Sistematskega ažuriranja podatkov ni bilo po- vezava urbanega katastra z zemljiškim katastrom je bila slaba, čeprav je zemljiškokatastrska mapa služila tudi za orientacijo urbanemu katas- tru. Po zedinjenju Italije je bil postavljen enoten sistem z uradnim imenom "kataster zgradb'', ki je bil sicer nekoliko boljši od urbanega, a je imel še dosti pomanjkljivosti. Malo pred drugo svetovno vojno se je začela izdelava "novega urbanega gradbenega katastra", ki naj bi te- meljil na novih ekonomskih, tehničnih in upravnih osnovah. Bil je do- končan in stopil v veljavo leta 1962. To je model katastra zgradb v kla- sični obliki: zbirka načrtov in popisov zgradb. Evidenčna enota v topo- grafskem smislu je gradbena parcela, ki obsega zemljišče pod zgradbo in funkcionalno zemljišče okoli nje. Vsaka evidenčna enota ima svojo označbo - številko. Podatke o legi evidenčne enote daje katastrski na- črt katastra zgradb v merilu 1:2000 ali 1:1000. Evidenčna enota za la- stništvo zgradb je ''urbanska nepremičninska enota", ki je lahko del stavbe, stavba ali več stavb enega lastnika. Vsaka urbanska nepremični­ nska enota mora biti prikazana na načrtu v merilu 1:200, 1:100' ali 1:50. * 62000, YU, Maribor, Visoka tehniška šola dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1983-03-19. GV 27(1983)2-3 105 Namen novega urbanega gradbenega katastra je ostal isti kot pri njego- vih predhodnikih: služi naj določanju lastništva in obdavčenju. V novejšem obdobju je nastalo več evidenc, ki vsebujejo tudi podatke o zgradbah ali predvsem te podatke, namenjene pa so v prvi vrsti urbani- stičnemu in prostorskemu planiranju, tako v Italiji (mestni informacij- ski sistem Milana), v Zvezni republiki Nemčiji (komunalni informacijski sistem Krefelda), v Veliki Britaniji. Vse novejše evidence uporabljajo sodobne dosežke tehnike, možnosti elektronskih računalnikov za avtomat-· sko obdelavo podatkov. Prizadevanja v Jugoslaviji V Jugoslaviji je bilo leta 1974 zvezno posvetovanje o katastru zgradb na Reki. Referatov je bilo dosti in vsi so izražali potrebo po nastavi- tvi katastra zgradb, ki bi naj bil splošna, enotna, ažurna evidenca o zgradbah kot najpomembnejši del informacijskega sistema občine. Katas- ter zgradb sicer tudi v Jugoslaviji ni nov pojem, ker je ministrstvo za finance že leta 1928 izdalo pravilnik o sestavi in vzdrževanju katastra zgradb, ki pa je bil namenjen samo obdavčevanju. Pozneje pa so bile evi- dentirane zgradbe samo v okviru zemljiškega katastra. Na posvetovanju v Reki je bilo izraženo enotno mnenje, naj bi registri- rali, obdelali in shranjevali podatke avtomatsko z računalniki. Poleg razprave o tem kakšna naj bi bila vsebina katastra zgradb in kako bi se naj vodil,•je bil na posvetovanju govor tudi o tem, kdo naj bi vodil kataster zgradb ,odkod dobi ti finančna sredstva za njegovo izdelavo in kakšen strokovni kader naj bi ga izdelal. Večina referentov na posveto- vanju je navajala svoje zamisli, kakšen naj bi bil.in kako naj bi se iz- delal kataster zgradb, le referent Zavoda za gradnjo mesta Novi Sad je poročal že o začetkih realizacije katastra zgradb, ki tvori ažurno evi- denco osnovne enote nepremičnine (stanovanje, poslovni prostor) in viš- jih hirarhičnih enot (zgradba, blok, mestni predel ... ) s sredstvi za AOP. Na posvetovanju o katastru zgradb leta 1974 na Reki je sodelovala tudi SR Slovenija. Zorko Ukmar je v svojem referatu podrobno prikazal itali- janski kataster zgradb. Ivan Urh je govoril v referatu z naslovom Kata- ster zgradb v prostorskem informacijskem sistemu o katastru zgradb kot o enem najpomembnejših in primarnih elementov prostorskega informacij- skega sistema. Poudaril je gospodarski in družbeni pomen evidence o zgradbah in prikazal analizo stanja parcialnih evidenc, ki se že vodijo za zgradbe, vendar ne ustrezajo smotrnim komunalnim, stvarnopravnim, planerskim, upravljavskim in gospodarskim zahtevam. Tem zahtevam bi za- dostil samo kataster zgradb kot med seboj povezana, enotna in permanent- no vzdrževana evidenca, ki bi vsebovala funkcije prostora, lastništva, davkov in prispevkov, upravljanja in gospodarjenja, planiranja in raz- iskovanja. Prizadevanja v SR Sloveniji Novi kataster zgradb v SR Sloveniji, za katerega si prizadevamo že de- set let, bi naj služil razvoju občine in urejanju prostora, komunalni politiki, statistiki, premoženjskopravnim zadevam, obdavčevanju itd. Racionalno planiranje in dobro upravljanje v občini sta možna samo na podlagi zanesljivih in vsestranskih informacij, ki bi jih v okviru sploš- nega informacijskega sistema dajal tudi kataster zgradb. Zgradbe bi naj bile prikazane na geodetskih načrtih in kartah, po potrebi bi se naj iz- delale tudi namenske karte. Poleg načrtov in kart bi bil elaborat in operat, ki bi sestavljal banko podatkov o zgradbah. V banki podatkov bi bili zajeti topografski, tehnični, pravni in ekonomski podatki o zgrad- bah. 106 GV 27(1983)2-3 Sicer obstajajo delovne organizacije in ustanove, ki že vodijo evidenco o zgradbah, toda le za svoje namene (občinske geodetske uprave, uprave za dohodke, zemljiška knjiga, zavodi za statistiko, zavodi za urbanizem, stanovanjska podjetja, komunalna podjetja itd.). Ob koncu leta 1976 je tov.Ivan Urh z Geodetske uprave SR Slovenije pri- pravil Informacijo o namenu in načinu vzpostavljanja katastra zgradb. Poleg še temeljitejše analize sedanjega stanja in utemeljitev nove evi- dence je v njej prikazal tudi bolj podrobno vsebino in organizacijo ka- tastra zgradb. Kataster zgradb bi naj obsegal tri skupine podatkov: pro- storskotehnične, premoženjskopravne in ekonomske ali podatke o rabi zgradb in prostorov. Temeljna evidenčna enota v katastru zgradb bi naj bil samostojen prostor z določenim namenom (stanovanje, poslovni pros- tor, lokal). Zgradba ali del zgradbe, ki je konstrukcijsko samostojen, pa pomeni gradbeno enoto. Temeljne evidenčne enote naj bi bile označe­ ne s številkami, ki bi bile vsebovane v številki gradbene enote, pri- kazane v evidenčnemu načrtu. Kot teritorialna enota bi bila v katastru zgradb najbolj primerna katastrska občina, ki je enota zemljiškega ka- tastra in zemljiške knjige. Vzpostavitev sistema katastra zgradb in same evidence bi potekala po fazah v skladu z načeli samoupravljanja in na podlagi izkušenj geodet- ske službe. Operat katastra zgradb bi se izdelal za vsako katastrsko občino posebej in bi obsegal evidenčni načrt v enotnem merilu in zbirko listin: kartoteko listov temeljnih evidenčnih enot, kartoteko listov gradbenih enot s tehničnim načrtom ali skico in kartoteko listov uprav- ljalcev in lastnikov. Ko bi bil katastrski operat izdelan in sprejet, bi sledilo permanentno vzdrževanje njegovih sestavnih delov. Informacija vsebuje na koncu še okvirno presojo stroškov za realizacijo