DOMOVINI HOMELANDS 16 •2002 i iSo m A A Si #1 5 t-0 »S Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU DVE DOMOVINI • TWO HOMELANDS Razprave o izseljenstvu • Migration Studies Urednik / Editor Marjan Drnovšek Tehnični urednik/ Co-editor Dean Ceglar Uredniški odbor/Editorial Board Breda Čebulj Sajko, Dirk Hoerder, Aleksej Kalc, Matjaž Klemenčič, Rado L. Lenček, Janez Stanonik, Andrej Vovko, Adam Walaszek, Zvone Žigon, Janja Žitnik Prevod/Translation Cveta Puncer Lektorica/Proofreader Mija Mravlja Naslov uredništva / Editorial Office Address INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO ZRC SAZU P.P. 306, Novi trg 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Tel.: (+386 1) 4706 485; Fax; (+386 1) 4257 802; E-mail: spelam@zrc-sazu.si Spletna stran: http://www.zrc-sazu.si/isi/dd.htm Website: http://www.zrc-sazu.si/ises/two.htm Uredniško korespondenco, rokopise in recenzentske izvode pošiljajte na naslov uredništva. Editorial correspondence, manuscripts and books for review should be addressed to the Editorial Office. Revija izhaja dvakrat letno. / The journal is published biannually. Letna naročnina 4000 SIT. Kompleti in posamezni letniki so na voljo. Annual subscription 20 EURO for individuals, 30 EURO for institutions. Back issues available. Master Card / Euro Card and VISA preferred. Credit card orders must include card number and expiration date. Naročila sprejema / Orders should be sent to: Založba ZRC, P.P. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Fax: (+386 1) 425 77 94; E-mail: zalozba@zrc-sazu.si © Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Revija izhaja s pomočjo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport R. Slovenije, Ministrstva za kulturo R. Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeva R. Slovenije (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu). dm DOMOVINI RAZPRAVE O IZSELJENSTVU two HOMELANDS MIGRATION STUDIES 16 • 2002 Izdaja Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Published by The Institute for Slovenian Emigration Studies at the ZRC SAZU Ljubljana 2002 Revija Dve domovini • Two Homelands je namenjena objavi razprav, znanstvenih in strokovnih člankov, poročil, razmišljanj in knjižnih ocen s področja mednarodnih migracij. Revija je večdisciplinarna in dvojezična. Članki so recenzirani. Rokopisov, kijih prejme uredništvo revije Dve domovini • Two Homelands, avtorji ne smejo hkrati poslati kaki drugi reviji. Dve domovini • Two Homelands is a journal devoted to the publication of essays, scholarly and specialist papers, reports, reflections and book reviews from the field of international migration. The journal is multi-disciplinary and bilingual. Articles undergo a review procedure. Manuscripts submitted to Dve domovini • Two Homelands cannot be submitted simultaneously to another publication. Povzetki in indeksiranje / Abstracting and indexing services Revija Dve domovini • Two Homelands je vključena v naslednje: / The journal Dve domovini • Two Homelands is currently noted in the following: East Central Europe / L’Europe du Centre-Est, Francis (Sociology/Ethnology/ Linguistics of Francis), IBZ - International Bibliography of Periodical Literature, IBR - International Bibliography of Book Reviews, Sociological Abstracts Izdaja Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovensko izseljenstvo Published by Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts The Institute for Slovenian Emigration Studies Oblikovanje / Design and graphic art Milojka Žalik Huzjan Fotografija na naslovnici/Cover photograph Jean Vodaine: Lorena v Franciji Jean Vodaine: Lorraine in France Tisk /Printed by Littera picta, Ljubljana Razprave in članki / Essays and Articles IRENA GANTAR GODINA Josip Vuga, slovenski znanstvenik v Čeških Budejovicah..........................9 (Josip Vuga - A Slovene Learned Man in Češke Budejovice).......................20 MARJAN DRNOVŠEK The Standpoint of the Communist Party of Slovenia Towards the Political Emigration up to 1991............................................21 (Odnos Zveze komunistov Slovenije do politične emigracije pred letom 1991).....36 TEJA PRIBAC Bert Pribac’s Spiritual Development as Reflected in his Poetry.................37 (Duhovni razvoj Berta Pribca, kot se odraža v njegovi poeziji).................63 BARBARA VERLIČ CHRISTENSEN Are Migration Revolving National Labor Markets of European Union?..............65 (Ali migracije spreminjajo nacionalne trge delovne sile v Evropski skupnosti?) 78 SANJA ČIKfČ Povezovanje Slovencev po svetu s pomočjo interneta: Vzpostavljanje virtualnih etničnih skupnosti..................................................81 (Connecting of Slovenes around the World with the Help of the Internet: Establishing Virtual Ethnic Communities).......................................98 ZVONE ŽIGON Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku......................................99 (Slovenes in Africa and on the Arabian Peninsula).............................106 Odnos Slovencev do izseljencev, nekoč in danes: Okrogla miza, Ljubljana, 4. junij 2002 The Relation of Slovenes Toward Emigrants: A Round Table, Ljubljana, 4 June 2002 (Uredil/Edited by Marjan Drnovšek)..........................................................109 MARJAN DRNOVŠEK Uvodno sporocilo/Introductory note...................................... Ill INGA BREZIGAR MIKLAVČIČ, MILENA DOMJAN, MARJAN DRNOVŠEK, DAŠA HRIBAR, BOŠTJAN KOCMUR, MIHAEL KUZMIČ, MARJETA MIKUŽ, VERA PAPEŽ ADAMIČ, JANEZ RIHAR, JANEZ ROGELJ, JULIJAN STRAJNAR, NATAŠA STRLIČ, ROZINA ŠVENT, ZVONE ŽIGON Diskusijski prispevki.................................................. 115 Ženske v manjšinskih skupnostih: Pomen in vloga žensk za ohranjanje kulturnega izročila: Okrogla miza, Ljubljana 19. junij 2002 Women in Minority Communities: The Significance and the Role of Women in Preserving Cultural Tradition: A Round Table, Ljubljana, 19 June 2002 (Uredila/Edited by Marina Lukšič-Hacin) ................................ 141 MARINA LUKŠIČ-HACIN Uvodno sporocilo/Introductory note.......................................143 INGA BREZIGAR MIKLAVČIČ, MARJETKA GOLEŽ-KAUČIČ, MARIJA JURIČ PAHOR, ALEKSEJ KALC, IRENE MISLEJ, MOJCA RAMŠAK, DEAN CEGLAR, MILENA DOMJAN, MARJAN DRNOVŠEK, IRENA GANTAR GODINA, DAŠA HRIBAR, VIKTORIJA KANTE, MARINA LUKŠIČ-HACIN, IRENA MILANIČ, MIRJAM MILHARČIČ-HLADNIK, JERNEJ MLEKUŽ, LEOPOLDINA PLUT PREGELJ, BAR- BARA VERLIČ CHRISTENSEN, ZVONE ŽIGON Diskusijski prispevki.......................................................146 Viri in gradivo / Documentation TINE KURENT Zastave Društev »Lunder Adamič« SSPZ v ZDA..................................209 TINE KURENT Sonetni venec in slavilna pesem v spomin na Louisa Adamiča..................211 TINE KURENT Titovo pismo in pismo slovenskih partizanov z Visa Louisu Adamiču...........221 JANJA ŽITNIK Dvajset let Inštituta za slovensko izseljenstvo................................227 VENČESLAV ŠPRAGER Priseljenski pisatelji v Nemčiji: Ustvarjalna motivacija.......................235 Knjižne ocene / Book Reviews Slovensko izseljenstvo (zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice), Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001, 375 str. (DEAN CEGLAR)..................................................................241 Marija Jurič Pahor, Narod , identiteta, spol, Trst: ZTT EST, 2000, 411 str. (MARINA LUKŠIČ-HACIN)..........................................................244 Paul Boyle, Keith Halfcree in Vaughan Robinson, Exploring Conteporary Migration, Harlow: Longman, 1988, 282 str. (JERNEJ MLEKUŽ)................................................................249 Bad adn (ur. Irene Mislej), Tolminski muzej & Pilonova galerija v Ajdovščini, 2002, 75 str. (MARJAN DRNOVŠEK)..............................................................252 Izvlečki / Abstracts...............................................................257 ESSAYS AND ARTICLES >U z Pm RAZPRAVE IN ČLANKI ESSAYS AND ARTICLES m aMBSra tessBbm vMs iŠšmm mmSmm ■ WaffiBBSS&BSiSSMm , Ji«1- * PPsSsh^ 4gpn£$3[ ^^gsa^SalBlaBs p < t? ‘ * ,t irfdi »»ISiiitM®^ IBnflHIi JOSIP VUGA, SLOVENSKI ZNANSTVENIK V ČEŠKIH BUDEJOVICAH1 Irena Gantar Godina COBISS 1.01 Vse od konca 18. stoletja in še bolj od srede 19. stoletja je imela Češka med Slovenci velik ugled, največji med slovanskimi in neslovanskimi deželami znotraj Avstrije. Češki znanstveniki, kulturniki, umetniki pa tudi politiki so imeli na Slovence velik, če že ne največji vpliv. Naj samo omenim literate in jezikoslovce kot so bili Jan Kollar, Josef Dobrovski, Karl Jungmann, Pavel J. Šafarik, František L. Čelakovski, med politiki František Palacky3, Ladislav Rieger4, kasneje pa T.G.Masaryk5, Karel Kramar6 in Vaclav Klofač.7 Slovenski izobraženci, kulturniki in politiki so svoje simpatije dokazovali tudi s sodelovanjem na vseh pomembnejših vseslovanskih prireditvah: n.pr. že leta 1848 na 1 Pričujoči zapis o Josipu Vuga ni popoln in ga bo potrebno dopolniti, saj predvidevam, daje ostalo še precej gradiva v Pragi ali v Čeških Budejovicah. 2 Med novejšimi zapisi o Kollarju gl. Milan Dolgan, Ob 200-letnici Jana Kotlarja - Čehoslovana, Slovana, Človeka, Glasnik Slovenske Matice , Ljubljana 1993, str. 40-55. 3 Fran Šuklje, Franc Palacky, Letopis Matice Slovenske, Ljubljana 1877; Irena Gantar Godina, František Palacky and the Slovenes, František Palacky 1798-1998, dejiny a dnešek, Sbornik z jubilejni konference, Historicky Ustav AV ČR, Praha 1999, str. 413-417. 4 Ivan Žmavc, Dr. František Ladislav Rieger, Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, Slovenska Matica, Ljubljana 1903, str. 155-181; Irena Gantar Godina, Ivan Žmavc: slovenski znanstvenik v Pragi, Zbornik Izseljenec: življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Muzej novejše zgodovine, Ljubljana 2001, str. 77-78. 5 J. Orožen, Masarykova čitanka, Ljubljana 1930; Čapek, Pogovori z Masarykom, Ljubljana 1937; Irena Gantar Godina, Masaryk in masarykovstvo na Slovenskem, Slovenska Matica 1987; ista, T.G.Masaryk and the Slovenes, T.G.Masaryk, Thinker and Politician, ed. Stanley B. Winters, McMillan, London 1989, ista, Critical Views of Masaryk's 'The Czech Question' in Slovene Political Writing, Sbornik Sto let Masarykovy Češke Otazky, Ustav T.G. Masaryka, Praha 1997, str. 225-230. 6 Po letu 1918 seje med Slovenci navdušenje za Kramarevo politiko avstrijskega približevanja Rusiji zelo ohladilo, zato je tudi ob njegovi smrti maja 1937 izšel le kratek članek v Jutru. Sicer pa več o njegovi ideji novoslovanstva Vasilij Melik, Ivan Hribar in njegovi spomini, v Ivan Hribar, Moji spomini II, Slovenska Matica, Ljubljana 1983, str. 641-643; Irena Gantar Godina, Neosiavizem in Slovenci, ZI FF, Ljubljana 1994. 2 Vaclav Jaroslav Klofač (1868-1942), leta 1898 ustanovil in od tedaj vodil češko Narodno-socialno stranko, publicist, novinar. Velik zagovornik skupnega nastopa slovanskega delavstva in slovanskih časnikarjev. Urednik strankinega glasila Češke Slovo. Dve domovini • Two Homelands 16 • 2002, 9-20 vseslovanskem kongresu v Pragi8, medtem ko se je kongresa Slovanskih Lip9 koncem leta 1848 udeležil le urednik Slovenije Matej Cigale.10 Med Slovenci so močno odmevali tudi dogodki oz. prireditve, ki so se jih udeležili tudi slovenski predstavniki; na primer slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za Narodni divadlo leta 1868 ali otvoritev češkega gledališča leta 1883n, na kateri je kot predstavnik Ljubljane sodeloval Ivan Hribar. Še bolj odmevno je bilo potovanje (gledališki vlak) leta 1885 na predstavo Narodnega divadla v organizaciji revije Slovan12 in njenega urednika Antona Trstenjaka, ter leta 1895 potovanje na narodopisno razstavo. Stiki pa niso bili omejeni le na tovrstne velike dogodke. Ob koncu stoletja so mnogi slovenski izobraženci, predvsem mladi, sledili politiku in profesorju T.G. Masaryku, ki so v njegovih idejah videli našli veliko novega in za spreminjanje domačih razmer veliko koristnega. Na drugi strani je starejše, že uveljavljene politike in kulturnike navduševal tudi mladočeh Karel Kramar in njegova ideja neoslavizma, ki sojo razumeli predvsem kot kulturno povezovanje vseh Slovanov in približevanje Avstrije Rusiji. Po letu 1907, ko sije češka Narodno-socialna stranka zagotovila mesto v državnem zboru, so nekateri slovenski, večinoma liberalni politiki v programu te stranke našlo odgovore na probleme, ki so bili - tako kot na Češkem - sestavni del notranjih političnih in socialnih razmer tudi na Slovenskem. Po zgledu Vaclava Klofača in njegovih nacionalnih socialistov so tudi Slovenci s Franom Radeščkom13 in Slavojem Škerljem14 na čelu ustanovili Narodno-socijalno stranko, in leta 1911 začeli izdajati strankin list Narodni socijalist^, ki so ga 8 Eno najnovejših analiz vseslovanskega kongresa najdemo v monografiji, ki jo je leta 1998 napisal češki zgodovinar Zdenek Šolle »Stoleti češke politiky. O Palackeho k Masarykovh, pogl. Revolučni rok 1848, str. 20-50; Mlada Fronta, Praha 1998. 9 Organizacijo oz. društvo Slovanska Lipa so v dobi priprav na vseslovanski kongres leta 1848 v Pragi ustanovili češki »radikalni demokrati«, med katerimi sta po aktivnosti in radikalnosti izstopala Josef Vaclav Frič in Karel Sabina. Na prelomu 1848/49 je imela Slovanska Lipa v slovanskih deželah monarhije že 32 podružnic, tudi na Slovenskem. 10 Matej Cigale (1819-1899), je v letih od 1848-1850 izdajal prvi slovenski politični list Slovenija, seje kongresa Slovanskih Lip udeležil, toda o tem v listu Slovenija ni poročal. SBL Cigaleta kot sodelavca in simpatizerja čeških radikalcev ne omenja, (o tem kritično tudi Fran Zwitter, Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike, ZČ, XVIII, 1964, str. 134). 11 Češko narodno gledališče v Pragi, Slovan, št. 3, 1884 12 Slovan. Političen in leposloven list, izhajal od 1884-1887, katerega lastnika sta bila Ivan Hribar in Ivan Tavčar, urednik Anton Trstenjak. 13 Fran Radešček (1886-1968), časnikar, eden ključnih organizatorjev slovenskega narodno-socialnega gibanja. Njegove ideje so popolna kopija Klofačevih. (SBL, 3. knjiga, Ljubljana 1960-1971, str. 3-4, Lukman, Uršič). 14 Slavoj Škerlj, datum rojstva ni znan, umrl 1916 v Trstu. Dejaven organizator delavstva na Tržaškem. Zaradi težav z idajanjem časipisa je tisskanje 6. številke prenesel iz Ljubljane v Trst. (Življenjepis hrani Inštitut za biografiko in bibliografiko ZRC SAZU). 15 Narodni socijalist. »Enakost naroda, enakost v narodu«(Vaclav Klofač), izhajal v Ljubljani od 1. januarja do 10. junija 1911. Odgovorni urednik Fran Radešček, od 4. številke, ko je Radešček odšel v Prago, urednik Slavoj Škerlj. Izdajatelj in lastnik je bil Kamil Černy. Leta 1919 je Narodni socijalist je izšel še enkrat; izdajatelj in odgovorni urednik je bil Ivan Tavčar. Izhajal je od 1. maja do 11. oktobra 1911. V Uvodniku je urednik zapisal, da so s tem listom dobile podnaslovili s Klofačevim geslom »Enakost naroda, enakost v narodu«. Delovanje slovenskih nacionalnih socialistov lahko razumemo tudi kot - sicer dokaj zapoznel -odgovor že uveljavljenemu Krekovemu krščansko-socialnemu gibanju in »internacionalni« oz. protinarodni socialni demokraciji. Čehi so si med Slovenci pridobili še večji ugled leta 1882, ko so si priborili svojo, češko univerzo kot sestavni del Karlove univerze v Pragi. Takrat so začeli na novo slovansko univerzo odhajati tudi Slovani iz drugih slovanskih dežel, med temi je bilo tudi veliko, če ne največ - poleg Hrvatov po 1895 - prav Slovencev. »Slovanska« univerza je postala za mnoge Slovence pojem »pripadnosti« in »zvestobe« slovanstvu in predvsem odpora proti nemštvu. Na Slovenskem so se takrat začele polemike liberalnega in katoliškega tabora o primernosti in neprimernosti odhajanja slovenskih dijakov v svobodnjaško Prago.16 Češka dežela je bila torej vse do razpada monarhije pomemben element povezovanja in sodelovanja avstrijskih Slovanov, med drugim tudi zato, ker so češke notranje razmere že zgodaj dovoljevale in tudi spodbujale mnoge slovanske, tako tudi slovenske izobražence, da so po končanem študiju ostali na Češkem, se tam zaposlili in se uveljavili v svoji stroki. Mnogi so postali priznani znanstveniki, umetniki, kulturniki, publicisti in strokovnjaki na različnih področjih. Tudi Čehom, ne le Slovencem, so znana imena umetnikov in znanstvenikov kot so Fran Gerbic17, Franjo Tomšič18, Oton Berkopec19, Ivan Žmavc20, Matija Murko21 in mnogi drugi. svoje glasilo »zveze in društva narodno mislečega delavstva vseh strok in panog... Ime lista izraža načela, kijih bo list zastopal...«.(št. 1, četrtek, 1. maja 1911). 16 Najbolj je odmevala polemika med dvema dijaškima glasilom, liberalno Omtadino in katoliško Zoro. Kako velik pomen so narodni radikali pripisovali katoliškemu naprotovanju obiskovanja češke univerze dokazuje tudi VI. točka v resoluciji s 3. shoda leta 1909, ko so posebej obsodili »način agitacije slovenskega klerikalnega časopisja proti pohajanju čeških visokih šol od strani Slovencev, ker more takšna agitacija le škodovati češko-slovenskemu zbliževanju ter sploh slovanski vzajemnosti...«.(Omladina 1909-1910, str.97) 17 Fran Gerbic, tudi Gerbič( 1840-1917), glasbenik in skadatelj, je študiral solopetje na praškem konservatoriju, po končanem študiju tam tudi pel, prav tako v drugih operah monarhije in zunaj nje vse do 1882. Kot učitelj solopetja je deloval v Lvovu do 1886, ko se je vrnil v domovino. Tudi njegova hči Jarmila Lily Gerbic, tudi Gerbič (1877-1964) je študirala solopetje v Pragi, študij končala 1902 in po uspešni karieri operne pevke začela 1907 učiti solopetje in zborovsko petje v Pragi. V Pragi je ostala vse do 1909, ko seje na očetovo željo preselila v Ljubljano. 