katastra zgradb v posameznih fazah. Leta 1978 je bila objavljena raziskovalna naloga Inštituta Geodetskega zavoda SR Slovenije z naslovom Lokacijska problematika katastra zgradb. Nosilec naloge Boris Bregant je s sodelavci po razčlembi obstoječih in zasnovanih evidenc o zgradbah proučil zajemanje, pomnenje in obdelavo podatkov o legi in načinu prenosa podatkov o zgradbah. Pri tem je naj- prej postavil definicijo zgradbe: ''Kot zgradbe so opredeljene stavbe, ceste in drugi proizvodi gradbene dejavnosti". Po tej definiciji se te- daj nanaša informacija tov. Urha na stavbe in prav tako vse razprave na posvetovanju o katastru zgradb leta 1974 na Reki. V raziskovalni nalogi je kataster zgradb opredeljen kot podatkovni mo- del zgradb (stavb, cest, mostov, komunalnih naprav itd.) s podatki v verbalni numerični in (ali) grafični obliki. V prvem delu naloge so prikazane teoretske osnove za uresničevanje pro- storskih modelov zgradb, pri katerih so bila uporabljena tudi načela, dobljena pri raziskavah za prostorski informacijski sistem Slovenije. V drugem delu je prikazan preizkus razvitih sredstev na manjšem primeru, dokumentirana je programska oprema in na primeru iz občine Domžale je nakazana možnost uporabe obstoječih evidenc o stavbah. V dopisu, ki ga je ob koncu leta 1979 poslal Zavod SR Slovenije za sta- tistiko vsem skupščinam občin v Sloveniji glede priprave predloga za izdajo zakona o registru stavb in stanovanj, sta imenovani informacija tov. Urha in raziskovalna naloga Lokacijska problematika zgradb ter še neko krajše gradivo za razpravo o registru stavb in stanovanj kot osno- va prihodnjega katastra zgradb. V dopisu je rečeno, da je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zadolžil Zavod SR Slovenije za statistiko, naj v sodelovanju z Republiško geodetsko upravo pripravi predlog za izdajo zakona o registru stavb in stanovanj. Ta predlog do sedaj še ni bil pripravljen. GV 27(1983)2-3 107 .. Zadnje stanje glede katastra zgradb je možno zaslediti v Informaciji začasne komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco ne- premičnin o delu v letu 1981 s predlogi za nadaljnje delo, ki je bila sprejeta na 98. seji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dne 14.1. 1982. V njej je rečeno, da se je komisija seznanila tudi s problematiko katastra stavb. Po Zakonu o geodetski službi sta izdelava in vzdrževa- nje katastra stavb zadeva geodetske službe. To področje še ni zakonsko urejeno, zato ni mogoča nastavitev enotne evidence o stavbah. Priprav- lja se predlog za izdajo zakona za kataster stavb. Poleg drugih namenov naj bi kataster stavb služil kot tehnična osnova za E knjigo zemljiške knjige. Zamišljen je kot posebna temeljna evidenca, ki bi dopolnjevala sistem enotne evidence nepremičnin v povezavi z zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom. Kataster stavb bi se vodil ločeno po katastrskih občinah, kar omogoča neposredno povezavo z zemljiškim katastrom in zem- ljiško knjigo. Komisija je menila, da je treba dodatno proučiti, ali naj se v okviru enotnega sistema evidence nepremičnin vodij9 vse nepre- mičnine, ki so take po naravi stvari: ceste, druge komunalne naprave, rudniški pridobivalni prostori in druge, in ne le zemljišča in stavbe, kakor je bilo prvotno zapisano v temeljnih izhodiščih. Komisija je dal- je menila, da bo treba zagotoviti določeno stopnjo enotnosti v sistemu evidence nepremičnin v Jugoslaviji in zato podpira pobudo za sklenitev medrepubliškega dogovora o določitvi minimalnega obsega podatkov v sis- temu enotne evidence nepremičnin. V referatu sekretarke začasne komisije Lidije Andolšek s posvetovanja o vzpostavljanju novega katastra nepremičnin v Bankq Luki junija 1982 z naslovom Dosedanje delo in izkušnje na evidenci nepremičnin v SR Slo- veniji najdemo tudi zapis o katastru stavb, ki pravi, da evidenca o stavbah ni enotna na enem mestu. Obstajajo ločene evidence pri raznih službah in organizacijah, ki jih redno ali občasno vzdržujejo po lastni metodologiji in za lastne potrebe, kar onemogoča kompleksno in računal­ niško obdelavo podatkov o stavbah. To področje še ni enotno urejeno, pripravlja pa se predlog za izdajo zakona o katastru stavb. V referatu avtorica dalje navaja, da je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v za- četku leta 1982 v celoti podprl pobude in predloge prej omenjene komi- sije. Tako se pripravlja dogovor o izdelavi, vzdrževanju in uporabi enotne računalniške opreme za vodenje evidenc o zemljiščih in objektih, ki bo omogočil tehnično posodobitev obeh osnovnih evidenc in ustreznej- šo organiziranost. 108 GV 27(1983)2-3 Boris B'REGANT* NASTAVITEV IN POSODABLJANJE PODATKOV KATASTRA STAVB V SESTAVI EVIDENCE NEPREMIČNIN** l. Namen in program raziskave Raziskovalna naloga je bila uvrščena v program raziskav za leto 1982 na pobudo predstavnika Republiške geodetske uprave na seji programske- ga sveta področne raziskovalne skupnosti Graditeljstvo, raziskovalni program Geodezija. Podprla naj bi prizadevanja RGU v zvezi z oblikova- njem predpisov za nastavitev katastra stavb. Sprejeti program raziskave je imel eno samo točko: analiza možnih upo- rabnikov katastra stavb. Rezultati raziskave naj bi dali izhodišče za nadaljev~nje te dvoletne naloge oziroma naj bi omogočili odločitev,ali naj se nadaljuje v skladu z naslovom in namenom raziskave ali je smotr- neje raziskavo nadaljevati z drugim namenom. 2. Metoda dela Na podlagi doslej zbranega gradiva pri drugih raziska·vah srno izbrali dvanajst "tipov" delovnih organizacij, skupnosti in upravnih organiza- cij, ki srno jih imeli za možne nosilce ali uporabnike evidenc o stavbah. Potem srno sestavili vprašalnik, ki naj bi ga izpolnili morebitni uporab- niki katastra stavb in nam na ta način dali potrebne informacije za iz- polnitev programa razsikave. Vprašalnik srno poslali na 17 naslovov, da bi zanesljivo dobili nekaj odgovorov, po možnosti vsaj enega za vsak tip organizacije. Kot smo pričakovali, srno imeli res precej težav z od- govori in srno se v treh primerih odločili, da smo izpolnili vprašalnik v razgovoru s predstavniki uporabnikov. Tako srno končno dobili gradivo o šestih tipih uporabn'ikov evidenc o stavbah. Sliko uporabnikov evidenc o stavbah srno si izpopolnili še z dosegljivo strokovno literaturo in raznimi gradivi oziroma "mnenji'', ki jih je že prej zbrala Republiška geodetska uprava, ter z raziskovalnimi nalogami z obravnavanega in mejnih področij. Na podlagi analize zbranih informacij srno naredili klasifikacijo možnih uporabnikov katastra stavb in nekaterih njihovih razmerij do katastra stavb. 3. Izidi raziskave Izidi raziskave so predvsem klasifikacija uporabnikov evidenc o stavbah in nekaj različic modela katastra stavb. Uporabnike lahko razvrstimo v tri razrede: Prvostopenjski uporabniki so tisti, zaradi katerih so bile vzpostavlje- ne evidence, ki jih uporabljajo. Sem lahko štejemo: strokovne službe stanovanjskega gospodarstva, občinske uprave za družbene prihodke, za urbanizem in gradbene zadeve skupaj z urbanistično inšpekcijo ter teme- * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS mag., dipl.inž.geod., samostojni raziskovalec Prispelo za objavo 1983-06-20. **Poročilo o raziskovalni nalogi. GV 27(1983)2-3 109 ljna sodišča z zemljiškim katastrom. V teh ustanovah potekajo upravni postopki, v katerih nastopajo kot stranke občani in civilne pravne ose- be ter organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe. Drugostopenjski uporabniki uporabljajo evidence za zadovoljevanje svo- jih potreb po podatkih, čeprav niso bile vzpostavljene za nje. Sem lah- ko uvrstimo ustanove, ki so udeležene v procesu urejanja prostora: re- publiški upravni organ, pristojen za urejanje prostora, ustanove, ki sodelujejo pri družbenem planiranju v občini in republiki, ustanove,ki izvajajo urbanistično planiranje, in krajevne skupnosti kot predstavni- ki občanov. Kot drugostopenjske uporabnike evidenc o stavbah in prosto- rih lahko omenjamo še organizaqije splošne ljudske obrambe in civilne zaščite. Tretjestopenjski uporabniki evidenc so tisti, katerih potrebe niso ne- posredno ugotovljene ali pa njihovi podatki niso nujno potrebni za nji- hovo poslovanje. Sem lahko uvrstimo npr. zavarovalne skupnosti in gos-. podarsko zbornico. Uporabniki evidenc o stavbah in prostorih so grafično prikazani v tabe- li. 7abela2 _Evidenoe o sfavhah in pro~forih in njihovi uporabniki ~ ·~ s.. 1::, ~ '' \:)'ll ::.~ ~ ~ ~~ ~t:, !],~-~ :,; ~ 1b C:;. :l:: II) !::s ~ ~ '~ t'ft~ ~ 9- ·~ ~~-~ ~ ~ ~ -~It) ~t::li :s~~ §-;:; ~ ~t.~ ~i:~ -i.;; 1~ ~-~ •ti :s] •uil•~ ~ ~ -~ ~ c;i'.U:t ~- .... ~ . ~~ ~~ i§~~ ~n~ ~ ~lij ~ tl~ :::;; 1:-'5 tl-\ ~~'& ~ ~ 1 2 .3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 Teme/jno sodišče X X 2 Občinska uprava za urbanizem X ~ in/ali gradbene zadeve X r::: 3 Urbanistična inšpekc!Ja -g ~ 4 Občinska upravo za družbene prihod. X §-...... [ s Sfanovonjsko gospodarstvo X ~ V) ~ 6 Občani in civilne pPavne osebe X X X ~ X ct 7 OZD in druge družbene pravne osebe IX X X X 8 Krc!Jevna skupnost {skupqj z SLOinCZ) X X X R -1:1 ~ 9 /nšli!ucjje za uPbanislično ploniral!J'e IX X X X X [ ~ .,.., lnšfi!uaiie za družbeno planiranje v X IX X X X [ 10 .+Q ohčini in republiki l'I) 11 Republiški komite za varstvo oko/jo IX X v< & ~ in urf!ioflia pPosfora t:::i 12 Zavarovalne skupnosti X ~ ~ l,j ,lll 13 Gospodarska zbornica ~ ~ llO GV 27(1983)2-3 Glede na potrebe različnih uporabnikov si lahko zamislimo različne mode- le katastra stavb. V poročilu o raziskavi srno zato dali šest različic, ki prikazujejo kataster stavb kot: - del evidence nepremičnin Vloga katastra v zvezi z zemljiško knjigo bi bila ista, kot je sedaj vloga zemljiškega katastra. Vsebovati bi moral podatke za razpozna- vanje stavb, podatke za povezavo z evidenco zemljišč in tehnične po- datke za določitev etažne lastnine. Vprašanje, ali naj se sočasno kako spremeni vloga zemljiške knjige, je treba rešiti v okviru zas- nove evidence nepremičnin (npr. sedaj vpis etažne lastnine ni obve- zen, lahko pa bi bil). - evidenco občinskih upravnih organov, Tak kataster stavb bi dobili, če bi združili geodetske evidence o stavbah (EHIŠ, podatki zemljiškega katastra o stavbah) ali evidenco, kot je zamišljena v prejšnji točki, z evidenco občinske uprave za družbene prihodke in /ali z dokumentacijo občinske uprave, pristojne za urbanizem in gradbene zadeve. evidenco gospodarskih, industrijskih in drugih stavb Kataster bi vodil podatke o stavbah, ki jih ne zajemata evidenci sta- novanjskega gospodarstva in občinske uprave za družbene prihodke: go- spodarske stavbe v kmetijstvu, industrijske stavbe, nekatere poslovne stavbe,OZD itd. Uporabniki takšne evidence bi bili drugostopenjski - ustanove, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora. - kataster stanovanjskih stavb in drugih zasebnih stavb Ta različica evidence bi nastala z združitvijo evidenc stanovanjske- ga gospodarstva in občinske uprave za družbene prihodke. Njeni upo- rabniki bi bili sedanji prvostopenjski uporabniki in vsi drugostopenj- ski uporabniki evidenc o stavbah. - register stavb Evidenca bi vsebovala osnovne podatke o vseh stavbah, kar bi bila njena dobra stran, medtem ko bi bila njena slabost podvajanje podat- kov o stanovanjskih stavbah. - referalni center Kataster stavb pi bil mesto, na katerem bi bili zbrani povezovalni pa- rametri stavb in prostorov vseh obstoječih evidenc. Tako bi lahko po- ljubni uporabnik podatkov zvedel, kje lahko dobi določen podatek o po- ljubni stavbi in mesto podatka v ustrezni evidenci. Tak center bi lah- ko bil del računalniško podprtega informacijskega sistema o stavbah. 4. Sklep Vse različice modela katastra stavb so smiselne, ker izvirajo iz potreb uporabnikov, precej pa se razlikujejo po obsegu dela in stroških za nji- hovo vzpostavitev. Pred sprejetjem ustreznih predpisov bi bilo treba na~ praviti preizkus na neki teritorialni enoti, morda celo preizkus več različic na manjšem primeru. Prav tako ne smerno pozabiti, da so možne tudi drugačne različice modela katastra stavb od tu naštetih in bi mo- rali pri končni odločitvi upoštevati tudi mnenje prvostopenjskih in dru- gostopenjskih uporabnikov evidenc o stavbah. GV 27(1983)2-3 111 IN MEMORIAM BOJANU SLOKARJU Dne 12.4.1983 smo se v Kočevju poslovili od nekdanjega dolgoletnega načelnika Geodetske uprave Kočevje tov. Bojana Slokarja. Rodil se je v Ajdovščini 9.6.1925. Po končanem šolanju v Ljubljani se je zaposlil na Geodetskem zavodu. Nato ga je pot zanesla v Črnomelj, od tu pa v Kočevje. Od leta 1957 pa vse do prerane upokojitve (1981) je služboval na Geodetski upravi v Kočevju, kjer je bil ves čas načel­ nik. Svoje delo je vedno opravljal vestno. Ni bil samo načelnik kata- stra, delal je tudi v drugih društvih in organizacijah. Prav on je bil tudi pobudnik ustanovitve Dolenjskega geodetskega društva. Leta 1981 je dobil tudi priznanje za svoje delo v geodetski stroki. M. Ožbolt 112 GV 27(1983)2-3 GEODETSKA ZBIRKA Namen, zasnova, lokacija, organizacija, finance, dinamika l. Geodetska služba je ena redkih strok, ki še nima urejene svoje zbir- ke, ki svoje bogate dediščine ne more pokazati našemu delovnemu člo­ veku. Njeno strokovno in kulturno izročilo pa obsega zelo pomembna gradiva, zlasti je bogata grafična dokumentacija o lastništvih po- sestev in zemljišč v preteklosti, kartografskih prikazih razmejitev· našega ozemlja, prikazih naših etničnih meja, prizadevanje za slo- venjenje imen naših krajev, razporeditev upravnih ustanov, šolstva in podobno. Razen strokovne vrednosti ima doslej po različnih koncih raztreseno gradivo tudi veliko zgodovinsko, arhivsko in še zlasti kulturno vrednost, saj se v kartografiji močno odraža tudi kulturni razvoj našega naroda v preteklosti. Mnogi pomembni Slovenci so v pre- teklosti prav na področju kartografije ustvarili dokumente neprecen- ljive ~ulturne vrednosti. 