18 Franjo Tomšič (1848-1908 v Pragi), železniški gradbenik; ni bil le odličen strokovnjak za gradnjo železnic na Češkem, kjer je za zasluge leta 1908 dobil tudi priznanje, t. j., imenovan je bil za gradbenega Svetnika deželne vlade, marveč je bil vse življenje velik rodoljub. Skupaj s Hribarjem sta leta 1878 začela z akcijo zbiranja prispevkov za gradnjo Narodnega doma. Po prihodu na Češko oz. v Prago je vneto sodeloval tudi pri spodbujanju in slovanske in slovensko-češke vzajemnosti. Kot vpliven Pražan je leta 1901 ustanovil Podporno društvo za slovenske visokošolce, bil tudi njegov predsednik, leta 1907 pa so ga proglasili za častnega člana. 19 Oton Berkopec (1906-1998 v Pragi), jezikoslovec, literarni zgodovinar, publicist in prevajalec, znanstveni sodelavec češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti. Gl. Jaroslav Panek, Dr. Oton Berkopec, Novo Mesto 1976. “Ivan Žmavc (1871-1956 v Pragi), filozof, sociolog, bibliotekar v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Med manj znanimi ali celo prezrtimi je zagotovo Josip Vuga22, ki za razvoj sloven-sko-čeških odnosov ni prav nič manj pomemben kot njegovi vrstniki. Tudi on je opravil veliko delo za seznanjanje Čehov s svojo domovino in razmerami v njej. Morda je tako tudi zato, ker je skoraj vse življenje preživel in deloval v bolj ali manj obrobnih Čeških Budejovicah in ne v Pragi. Josip Vuga, rojen 23. 2. 1887 v Košakih pri Mariboru, se je po končani osnovni šoli leta 1901 vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je moral šolanje prekiniti in se zaposliti, zato je kot eksternist maturiral šele 1912. V gimnaziji je imel nanj nedvomno velik vpliv Ljudevit Pivko, slavofil, ki je po letu 1906 poučeval na mariborski gimnaziji, tako da seje Vuga že v gimnazijskih letih seznanil s češkim jezikom in češko kulturno zgodovino. Pivko ga je seznanil tudi z idejami o slovanski vzajemnosti, z idejami južnoslovanskega povezovanja in z idejo slovensko-češkega prijateljstva in sodelovanja. Obenem pa je imelo nanj zagotovo velik vpliv tudi delovanje takrat že zelo uveljavljene nadstrankarske struje Narodno-radikalnega dijaštva, kiji je sledila večina slovenskih srednješolcev, študentov, podpirala pa predvsem liberalna stranka in mnogi kulturniki. O tem sicer ni neposrednih podatkov, posredno pa o tem govori ne le njegovo sodelovanje s slovenskimi študenti v okviru akademskega društva Adrija v Pragi v času študija, kije združevalo večinoma liberalno dijaštvo oz. študente, kjer je postal celo član odbora, marveč tudi vsebina njegovih takratnih člankov. Tako kot Pivko so se tudi narodni radikali zavzemali za rešitev jugoslovanskega vprašanja, za slovansko vzajemnost, in predvsem propagirali študij na češki univerzi. Zato ne preseneča, da seje tudi Vuga odločil za študij v Pragi. V študijskem letu 1912/13 se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je obiskoval predavanja iz slovanskega jezikoslovja in francoščine. Tako kot mnogim je tudi njemu vojna oz. vpoklic k vojakom preprečila nadaljevanje oz. dokončanje študija; izpite je moral v letih 1916 in 1917 opravljati v Gradcu, študij pa je lahko končal šele po vojni, leta 1920, na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani. Kot že omenjeno, se je Vuga v času študija v Pragi kot simpatizer narodnih radikalov gibal v liberalnem krogu slovenskih študentov; vsebina njegovih dopisov v češke liste je povsem v skladu s prepričanji narodih radikalov. Lep primer je dopis, ki kaže njegov odnos do katoliške dejavnosti na Slovenskem. Narodni radikali so na III. shodu leta 1909 med drugim sprejeli tudi resolucijo o »boju« oz. »intezivnem protiklerikalnem delu« proti »organizaciji slovenskega klerikalnega dijaštva...«, ki »...služi edino-le interesom Rima ter zavira s tem prost razvoj slovenskega naroda«.23 V tem duhu je tudi Vuga nastopal proti politiki slovenskih katolikov, čeprav svojega nasprotovanja ni utemeljeval teoretično, marveč je proti klerikalizmu nastopal s konkretnimi primeri. Med drugim je imel posebej slabo mnenje o delovanju katoliških izobraževalnih društev in njihovih knjižnic, saj da v njih »gospodje kaplani in farji v njih izvajajo temeljito 21 Matija Murko (1861-1952 v Pragi), literarni in kulturni zgodovinar, etnolog. Od 1932-1941 predsednik praškega Slovanskega inštituta. Mdr. častni doktor praške (1908) univerze. 22 (23.2.1887 v Košakih pri Mariboru, umrl 13. julija 1952 v Všenorih (Všenory pri Pragi)). 23 Omladina, Glasilo Narodno-radikalnega dijaštva, 1909-1910, str. 96 'čiščenje'. Izločajo vse, kar samo trohico spominja na 'liberalizem'...«.24 Dela slovenskih književnikov, »trenutno najlepši sadovi slovenske literature«, kot so Jurčič, Kersnik, Stritar, Tavčar in drugi, pa ne smejo med ljudi. Jezno je ugotavljal, da »jim ponujajo samo knjige, kot so Sveta Genovefa, Življenje svetnikov, morda celo Ben Hur, ipd., skratka čtivo z verskimi tendencami, mnogokrat polno čudežev in nesmiselnosti. In to poneumljanje imenujejo 'izobraževanje na verskih temeljih' ali 'verski razvoj'«.25 Podobne kritike delovanja katoliške strani najdemo v mnogih Vugovih poročilih. V času študija je imel v okviru slovenskih akademskih26 oz. podpornih društev27 za slovenske študente tudi več predavanj. S prispevki pa je sodeloval tudi v češkem študentskem tisku, n.pr. v Časopisu pokrokoveho studentstva in v Študentska revue, kjer je češke študente seznanjal s slovenskimi razmerami, s slovensko literaturo in kulturnimi dogodki. Dopisoval je tudi v mladočeški list Čas, ki ga je urejal Jan Herben28, zlasti s prispevki o političnih in idejnih gibanjih na Slovenskem, zanimala pa ga je tudi književnost.29 Kot študent v slovenskih listih ni veliko sodeloval; deloma je prevajal prispevke oz. predavanja čeških izobražencev, za katere je menil, da bi lahko bile koristne tudi za Slovence. Med drugimi je prevedel tudi prispevek prof. Františka Čada o vzgoji doraščajoče mladine na Češkem, katerega vsebina je bila praktično identična s tovrstnimi prispevki v Omladini in kasneje v Napredni Misli. Poudarek je bil predvsem na ugotovitvi, da »ne smemo imeti mladine za svoje strankarske ali idejne namene...«,30 kar bi se moglo navezovati tudi na podobne razprave na Slovenskem, zlasti po letu 1909, ko so vodilni člani Narodno-radikalnega dijaštva prestopili v Narodno-napredno stranko.31 Največ prispevkov je v letih od 1913 do 1948 objavil v listu Slomnsky Prehled32, kjer je imel od začetka izhajanja do 1912 stalno rubriko o Slovencih masarykovec Anton Dermota, po letu 1913 pa je njegovo mesto prevzel Josip Vuga.33 Vugovi prispevki so bili podobno kritični do takratnih slovenskih razmer kakor Dermotovi. Jugoslovansko vprašanje, kije bilo po letu 1908 zelo aktualno tudi med slovenskimi študenti in dijaki, in narodni radikali so problem obravnavali že naslednje leto na III. shodu v Ljubljani. Poudarjali so predvsem potrebo po sodelovanju z vsemi Slovani, ne le z avstrijskimi, kar je bil deloma vpliv Kramarevega novoslavizma, deloma avstrijske aneksije BiH, še bolj pa ob in po balkanskih vojnah 1912 in 1913. Tudi Vuga seje, kot 24 Jos. Vuga, Ze Slovinska. Slovansky Prehled, roč XVI, V Praze 1914, str.261 25 Ibid 26 Ilirija od 1902-1912, Adrija (1906-1912), Klub slovenskih tehnikov (1905-1910) 27 gl. op 18) 28 Jan Herben (1857-1936), češki novinar in pisatelj, ki je od 1886 do 1915 izdajal list Čas. / Štirinajstdnevnik je urejala skupina mlajših novinarjev, ki so občudovali Masaryka in zastopali njegove politično usmeritev. 29 J.Vuga, Avgust Strindberg, INK (Ilustrovani narodni koledar), Maribor 1913, str. 73-76 “Fr. Čada, O vzgoji doraščajoče mladine, Napredna Misel, let. I, 1912. zv. 6, str. 263-277. 31 Irena Gantar Godina, Narodno-radikalno dijaštvo, ZČ, 1982, št. 3, str. 32 Slovansky Prehled, izhaja od 1898 dalje, prvi urednik je bil Adolf Černy, kije list urejal do 1914. 33 Ze Slovinska mnogi slovenski politiki, publicisti in kulturniki vključil v razprave o jugoslovanskem vprašanju in preureditvi monarhije. V času študija je o možnostih skupnega nastopa avstrijskih južnih Slovanov pisal predvsem v Slovansky Prehled, in v tem duhu komentiral tudi polemiko med revijo VedaM in revijo Napredna Misel, oz. poročal o sporu med Rostoharjem in Vošnjakom, o anketi v reviji Veda ter polemiziral z idejami in delovanjem Preporodovcev. Ob spremljanju ostre polemike o neoilirizmu med časopisoma Veda in Napredna Misel, katerih urednika sta bila Bogumil Vošnjak oz. Mihajlo Rostohar35, je Vuga obžaloval predvsem to, da so konflikti presegli časopisne okvire na domačih tleh, da so prerasli v osebne diskvalifikacije in so njih poročali tudi v češkem tisku. Polemika naj bi, je menil Vuga, prisilila izdajatelje Vede, da so sprožili idejo o organizaciji ankete, da bi morda skozi odgovore uglednih znanstvenikov in kulturnikov morda le našli nek trden argument ali, kot se je izrazil Vuga, »pravi raison d'etre« novoilirskega gibanja. Ankete v Vedi ni komentiral le kot vprašanje stapljanja slovenskega jezika s hrvaškim oz. kot možnost oživitve ilirske ideje, marveč tudi s stališča takrat že uveljavljene jugoslovanske ideje.36 Zapisal je, da je jugoslovanska misel oz. misel o povezovanju Slovencev z drugimi južnimi Slovani med Slovenci živa že od časa ki so prerasli v osebne diskvalifikacije Trubarja, da seje nadaljevala preko »kranjskega zgodovinopisca Valvasorja«37, pesnika Valentina Vodnika, pa vse do neuspelega poskusa ilirskega gibanja Stanka Vraza. Južnoslovansko idejo sta v 70. letih 19. stoletja oživila dr. Razlog in dr. Ferdo Kočevar, in nazadnje, z idejo neoilirizma, dr. Fran Ilešič. Med Slovenci, piše Vuga, je ta misel že pred prvo balkansko vojno »tlela pod pepelom realne nujnosti, predvsem iz vzgojnih in obrambnih razlogov, saj je zahtevala negovanje in skrb za domačo govorico...«, potem pa so vojaške zmage »kot silen vihar ponovno zanetile mogočen plamen...«. Ideji torej niso škodile že znane slabosti, npr. malodušnost, kakor so trdili njeni nasprotniki, marveč se je zgodilo ravno nasprotno, zavest o nujnosti skupnega nastopa seje še okrepila.38 Zato je češkim bralcem predstavil celoten seznam anketnih vprašanj, prikazal različna mnenja mnogih sodelujočih v anketi, in posebej navedel razumevanje slovenstva in jugoslovanstva Mihajla Rostoharja39 in Ivana Cankarja40. V zaključku je zapisal tudi svoje, dokaj dvoumno razumevanje jezikovnega 34 Znanstvena revija Veda, ki je izhajala od 1911-1915, je leta 1913 objavila anketo o jezikovnem približevanju južnih Slovanov. V anketi je sodelovalo 32 Slovencev, Hrvatov in Srbov. 35 V nasprotju z večino slovenskih privržencev južnoslovanskega zbliževanja in povezovanja, je Rostohar nasprotoval kulturni zedinitvi južnih Slovanov, zavzemal pa seje za politično enotnost, ker bi s tem lažje ohranili svojo narodno individualnost. 36 Jos. Vuga, Tak zv. novoillyrske hnuti u Slovincu, Slovansky Prehled, Ročnik XVI, Leden-brezen, V Praze 1914, str. 234-242. 37 Pri tem seje gotovo naslanjal na članek, ki gaje v Letopisu Matice Slovenske leta 1877 objavil Peter pl. Radics: Valvazor z ozirom na Slovanstvo, str. 251-323. 38 Nav. d., str. 234 39 M. Rostohar, Z resnico na dan, Napredna Misel, 1913; 40 Vuga je imel v mislih javno Cankarjevo predavanje Slovenci in Jugoslovani, ki ga je organizirala social-demokratska »Splošna delavska zveza Vzajemnost« 12.aprila leta 1913 v Ljubljani. V celoti objavljeno v: Zarja, 1913, str. 557-559; Demokracija, 1918; Očiščenje in pomlajenje, Naprej 1918, str. 96-97; Izbrana dela, Vol. X, DZS, Ljubljana 1959. zbliževanja z južnimi Slovani. Namreč, poudaril je, da bi morala biti sama jugoslovanska (srbohrvaška) kultura bolj aktivna, torej toliko, »da bi dosegla tisto raven/stopnjo, kiji glede na pomen/pomembnost pripada; takrat bodo morali tudi tisti jugoslovanski znanstveniki, ki zdaj pišejo svoja dela največ v nemškem jeziku in tako bogatijo tujo kulturo, dati prednost srbohrvaškemu jeziku.«41 Več razumevanja je imel za hrvaško študentsko mladino, kije v Zagrebu izdajala časopis Nova Nada42, čeprav bi iz njegovega pisanja lahko sklepali, daje imel v mislih glasilo Novo Doba, ki sojo v Pragi izdajali hrvaški, srbski in slovenski študenti.43 Toda tako zagrebški kot praški krog študentske mladine seje zavzemal za združitev avstrijskih Slovanov v posebno enoto, zato je Vuga v njihovem delovanju videl »naravno« nadaljevanje navdušenja in razmišljanj o jugoslovanskem vprašanju. Manj dobrega in smiselnega je videl v preporodovskem gibanju, ki je »imel na svoji zastavi zapisano geslo ne le za politično zedinitev, marveč tudi asimilacijo Slovencev s Srbohrvati...«. Podobno kot mnogi Slovenci je menil, da so bile »predstave te mladine o tem, kako naj se uresničujejo njihova hotenja, nezrele in gotovo zelo zmedene.«44 Njegova zadržanost do Preporodovcev je bila zelo podobna, čeprav manj naklonjena kot je bila naklonjenost socialdemokrata Henrika Tuma.45 Vuga pa tudi Preporodovcem ni nasprotoval tako ostro kot na primer prvi slovenski docent na praški univerzi, Mihajlo Rostohar.46 Glede na to, da je bilo vprašanje jugoslovanstva oz. združevanja južnoslovanskih narodov eno po končanih balkanskih vojnah oz. tik pred izbruhom velike vojne v ospredju tudi med Slovenci, si je Vuga zadal nalogo predstaviti zgodovino južnoslovanskih narodov v poljudnejši obliki. V daljšem geografsko-zgodovinskem orisu »Balkan in Jugoslovani«47 je podal kratko zgodovino južnoslovanskih narodov, med katere je prištel, poleg Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi Bolgare in Makedonce. Tako kot tedaj mnogi zgodovinarji in etnologi sije tudi Vuga zlasti o slednjih zastavljal veliko vprašanj, med drugimi predvsem to, kam naj bi »Macedonce« sploh prištevali. Sam je bil skeptičen do trditev nekaterih znanstvenikov, ki so Makedonce proglašali za poseben narod; sam jih je opredelil kot »p r e h o d n i č 1 e n od srbskega k bolgarskemu«, zlasti »glede na jezik in druge narodopisne znake...(saj) macedonski jezik ni niti čisto srbski niti čisto bolgarski, temveč stoji nekako v sredi med obema...«. Priznavanju pa je 41 Jos. Vuga, T. zv. novoillyrske hnuti u Slovincu, Slovansky Prehled 1914, str. 242. 42 O Novonadaših je obširno analizo objavila (ne le) praška študentka Zofka Kvedrova: »Novo-Nadaši«, Veda 1913, let. III, št. 3, str. 279-285. 43 Slovenski in hrvaški študentje so v Pragi izdajali glasilo Novo Doba, list sjedinjene hrvatske, srpske in slovenačke' omladine za politička, socijalna I književna pitanja, ki je bil nadaljevanje glasila hrvaških študentov v Pragi »Hrvatska Misao«, ki izhajala od 1896 do 1898. 44 Ibid. 45 V članku Preporod v Naših zapiskih leta 1913 je Tuma s simpatijami pozdravil »prvo revolucionarno gibanje slovenske mladine«, in obenem odklanjal njen »nezdravi radikalni nacionalizem«. 46 Rostohar je v gibanju Preporodovcev videl »prežalosten simptom dekadence med slovensko mladino...Vzroke nam je iskati deloma v naših podivjanih političnih razmerah...deloma pa v jugoslovanski agitaciji, ki zasleduje imperialistične tendence...«.(Napredna Misel, let. I, 1912, zv. 4, str. 198-190). 47 Jos. Vuga, Balkan in Jugoslovani, Mariborski slovenski koledar, 1914, Let. II, str. 33-40. nasprotoval tudi zato, ker ne kažejo »nikakih tako odločujočih posebnosti, ki bi upravičevale mnenje, da tvorijo samostojen narod. Macedonija (Makedonija) je sploh le zemljepisni pojem, ki nima niti točno določenih mej.«48 Med odločujoče pomisleke je prištel tudi dejstvo, daje tudi samemu »Macedoslovanu« bolj ali manj vseeno »...ali pripada k Srbiji ali Bolgariji, želi si samo, da bi nastale že enkrat urejene razmere...«.49 Razpravi o Makedoncih je dodal tudi oris položaja Srbov in Hrvatov znotraj monarhije, pa oris socialnih in nacionalnih razmer v kraljevini Srbiji in v Bolgariji, problem Albancev ter nakazal kulturne, gospodarske in jezikovne razlike med južnoslovanskimi narodi. Posebej je omenil problem nepismenosti, ki da ni samo problem izvenavstrijskih narodov, marveč tudi problem Avstrije oz. Dalmacije, kjer naj bi bilo še vedno okrog 70% nepismenega prebivalstva. Celoten članek si je torej Vuga zamislil predvsem kot seznanitev Slovencev s slovanskimi narodi na Balkanu, ki naj bi ponovno enotni, predvsem Srbi in Bolgari, prispevali k odločilnemu vplivu Slovanov na Balkanu. Manjšinsko vprašanje oz. problem razmer Slovencev na Koroškem, v Trstu in Goriškem je bilo eno osrednjih vprašanj obeh takratnih političnih taborov. Tudi liberalno dijaštvo in študenti so obravnavali o manjšinsko vprašanje zelo resno in narodnoobrambno delo tudi izvajali. Narodno-radikalno dijaštvo je o manjšinskem vprašanju50 oz. o tamkajšnjih razmerah sprejelo tudi nekaj resolucij; izvajali so tudi ankete in popise na Koroškem51, razpravljali o razmerah v Trstu in na Goriškem. Tako je tudi Vuga, čeprav manj kot po letu 1918, že pred razpadom monarhije Čehe seznanjal z razmerami na Koroškem, Goriškem in v Trstu, poročal pa je tudi o Slovencih, ki so živeli na »nemškem otoku« - na Kočevskem. Po vojni, ko je velik del slovenskega ozemlja pripadel Italiji, se je v celoti posvetil obravnavam slovenske manjšine v Italiji in na Koroškem. Z razmerami med slovensko manjšino v Italiji in na Koroškem je Čehe seznanjal tudi v drugih čeških listih, npr. Narodni listy in Jihočeske listyy, v 30. letih v reviji Československa-jychoslovenska liga. Seveda je poleg manjšinskih vprašanj vključeval tudi razprave o kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanjih in predvsem o idejnih gibanjih na Slovenskem. Ni znano, kaj gaje vodilo vTrst, znano je le, daje od aprila 1917 do julija 1918 že učil na slovenski trgovski šoli v Trstu. Svojega zanimanja za Češko in češki jezik ni opustil, še več, svoje znanje češčine je v Trstu še izpopolnil. Tako je lahko svoje znanje leta 1918 prelil v učbenik češkega jezika, ki je, kot je opozoril v Predgovoru, temeljil predvsem na poudarkih različnosti obeh jezikov: »Ta slovnica je torej - diferencia 1 n a, tj. ozira se predvsem na r a z 1 i k e češkega in slovenskega jezika«.52 Prepričan je 48 Nav. d., str. 84 49 Jos. Vuga, Balkan in Jugoslovani, Mariborski slovenski koledar za leto 1914, letnik II, str. 33-34 50 Tudi o tem vprašanju so Narodni radikali sprejeli resolucijo na III. shodu leta 1909: »1. vidi v narodno-obrambnem delu bistveni predpogoj za kulturno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda...« (str. 96). 51 O tem je, med drugimi, razpravljal tudi Janko Mačkovšek v Omladini. 52 Jožef Vuga, Predogovor, Kratka slovnica češkega jezika za Slovence/Stručna mluvnicejazyka českeho pro Slavince, Trst/Pribram 1918. bil, da knjižica zadostuje vsakomur, ki bi si želel naučiti češko vsaj pasivno. Vuga je imel namen slovnici dodati tudi kratko čitanko, toda »zaradi pomanjkanja papirja« se je moral omejiti le na »najpotrebnejše slovniške vaje in razgovore.«53 Pri pisanju slovnice mu je pomagala njegova bodoča žena, Čehinja, Hedvika Holy. Jeseni leta 1918 sta Vuga in njegova žena, tako kot mnogi Slovenci, Trst zapustila in se preselila v na Češko, v Češke Budejovice. Kot dober poznavalec Češke in češkega jezika je kmalu dobil možnost zaposlitve na tamkajšnji trgovski akademiji. Zaposlil se je kot predavatelj italijanščine, francoščine in nemščine, kmalu pa je začel poučevati tudi slovenski in hrvaški oz. srbski jezik, ki gaje dosledno imenoval »srbohrvaščina«. V Čeških Budejovicah Vuga ni bil dejaven le kot profesor oz. predavatelj, marveč seje lahko posvetil tudi drugim pomembnim vprašanjem. Njegova želja, zedinitev južnih Slovanov, se je z novonastalo državo izpolnila, saj je lahko po letu 1918 svoje »jugoslovanstvo« še aktivneje nadaljeval oz. začel deloval tudi kot propagator in simpatizer nove jugoslovanske države. Z nastankom novih držav, Češkoslovaške in Jugoslavije, seje Vuga povsem posvetil aktivnejšemu utrjevanju zdaj češkoslovaško-jugoslovanske vzajemnosti, hkrati s tem pa tudi za tesnejše sodelovanje Slovencev in Čehov. V Čeških Budejovicah je kmalu začel izdajati list Jihoslovanske kolo, ki so ga tiskali v »srbskohrvaškem« jeziku in ga širili po vsej Jugoslaviji. Kot glavni urednik je vseskozi poudarjal in spodbujal nujnost čim tesnejšega povezovanja Slovencev in drugih narodov Jugoslavije s Čehi, zgodovinsko upravičenost takega sodelovanja pa je dokazoval tudi s prispevki, ki so govorili o tovrstnih stikih že v davni preteklosti.54 Vuga je bil tudi zelo dejaven v društvu Československa-jugoslovanska liga55, ustanovljena leta 1921 v Pragi, ki se je razvila iz Jugoslovanske komisije in Češkega odbora, iz organizacij, ki sta po 1918, po nastanku novih držav, skrbeli za jugoslovansko-češkoslovaško politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Češkoslovaška-jugoslovanska komisije je kmalu imela podružnice tudi v drugih čeških mestih, v Brnu, Čeških Budejovicah, Beneševu, na Slovaškem v Bratislavi in drugih čeških in slovaških mestih. Med glavnimi organizatorji podružnice v Čeških Budejovicah je bil prav Josip Vuga. Bil je tudi njen večletni predsednik in tajnik, in kot pričajo redki zapisi, je z veliko vnemo organiziral razna predavanja in prireditve, s katerimi je Čehe seznanjal z razmerami v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot že omenjeno, je po letu 1918 v svoje razprave vključil še eno vprašanje, ki je po zarisu novih meja za Slovence postalo še bolj pomembno, tj., problem slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Njegovo permanentno opozarjanje oz. seznanjanje Čehov s problemi slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji je temeljilo na zelo dobrem poznavanju razmer, zlasti na Tržaškem. Zavedal se je, da mora češko kulturno javnost temeljito 53 Ibid 54 Josip Vuga, Kulturni stiki med severnimi in južnimi Slovani v srednjem veku, Jadranski koledar 1936. 55 R. W. Seton-Watson, Documents/Dokumenty 1906-1951, Vol. I, Ustav T. G. Masaryka - Matica Slovenska, str. 232 seznanjati s to problematiko že zato, ker je bilo znano, da tedanja češka politika za slovenske probleme ni imela posebnega razumevanja. O tem se je lahko prepričal že leta 1918, ko so se določale zahodne in severne meje tedaj novonastale Države SHS. Ravnanje Čehov na mirovni konferenci glede slovenskih meja je bilo pričakovano, zlasti glede na tesno sodelovanje T. G. Masaryka in takrat pomembnega politika Setona-WatsonaS6, ki sta dajala prednost Italijanom in njihovim interesom na vzhodni meji, oz. predvidela, da jim pripadajo Trst, Reka in albanska Valona (Vlore). Slovenska delegacija, ki je leta 1918 obiskala vodilnega pri pogajanjih z zahodnimi zavezniki, T. G. Masaryka, s svojimi utemeljitvami ni uspela, dobila je le napotek, naj se bolj zavzemajo za Dalmacijo. S tem in z naklonjenostjo Hrvatom in Srbom oz. novi državi Jugoslaviji, so Čehi oz. češki politiki, npr. Masaryk57 in Kramar, razočarali tudi njune najbolj vnete slovenske privržence, npr. Josipa Ferfoljo, ki so pričakovali razumevanje in podporo Slovencem. Znani so tudi kritični zapisi v slovenskem dnevnem časopisju, kjer so Slovenci razočarano ugotavljali, da so Čehi bolj naklonjeni Italijanom kot svojim »zvestim bratom« Slovencem.58 Glede na to, da seje položaj Slovencev po rapallski pogodbi letu 1920, in posebej po nastopu fašizma leta 1922, izjemno poslabšal; veliko se jih je izselilo v Slovenijo, zlasti v njen vzhodni del, zato je Vuga tem vprašanjem ponovno posvetil veliko pozornosti. V svojih člankih, ki so bili namenjeni češkim bralcem, je opozarjal na poitalijančevanje, na nasilno spreminjanje imen, na odvzeme zemlje, na preganjanje drugače mislečih, ipd. Obenem je apeliral tudi na jugoslovansko politiko, naj zavzame drugačno držo do Italije. Leta 1937 je Vuga dopolnil 50 let. Ob jubileju je tako na Slovenskem kot na Češkem izšlo nekaj priložnostnih zapisov oz. čestitk. V Jutru59 so na kratko zapisali, da praznuje »zaslužni delavec na polju češkoslovaške-jugoslovanske vzajemnosti« in poudarili, da profesor Vuga objavlja predvsem članke in zapiske o položaju Slovencev v Italiji in Avstriji. Temeljiteje je Vugovo dejavnost orisal češki študent prava Jan Beran. Vugo, ki da je dopolnil 50 let, je označil kot »znanega delavca na polju češkoslovaške-jugoslovanske vzajemnosti«; poudaril je njegova prizadevanja za boljše češkoslovaško-jugoslovansko sodelovanje, in posebej pohvalno pisal o Vugovem vsestranskem delu med Čehi v Čeških Budejovicah. Velik pomen je videl v tem, da se Vuga ni omejil le na predavanja oz. na 56 Svoje mnenje o takratnem času je Masaryk pojasnil v delu »Svetovna revolucija« (Ljubljana 1937), kjer med drugim ugotavalja: Pogoji londonskega pakta mi niso ugajali...«, toda »Italija je imela svojo iredento in naravno je bilo, daje reklamirala svoje manjšine in da seje sklicevala na zgodovinsko pravo. To zrelišče je spočetka naletelo na nerazumevanje; med Hrvati in Slovenci so me nekateri imeli za prevelikega italofila in srbofila...«. (str. 231) 57 Tako v Slovencu kot v Slovenskem Narodu so poudarjali, da s tem, ko sodeluje z Italijani, češka politika deluje v nasprotju z mnenjem češkega naroda, katerega simpatije so na strani Slovencev. (Slovenec, 30. marca 1919, Slovenski Narod, 24. februar 1919) 58 Petdesetletnica prof. J. Vuge, Jutro, štev. 127, 4. 6. 1937. 59 Jan Beran, Prof. Josef Vuga, padesatnikom, Ceskoslovenska-jychoslovanska revue, Ročnik VII, leden-prosinec 1937. poučevanje »srbohrvaškega« jezika, marveč je predaval tudi zgodovino, literarno zgodovino, in več jezikov.60 Svojo 50-letnico je praznoval v krogu kolegov z akademije, ki so mu pripravili sprejem z zakusko in mu predali posebno priznanje za njegovo dolgoletno delo. Ob nemški zasedbi Češke sta se Jožef Vuga in njegova žena odločila ostati v Čeških Budejovicah, toda že leta 1943 soju najprej poslali v Auschwitz in kasneje v Buchen-wald, kjer mu je žena umrla. Leta 1945 se je vrnil v Budejovice, se zaradi bolezni kmalu preselil v Prago, od koder pa so ga nove oblasti leta 1948 nasilno preselile v Všenore, v kraj blizu Prage, kjer je leta 1952 umrl. Eden redkih spominskih zapisov ob njegovi smrti je izšel v Primorskem Dnevniku61. Na kratko so orisali njegovo življenjsko pot, tudi trpljenje med vojno, zamolčali pa so nasilno preselitev iz Prage, kije morda odločilno vplivala na njegovo zdravje. Na Slovenskem vsemu zapisanemu navkljub Vugovemu delu niso posvečali kake posebne pozornosti. Morda zato, ker je velik del svojega ustvarjanja posvetil krepitvi jugoslovanske ideje, morda zato, ker je publiciral in izdajal v južnoslovanskih jezikih, morda pa tudi zato, ker je bil tudi za takratne razmere prevelik »jugoslovenar«. Več pozornosti so mu posvetili Slovenci, ki so živeli in delovali na Češkem, saj so lažje spremljali njegovo delo in zato njegova poročila, analize in kritične zapise videli v drugi luči in jih tudi drugače vrednotili. Žal Josip Vuga ni imel potomcev, morda so tudi zato pričevanja o njem tako skopa. Toda kljub pičlim podatkom in morda mnogim, toda nedostopnim virom, je mogoče ugotoviti, daje bilo delo Josipa Vuga med Čehi izjemno plodno in pomembno za oba naroda, za Slovence in za Čehe. Na eni strani je bil eden prvih in maloštevilnih Slovencev, kije češko politično in kulturno javnost redno, vztrajno in natančno seznanjal s perečim problemom slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Na drugi strani pa je s svojim delom za utrjevanje češkoslovaško-jugoslovanskega prijateljstva in sodelovanja veliko dodal in bistveno nadgradil že postavljene temelje. Kakorkoli že, življenje in delo Josipa Vuga na Češkem, v Čeških Budejovicah, je dobra podkrepitev trditvam, da so slovenski izobraženci - živeči in delujoči izven svoje ožje domovine - tako na Češkem kot v drugih slovanskih deželah, zmogli in uspeli delovati enakovredno domačim izobražencem. Kljub temu, da so delovali v kulturno pa tudi socialno in politično drugačnem okolju, so uspeli ohranjati in ohraniti svojo identiteto, obenem pa uspeli aktivirati in dokazati veliko svojih sposobnosti in talentov, ki jih, tako kot mnogi slovenski izobraženci na tujem, iz najrazličnejših razlogov na Slovenskem ne bi mogli. “Umrl Josef Vuga, Primorski Dnevnik, 30. 7. 1952, št. 184. SUMMARY JOSIP VUGA - A SLOVENE LEARNED MANIN ČEŠKE BUDEJOVICE Irena Gantar Godina The contribution is about in the Slovene history overlooked Slovene intellectual, publicist and professor Josip Vuga who lived from 1918 until his death in Bohemia. As a great advocator of the Slavic and Yugoslav idea, and of Slovene-Czech friendship Vuga was active in bringing to realization those ideas until his health allowed him to. While he was, during his studying years, that is before the Great War, acquainting exhaustively the Czechs with circumstances in Slovenia, Vuga has been after the war, beside his professorial work, active (he was as well among the founders) in the Czech-Yugoslav committee in the frame of which he held numerous lectures an events, and was publishing the newspaper Jugoslovansko kolo. After the year 1920 Vuga focused in his contributions mainly on acquainting the Czechs with the problematic of Slovene minorities. THE STANDPOINT OF THE COMMUNIST PARTY OF SLOVENIA TOWARDS THE POLITICAL EMIGRATION UP TO 1991 Marjan Drnovšek COBISS 1.01 INTRODUCTION The after 1945 Slovenian political emigration were as part of the Yugoslav emigration subjected to a negative relation of the state and its political structures. Despite a different social development in Yugoslavia - in comparison with other states on the east side of the iron curtain - and despite a greater openness into the world from the sixties on an ideological construct was all the time firmly grounded in the policy of the communist party and the state on the federal (Yugoslavia) and republic (Slovenia) level. The construct rejected the world of capitalism and people of different opinions, including emigrants. The citizens were not allowed to have contacts with political emigrants. Such contacts were liable to legal punishment. With the use of repressive methods the state more or less successfully hindered the flow of information and ideas, which brought different views about the political, social and state regulation of Yugoslavia and Slovenia. We can notice this negative standpoint towards the political emigration in terminology as well - until the disintegration of Yugoslavia, and having in mind the Slovenian political emigration, the official documents and various published texts labelled them as the White Guard (right-wing political movement in Slovenia during World War II), fascist or in the mildest form the hostile emigration. All the time the state reproached the emigration with counter-communist activity - which is understandable - clericalism, nationalism and separatism. Clerical orientation was explained as counterrevolutionary activity with the aim to introduce in (confederate) Yugoslavia a bourgeois pluralistic social order with the supremacy of the Catholic oriented parties. In a smaller extent without Yugoslavia, that is in the frame of independent Slovenia.1 The State knew about the ideological and programme differentiation within the emigration yet on the principal level they considered it as a whole. Continuous stressing of the formation of the Slovenian political emigration from the after-war refugees, among them were some who collaborated with the enemy during World War II, was to sharpen among the Slovenians hatred towards the emigrants, although many of politically active emigrants were when leaving their country under aged or even born abroad, and many coming from the homeland from the end of the forties on. Their cardinal »fault« was rejection of communism as a leading ideological-political option. ' The Archives of Slovenia, section I, fund 1589, a. e. IV/4755 (Sovražna aktivnost jugoslovanske emigracije / Hostile activity of the Yugoslav emigration, 18. 5. 1981). Dve domovini • Two Homelands 16 • 2002, 21-36 YUGOSLAV POLITICAL EMIGRATION The state legislation and emigration The Yugoslav and republican legislation defined the relation towards all who threatened the basic elements of the State, social and political system, particularly the authority of the working class respectively working people, self-management, corporate ownership of means of production and political and legal regulation of the State.2 Immediately after the war the government adopted under the strong influence of the Soviet legal doctrine laws, which interdicted provoking of national, racial and religious intolerance and punishable acts against the nation or the State.3 The first Yugoslav penal code (general part) was adopted in 1947 and in complete in 1951 and later experienced many modifications.4 The Yugoslav Constitution from 1974 decentralised legislative competencies. Thus Slovenia obtained its own penal code.5 If we take a look at the new Federal Penal Code from 1977 we Find in it the notorious article no. 133, which dealt with activities against the foundations of the political regulation and security in the state, including hostile propaganda.6 There were many public oppositions against parts of the article no. 133 in the last years of existence of Yugoslavia and they were not about the provision on interdiction of subversive activity from abroad and malevolent and false interpretation of social and political circumstances in the state. The border between the permitted and the suppressed was not precise and its definition left to free interpretations by the repressive state organs and the politics, which individual experts frequently pointed out at that time. The border between the state and the political system was also undefined. The spheres of their activities interlaced although the communist party never let go of its so-called leading role in the sensitive spheres, 2 Ustava SFRJ, členi 88-152, 203, Uradni list SFRJ, 4/1974 / The Costitution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, articles 88/152, p. 203, Official Gazette of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, 4/1974. 3 Zakon o prepovedi izzivanja nacionalne, rasne in verske mržnje in razdorov - ukaz Predsedstva Narodne skupščine FNRJ, št. 352, 11. 6. 1946, objavljeno v Ur. L. DFJ, št. 36, 29. 5. 1945 / Act on interdiction of provoking national, racial and religious intolerance and ruptures - Order of the Presidency of the National Assembly of the Federal People's Republic ofYugoslavia, No. 352, lllh June 1946, published in the Official Gazette DFJ, No. 36, 29lh May 1945; Zakon o kazenskih zadevah proti narodu in državi (Ur. L. DFJ, št. 66, 1. 9. 1945, drugi tekst Ur. L. FNRJ, št. 59, 23. 7. 1946) / Act on penal matters against the nation and the State, Official Gazette of the Democratic Federal Yugoslavia), No. 66, 1st September 1945, other text Official Gazette of the Federal National Republic ofYugoslavia, No. 59, 23rd July 1946. 4 Kazenski zakonik - splošen del (Uradni list FLRJ, št. 106/47) / Penal Code - General Part, Official Gazette of the Federative People’s Republic ofYugoslavia, No. 106/47; Kazenski zakonik FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 11, 9. 3. 1951) / Penal Code of the Federal People’s Republic of Yugoslavia, Official Gazette of the Federal People’s Republic ofYugoslavia, No. 11, 9th March 1951; it was reestablished with an order by the Presidium of the National Assembly of the Federal People’s Republic ofYugoslavia, No. 332, 2nd March 1951 and was valid until Is1 July 1977. 5 Kazenski zakonik SR Slovenije (The Penal Code of the Socialist Republic of Slovenia) (Official Gazette of the Socialist Republic of Slovenia, Nos. 12/77; 3/78 (corrigendum); 19/84. 