2. V globalni zasnovi predvidevamo, da bi zbirko organizirali po vsebin- sko in kronološko zaokroženih celotah tako,da bi jo lahko sproti do- polnjevali z novimi dosežki. Po dosedanjih proučevanjih in spoznanjih bi gradivo uredili po naslednjih skupinah: - prvi začetki in rimsko obdobje vse do konca s~ednjega veka, - zemljiško-posestne mape, zemljevidi in karte pred nastankom zemljiš- kega katastra, - obdobje nastanka in razvoja zemljiškega katastra, - slovenska kartografija od 1800 do 1918, - geodetska dejavnost med vojnama, - partizanska kartografija, - obdobje nove SFR Jugoslavije in - posebej kratek prikaz merilnega orodja in inštrumentov. Taka zasnova izhaja tudi iz doslej na jugoslovanskem ozemlju najbolj obdelane zgodovine razvoja zemljemerstva in kartografije na Sloven- skem, iz Koroščeve knjige "Naš prostor v času in projekciji". Vsako skupino bo potrebno še podrobneje dodelati. 3. Obnova gradu Bogenšperk je inicirala pobudo, da se preostali prosto- ri namenijo prav geodetski zbirki. Ta pobuda je pogojena tako zgodovin- sko in strokovno kot s kulturnega vidika. Na Bogenšperku je več let živel in ustvarjal J. V. Valvazor. Na tem gradu je nastala njegova "Slava vojvodine Kranjske'', tu je Valvazor izdelal prvo, zelo natan- čno topografijo kranjske dežele. Njegova kartografska dela so torej najtesneje povezana z geodetsko službo, ki danes v celoti skrbi za razvoj kartografije. Lokacija za ureditev geodetske zbirke je na gradu Bogenšperk naravnost idealna, smiselno in vsebinsko dovolj močno povezana s tem gradom in verjetno tudi edina možnost ureditve geodetske zbirke. Ureditev naj- bolj atraktivnih, zgodovinsko, strokovno in kulturno pomembnih doku- mentov geodetske službe pa je na današnji stopnji razvoja že nujnost, ki je ne bi smeli prezreti. še posebej, če jih je moč urediti na pri- vlačnem, obiskanem mestu, povezanim z našo preteklostjo, z zgodovino, v kateri se zrcali tudi dobršen del geodezije, zlasti kartografija, načrti in karte. Bogenšperk je še posebej privlačen zato, ker je po asfaltni cesti le 17 km oddaljen od geometričnega središča SR Slove- nije. Tako bi geodetska služba in s tem naša družba pridobila dve iz- GV 27(1983)2-3 113 redno zanimivi, strokovno, kulturno in turistično pomembni točki v ne- posredni bližini Ljubljane. 4. Pokroviteljstvo in skrbstvo pri organizaciji zbirke bi prevzela Zveza geodetov Slovenije, ki združuje vse geodetske delavce v SR Sloveniji, torej tudi tiste, ki delujejo izven geodetske službe. Za izvedbo bo izvolila posebno delovno telo ustreznih strokovnjakov, ki bo delo us- merjalo in angažiralo posamezne strokovnjake - specialiste (zgodovinar, arhivar, arhitekt in podobno), ki bodo dodelali vsebinsko zasnovo, skrbeli za eksponate, opremo osvetlitev, pripravili opise, katalog in podobno. Delovno telo v okviru ZGS bi nadalje skrbelo za zbiranje po- trebnih finančnih sredstev in sodelovalo z gradbenim odborom za obno- vo Bogenšperka v Litiji. Administrativna dela pri tem bi prevzela Republiška geodetska uprava, ki se bo tudi sicer kot republiški upravni organ angažirala pri orga- nizaciji zbirke in zbiranju sredstev. 5. Po dosedanjih ocenah so za obnovo prostorov, predvidenih za geodetsko zbirko, nabavo opreme in eksponatov, za honorarje zunanjim strokovnim delavcem in druga dela v zvezi z zbirko, potrebna finančna sredstva v višini med 4,5 do 5,5 milijona din. Nekaj nad polovico (2,5 do 3,0 mi- lijona) je potrebnih za samo obnovo prostorov po posebnem, že izdela- nem načrtu. Preostala sredstva (2,0 do 2,5 milijona) pa so potrebna za notranjo opremo, osvetlitev, eksponate, honorarje za načrte, tek- ste in podobno) . Možni viri finančnih sredstev so naslednji: - sklad za obnovo gradu Bogenšperk pri Kulturni skupnosti Litija., - samoprispevek članov ZGS, - dotacija geodetskih delovnih organizacij, - prispevek Kulturne skupnosti Slovenije. Vtem trenutku še ni ~~č ugotoviti obsega sredstev po teh virih. Do- slej jih ima nekaj zbranih le Kulturna skupnost Litija. 6. Dinamika obnove in ureditve zbirke bi potekala po letih okvirno tako: - v letu 1983 začne obnova gradu, stečejo intenzivne priprave podro- bne vsebine zbirke, izdela se načrt notranje ureditve, pripravi se dokumentacija za zbiranje sredstev preko ZGS, - v letu 1984 bo dokončana obnova gradu, izvedena osvetlitev in na- kupljena notranja oprema, začne se postavljanje eksponatov, - v letu 1985 bo dokončana ureditev zbirke z vsemi opisi, pripravljen bo in tiskan katalog zbirke. Dinamika pa bo seveda odvisna od dinamike zagotavljanja finančnih sredstev. 7. ZGS je za Kulturno skupnost Slovenije že pripravila in oddala stro- kovno utemeljeno in finančno ovrednoteno vlogo za sofinanciranje v letu 1984. Posebej pa bodo izdelani še kriteriji za prispevke nas, članov ZGS in geodetskih delovnih organizacij. Prepričan sem, da ne bo med nami člana, ki za to pomembno zbirko ne bi prispeval dogovor- jene vsote. P. Svetik 114 GV 27(1983)2-3 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE IMENIK NASELIJ SR SLOVENIJE - 1983 ČZ Uradni list SR Slovenije je izdal ob sodelovanju Zavoda SR Slovenije za statistiko in Republiške geodetske uprave koristno publikacijo "Ime- nik naselij SRS". Publikacija ima naslednjo vsebino: Uvodna pojasnila, katastrske občine z naselji, naselja, krajevne skupnosti, medobčinska območja, registracijska območja, redna sodišča združenega dela, organiza- cijske enote, služba družbenega knjigovodstva, območja občinskih geodet- skih upravnih organov. Publikacija je koristen pripomoček pri delu vseh upravnih organov. Kupite jo lahko v vseh knjigarnah ali pa direktno pri ČZ Uradni list SR Slovenije. Cena publikacije je 500.-din. J.Rotar PREGLEDNA KARTA SR SLOVENIJE 1:250.000 Republiška geodetska uprava je izdala in založila pregledno karto SR Slo- venije v merilu 1:250.000. Karto je izdelal Inštitut za geodezijo in fo- togrametrijo v Ljubljani, tiskalo pa ČP Večer - Maribor. Vsebina karte je: naselja z imenj_, prometno omrežje - ceste in železnice, relief - plastnice, senčenje, senčenje-duplex, hidrografska mreža, meje občin in krejevnih skupnosti, desetkilometrska mreža. Vsebina karte je prilagojena javni rabi in pri njeni uporabi ni omejitev. Natiskana je v petih variantah z različno vsebino in v različnih barvnih kombinacijah. Format karte je AO (1189 x 841 m/m). Cena za en izvod je od 80.- din do 180.~ din. Kupite ali naročite jo lahko v Republiškem ar- hivu geodetske dokumentacije (mapni arhiv) Šaranovičeva 12, 61000 Ljub- ljana. J.Rotar PREGLEDNA KARTA SR SLOVENIJE 1:400.000 Republiška geodetska uprava je izdala in založila tretjo popravljeno iz- dajo pregledne karte SR Slovenije v merilu 1:400.000. Karto je dopolnil in tiskal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Vsebina karte 'je: naselja z imeni, prometno omrežje - ceste in železnice, relief - plastnice, senčenje in duplex, hidrografska mreža, meje občin in kra- jevnih skupnosti, razdelitev na liste TTN-5 in 10. Vsebina karte je prilagojena javni rabi. Natiskana je v šestih variantah z različno vsebino in v različnih barvnih kombinacijah. Format karte je A 1 59 x 84 cm. Cena za en izvod je od 40 do 60 din. Kupite ali naročite jo lahko na Republiškem arhivu geodetske dokumentacije Šaranovičeva 12, Ljubljana. J.Rotar GV 27(1983)2-3 115 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI SPORAZUM ZA BOLJŠO KARTOGRAFIJO V prostorih Geodetskega zavoda SRS so dne 6.5.1983 predstavniki Mladin- ske knjige TOZD Založba in Geodetski zavod SRS podpisali samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju. Samoupravni sporazum naj bi na principih združevanja dela in sredstev ter povezovanja proizvodnje z založniško in izdajateljsko dejavnostjo, v prihodnje omogočal še bolj usklajeno in programirano izdelavo in plas- ma šolskih atlasov, atlasov žepnega formata, občinskih kart, planinskih kart, mestnih kart, šolskih kart ter kartografsko opremljenih edicij za- ložbe Mladinska knjiga. R. Zavrl ZLATI ZNAČKI CIVILNE ZAŠČITE Republiški štab za civilno zaščito je na 5. seji dne 15.junija sprejel sklep, da v znak priznanja za prizadevno delo na področju civilne zašči­ te dodeli zlato značko civilne zaščite med drugim tudi tov. Jožetu RO- TARJU in Alešu SELIŠKARJU samostojnima svetovalcema na Republiški geo- detski upravi. P.Svetik 116 GV 27(1983)2-3 IZ DELA zveze GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 16. GEODETSKI DAN 14. in 15. oktobra 1983 v Novem mestu Zveza geodetov Slovenije in Dolenjsko geodetsko društvo bosta organizi- rala letošnji 16.geodetski dan, ki bo predvidoma v petek in soboto dne 14. in 15.oktobra 1983 v Novem mestu. Posvetovanje ima delovni naslov: Vloga geodetske službe v okviru družbenega sistema informiranja in za- konov, ki urejajo prostor. Osnovne teme posvetovanja bodo obdelane vre- feratih z delovnimi naslovi: - Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja, posebej z vidika opredelitve prostorskih enot - Podatki o lastnostih in rabi prostora z vidika osnovnih, zbirnih in preglednih evidenc - Strokovne osnove za potrebe prostorskega planiranja v sistemu geodet- skih evidenc - Operativni pristopi k vključevanju geodetske službe v družbeni sistem informiranja v občini. Vse geodete vabimo, da sodelujejo s koreferati! J.Rotar J.4. REDNA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ZGS, - ki je bila dne 27.6.1983 na Geodet~kem zavodu SRS Glavni sklepi: IO sprejeme\ zaklju•čni račun za leto 1982; dopolnjen finančni načrt za leto 1983 je potrebno sprejeti na prvi skupni seji IO in predsedstva; - za sanacijo finančnega stanja IO predlaga predsedstvu: - ukinitev avtorskih honorarjev za prispevke v GV - povečanje kolektivnih naročnin , - participacija din 50.- iz članarine ZGS za Geodetski vestnik - uvedba minimalne kotizacije za udeležbo na Geodetskih dnevih. 16.geodetski dan bo v Novem mestu predvidoma 15. in 16.10.1983; organi- zacijski odbor sestavljajo predsednik: Pucelj ter člani: Bilc, Slak in Rotar; redakcijski odbor: Kren predsednik ter člana Kolman in Avbelj; za pripravo razstave sta zadolžena Rotar in Seliškar. - Skupščina ZGS naj bi bila ob 16. geodetskem dnevu; potrebno je pripra- viti poročila blagajnikov in predsednikov društev ter sekcij: Vsa društ- va morajo pravočasno izvoliti delegate. Predlog kandidatne liste za novi odbor ZGS pripravi tov. Bilc. - Za zvezno posvetovanje o komasacijah, ki bo v letu 1983 v Beogradu je IO imenoval v redakcijski odbor tov. J.Avblja kot predstavnika ZGS. GV 27(1983)2-3 Po zapisniku Š.Svetik priredil J.Rotar 117 10. RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA IN NADZORNEGA ODBORA DRUŠTVA GEODETOV MARIBOR - z načelniki-direktorji geodetskih uprav in delovnih organizacij SV Slovenije, ki je bila 20.4.1983 v Lendavi. Seje sta se udeležila tudi direktor Republiške geodetske uprave tov. M.Naprudnik in predsednik Izvršnega sveta SO Lendava tov. L,Jerebic. Osnovna tematika na seji je bila: Problematika kategoriziranja kmetijskih zemljišč in izvajanja sprememb namembnosti teh za potrebe urejanja prostora v SV Sloveniji. Sklepi na seji so bili: - Ugotavlja se, da je na območju SV Slovenije potrebna vsestranska in usklajena aktivnost vseh dejavnikov, ki so zadolženi za izvedbo kate- goriziranja zemljišč v zvezi z zakonom o kmetijskih zemljiščih. - Kategorizacijo zemljišč je izvesti na preglednih katastrskih načrtih ustreznega merila. Na področjih, kjer ti še niso izdelani je izde- lavo pospešiti. - Meje posameznih kategorij in območje zemljišč je potrebno definirati s parcelnimi mejami, da bi bili v nadaljevanju dani čimboljši pogoji izvajanja prostorskih dokumentov. - Proučiti je možnosti računalniške obdelave in vzdrževanja kategoriza- cije kmetijskih zemljišč. - Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorijo je za potrebe prakse presplošno, zato bodo s strani predlagatelja potreb- na dodatna tolmačenja. - Zaradi različne zemljiške razdrobljenosti bo v posameznih občinah pro- blematično izvajanje določenih določil zakona o kmetijskih zemljiščih. Občutljivim področjem bo potrebno posvetiti vso pozornost. - Potrebno je zagotoviti sistem vodenja elementov kategorizacije in raz- vrstitve zemljišč tako, da bo možna kompleksna uporaba za potrebe vseh uporabnikov. - V SV Sloveniji je potrebno nadalje razvijati sodelovanje med vsemi na- črtovalci prostora. Današnja razširjena seja DG Maribor je kvaliteten prispevek temu cilju. OBČNI ZBOR DRUŠTVA GEODETOV MARIBOR ki je bil 10.6.1983 v Staršah Po zapisniku O.Vrčka Priredil J.Rotar Po poročilih predsednika in blagajnika ter nadzornega odbora društva je bila razprava o poročilih ter volitve organov upravljanja ter predlagan program dela društva za naslednji dve leti s finančnim načrtom za leto 1983. Po razpravi so bili izoblikovani naslednji sklepi: - Z zanimivimi in aktualnimi akcijami povezati in aktivirati člane društ- va ter sproti včlanjati mlade geodete. - Zaradi vse manjših dotacij in izredno nizke članarine se za realiza- cijo programa dela za leto 1984 poveča članarina na 300.- din letno. - Potrdi se že sprejeti sklep o tesnejši povezavi s sosednjim društvom geodetov Celje na strokovnem, družabnem in športno-rekreacijskem pod- ročju. 