6 Kazenski zakonik SFRJ / Penal Code of the Socialist Federal Republic ofYugoslavia, Is1 July 1977. among them in leading the »struggle« against the enemies of Yugoslavia within the state and outside its borders. The party always was the leading ideological and political force in Yugoslavia. The external and internal »enemy« The Yugoslav state classified as the after-war Yugoslav political emigration all individuals who were at the time of the foundation of Yugoslavia outside its borders and did not return because of their refusal of the communist system and the State order, all the after-war refugees and displaced persons, and as well all those who illegally or legally left Yugoslavia because of their disagreement with its system and operated against it from abroad. Still in 1981 - by opinion of the state police - many dissatisfied, adventurers, criminals and few under-aged (undoubtedly from the groups of economic emigrants) joined the »emigrant population« (composed of former middle-class politicians and members of the royal Yugoslav Army, Chetniks / guerilla fighters in Serbia/, Ustaše /Croatian nationalist rebels/, members of the White Guard, Balisti etc.) under the pressures and threats of the extremist emigrant groups and individuals.7 The Slovenian political emigration were within the frame of the Yugoslav emigration frequently denoted as not numerous and as such not a very dangerous part of the whole. Many attributed the Slovenian emigration less ambitiousness and thus a lesser inclination to terrorism and other subversive activities (Boškovič, 1980: 8). As subversive activities they considered meetings, printing and distributing pamphlets and similar. Considering the opinions of the »official« writers on political emigration, the Slovenian political emigration formally and actually renounced in the first half of the sixties to violent activities against Yugoslavia and transferred its activity into the field of propaganda (Doder, 1989: 46; Boškovič, 1895: 104). We can trace one of the few demands for armed action with the Action committee for a united and sovereign Slovenian state that was published in the first volume of the gazette Slovenska svoboda in August 1964. For the liberation of Slovenia from »Tito's Yugoslavia« they advocated all democratic means, among which they placed the use of weapons as well.8 More exposed were in the frame of the State the Croatian, Serbian and Albanian political emigration, least but not last because of their violent operation, with weapons as well (terrorism). From 1945 to 1977 the terroristic oriented emigration performed 210 actions in which 72 Yugoslav and other citizens died and 232 were injured (Dolanc-Vejnovič, 1985: 65). Although the State looked upon the Yugoslav emigration as a whole, the archival documents reveal to us that the Slovenian politicians and the Slovenian government paid special attention and analysed the activities of the Slovenian political emigration, including its connections with the Slovenian economic emigration and the Church in Slovenia and among the emigrants (Drnovšek, 1998: 234-247). 7 AS, Section I, fund 1589, a. e. IV/4755 (Sovražna aktivnost jugoslovanske politične emigracije / Hostile activity of the Yugoslav political emigration). 8 Boj proti titovskemu totalitarizmu / Struggle against Titoist totalitarism. Slovenska svoboda, I/1, Milnchen, 1. 8. 1964. The policy and the repressive agencies intended special attention to seeking connections between the so-called external (political emigration) and internal »enemy«, that is - in Yugoslavia living opponents of the political system. The greatest attention was directed to the intellectuals who published abroad their different stand-points towards the official policy (Dolanc and Vejnovič, 1985: 76). In a notorious police jargon they icluded among the intellectuals »ideologists-politicasters«, »offended priests«, fictatious »theoreticians«, »self appointed professors and writers« and other mediocrity.9 The assertion that one party systems create emigration even in their own midst undoubtedly holds (Galič, 1990: 6). We may characterise it as a unique inner emigration (opposition). The Penal Code of Yugoslavia (1977) in its 67th article enabled prevention from public activity to certain individuals. In the field of limitation of human privileges (rights) we can find numerous arbitrary interpretations of the legislation and abuse of penal law repression from the side of the State agencies (Demšar, 1989: 156). The Yugoslav penal law enabled punishment of carriers of different views upon the development of the society and the state, which was in accordance with the Marxist view upon its origin. The mentioned view defines that penal law has an explicitly class and political character. It serves as an instrument of restraint, with which the State or the government safeguards the existing social order and themselves being the authority (Jakulin, 1990: 8). Thus we can say in simplified words that the political emigration were isolated from the homeland, and that the inner opposition was in the best case forced into living in homeland in isolation. The citizenship and the introduction of amnesty in 1962 The relation towards the political emigration is also evident from the legislation on citizenship. In the Law of Citizenship from 1976 it is written that a person without citizenship is like a child without parents, that Yugoslavia is the homeland to all good-willed and honest people who carry it in their hearts, and that it protects its citizens when they are abroad as well.10 Frequently a slogan was used: »When it is said 'Yugoslavia' that means the Yugoslavs who actually carry it in their hearts« (Todorovič, 1989: 4). Incidentally: not so rarely - when dealing with political emigration - the State would equate the emigration’s refusal of Yugoslav citizenship with refusal of the homeland. That is the reason why, for example, because of opposing to communism and Yugoslavia, the emigrants were frequently designated as traitors of homeland. Expunction from citizenship because of political reasons was possible for the home dissidents. All abroad living citizens of Yugoslavia who refused to perform their citizen duties (for example serving the army), and were members of counter-Yugoslav organisations, offered service to foreign states against Yugoslavia, discredited and diminished the reputation and the interests of Yugoslavia, and all who rejected loyalty to Yugoslavia - we could 9 AS, Section I, fund 1589, a. e. IV/4755 (Sovražna aktivnost jugoslovanske emigracije / Hostile activity of the Yugoslav emigration, 18. 5. 1981). 10 Uradni list SFRJ / Official Gazette of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, No. 58/76. enumerate more - could also be deprived of their Yugoslav citizenship.11 Thus all »extremist« political emigrants and other so-called »enemies« were deprived of Yugoslav citizenship. Deprivation of Yugoslav citizenship meant also deprivation of the citizenship of the republic (Todorovič, 1989: 10-13). An important turning point in the relation towards political emigration in Yugoslavia was the introduction of amnesty in 1962.12 Before that time the official policy did even not acknowledge emigration for economic reasons, which was to them a phenomena that only the capitalist world knew. All who left the country and did not return were automatically defined as political emigrants. At the beginning of the sixties Yugoslavia started a more open policy towards the rest of the world. That was also the time of the beginnings of the non-aligned movement in which Yugoslavia played one of the leading roles. As a consequence the State had to regulate its relation towards all the people who left Yugoslavia after 1941. Vice-president of the Federal Executive Council Aleksander Rankovič announced in July 1961 a new policy towards emigrants. He made an estimation that about 200 000 people left the territory of Yugoslavia during and after World War II. Many wanted to regulate the civic relations with the State and to get Yugoslav citizenship. Rankovič attributed that fact to a great reputation of Yugoslavia in the world and to its economic and interior political successes. The 1962 amnesty enabled regulation of the civic (civil) status to many, excluded were all: »...who stained themselves with heavy war crimes or abroad actively collaborated in hostile activity against the FLRJ (Federal People’s Republic of Yugoslavia)«.12 Particularly the formulation on active hostile operation against Yugoslavia enabled the policy optional ranging of inconvenient individuals into the group of organisers of the counter-Yugoslav activity abroad. SLOVENIAN POLITICAL EMIGRANTS The Yugoslav agencies of repression on federal and republic levels followed the activity of the political emigration. On the territory of Slovenia the roots of such observation extend into the time of World War II. In spring 1944 a department for foreign countries was set up in the frame of the Section for Internal Affairs of the Presidency of SNOS (Slovenski narodnoosvobodilni svet - Slovenian National Liberation Council), which had in its programme detection and supervision of the activity of Slovenian emigration abroad (Dornik-Šubelj, 1999: 18). The police and the army were most ambitious in observing and in activities against the Slovenian political emigration abroad / 11 The basis presents the article No. 200 of the Constitution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia from 1974. 12 Three laws on amnesty were adopted in Yugoslavia (1962, 1973 and 1983). 13 The homeland threw open its doors. The speech of Aleksander Rankovič, Slovenski izseljenski koledar 1962, Ljubljana 1961, pp. 46-47. and their activity in homeland.14 The Service of State Security often acted practically autonomous, as »a state within a state«. Thus, for example, the Commission for special ideological political problems at the Central Committee of the League of Communists of Slovenia, in April 1968 criticised its too weak presence among the emigrants, political emigrants and Slovenians in neighbouring countries.15 The Service of State security or the Secretariat for Internal Affairs of the Republic of Slovenia controlled this field, which is confirmed by their numerous written analyses on the situation among the mentioned groups of Slovenians abroad and which the leaders of the Slovenian party received and used them in planning political relation towards the Slovenians abroad. The operating methods of the police are more or less known, although on the basis of preserved archival material not yet investigated, for example controlling and seizing mail, supervision of individuals at home and through consular missions abroad, recruiting economic emigrants for observing the »counter-state elements« and similar. The mentioned agencies performed periodical analyses of the conditions amidst the political emigration using the emigrant printed matter (newspapers, magazines, books), radio broadcasts in Slovenian language from foreign stations and undoubtedly informers from home and abroad as the main source of information. Beside analysing the organisation, ideological oppositions and disagreements among the emigrants they paid special attention to their writing about Yugoslavia, its economy, social and political regulation.16 Secrecy of the work and of the results was self-evident. That is why all to me known preserved party and police documents on political emigration carry a denotation »strict confidence« or »confidential« or »for internal use«. Today the material is accessible to the public.17 The Communist Party or the League of Communists of Slovenia was the fundamental orientating force (creator of the policy) in forming the relation towards the Slovenian emigration as a whole, including Slovenian political emigration. Not yet researched is the relation between the federal party leadership in Belgrade and the Slovenian one. We know there were many collisions between the two leaderships. Certain disagreements with the federal authorities were, for example, on the Cominform emigration. Belgrade frequently reproached the Slovenian party that they were not active enough regarding the Cominform emigration, which they characterised as »the Slovenian political emigration in the Eastern states«. This is understandable as in 1968 only 50 Slovenian Cominform emigrants were registered. Stane Dolanc made an estimation 14 For example The Department for the Protection of the Nation (OZNA) and The Corpus of the National defence of Yugoslavia (KNOJ). In April 1946 OZNA was renamed into The Direction of State Security, which with January 1st 1967 became The Service of State Security. The system of the State security was in Slovenia regulated by the Law of foundations of the system of the State security of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia (1974) and the Law of internal affairs of SRS (Socialist Republic of Slovenia) (1980). 15 AS, Section I, fund 1589, part 694. 16 One of the analyses from 1968 comprises 166 typed pages. See: As, Section I, fund 1589, part 353. 17 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije / A Guide through funds and collections of the Archive of the Republic of Slovenia, Vol. 2, Ljubljana 1999. in mid eighties that 3000 of all Yugoslav emigrants were Cominformers (Dolanc-Vejnovič, 1985: 62). We should not neglect the role of other social organisations, for example The Socialist Alliance of the Working People of Slovenia (SZDL) and the syndicates, which had contacts with the Slovenian economic emigrants. Their activity increased during the outburst of the new economic migration wave in the sixties and seventies and in the last decade before the fall of Yugoslavia. Especially in the eighties their role among economic emigrants of »guarding and protecting« Yugoslavia and its social order was stressed. We should not leave out the agencies of the republic, for example the Secretariat for Enquiries at the Executive Council of the Socialist Republic of Slovenia, which was active in the field of propaganda abroad, and there is more to enumerate. Fear that the number of people who would alienate from Yugoslavia and its system or even start activities against it, was not small. Thus other political organisations and syndicates were included into work with the new emigration. Even more, the economic emigration were to become a means in the »struggle« with the Slovenian political emigration.18 I must emphasize that all basic political decisions regarding economic and particularly political emigration were reserved for the party leadership. Thus all enumerated and some other social and political organisations and the agencies of the Republic were only mediators and performers of the State or Party policy. The different numbers of Slovenian political emigrants Estimations on the number of political emigrants were diversified. From the archival documents we can understand that after the war the attention was increasingly focusing on the intellectual core of the emigration, which was relatively small in number but actively counter-communist and regarding the State regulation inclined to an independent Slovenia or seeking a compromise with the idea of a democratic and confederate settlement of the future Yugoslavia. How many Slovenian political emigrants were there? According to an estimation by Stane Dolanc and Zoran Vejnovič approximately 250 000 people, who did not all join any counter-Yugoslav activity, fled after 1945 from Yugoslavia. Estimations on the number of Slovenian political emigration vary: 8000 in Argentina and 5000 in the United States in 1955,19 7000 in Argentina and 3000 elsewhere in 1959,20 approximately 18.000 in 1966,21 18 AS, Section I, fund 1589, part 694 (Komisija za idejno politične probleme, Zapisnik podkomisije CKZKS za probleme emigracije in izseljeništva, 4. 3. 1968). (Commission for ideological political problems, Minutes of the subcommission of the Central Committee of the League of Communists of Slovenia for emigration problems). 19 Slovenski izseljenci / Slovenian Emigrants, Slovenska izseljenska matica (Slovenian Emigrant Society), Ljubljana 1955 (detailed report). 20 AS, Meeting of the Execution Committee of the Central Committee of the League of Slovenian Communists (IKCKZKS), 4. 12. 1959, box 14. 21 AS, Section I, fund 1589, part 507 (Komisija za mednacionalne in medrepubliške odnose, Sovražni vplivi separatističnih organizacij politične emigracije na delovno silo v tujini / Commission for international and interrepublican relations, Inimical influence of separatist organisations of the political emigration on labour resources abroad). 20.216 in 196822 and 20.000, of those 5000 active, in 1989 (Doder, 1989: 207). Regarding Yugoslav political emigration we find an estimation of approximately 30 000 people in mid eighties, of those 5000 permanently hostile active, and about 1000 active terrorists. The authors do not indicate how many of those were supposedly Slovenians (Dolanc and Vejnovič, 1985: 61). An analysis by the Secretariat for Internal Affairs of the Republic of Slovenia from May 1981 indicates 500 active Slovenian »hostile« emigrants.23 As an example let us have a look at a calculation of the number of Slovenian political emigrants for the mentioned year 1968, when they counted 20.216 Slovenian emigrants. Surprising are the exact numbers, which put us before a dilemma whether the numbers were written »by heart« or made on the basis of exact records (dossiers), which were managed by the Secretariat for Internal Affairs. When the archival materials of the mentioned secretariat will be delivered in its entirety to the Archives of the Republic of Slovenia (presentation of the materials in process) we will be able -in the case of preserved material - to solve the mentioned dilemma as well. As a case we can see a police analysis on the Slovenian political emigration from 1968.24 The analysis was prepared by Jože Kragelj (Secretariat of Internal Affairs of the Republic of Slovenia in Ljubljana). The object of the analysis was to »highlight the hostile activity of the Slovenian emigration«. The method: on the basis of records on emigrants and other »unquestionable documentation« composed evaluation/definition of the activity and attitude of individual emigrants in the past. The author does not deny subjectivity of the evaluation but at the same time points out the lack of documentary data on their actual activity. 