118 GV 27(1983)2-3 - Zaradi vse vecJe problematike šolanja geodetskih kadrov na GŠC Bori- sa Kreigherja v Mariboru (ni profesiona~nega učnega kadra, nezadost- na opremljenost z učili, brganizirano.~ pouka in suficit kadra glede na potrebe SV Slovenije) se predlaga prekinitev bodočega vpisa s tem, da se predhodno sestane izvršni odbor DG Maribor s predstavniki šole, izobraževalne skupnosti Maribor, Zveze geodetov Slovenije, Gradbene · srednje šole in Fakultete v Ljubljani ter odloči o potrebi in smislu obstoja geodetskega oddelka v Mariboru. - Pooblaščata se predsednik društva tov. Pušnik in član Predsedstva tov. Kobilica, da razčistita nesporazum gled~ sofinanciranja ZGS za geodet- ski dan 1982 v Slovenj Gradcu. Sprejeti fipančni načrt predvideva up- ravičeno dotacijo za uporabljena sredstva v znesku 15.000.- din. - V organe upravljanja so izvoljeni: - predsednik društva: Vinko Pušnik - člani izvršnega odbora: Ciril Cvetko, Dušan Vrčko, Rozika Dobošič - člani nadzornega odbora: Rihard Robinšak, Bogdan Samobor in Zdravko Bratoš. Po zapisniku O.Vrčka priredil J.Rotar l. SEJA IZVRŠNEGA IN NADZORNEGA ODBORA DG MARIBOR - ki je bila 22.6.1983 v Mariboru Z javnimi volitvami so bili soglasno izvoljeni: Vili Vidovič - namestnik predsednika Dušan Vrčko tajnik Ciril Cvetko - blagajnik za posamezna področja so zadolženi: Vili Vidovič Rozika Dobošič­ Rastko Logar Vojteh Holc strokovno izobraževanje in šolstvo organizaciJa družbenega življenja informiranje in dopisništvo organizacija geodetske službe V splošni razpravi so bili izoblikovani še naslednji sklepi: - Delegati za sekcije pri ZGS so: - za zemljiški kataster Dušan Mrzlekar, GZ Maribor, Maribor,Partizan- - za kataster komunalnih naprav Zdravko Bratoš, - za kartografijo Janez Kobilica, ska 12 Komunalni inženiring Maribor, Maribor, Jadranska 28 Mestna geodetska uprava Mari- bor, Ul.heroja Tomšiča 2 - Ugotavljamo, da sekcije pri ZGS niso aktivne, zato predlagamo ZGS, da njihovo delo vzpodbudi. Prav tako predlagamo, da se ustanovi oziroma oživi delo sekcije za inženirsko geodezijo. Imenovani so poverjeniki društva po geodetskih upravah oziroma delov- nih organizacijah. Njihova naloga je predvsem, da skrbijo za povezavo z društvom, za plačevanje članarine članov društva v svoji sredini in za aktivnejše sodelovanje z Geodetskim vestnikom. Poverjeniki po posameznih sredinah so: GV 27(1983)2-3 119 GU Maribor Iztok Požauko GU G.Radgona Franjo Holc GU Lendava Ivan Horvat GU M.Sobota Štefan Vehab GU Ormož Berta Škorjanc GU Ptuj Boris Premzl. GU Sl.Bistrica- Peter Bradan GU Ravne na K.- Franc Lodrant GU Sl. Gradec Rado Jeromel GZ Maribor Rastko Logar VGP Maribor Vili Korošec GU Ljutomer Rajko Mlinarič ostale delovne organizacije - Ciril Cvetko V razpravi po pregledu zapisnika občnega zbora se je izoblikovalo sta- lišče, da se 4.sklep občnega zbora dopolni tako, da se glasi: - Zaradi vse večje problematike šolanja geodetskih kadrov na GŠC Borisa Kreigherja v Mariboru (ni profesionalnega učnega kadra, nezadostna op- remljenost z učili, organiziranost pouka in su±icit kadra glede na potrebe v SV Sloveniji) se predlaga proučitev bodočega vpisa s tem, da se predhodno sestane izvršni odbor DG Maribor s predstavniki šole, izobraževalne skupnosti Maribor, Zveze geodetov Slovenije, Gradbene srednje šole in fakultete v Ljubljani ter odloči o potrebi in smislu obstoja geodetskega oddelka v Mariboru. S to dopolnitvijo se potrdi zapisnik in sklepe občnega zbora. 120 GV 27(1983)2-3 Po zapisniku D.Vrčka priredil J.Rotar UDK 528 (094) Ponatis referata 061.3(497.17)Skopje "1982" Geodezija, predpisi Posvetovanje, Skopje, 1982 MAJCEN, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava KAKO DO ENOTNIH GEODETSKIH PREDPISOV V JUGOSLAVIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27 (1983) 1, str. 4 V skladu z ustavno in zakonsko opredelitvijo pristoj- n~st~ fed~ra~ije ni mogoče izdati enotnih predpisov, ki bi ureJali posamezne zadeve geodetske dejavnosti na ravni f~~~racije. V pristojnost federacije spada pred- vsem zascita geodetske dokumentacije. Enotno ureditev d~~oč~nih ge?detski~ zadev na celotnem območju Jugosla- viJ~ ~e mogoc~_doseci le s sporazumevanjem med republi- kami in pokraJinama prek ~edrepubliško-pokrajinskega kolegija. Opisan je postopek do izdaje republiških ozi- roma pokrajinskih predpisov. GV - 207 Avtorski izvleček UDK 528 (094) (497 .12) 061.3(497.17)Skopje "1982" Geodezija, predpisi, Slovenija Posvetovanje, Skopje, 1982 KOLMAN, Vlado, Stanko PRISTOVNIK Ponatis referata 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava GEODETSKI PREDPISI V SR SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, str. 15 Podano je stanje na področju geodetske zakonodaje v SR Sloveniji. Opisani so način spremljanja izvajanja in možnosti prilagajanja predpisov potrebam občin. Prika- zane so metode dela pri spremembah in dopolnitvah pred- pisov in pri sprejemanju novih predpisov. Opisane so priprave za novo geodetsko zakonodajo v SR Sloveniji. GV - 209 Avtorski izvleček UDK 347.783.55 Avtorsko pravo. Karte ZAVRL, Rudi Izvirna študija 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS AVTORSKO PRAVNO VARSTVO V KARTOGRAFSKI DEJAVNOSTI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27 (1983)1, str. 9 Pojasnjeni so nekateri temeljni pojmi in definicije av- torskesa prava ter temeljni instituti avtorskega prava, ki jih ureja jugoslovanska pozitivna zakonodaja. zatem je razčlenjena problematika avtorskopravnega varstva v kartografski dejavnosti. Kot avtorji so v kartografski dejavnosti praviloma upoštevane osebe, ki pripravljajo v okviru postopka izdelave karte redakcijski načrt. GV - 208 UDK 528.48 (094) 061.3 (497.17)Skopje "1982" Inženirska geodezija, predpisi Posvetovanje, Skopje, 1982 DRINOVC, Žiga Bregant Ponatis referata 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PROBLEMATIKA INŽENIRSKE GEODEZIJE V SR SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27 (1983:) 1, str. 24 Inženirska geodezija je edina vrsta geodetskih del, ki ni normativno urejena.V okviru obstoječih zakonov ali s posebnim zakonom naj bi se določil status inženirske geodezije, status, pristojnosti, pravice in dolžnosti geodetskega strokovnjaka pri projektiranju, izvajanju in nadzorovanju inženirskih geodetskih del ter kvali- fikacije geodeta oziroma geodetskih delovnih organiza- cij in geodetskih upravnih organov. Obravnavana so tu- di tehnična določila o izvajanju geodetskih del. GV - 210 Avtorski izvleček UDC 347.783.55 Original study Author law. Maps and charts ZAVRL, Rudi 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS LEGAL PROTECTION OF AUTHORS IN CARTOGRAPHY Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p. 9 Some basic notions and definitions in author law and basic institutions of author law, as regulated by Yu- goslav positive legislation, are explained. Further, the problems of the legal protection of authors in cartography are analyzed. In cartography, map desig- ners are treated as authors. GV - 208 UDC 5 2 8 . 