1. Calculation of number of Slovenians outside Yugoslavia at 1968 Abroad living Slovenians*: Number - economic emigrants 388.500 - minority 180.000 - political emigration 20.261 Total 588.761 *Knowledge of spoken language (or mother tongue) as a criteria. 2. Emigration periods Emigrated* Number % Up to 1940 572 2,8 1940-45 6931 34,2 22 AS, Section I, fund 1589, part 694 (Komisija za idejno politične probleme, Slovenska politična emigracija, Republiški sekretariat za notranje zadeve, 10. 1. 1968) (Commission for ideological political problems, Slovenian political emigration, Secretariat for Internal Affairs of the Republic of Slovenia). 23 AS, Section I, fund 1589, a. e. IV/4755. 2,4 AS, Section I, fund 1589, part 507: Commission for ideological political problems of the Central Committee of the League of Slovenian Communists / Slovenian political emigration, Secretariat of Internal Affairs of the Republic of Slovenia, 10"' January 1968. 1945-52 2981 14,7 1952-67 9402 46,4 Not known when 375 1,9 Total 20.261 100 Of those: A: 5008 24,7** Among them:: a 495 2,2 b 1963 9,6 *All who emigrated before 1968for political reasons. A: Counter-revolutionists or enemies of Yugoslavia before emigrating, a: Followers of occupational political organisations, b: Members of occupational military units. ** Estimation by Silvo Gorenc: only 4-10% are hostile active. 3. Directions of emigrating State Number State Number Austria 3519 Argentina 1979 Belgium 287 Australia 1464 France 1015 Canada 2927 Italy 1221 USA 1931 W. Germany 3972 8301 Sweden 270 G. Britain 408 (10.692*) 9692 Total 9692+8301+2268= 20.261 *Mistake for 1000 (too many) is in the sum. Elsewhere 2268 4. »Inclinations« of the political emigration Characteristic Number % Loyal 1731 OO kyi Hostile 11939 58,9 Not interested 4928 24,3 Friendly, 204 1,1 Unknown standpoint 1459 7,2 Total 20.261 100 Of those: A. 265 1,3 B. 56 0,3 A: Members of the organisations of Slovenian political emigration. B: »Strongly« hostile towards Yugoslavia. 5. Some data on actual, continual and rigid hostile activity Forms of activity A % Determined cases and suspicions: 735 3,6 - work for foreign intelligence services 145 0,7 - suspicion of working for intelligence services 304 1,5 - other forms of hostile action* 286 1,4 Terrorism, diversions etc.** 12 0,05 War criminals*** 161 0,8 A: Number of registered for the time up to 1968. *They had in mind other rigid forms of hostile activities which they do not define. **Most severe forms of hostile activities were ranged in this group. ***They took into consideration the number of officially registered war criminals. 6. Age structure of collaborators and those suspected of working for foreign intelligence services Age strucure Number 18 - 25 years 1 30 - 40 years 111 40 - 50 years 141 50 - 60 years 103 over 60 years 78 age not ascertained 65 Total 499** ** Correct sum should be 449. 7. Succesful and unsuccessful flees and number of persons remaining abroad Year of Number departure A B C 1961 1981 1194 805 1962 1652 1160 1086 1963 1668 856 921 1964 1955 864 795 1965 1337 1160 1011 1966 852 446 587 1967* 208 114 205 Total 9653 5794 2472 *Until October 1967. A: Fled or remained abroad with valid passports. B: Attempted to flee. C: Returned to Slovenia. The Standpoint of the Communist Party of Slovenia Towards the Political Emigration up to 1991 8. Purpose of departure, structure and number of emigrants 1961-1967 A. Fled or stayed abroad: - from hostile reasons - criminal, prison, military service B. Stayed abroad: - with secondary education - with high and university education** - economic emigration*** C. Returned to Slovenia D. Attempt of escape 7181* 9653 63 21 7097 2472 5794 18 290 The »escapees« illegally left Yugoslavia and »stayed abroad« legally, with passports, but by the opinion of the police they »emigrated«, that is remained abroad. * The analyst finds that it is not ascertainable, but estimates that approximately 7000 persons with passports remained abroad. (In fact they had 3803persons registered as not having returned to Slovenia). The majority regulated abroad their »status« to Yugoslavia and they by the opinion of the analyst should not be recognised as political emigrants, and a minority (approximately one hundred per year) did not do so and thus passed over to the political emigration. ** The educated were by the analyst's opinion the carriers of hostile activities as designers of political programmes and stimulators of activities against Yugoslavia. *** The analyst characterises economic emigration as principally »non-hostile«, but a source of information for foreign intelligence services, police of the immigrant countries and as well for the extreme political emigration. The role of communists among emigrants The question on activity of communists abroad was put already in the seventies in parallel with the new economic migration wave. The Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia adopted in the second half of the eighties several resolutions and instructions on the activities of emigrants abroad.25 Members of the party abroad were obliged to ideological and political activity among emigrants with the aim to preserve socialist patriotic consciousness, contacts with Yugoslavia, brotherhood and unity, values of self-management; they were also to educate the young in the spirit of Yugoslavism etc. At the same time their task was to prevent influences of other ideologies, nationalistic and separatist ideas spreading among economic emigrants. In that context they were obliged to »fight« in the spirit of social self-defence the activities of the »hostile« emigration and clergy. They were to be active in the work of cultural, educational and sports societies and unions, clubs and all other forms that associated economic emigrants. Communists at the Yugoslav diplomatic and consular / missions, in emigrant educational institutions, in business representations and in me- 25 Dokumenti Predsedništva CK SKJ i opunomočstva P CK SKJ o organizovanju i delovanju SKJ u inostranstvu, Beograd 1989 / Documents of the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia and authorisation of the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia. dia bureau were to help the communists in all the mentioned activities.26 The communists also informed the central party organs in Yugoslavia on events in the surroundings where they worked and lived. Their task was to pay attention to ideological political issues and various phenomena, declinations and tendencies hostile to Yugoslavia. The party were aware of the complex economic and political situation in Yugoslavia as well as of danger of ideological disorientation of the communists abroad.27 Therefore the party sent advisors who were to consolidate the organisation of the communists abroad and at the same time direct, co-ordinate and strengthen the ideological political influence among economic emigrants. They operated in the frame of diplomatic missions.28 In the case of terrorist or war threat upon Yugoslavia they were to acquaint with events in Yugoslavia as many economic emigrants as possible. Regardless of the mentioned they were obliged to follow the political and security situation in their environment abroad. The appreciation of the party was they should distinguish hostile activity from uninform ignorance or well-intentioned criticism and legitimate dissatisfaction because of poor performance of the Yugoslav representative bodies abroad. The evaluation supposedly in particular analysed the activity of political emigration, of the disinclined clergy and all other opponents of Yugoslavia. During the time of emergency circumstances in Yugoslavia they were to focus on their influence on economic emigrants. With the help of economic organisations, societies, unions, clubs, cultural-informational centres, business representatives, teachers and other they were to prevent the spreading of hostile propaganda, rumours and discouragement.29 26 »Odluka o zadacima SKJ na organizovanju i usmeravanju delatnosti članova SKJ u inostranstvu«: sklep je sprejelo Predsedstvo CK ZKJ 27. 12. 1988 / »A Resolution on tasks of the League of Communists of Yugoslavia on organising and directing activities of members of the League of Communists of Yugoslavia«: the resolution was adopted by the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia on 27"' December 1988. 27 »Uputstvo o političkom informisanju članova SKJ u inostranstvu«: navodilo je bilo sprejeto na seji Predsedstva CK ZKJ 27. 12. 1988 / »Instructions on political informing of the members of the League of Communists of Yugoslavia abroad«: the instructions were adopted at the meeting of the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia on 27lh December 1988. 28 »Odluka o upučivanju savetnika Predsedništva Centralnog Komiteta Saveza Komunista Jugoslavije u inostranstvo i regulisanju njihovog statusa«: sklep je sprejelo Predsedstvo CK ZKJ 27.12. 1988 / A Resolution on directing advisors of the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia abroad and on regulation of their status«: the resolution was brought by the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia on 27lh December 1988. 29 »Uputstvo o delovanju članova SKJ, osnovnih organizacija i povereništva SKJ u inostranstvu u slučaju vanrednih prilika u SFRJ«: navodilo je bilo sprejeto na seji Predsedstva CK ZKJ 19. 2. 1986 / Instructions on activities of members of the League of Communists of Yugoslavia, basic organisations and representative bodies of the League of Communists of Yugoslavia abroad in case of emergency circumstances in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia«: the instruction was adopted at the meeting of the Presidency of the Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia on 19Ih February 1986. Special attention was intended to the activity of the Catholic priests among the pre-war and new economic emigrants in Western Europe and to their connections with political emigration. Public expressing of religiousness abroad and at the same time rejecting official State celebrations, for example The Day of the Republic, the Day of Youth and similar, or performances organised by the Slovenian Emigrant Society, were a sign for caution and supervision from the side of Yugoslav diplomatic missions. Politically active emigrant priests and those acting against Yugoslavia and its system were distinguished from at least the priests who arrived from Slovenia among economic emigrants in Western Europe after 1972 and were considered as »Yugoslav and Slovenian patriots«. In the seventies they even asserted that the emigrant priests partly replaced in European space the activity of the Slovenian political emigration.30 Not so rarely they would reproach them using religion for political purposes and as an example stated the foundation of religious and social centres (Dolanc and Vejnovič, 1985: 70). The knowledge about Slovenian emigration in Slovenia How much were the Slovenian public informed on the life and activity of Slovenian emigration? More on pre-war and new after-war economic emigration in the sixties and seventies that were inclined to the new Yugoslavia, and less or next to none on all the rest, particularly Slovenian political emigration. The Yugoslav and Slovenian Constitutions from 1974 guaranteed: »Members of the community are guaranteed the right to be informed on events in homeland and abroad that are significant for their life and work, and on issues important for the community.«31 There was a considerate discrepancy between the mentioned constitutional right of being informed and its practical realisation (Kristan, 1989: 60). The question interesting for our topic is the one about bringing into the state and distributing the abroad printed matters, among them prints of the political emigration. The legislation was precise in regard of the mentioned.32 It was forbidden to bring into the country and distribute printed matters, which undermined the foundations of the political system and security of the state, offended the reputation and good name of the nations and nationalities of Yugoslavia and its leadership, brought untruthful and stirring news that threatened order and peace and upset the public etc. The state borders were closed to emigrant printed matter containing different views from the tolerated, and thus access to those materials 30 AS, Section I, fund 1589, a. e. IV/2778 (Meeting of the commission, 24lh February 1977). 31 Ustava SFRJ, člen 168, Ustava SRS, člen 290/4-6 (Uradni list SFRJ, 4/1974) / The Constitution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, article 168: The Constitution of the Socialist Republic of Slovenia, article 290/4-6) (The Official Gazette of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, 4/1974). 32 Zakon o vnašanju in razširjanju tujih sredstev množičnega komuniciranja in o tuji informacijski dejavnosti v Jugoslaviji (Act on carrying into and distributing foreign means of mass communication and on foreign informational activity in Yugoslavia), Official Gazette of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, Nos. 39/74, 74/87, particularly article no. 13. hindered. The republic Law on public informing33 experienced, regarding the definition on bringing into the country and spreading untruthful and annoying news, a modification while the definition in the Federal Law remained unchanged until the fall of Yugoslavia. Partly with presents, exchanges and cessions of the suppressed print from the side of the police the so-called D-fund in the National and University Library in Ljubljana enriched but was accessible to only a small number of people. Intake of the mentioned prints was for the needs of the State, science and archives possible by a special permission of the Federal Secretariat for Internal Affairs. For the Slovenian print in the neighbouring states the regime was rigorous in the sense that all in Slovenian language printed magazines had to wait for permission of the Federal Secretariat for Internal Affairs (Deisinger, 1989:117). More obstacles for prevention of accessibility of the emigrant print in Yugoslavia could be enumerated. At the time of increased propaganda activity of the political emigration the print was the most frequently used from of informing. It was estimated in mid eighties that Yugoslav political emigration issues approximately 200 gazettes in the annual edition of about two million copies. Radio and television were more and more establishing as mass media. According to those estimations 100 000 copies on average came yearly into Yugoslavia (Dolanc and Vejnovič, 1985: 67). In short: Suppressing achievements of members of the Slovenian political emigration in the fields of art, culture, science, economy and many other, and simultaneous stressing of their counter-communism and opposing Yugoslavia and its social order was the common »informativeness« of Slovenians in the homeland. And even more. Belittling, mocking and despising were not alien to many writers, journalists and other thinking Slovenians who during their visits abroad moved near or even within the emigrant circles. More attention was devoted to informing economic emigrants about the achievements of Yugoslavia and Slovenia than to informing the home public. The Society of Journalists of Slovenia started in 1950 to publish the Glas domovine (The Voice of Homeland), which was intended for Slovenian emigrants. For the emigrants inclined to contacts with Yugoslavia The Slovenian Emigrant Society was founded in 1951, which in 1953 started to publish the Slovenski izseljenski koledar (The Slovenian Emigrant Almanac) and a year later the monthly magazine Rodna gruda (The Native Soil) and only in 1987 a quarterly Slovenija (Slovenia) in English language intended for the descendants of Slovenian emigrants. In 1978 the Slovenian newspapers started to publish a common magazine Naš delavec (Our Worker) intended exclusively for informing Slovenian citizen on temporary work abroad. After a two-year brake the magazine was in 1989 replaced by Naša Slovenija (Our Slovenia). The Slovenian Emigration Society was characterised as a social organisation specialised for contacts with emigrants.34 But not until 1991 the Slovenian Emigrant Society managed to establish 33 Zakon o javnem obveščanju (Law on public informing), Offical Gazette of the Socialist Republic of Slovenia, No. 2/86. 34 AS, Section I, fund 1589, a. e. IV/4669 (Sklepi predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva) (Resolutions of the Presidency of the Socialist Alliance of the Working People, 7lh October 1980). contacts with former societies of the Slovenian political emigration (Prešeren, 1997: 404). CONCLUSION Instead of a conclusion. Researching the relation of Slovenians and the representative agencies of Slovenia and the policy towards the Slovenian after-war political and economic emigration in still at its beginnings. The picture will be complete after the researches are being completed and after the completion of studies of the relations by the other side, that is, from the side of the Slovenian political emigration. Comparison of the both will provide us with a clearer view upon the phenomena, which we denominate as Slovenian political emigration. NOTES All cited documents are kept in the Archives of the Republic of Slovenia (AS), Departure for dislocated archival matter I (Section I.), fund Central Committee of The League of Communists of Slovenia (15S9). Boškovič, Milo 1980 Antijugoslovenska fašistička emigracija. Beograd-Novi Sad: Sloboda in Dnevnik. 1985 Šesta kolona. Nastanak, organizacija i delovanje antijugoslovenske fašističke emigracije. Zagreb-Novi Sad: Dnevnik. Deisinger, Mitja 1989 »Prepoved razširjanja«, Omejitve javne besede'. 111-119. Ljubljana: Zbornik razprav, ČGP DELO-TOZD Gospodarski vestnik. Demšar, Drago 1989 »Kazniva dejanja, storjena z javno besedo«, Omejitve javne besede: 147-158. Ljubljana: Zbornik razprav, ČGP DELO-TOZD Gospodarski vestnik. Doder, Milenko 1989 Jugoslovenska neprijateljska emigracija. Zagreb: Centar za informacije i publici-tet. Dolanc Stane, Vejnovič Zoran 1985 Snage, sredstva i metodi spoljnog ugrožavanja bezbednosti SFRJ. Beograd: Odbrana i zaštita, sveska 2, Borba. Dornik-Šubelj, Ljuba 1999 Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije. Drnovšek, Marjan 1998 »Odnos Partije do slovenske emigracije«, Temna stran meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990. Ljubljana: Nova revija. Galič, Mirko 1990 Politika u emigraciji. Demokratska alternativa. Zagreb: Globus. Jakulin, Vid 1991 Varnostni ukrepi. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Kristan, Ivan 1989 »Ustavni okviri javne besede«, Omejitve javne besede: 57-66. Ljubljana: Zbornik razprav, ČGP DELO-TOZD Gospodarski vestnik. Prešeren, Jože 1997 Slovenska izseljenska matica. Ljubljana: Enciklopedija Slovenije. Todorovič, Miroslav 1989 Jugosloveni u inostranstvu. Beograd. POVZETEK ODNOS ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE DO POLITIČNE EMIGRACIJE PRED LETOM 1991 Marjan Drnovšek Slovenska politična emigracija je bila v času od 1945 do 1991 bolj ali manj v centru zanimanja tako represivnih organov, npr. policije, kot tudi partijskih organov. Spremljanje njene aktivnosti in preprečevanje njenega vpliva v Sloveniji in med ekonomskimi izseljenci v svetu so bile tudi naloge vrhov Partije in številnih družbenopolitičnih organizacij in društev, ki so jih izvrševali po njenih direktivah. Odnos slovenske Partije do politične emigracije pozna dvoje, prvič, čas »trdega« razmerja do nje nekako do začetka šestdesetih let, ki mu sledi bolj »prilagodljiv« odnos, in drugič, zoževanje politične emigracije od sprva vseh, ki so na tak ali drugačen način zapustili Jugoslavijo (npr. v 50-ih letih), na vedno bolj ozki intelektualni ter politično dejavni krog ljudi (jedra), proti kateremu ni popustila do padca komunizma. Jugoslovanski oz. slovenski pravni okvir je omogočal to dejavnost, zlasti na področju preprečevanja dotoka informacij o njenem delovanju v tujini. Kljub temu so bili stiki, marsikdo je bil zaradi tega preganjan ali prisiljen živeti in delovati v osami. Dobro ohranjen arhivski material nam omogoča vpogled v zakulisje načrtovanja in delovanja Partije do slovenske politične emigracije. BERT PRIBAC’S SPIRITUAL DEVELOPMENT AS REFLECTED IN HIS POETRY Teja Pribac COBISS 1.01 INTRODUCTION During the great literary flourishing of the post war period a number of talented and prolific authors appeared, among whom some will be recorded as indispensable characters in the development of the Slovene literary tradition, while others will pass away unobserved, wrapped in the limpid veil of their intimate world. Who will fall into one group and who into the other, only time will reveal. However, each of the authors has given to the period a special personal touch, making it rich in vivacity and freshness. Among the authors who began to pave their way for a successful literary career was Bert Pribac. He was born in Sergaši in 1933. After finishing his grammar school in Koper, he began to study Comparative Literature at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. At that time he entered the Communist Party, out of gratitude for the scholarship he received from the government. He founded a so-called Marxist debating circle, where students discussed humanistic socialism; later on he also founded a literary club for students from Primorska. Both circles had a very limited period of existence due to the annoyance the Party caused by infiltrating their own people into these circles and wanting Pribac and his companions to operate under the strict but veiled supervision of the Party. The more Pribac was involved in political life, the more he felt disillusioned and disappointed at his putative socialist colleagues. Continual ethical incidents caused by the Party put his Socialist consciousness to the test, yet it was not until 1959 that he decided to break with his cultural and political career in Slovenia in order to remain loyal to his original principles, which were becoming increasingly vague and indefinite. In the same year he set out on an aimless journey that led him through different refugee camps in Europe to settle finally in Australia, where after the tough beginning he managed to recompose himself and made a successful career in librarianship. Meantime he continued writing poems both in Slovene and in English, and succeeded in attracting the attention of the Australian literary public as well as the attention of the few Slovenes to whom his poems were attainable. PRIBAC’S LITERARY BEGINNINGS Pribac’s literary beginnings go back to his grammar school years, when he published some of his poems in the school literary magazine entitled Naša misel (Our Thought), Dve domovini • Two Homelands 16 • 2002, 37-64 of which Pribac was editor-in-chief. Some of the poems from this period reflect Pribac’s social engagement, a thematic feature quite characteristic of post-war Slovene literature. In his poem »May 1945«1 Pribac welcomes freedom, which Slovenia obtained at that time. Freedom for Pribac is not merely an abstract notion nor is it a dissembling satisfaction over the defeated enemy, but the poet can feel freedom reflected in nature, where the cherry trees grow ripe, and the corn waves, the wood sings and the hills shout as one man to honour freedom. Everything blooms for the first time after the long period of oppression and slavery: Look, father, how the cherry trees grow ripe, And the corn, how it waves, In the past years it bent and shivered, As blood shivers in our veins. How the woods are singing now And the hills are shouting as one man! Wow! Everything will bloom this year ‘cause freedom has come to our land. In his first poems Pribac already introduces the theme that will become the leitmotif of all of his later works, namely love for nature and his native land. Even when the social engagement of his early years is gone, and a new understanding of society and the whole world takes its place, impressionist depictions of Mother Nature, or God’s gift as he understands the universe later, will remain deeply rooted in his poetic portrayals. Beside these two features, Pribac’s sensitive soul could not remain unaffected by another experience that has inspired the whole artistic and philosophical world from the genesis of humankind until the present day. Pribac, though young, had experienced the joys and pains the love for a woman brings to a man; yet Pribac’s love is usually an unrequited love, a sad feeling of non-acceptance causing loneliness and despair. And it was this sorrow that produced in some of Pribac’s best verses, confirming Kierkegaard’s conviction that no poet, no genius and no hero ever became great due to the woman whose inclination they achieved, but they became great due to the woman whose inclination they did not achieve.2 Yet Pribac never feels really lonely since olive trees and cypresses and all the Istrian landscape feel with him, comforting and holding out hope to him, as presented in the poem Now the Bora blows3 Near the silent path above my place of birth Acacias in May bear a fragrant smell, 1 B. Pribac, »Maj 1945« (»May 1945«), in: Naša misel, 2/9, 1952, 21. Translated by Teja Pribac. 2 Cf. A. Stres, Zgodovina novoveške filozofije, Družina, Ljubljana 1998, 219. 3 B. Pribac, »Zdaj burja zavija« (»Now the bora blows«), in: B. Pribac, Bronasti Tolkač in druge pesmi, Edicija Capris, Koper 1999, 184. Translated by T. Pribac. Above the wood, growing in desolate earth Tops of chestnut trees in winds do dwell. In the darksome sky, devoid of a star’s glows And in grey cypresses where owls nest, Above the silent hill now the bora blows, Tramping round the roads, uncovers graves in rest. And the winds in myself, as the bora they freeze, Bursting my heart that for the beloved’s in mourn4 -It wishes for sun and springtime ease, Yet, amidst an unknown path it staggers forlorn. An Istrian is so tightly linked to the landscape and its acacias, cypresses, chestnut trees, to the wind and the paths, that they represent a unique spirit, a unique soul. When a man’s heart is sunk in mourning for his longed-for beloved, nature mourns with him: cypresses become grey, and the chilly bora blows, and »tramps« angrily round the roads until the sun rises again and brings springtime into a man’s heart. It is then that the acacias bloom, and the cypresses become green again, and the cold bora is chased away in order to welcome the warmth of the southerly wind; even if it is autumn, nature is beautiful in Istria, and it is friendly as it fills the pitchers in our homes with sweet red wine as presented in another poem from this period, entitled In Istria5 With us here in Istria The autumn is beautiful: The vineyard on the slope Is clad in golden yellow And sweet red Seethes in the pitchers In our homes. Here the beauty of vineyards and olive trees attracts the poet’s attention and invokes his susceptibility to colour impressions of the homely landscape on one hand, and his attachment to Istria, its people and their habits on the other hand.6 When poems from the magazine Naša misel are compared with those published 4 I.e. mourning 5 B. Pribac, »V Istri« (»In Istria«), in: Mlada pola, II/6, 1953-54, 178. Translated by Igor Maver. 6 The production of wine is an ancient practice in Istria; and nothing gives more joy to Istrians than vines laden with juicy bunches of grapes, promising an abundance of wine, which will vivify the people’s spirit, and together with the large quantities of oil produced will also provide for their economic stability. later in other literary magazines during Pribac’s student years, a change in both style and form is noticeable. The outbursts of emotional effusions that are characteristic of his early poems develop into a more thoughtful approach in poetic expression,7 yet Pribac preserves simplicity in his poetic language: true enough he enlarges his horizons and adds new images to his circle of green cypresses and golden vineyards, e.g. lonely sea-gull in the poem »Complaint«,8 or the torpid shore which awakens in the noon-light in the poem »Sea Wind«. Nevertheless the directness of some depictions of the poet’s beloved landscape remains unchanged and fascinates the reader with its childlike genuineness, e.g. the grass that sprang up coloured there in midst of the woodland from the poem »A Spring Morning«, or the fields of fair-haired corn, and groups of tanned reapers of azure eyes from the poem »I saw the Fields«.9 Stylistically Pribac’s poems from this first period of his literary activity show great affinity with the impressionist poetic portrayals traceable in the works of Slovene poets such as Oton Župančič, Alojz Gradnik and the young Srečko Kosovel, to whom Pribac is particularly inclined. Thematically Pribac’s main concern is the small world surrounding him, namely the beauties of nature with a particular privilege granted to the Istrian landscape, his youthful love affairs and all the sorrows unrequited love can bring into one’s life. As far as the form of his poems is concerned, Pribac shifts from his initially traditional rhymed verse to free verse, omitting four-line stanza and tending to make recurrent use of enjambment and assonance.10 Enjambment is most noticeable in the last stanza of the poem »The Land of Happiness«: Could I Hold at once So many beautiful things and in the second stanza of the poem »I saw the Fields«: ... Until there is daylight and everything smells Like pine, corn and hay... while assonance occurs for example in the third stanza of the poem »A Spring Morning«: Na morju se jadro belo Vžgalo jen 7 Cf. B. Suša, »Bronasti tolkač in V kljunu golobice«, in: Dve domovini/ Two Homelands, 1, 1990, 292. 8 B. Pribac, »Tožba« (»Complaint«), in: Mlada pota, IV/7,1955-56,324. This poem is entitled »Jesenski dan« (»An Autumnal Day«) in the collection Bronasti tolkač in druge pesmi. 9 B. Pribac, »Videl sem njive« (»I saw the Fields«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač in druge pesmi, 182. 10 Cf. B. Suša, »Bronasti tolkač in V kljunu golobice«, 292. 11 In the sea the sail, white / took fire Apart from fragments reflecting a melancholic mood and low spirits, Pribac’s poetry from this period is optimistic; it shows the extreme vigour of a young poet full of hope and great expectations from life, which may induce us to consider him highly ideological and nave, yet it was this youthful enthusiasm for the gift of life itself that accompanied him through all the adventures fate made him undergo, and that helped him surmount the many difficult situations he found himself in during the following years. »THIS IS NOT THE RIGHT CUP OF TEA FOR ME« A deep feeling of desperation and loneliness marks the first Australian period, which was a natural reaction to the hard experiences he went through after leaving his native country. This was a period of adaptation to a new world, to new living circumstances, to new friends, and particularly it was a period of necessarily revising all of his past wishes, intentions and plans. His jobs rendered the survival of his family possible, yet this was the survival of mere flesh, which could not serve as a general satisfaction for Pribac: A foreigner in a foreign country, I go through the dry forest, And the branches are breaking up, snapping the thoughts. A pilgrim in a foreign country Where all the trees are alike And they are sparse as the churches on hills. How do they survive on this dry continent?12 Pribac’s National Feeling Pribac’s literary work reflects distinctive personal dimensions; no Part pour Part finds shelter in his poetry. Each line Pribac creates originates in the innermost depths of his susceptibility to the variety of experiences life has offered him. Every word is carefully selected in order to express his feelings clearly and accurately. The speaker thus is usually a beggar, a pilgrim in a foreign country, who always remains alone in his desperation13 and mourns for his native land, but tries hard to succeed in acclimatising to new living j 12 B. Pribac, »Grem po suhem gozdu« (»I Go Through the Dry Forest«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač in druge pesmi, 132. Translated by T. Pribac. 13 In poems such as »Pepel moje podobe« (»Ashes of my Image«), »Deževne ceste« (»Rainy Roads«), »Obsojenci po tlaku ječe« (»The Convicts on the Pavement of a Jail«), »Sejmišča beračev« (»The Marketplace of Beggars«), »Obrežje večera« (»Shore of Evening«) the loneliness and hopelessness of the beggars is stressed. conditions. The poet preserves his impressionistic portrayals of nature, yet images such as green cypresses and olive trees together with juicy grapes and the azure of the sea proved inadequate for the depiction of the new continent, which is dry and cold, and its forests are dry too, and the trees are all alike. As was true for the Istrian landscape, the Australian countryside also changes according to human moods. Yet this does not mean that Pribac has already become an integral part of the Australian world as was the case with Istria, he is still indulging in the sorrows of his alienation, which is reflected in the poem entitled »Distant, Cold Seas«H: Trunks uprooted we are In downpours and tempests Sore souls On this foreign land His is not closeness to the concrete Australian landscape and other natural phenomena; it seems more a feeling of closeness to the very miracle of nature itself. If Pribac used to feel united into one single soul with Istrian nature, now he forms a unique soul with nature in general. After all nature is the only familiar thing Pribac found in his newly imposed homeland. Of course, Australian trees do not bear the fragrant smell that acacias in May used to in Istria, but on the other hand even Istrian nature was not always pleasant, if we consider the gloomy clouds that covered the Istrian darksome sky or the grey cypresses growing in desolate earth. In sum, as far as nature is concerned Pribac distanced himself from the regional narrowness of emotional perception, and raised nature to the level of universality; nature becomes a sacred gift offered to man as a companion and a friend with whom to share the bitterness and also the pleasantness affecting his soul, as noticeable in the following poem entitled »Impression on Mugga Hill«15: A drab olive green wall, With twisted clear lines of white Are the gums on Mugga Hill After the rain. From afar they look like Boletus mushrooms having a yarn -A landscape indeed For Alice in her dreaming land The impressionistic character of Pribac’s portrayals of nature is thus preserved when Australia is brought up for consideration, but it is nature in general, not Australian 14 B. Pribac, »Daljna hladna morja« (»Distant, Cold Seas«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 13. 