4 8 ( O 9 4 ) 061.3 (497.17)Skopje "1982" Surveying,regulations Professional meeting,Skopje,1982 DRINOVC, Žiga Bregant Professional meeting report reprint 61000 Ljubljana, Republiška geodetska uprava ENGINEERING SURVEYING LAW PROBLEMS IN SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p. 24 Engineering surveying is the only kind of surveying activity having no legal regulation. The status of en- gineering surveying, the status, competences, rights and duties of the surveyor in planning, executing,and supervising engineering surveying,and the qualificati- ons of surveyors and their enterprises and administra- tion should be determined within the framework of exi- sting laws or by a special law. Technical regulations on engineering surveying are treated. GV - 210 Author's abstract UDC 528 (094) Surveying, regulations Professional meeting,Skopje,1982 MAJCEN, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Republiška HOW TO OBTAIN UNIFORM SURVEYING VIA Frofessional meetins:r report reprint geodetska uprava REGULATIONS IN YUGOSLA- Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p. 4 In accordance with the constitutional and legal rights of the federal administration it is impossible to issue uniform regulations, regulating single instances of sur- veying activity on the federal level. It is the protec- tion of surveying documentation that primarily falls within the competence of the federal administration.The uniform regulation of particular surveying subjects in Yugoslavia asa whole isto be obtained only by agree- ments between the republics and autonomous province s wi th- in the frame of the interrepublic and interprovinces co- uncil.The process leading to the issue of republican and provincial requlations is presented. · v - - · Author 's abstract UDC 528 (094) (497 .12) 061.3(497.17)Skopje "1982" Surveying,regulations, Slovenia Professional meeting,Skopje,1982 KOLMAN Vlado, Stanko PRISTOVNIK Professional meeting report reprint 61000 Ljubljana, YU, Republiška geod~tska upr:ava SURVEYING REGULATIONS IN SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 27 (1983) l ,p. 15 The present state of surveying law in SR Slovenia is pre- sented. The mode_ of controlling the use of regulations and the possibilities of adapting regulations to the needs of the communities are described. The methods used in changing and complementin~ regulations and in adop- ting new regulations are also explained. A description of preliminary work on new surveying law in SR Slovenia is given. GV - 209 Anthor's abstract UDK 912 (086.444) :515.69 Kartni relief, aksonometrična perspektiva TANKO, Darko Izvirna študija 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS AKSONOMETRIČNI PRIKAZ RELIEFA Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1,str.29 6 sl. S profili, ki jih dobimo, ko npoštevaje vidnost, pove- žemo med seboj posamezne točke DMR, prikažemo teren. Sliko dopolnimo še s projekcijo situacije, kar poveča možnost uporabe. GV - 211 UDK 528.48 Inženirska geodezija ŠIVIC, Peter Avtorski izvleček Poročilo o razis- kovalni nalogi 61000 Ljubljana, YU, FAGG, oddelek za geodezijo SPECIALNA MERJENJA HIDROGRAFSKIH PROFILOV, PREMIKOV VODNIH MAS IN PREGRAD Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983) 1, str.33 Natančno merjenje hidrografskih profilov ima važen po- men pri zajezitvenih jezerih, v pristaniščih, pri po- laganju cevovodov, pri študiju obale itd. Obravnavane so ~oderne avtomatizirane metode meritev in izvredno- tenja podatkov. Drugi del obravnava geodetske merske metode pomikov vodnih mas in računalniške obdelave re- zultatov, tretji del pa moderne postopke opazovanja vodnih pregrad in izračun premikov. GV - 212 Avtorski izvleček UDK 5 2 8 . 3 31 ( 4 9 7 . 12) Trigonometrična mreža l. reda, Slovenija JENKO, Marjan Izvirna študija 61000 Ljubljana, YQ, Geodetski zavod SRS PRISPEVKI SR SLOVENIJE K JUGOSLOVANSKI ASTROGEODETSKI MREŽI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, str.35 V okviru večletne raziskovalne naloge "Temeljne trian- gulacijske mreže v SRS", katere namen je bil analiza natančnosti obstoječih triangulacijskih mrež in pre- izkus metod za njihovo sanacijo, so se pričela najprej dela na obstoječi triangulacijski mreži l. reda. Opisana je jugoslovanska astrogeodetska mreža na ozem- lju Slovenije (AGM), kije bila izmerjena v letih 1962 do 1965.Podan je pregled del, ki so bila opravljena na AGM v letih 1975 do 1981 in obsegajo med drugim teren- ska vzdržavalna dela, določanja nadmorskih višin in dolžin stranic mreže (49) ter poskusne izravnave mre- že. Podrobno je opisano merjenje in računska obdelava stranic AGM. GV - 213 Bregant UDC 5 28·. 3 31 ( 4 9 7 . 12 ) First order t~iangulation, Slovenia JENKO, Marjan Original study 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS CONTRIBUTION OF SR SLOVENJ:A TOTHE YUGOSLAV AS'I'RO- GEODETIC NETWORK Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p.35 Work on the existing primary triangulation network was first started within the framework of a long-term re- search project "Basic triangulation networks in Slo- venia", which was dedicated to analyzing the accuracy of existing triangulation networks and testing methods for their improvement. The articlE: describes Yugoslav astro-geodetic network on the territory of Slovenia (AGM), which was surveyed in the years 1962 to 1965. A survey of geodetic acti- vity in AGM from 1975 to 1981, including the maintena- nce of geodetic monuments, altimetry, rangefinding of triangulation sides (49), and test adjustments of con- trol points, is given. The method of rangefinding AGM sides and associated computations are presented in de- tail. GV - 213 Bregant UDC 912 (086. 444): 515. 69 Representation of relief, axonometric perspective TANKO, Darko Oriscinal study 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS AXONOMETRIC DISPLAY OF RELIEF Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p. 29, 6 fig. Terrain relief is shown by means of profiles obtained by lin:.ing to0ether individual points of a digi tal te- r cain model, while taking visibility into account. The picture is further supplemented with a planimetric re- presentation, which increases its applicability. GV - 211 UDC 528.48 Engineering surveying ŠIVIC, Peter Author's abstract Research task report 61000 Ljubljana, YU, FAGG, oddelek za geodezijo SPECIAL MEASUREMENT OF HYDROGRAPHIC PROFILES, MOVE- MENTS OF WATER MASSES AND DAMS. Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p. 33 The exact measurement of the hydrographic profiles of accumulation lakes, harbours, pipeline ducts and coast- lines is of great importance. Sophisticated automated methods of measurement and data evaluation are dealt with. The second part of the article analyzes the me- thods of measuring the movement of water masses and computerised data processing while the third part exammes modern methods of observing dams and calcula- ting deformations. GV - 212 Avthor s abstract UDC 528.48 Inženirske meritve TRLEP, Darko Strokovno poročilo 64224, YU, Gorenja vas, Rudnik urana Žirovski vrh ORIS GEODETSKE DEJAVNOSTI PRI GRADNJI RUDNIKA URANA 2IROVSKI VRH (RUŽV) Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, str.46, 2 sl. Opisana so geodetska dela na površini,rudarska merje- nja v jami RUŽV in vodenje geodetsko-jamomerske doku- mentacije. GV - 214 UDK 061.3(497.12)Bled "1983" O 61. 2 3 ( 4 9 7. 1) ZGIGJ :_,5 2-8 331. 875: 528 Strokovno posvetovanje, Bled, 1983 Bregant Referat Zveza geodetskih inženirj'ev in geometrov Jugoslavije Avtomatiz~cija v geodeziji KORPIČ, .:rože 71000 Sarajevo, YU, Energoinvest AVTOMATIZACIJA V GEODEZIJI. Pregledni referat Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)2-3,p.70, 17 lit. Podan je povzetek referatov s področij višje in nizJe geodezije, inženirske geodezije, zemljiškega katastra in satelitske geodezije. Obravnavana so vprašanja iz- menjave izkušenj, nakupa programskih paketov in stro- kovne literature, šolanja kadrov in drugih ukrepov,ki vplivajo na razvoj avtomatizacije v stroki. GV - 216 B.Bregant UDK 061.3(497.12)Bled "1983" 061.23(497.l)ZGIGJ:528 331.875:528 Strokovno posvetovanje, Bled, 1983 Referat Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije Avtomatizacija v geodeziji BANOVEC, Tomaž r,1000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za statistiko BAZE PODATKOV IN INFORMACIJSKI SISTEMI, POMEMBNI ZA GEODETSKO STROKO. Uvodni referat Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983) 2-3, p.66 Obravnavana je struktura informacijskega sistema in vključitev geodetske službe kot informacijske službe v družbeni sistem informiranja. GV - 215 UDK 061.3(497.12)Bled "1983" 061.23(497.l)ZGIGJ:528 331.875:528.9 Strokovno posvetovanje, Bled, 1983 B.Bregant Referat Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije Avtomatizacija v kartografiji FRANČULA, Nedjeljko 41000 Zagreb, YU, Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu AVTOMATIZACIJA V KARTOGRAFIJI. Pregledni referat Geodetski vestnik, Ljubljana, 27 (1983) 2-3,str.76,33 ht. Obširnemu zgodovinskemu pregledu razvoja avtomatizaci- je kartografije v Jugoslaviji, sledi obravnava refera- tov na posvetovanju. GV -·217 B.Bregant UDC 061.3(497.12)Bled "1983" 061.23(497.l)ZGIGJ:528 331. 875: 528 Report Professional meeting,Bled,Yugoslavia,1983 Union of geodesy engineers and surveyors of Yugoslavia Automation in surveying, geodesy and cartography BANOVEC, Tomaž 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za statistiko DATA BASES AND INFORMATION SYSTEMS, SIGNIFICANT FOR SURVEYING PROFESSION. Leading report Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)2-3,p.66 The structure of information system and incorporation of surveying service as an information service in the social jnformation system is discussed. GV - 215 UDC 061.3(497.12)Bled "1983" 061.23(497.l)ZGIGJ:528 331.875:528.9 Professional meeting, Bled, 1983 B.Bregant Report Union of geodesy engineers and surveyors of Yugoslavia Av.tomation in cartography FRANČULA, Nedjeljko 41000 Zagreb, YU, Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu AUTO~..ATION IN CARTOGRAPHY. Survey report Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)2-3, p.76,33 lit. A detailed historical survey of development in automa- tion of Yugoslav cartography is followed by a discusiji- on of reports given at the meeting. GV - 217 B.Bregant UDC 528.48 Engineering surveying TRLEP, Darko Professional report 64224, YU, Gorenja vas, Rudnik urana Žirovski vrh A DESCRIPTION OF SURVEYING ACTIVITY IN BUILDING THE ŽIROVSKI VRH URANIU:M MINE (RUŽV) Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)1, p.46, 2 fig. The article describes the surface and underground sur- veying and mappin0 at the RUŽV mine, together with associated documentation. GV - 214 UDC 061.3(497.12)Bled "1983" 061.23(497.l)ZGIGJ:528 331.875:528 Bregant Report Professional meeting,Bled, Yugoslavia,1983 Union of 0eodesy engineers and surveyors of Yugoslavia Automation in surveyir~ and geodesy KORPIČ, Jože 71000 SARAJEVO, YU, Energoinvest AUTOMATION IN SURVEYING AND GEODESY. Survey report Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)2-3, p.70,17 lit. A survey of reports regarding field surveying, geodesy, engineering surveying, cadastral surveying, and sate- llite geodesy is presented.The questions on experience exchange, software and literature purchase, professio- nal education, and other measures developing the automa- tion in the profession are discussed. GV - 216 B.Bregant UDK 5 2 8. 3 31 ( 4 9 7 • 12) : 5 2 8 • O 2 l. 7 : 5 2 8 • O 8 8 • 2 /. 3 Triangulacija l.reda, Slovenija, Izvirna študija elektrooptični postopek merjenja dolžin, opazovalni pogreški, merska natančnost JENKO, Marjan 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS OCENA NATANČNOSTI STRANIC ASTROGEODETSKE MREŽE, IZMER- JENIH V SLOVENIJI V LETIH 1975-1981 Geodetski vestnik, Ljubljana,27(1983)2-3,str.85, 2 tab. 1 karta Z AGA geodimetrom 710 je bilo izmerjenih deset stranic, devetintrideset stranic triangulacijske mreže pa je bi- lo izmerjenih z AGA geodimetrom 8. Podrobno je podan postopek ocene natančnosti izmere dolžin stranic mre- že. Ekstremni absolutni vrednosti totalnega srednjega po- greška na ničelni nivo reducirane stranice mtot sta: ± 17 mm in± 65 mm. Ekstremni relativni vrednosti mtot/s sta:± 0,97 mm/km in± 1,51 mm/km. _ Na osnovi analize pogreškov je podana ocena postopka izmere dolžin stranic mreže. GV 218 B.Bregant UDK 528.722.6.087.9-503.55 Stereoinstrument s programsko krr'liljenimi računskimi napravami PEČAR, Cveto Strokovno poročilo 62000 Maribor, YU, Geodetski zavod Maribor MIKRORAČUNALNIŠKO KRMILJENI RAZDALJEMER - DOPOLNITEV ZEISSOVEGA KOORDI~..ETRA F Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)2-3, str. 103 Opisana je naprava, ki iz koordinat točk določa njiho- ve medsebojne razdalje. Uporabljajo jo pri računanju kontrolnih mer. GV - 219 UDK 347. 235 .11: 721 (497 .12) Kataster, zgradbe, Slovenija ŠVARC, Jožefa B.Bregant Izvirna študija 62000 Maribor, YU, Visoka tehniška šola DOSEDANJA PRIZADEVANJA ZA VZPOSTAVITEV KATASTRA ZGRADB Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)2-3,str.105 Podan je zgodovinski pregled razvoja zamisli o katastru Z