15 B. Pribac, »Impression on Mugga Hill«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 23. nature in particular, even if under the stress of circumstances universal nature is manifested through its Australian variety, to share feelings with him; while in cases when Pribac expresses his solitude and longing for his native country, the land and its gifts lose their impressionistic features to become symbols of something which is beautiful, warm and homelike. In the poem »Remembering from Afar«16: The valley of the Valderniga stream Always rich in corn, melons and wine And other fruits in season, Its pools teeming with crabs and eels And at evening time The slow ox carts, bringing the harvest in Like tired but contented pilgrims Returning from the holy shrine of Strunjan. the richness of nature in the author’s native land is presented. Images such as corn, wine, harvest, and sea bear a symbolic meaning of life, genuineness and truth, of both spiritual and physical abundance, and of the dynamics of human existence respectively,17 which is exactly what was lacking initially in his Australian living, and was on the other hand so abundant in the Istrian paradise, or at least Pribac perceives it this way when remembering from afar. And indeed, Pribac is often caught in the act of remembering all the wonders and beauties of his beloved Istria, which, to tell the truth, had never been so ample in splendour as it was now when the poet felt it out of his reach. The more the foreignness of the land of the Aborigines oppressed and exasperated him, the more he sought for shelter in memories and dreams of his past life at home. Consequently a number of poems thematically related to Slovenia in general and Istria in particular appeared in this period of Pribac’s life. The reminiscences of his past life are manifested in three different thematic subunits in Pribac’s poetry. The first subunit includes poems extolling the natural beauties of Istria such as the previously mentioned poem »Remembering from Afar« or the poem »Even Stones at Home«,18 in which the poet expresses for the first time his determination to go back... One day Between motionless olive trees In summer heat... This sea of long distances 16 B. Pribac, »Remembering from Afar«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 45. 17 Cf. Chevalier J., Gheerbrant A., Slovar simbolov, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, 370-371, 658-659, 719, 720. (Translated from the original Dictionnaire des Symboles by Stane Ivanc.). 18 B. Pribac, »Še kamni doma« (»Even Stones at Home«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 16. Translated by I. Maver. Has killed my soul To a bitter fatigue - The use of images from the nature of the native land is probably one of the commonest means of presenting the feeling of homesickness, a theme strongly emphasized in all immigrant literary creations. The speaker, who is usually a beggar, a vagabond or a tramp, as both Mirko Jurak and Igor Maver observe,19 is particularly susceptible to natural beauties, the portrayal of which sometimes results in cliches and in insipidly pathetic moods. Even if it would be an injustice to attribute lack of originality to Pribac’s work generally, a few images in his poems bear witness to the abovementioned stereotyping trends, as may be perceived from the sentimental enumeration of places and people in the poem »A Visit to the Native Village«20: As I watch from the yard of my native house On number six, I see Korte, Kocina, Padna and The nakedness of the hills of Malija Of all the old villagers Only the old Skenič, Mamali, my mother, Aunt Ančka, uncle Pjero and Ošter are still alive, Yet Pribac is far from being unique in such poetic lapses since, as Jurak claims when speaking of another Australian-Slovene poet Jože Žohar and his poem »Reminiscence of Rudi«, other »Slovene poets in Australia are easily carried away by such sentimental, pathetic feelings... A fairly consistent elegiac tone is destroyed by prosaic triviality, enumeration of restaurants, which are then followed by names of hills in Slovenia. The effect of this contrast is such that it may provoke laughter, which was undoubtedly not intended by an otherwise sympathetic reminiscence about a friend.«21 The second thematic subunit is composed of poems Pribac dedicated to his mother. However, besides referring to his real mother, i.e. the woman who gave birth to him, it seems that the image can also be understood allegorically, as a denotation of his native land, as in the poem entitled »She shall bring me old wine«22: 19 Cf. M. Jurak, »Poetry Written by Slovene Immigrants in Australia: Types of Imagery from the Old and the New Country«, in: M. Jurak (ed.), Australian Papers, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1983, 57; and I. Maver, »The Mediterranean in Mind: B. Pribac, a Slovene Poet in Australia«, in: Westerly, 39/4, 1994, 126. 20 B. Pribac, »Obisk domače vasi« (»A Visit to the Native Village«), in: B. Pribac, Prozorni ljudje (Translucent People), Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, 139-142. Translated by T. Pribac. 21 M. Jurak, »Poetry Written by Slovene Immigrants in Australia: Types of Imagery from the Old and the New Country«, 57. 22 B. Pribac, »Prinesla mi bo starega vina« (»She shall Bring Me Old Wine«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 10. Translated by T. Pribac. I shall go back to her Quiet simplicity Suddenly, as I went away Behind the distant seas, And I shall wipe away her tears Dripping from then, Wordless as the morning dew On her furrowed Withered cheeks. As Jurak points out, emigrant poetry is often characterised by a sense of guilt felt by the poet for having left his native country.23 This sort of remorse is also reflected in Pribac’s poetry. In the above poem the feeling of guilt is not openly expressed; however, it can be deduced from his intention to go back to her, be it his mother or his native country, in order to wipe away her tears, i.e. to console her for having left her alone for so many years. This remorse is the result of the poet’s growing awareness of both the solitude his real mother has to face at the close of her days, and the sad fate of the country, and of the uselessness of him and his emigrant companions, who preferred to run away from her instead of helping to prevent her premature decease, even if they were perhaps the only ones able to do it. The poem »People of Stifling Decks«24 presents the case in question: Man at home Sells his soul for a crust of bread, Which gets stuck in his throat As a knot, That he walks like a horse With shades under the eyes On furrowed paths Of abandoned farms. The curtain has been dropped in front of the eyes And for a long, long time There will be no action... The third subunit manifesting Pribac’s reminiscences of Slovenia consists of poems in which the poet uses motifs from Slovene ballads and folk songs. Such is the poem 23 Cf. M. Jurak, »Poetry Written by Slovene Immigrants in Australia: Types of Imagery from the Old and the New Country«, 58. Cf. also I. Maver, »The Mediterranean in Mind: Bert Pribac, a Slovene Poet in Australia«, 126. 24 B. Pribac, »Ljudje zatohlih palub« (»People of Stifling Decks«), in: B. Pribac, Bronasti lolkai. 43-44. »The Beautiful Vida«,25 adapted from the Slovene folk ballad telling the story of Vida, a young and beautiful girl, kidnapped by a black seaman and brought to a foreign land with no hope left of a possible return home. The sad story of Vida becomes in Pribac’s verse the story of all the Slovene emigrants26 whose sails have burnt in the fiery flames of a glowing port... And the boat of her desires has sunken In the muddy gulf of a foreign land And there is nothing left in her heart To brave the waves of yearning For a happier shore, For the pure streams of youth And she has sunk So low, so low In the mud of mankind. Fragments of the Slovene folk-tale tradition are also visible in the poem »The Tenth Daughter and Son.27 In feudal times peasants had to cede one tenth of their annual harvest to the landlord, and by analogy the tenth child had to leave home due to the meagre living conditions of the peasantry. In Pribac’s poem both the bride and the bridegroom are tenth children; both of them have been expelled from home and like Slovene emigrants they have remained alone - There was no beer, And no cheerful wedding guests: Nor parents To bless their happiness. Even candles on the altar Were blazing in derision Of the beautiful sadness in their eyes. Pribac’s first collection The Bronze Knocker28 from 1962 has been estimated as the first Slovene book published in Australia. The motif is taken from the doorknocker on his grandfather’s home and entrances to patrician homes in Koper. Apart from some poems written in the late 1950s when he lived in Slovenia, it includes poems from his first Australian period. Consequently a prevalence of sadness in mood, and 25 B. Pribac, »The Beautiful Vida«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 39. 26 Cf. I. Maver, »The Mediterranean in Mind: Bert Pribac, a Slovene Poet in Australia«, 125. 27 B. Pribac, »Desetnika« (»The Tenth Daughter and Son«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 5. However, both Pribac and his wife were children of large families. 28 B. Pribac, Bronasti tolkač (The Bronze Knocker), The Slovene Association, Melbourne 1962. thematic contiguity, that is the feeling of a deep loss for being far from the native land and for not having found an appropriate shelter on the shores of forgetfulness, remains the leitmotif throughout the collection. Pribac’s Religious and Social Feelings Other two issues, which have always occupied Pribac’s mind and heart, and to which he has been sincerely devoted since his early youth, certainly could not be found missing in his first collection of literary effusions. Yet it seems appropriate to treat these two topics, his social concern and his religious feelings, simultaneously due to the close affinity of one with the other. Aware of the corrupted and sinful tendencies of man, Pribac sought for consolation in nature. His attachment to nature and his keen admiration of it, which is clearly reflected in his poetry, might be misinterpreted as a sign of Pribac’s pantheistic outlook on the universe. Even if his love for the beauty of nature and his astonishment at its capacity of reflecting human feelings remains a constant in his verses, nature, however, has never exceeded the role of a companion and a friend, it has never transcended the level of a created being to become a creating being, a position the poet has always preserved for God only. And this is not any god whatever, but the God of the Bible, the Christian God, Lord of Heaven and Earth, creator of the universe and of man. As beginner of all things God’s spirit is thus, in Pribac’s view, present in all created beings, but it is not limited to them, on the contrary it goes beyond them, and this is actually essentially different from the position of being identified with them, a feature that makes Pribac a panentheist rather than a pantheist. As noticeable from the poem »Wind in the Whirl29 we can feel God in the wind, in the soil, in every blade: And when the wind In the whirls of dust Roams round the crossroads, It spreads the invisible existence Of your presence Onto the last inch of soil Onto the last blade Yet most of all we can feel God in ourselves, namely in our conscience, especially in a guilty one, which is ingeniously referred to by Pribac as A raving storm Above snowbound hollows Of the human soul 29 B. Pribac, »Veter v vrtincih« (»Wind in the Whirl«), in: B. Pribac, Bronasti tolkac, 65. Translated by T. Pribac. In Pribac’s religious poetry the main theme is manifested through three distinctive motifs. The first one being the recognition and worshipping of God’s omnipotence by recurrent accounts of the magnificence of his creation deeds. The influence of Biblical style is easily noticeable in these poems; a number of images are accurately transferred directly from the Bible, although they are wrapped in a new veil of freshness and power of expression. One of Pribac’s best poems testifying to this observation is »When He Became Aware of the Wind«30: In that instant he conceived all the generations And brought forth all the tribes, He circumnavigated all the seas, He climbed the tops of all the mountains And was present in all the deeds Of all times. He breathed with lungs, Which had never drunk wind before, He looked with eyes, Which were the first to create light... God’s mercy in His omnipotence invokes the speaker’s heart to trust him and to feel secure under His protection and guidance, which is the second motif of Pribac’s religious poetry. In the poem »Prayer«31 the speaker calls upon God, asking for His grace and mercy in a moment of dread and despair. Pribac uses images from nature, which seem to have remained the most appropriate means in the construction of similes illustrating God’s magnificent assistance in human distress: Breathe Your grace upon me, And it will pass as the freshness of the wind Through the hair On weary roads Of endless quests If God’s grace-bringing presence in the above poem was restricted to mere hope inducing the speaker to cry out his supplications, it becomes in another poem entitled »Take me, Star, to Bethlehem«32 a deep certainty of the everlasting divine willingness to watch over the images of His face, namely human beings: 30 B. Pribac, »Ko seje zavedel vetra« (»When He Became Aware of the Wind«), in: B. Pribac, Bronasti tokač in druge pesmi, 85-86. 31 B. Pribac, »Molitev« (»Prayer«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 58. 32 B. Pribac, »Pelji me zvezda v Betlehem« (»Take me, Star, to Bethlehem«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 62-63. Translated by T. Pribac. You will be my steel shield When sharp lances of despair Will fall upon me... I searched for You among the labyrinths Of ploughed thoughts, And although the threads tore apart I did not become lost - The star, going above the shepherds Led me also To Bethlehem. The speaker’s devoted certainty is a sequence of past experiences, when notwithstanding the hardheartedness of people, God’s love for them and His determination in taking care of them did not diminish, proving itself a steel shield, which can be uncompromisingly relied upon. However, the poet is aware of people’s sinful nature, and of their rebel blindness and insusceptibility to God’s gracious concern. And this is the third motif of Pribac’s religious poetry, through which the poet presents the corruption of humans and their hazy reminiscences of the primeval source of their being. In the presentation of the moral depravation of present-day society the poet uses naturalistic features intensified with ugly and lustful images from depraved dens, where people’s most bestial instincts are brought to the surface, as in the poem »Belly Dance«33: We feasted savage lusts Upon naked bodies of girls, And we sucked their breasts Greedily as leeches We sold our souls For instances of dazing lust Of stirred up flesh. Pribac, however, never misses an opportunity to warn people of the divine promise of the inevitability of the final judgement, when God will come illuminated with all his kindness and righteousness to administer justice among His children. On the day of judgement God will not come as a meek lamb to those who have rejected him; he will carry the whip in his hand, and thus 33 B. Pribac, »Trebušni ples« (»Belly Dance«), in: B. Pribac, Bronasti tolkai, 41-42. Translated by T. Pribac. The belly dance will end In the lustre of yellow lights Of the basements of dens, Full of naked corpses of Living folk Pribac uses dark, deadly images such as whips, hungry ravens, and waxy faces as symbols of the torment human souls are condemned to because of their non-resistance to the temptation of evil. In reality, it is not God who punishes people, but it is humans themselves who continue the way towards their complete destruction by not accepting Him as their guide. Therefore the image carrying the whip in truth is not God, but the absence of God, namely Satan, who has settled in the hearts of those that rejected their creator because they wanted to be gods themselves, as reflected in the poem »Cold Cathedrals«34: Again and again They crucified You on the altars Of cold cathedrals... They came from everywhere On cushions of soft sedan chairs... To pray the ineffable name Into their, not Your shrines. Pribac’s sentimental pessimism reminds us of the feeling of misplacement of human beings, affecting the poetry of romanticism, yet Pribac has preserved his trust in life and his hope in the coming of a better world, since he believes that there will always be righteous individuals, like the poor fishermen and peasants from his poem »Cold Cathedrals«, open to the word of God, representing a good example for all humanity: And You built Royal staircases In the hearts of poor fishermen And peasants, Who often starved of bread And lived by the truth Of Your Words 34 B. Pribac, »Hladne katedrale« (»Cold Cathedrals«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 56. Translated by T. Pribac. A feeling of loneliness and despair marks Pribac’s first Australian period. The poet was disappointed in every aspect of his life. His was a routine life, a mere lingering on, spending the days either cleaning dirty rooms, and witnessing the passing away of lives weary of the burden of constant struggles in this vale of tears, or being enclosed in a miserable post-office, getting lost under heavy piles of letters needing to be sorted and arranged. Brought to near psychic breakdown, Pribac said to himself: »This is not the right cup of tea for me, and decided to chance his luck again« with the bronze knocker on the entrance of God’s court: God knows how many before me Seized the green metal, And they returned desperate To the hopeless hunts of darkness; As they did not light the torches On muddy slopes They dirtied their faces and clothes I am here too, now In the dim shine of an almost burnt out torch I know I kept falling On the ploughed up ground I knelt in the puddles of muddy paths, But midst of the rocks of rinsed ravines I found brooks Where I cleaned my boots And washed my face.35 IN THE BEAK OF A DOVE In the period that followed Pribac graduated and started to work first at the National Library in Canberra, and then at the Federal Ministry of Health. Later on he was given a scholarship and went to the New South Wales University in Sydney to finish his M. Lib.36 At that time he wrote over fifty articles and reports on different topics but related mainly to medical librarianship. He was also the initiator, a leader of the project, and one of the editors-in-chief of the Bicentennial Bibliography of Australian Medicine and Health Services, which was published in four thick volumes at the AGPS in 35 B. Pribac, »Bronasti tolkač« (»The Bronze Knocker«), in: B. Pribac, Bronasti tolkač, 66-68. Translated by T. Pribac. 36 M. Lib.: Master of Librarianship Canberra in 1989. This was a period of progress for Pribac. He found a job at last that brought him delight and satisfaction, and furthermore it offered him the mental challenges so desperately needed after the long period of intellectual abstinence. In the 1980s his first poems written in English appeared. The Melbourne literary magazine Helix then published some of them; others were read at the Poet’s Lunch in Canberra, and at various poetry readings in Sydney, Melbourne and Perth. Taking into account this general blossoming of Pribac, one would expect his second collection of poems In the Beak of a Dove37 from 1973 to be, at least as far as the mood is concerned, exactly the opposite compared to the first collection. Yet this is far from being a correct supposition since most of the poems preserve the melancholy and grief, characteristic of poems from The Bronze Knocker. The longing for his Istria remains one of the main themes; yet, if the poems from the first collection are coloured by a »pathetic nostalgia«,38 as Maver observes, reflecting some sort of »geographic schizophrenia«39 deriving from the chaotic dispositions of mind and heart of disinherited children brought to a foreign land, the poems published in the early seventies seem to express a kind of constructive resignation to the second homeland. In fact, Pribac had two possible choices: he could either have rejected the new country and resigned himself to lethal mourning for his beloved Istria, or have accepted the new land as his adopted country by trying to make the best of it. And Pribac decided for the latter. Even if the feeling of being uprooted from his native soil continued to grieve his heart, as reflected in the poem »Contrasts«40: As a vine transplanted Into a foreign soil We could not at first Push our roots into this ground Or feel cool under the shade of the gum. he was determined to pave the way for a better future for the children who will... Establish their roots And draw the juices of this new land, Becoming one entity with it - And for ages to come 37 B. Pribac, »V kljunu golobice« (»In the Beak of a Dove«), Lapwing Private Press, Canberra 1973. 38 Cf. I. Maver, »The Mediterranean in Mind«, 129. 39 Cf. I. Maver, »The Mediterranean in Mind«, 129. 40 B. Pribac, »Contrasts«, in: The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 54. (Slovene title: »Na koncu sveta« (»At the End of the World«), published in In The Beak of the Dove, 1.) They shall count the coming Of the Southern Cross. Often Pribac has recourse to the Istrian country idyll in moments of distress, and the images of the cypresses and birch trees bring some joy to his heart, lost in the distant cold seas of his wandering fate, as in poems such as »Dreaming About My Native Village«, »When the Moon Shines«, or »All the Paths«. The poet, in truth, has never really accepted his adopted country fully as his new home, and as hard as he tries, his feeling of an improved acclimatisation to Australia seems more an artificial construction of his mind resulting from a strong rational will, than real factuality. In fact, his attempt to conform completely to the new world failed in the instance when he stifled his national emotions and brought them into his subconscious, giving them optimal ground to become more powerful than ever before. This paranoic puzzlement afflicting Pribac’s personality is noticeable from his new conception of Istria and anything related to it. If Istria in The Bronze Knocker symbolised an unattainable idyllic place, where his sore soul, once he reached it, would have found consolation and peace, in The Beak of a Dove it has lost all earthly dimensions to become a true spiritual paradise without serpents or trees of the knowledge of good and evil, an irrational Alfa and Omega of any human hope and desire, a promised land with promised people fed with milk and honey. This is reflected particularly in poems in which the poet’s social concern is dealt with. In fact, what was mere admiration for the unique genuineness and fairness of Istrian people together with the beauties of the landscape has become praise, if not even heathenish worship of it. In the poem »Through the Window of Ordinary Life«4' the poet gives an account of the everyday life of the peasantry of Istria: Down there under the village Every morning carriages go And peasants trip drowsily behind them, Bearing the warmth of their wives On callous hands. How many leaves fell away from the trees, Year after year at the same time before winter, And how many storms rapped on the windows, And vanished back into serenity. Should I call All of this ordinary life? 41 B. Pribac, »Skozi okno vsakdanjosti« (»Through the Window of Everyday Life«), in: B. Pribac, V kljunu golobice, 39. Translated by T. Pribac. »Yes, we would say«, »This is ordinary life«. But the author leaves the question answerless as a hint for us to understand it rhetorically. »This is not ordinary life is what the poet is crying out to us«. For Pribac, this is nothing but Paradise itself; callous hands, violent storms, trees naked of leaves would in any other context symbolise negativity and lack of welfare, yet in this case they represent the objects of dreams and a desperate want of action. This is not ordinary life for him, not anymore at least. A new picture appears when he looks through the window of ordinariness now; he sees People as they pass by fleetingly in their cars, They left their wives at home, laved in the bathtubs, Veiled in perfumes, and clean as the air. Are they better than our country maids, Is there more humanity in them? Simple girls from Šavrinija42 Bore at least the scent of human flesh. The poet’s incapacity to acclimatise to the dehumanisation of people in a modern, technologically highly developed society results in his flight from reality to a world of imagination and dreams. The question whether Pribac really believed in his Istrian Paradise may be the object of our enquiry at this point; and the correct answer would undoubtedly be: »No, he does not.« From his rational viewpoint he was well aware of the rough times his native country was going through in that period; after all he left it because people were selling their souls for a crust of bread there, and he did not want to be one of them. The main reason for his disappointment with the new country seems to be the fact that he could not find what he came there to search for, namely his ‘paradise lost’. But this lost paradise was neither Istrian trees, Istrian birds, Istrian winds nor Istrian girls, after all he did not need to come to Australia to Find all this Istrianity, he had it at home, besides he also fell in love with Australian nature, its vales, its brooks and strange forests that... Have echoed in sad refrain The songs of those Who danced around the campfires Who were the Firstborn of this land, And the eerie sound of tribes Killed by poisoned flower and buried in the caves...43 42 Šavrinija is the part of Istria where Pribac was born. 43 B. Pribac, »At the Murrumbidgee«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 14. This poem was composed in the style of T.S. Eliot, whom Pribac greatly admires. Cf. T.S. Eliot, »The Love Song of J. Alfred Prufrock«, in: Selected poems, Faber and Faber, London 1973 (reprint; Is'published 1954), 11-27. What he was looking for was something greater, something divine, and at the same time something simple and sweet; he came to find humanity and love. And now that he has realised that nothing of what he desired is destined for him, dreams remain his only consolation, but more often than not they become a scant consolation since Poets once upon a time used to dream That after many years they would return, In the shape of grass and butterflies, on meadows, Where the laughter of boys and girls would resound. The poet in this world Is an unnecessary beggar, Who is not willing even to dream anymore Since many poets before him Dreamt in vain.44 However, Pribac never stopped dreaming, and it was this dreaming that gave him heart to continue his search for paradise lost, which was not Australia, nor was it Istria, even if his subconscious perceived it this way; yet by the time his paradise was regained, he kept dreaming on the nib of the wind: And if I deliver my disquiet Into the beak of a dove, And if I run away on the nib of the wind, The world will still be in me, caught in dreams, Bearing the universe in themselves Do not light up candles To the shipwrecked on the ocean, For they will not find the way To the wonderful rims of stars, And even in violent storm Their ship will not sink at the rock: In my dreams only the universe swims And there are no rocks and no lights.45 44 B. Pribac, »Nekoč so pesniki sanjali« (»Poets Once Upon a Time Used to Dream«), in: B. Pribac, V kljunu golobice, 25. Translated by T. Pribac. 45 B. Pribac, »V kljunu golobice« (»In a Beak of a Dove«), in: B. Pribac, V kljunu golobice, 16. Translated by T. Pribac. »MY KINGDOM IS NOT OF THIS WORLD« (JOHN 18:26) In the period that followed, Pribac’s life was marked by constant motion. His business duties made him spent a lot of time travelling round the world. It was then that he visited Europe for the first time after he had left it in 1960. And for the first time after so many years he could see it, not through the subjective eyes of his heart and of deformed pictures of memory, but through the non-deceptive microscope of his reason and his senses: he could smell it, he could touch it, observe its shape and all the hidden features, and the Europe of his illusionary dreams vanished instantly like soap bubbles bursting into nothingness. This Europe stretching in front of him now was a... Haven of fat tourists From every corner and wind, Exquisitely dressed middle-aged Marxist dandies In pavement cafes, Dropping their eyes down the Corso on teenage flesh And sipping a cool amaretto. After having lived twenty five years Under the Southern Cross, And now being a tourist myself, I feel estranged and I wonder If I am really still one of them.46 This was a great shock for Pribac, a sharp arrow struck directly into his very being. The idol, which he devotedly praised and extolled to the stars, so ruthlessly proved to be a mere sham, an illusionary artificial construction made by a weak and unsteady soul that preferred to retire from the real world to live in the void of misleading dreams, driving people into certain ruin. And indeed, Pribac was in ruin at this point, when reality in all its cruelty showed him its true image. And in such a ruin the line between life and death is so dreadfully thin, so frightfully weak, that each inconstant individual is certain to see the face of doom. It is in such ruin that human faculties are put to the test; those who find the right way will survive in every respect, the others will perish. And the survivors will become as strong as death (Song of Solomon 7: 6) since they know that once they have defeated Death, nothing can dim the light they bear in their hearts. And it was with this strength that Pribac has faced and surmounted all the further crises life has imposed on him, even his wife’s infidelity and the subsequent divorce, thus becoming a sad optimist, having retained an optimistic outlook on life, 46 B. Pribac, »Travel Diary«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 63. yet the awareness of his categorical guilt as a human being has always been deeply present in his soul, giving birth to extraordinary literary creations, in which his conception of life is expressed. Concept of Society Most of Pribac’s poems from this second Australian period relate to the question of people and their social and natural environment. As he comprehended the mediocrity of his formerly idolised Europe and its moral depravity, which was perhaps even greater than in Australia, Pribac felt disillusioned and deceived by people and the entire world. He could not accept people’s carelessness for anything related to either nature or humans; their coldness and spiritual senility irritated and grieved him deeply: And when they became bored with the trees, And killed all the fish in the sea And wildlife in the groves, And when they had polluted the rivers Flowing through their towns, The leaders of the nations Have decided to pierce the sky With knives of their Spiritual senility.47 Images from nature remain a constant in Pribac’s poetry in his second Australian period as well. Yet nature is now presented as a victim of unscrupulous magnates obsessed with arrogance and the need for self-confirmation. Engrossed with the desire for unlimited power, they have lost the capacity of appreciating small beauties enriching the world, and with their insensitiveness to everything genuine and pure, they also try to deprive those who have preserved a sincere admiration for all created beings of these small miracles: The strong and the learned They take for themselves The best fruits of this earth, And yet the murmur of the stream, The flower’s scent And the magnificence Of the night firmament 47 B. Pribac, »Polluters of Heaven«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 64. Can be felt as deeply, if not more By the begging tramp And the uneducated farmer's hand.™ However, Pribac does not stop warning humanity against the risk of succumbing to the Devil’s temptations, which may represent an insurmountable obstacle in the attempt to attain the everlasting peace of the divine abodes. In fact, disappointed with people in general due to their coldness and their lack of interest in anything good and divine, he feels estranged from this world, and he gradually becomes aware of the fact that there is no place on earth where he could feel at home for his real home is not of this world and it will never be. He feels uprooted from the source of life, and thrown into the valley of darkness, where he cannot find true happiness. Pribac searches for comfort in religion, and indeed it is there that he finds it at last. It is Christian belief that has helped him form his outlook on people, on the world, and on the whole universe. Accordingly, he perceives his earthly living as a test for him (and all other human beings), which will show whether he deserves to enjoy the delightful glory of the face of God or not. Conscious of the truthfulness of St. Augustine’s words: Restless is our spirit until it reposes in God, Pribac listens humbly to the gentle voice through which the Holy Spirit shows him the way to his real home, which is in the cool of the shade by the divine springs: If you reach for the waters Of that living stream And you believe that I can fill All the dry riverbeds around You will become a mighty branch of that tree Where other creatures lonely and pure Will come to share the cool of the shade And to drink the waters that make you Never thirsty again.49 Pribac finally gave a fresh impetus to the meaning of his life; by trying to pave his own way to salvation, he discovered the satisfaction Charity can bring to one’s heart. In the endeavour to become worthy of the heavenly home, he realised that home can also be found on Earth, since wherever love dwells, God also dwells, and where there is no love, there is no God. And this has become Pribac’s motto in life, inducing him to search for love, not for a home any more, since love brings God, and God is home. 48 B. Pribac, »Another Statement«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 53. 49 B. Pribac, »Merinda, My Merinda«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 36-37. Numinous Eroticism Pribac’s heart has been replete with so much love for his native land and for God that, at least concerning what can be deduced from his early poems, little place is left for love for women. However, this is not entirely true, since fragments of his poetry reveal quite a different picture of his experience of love. Pribac believed in romanticism, and love meant to him the most strong and pure bond of two human beings, a union of two kindred souls boundlessly devoted to each other, capable of experiencing the Absolute in all its might and grace. And this was only possible because the poet and his beloved were never alone; God was always with them to bless their happiness in surrendering to the harmony of their unconditional devotedness to the sacredness of human essence. And it is the absolute joining of soul and body that permeates this circle of numinous eroticism. He does not neglect physical love, on the contrary, he welcomes it for it is the external manifestation of the most intimate feelings pervading two human beings united by spiritual love. Each movement, each gesture, each sigh reflects a most hidden and private sentiment in the categorical willingness to totally abandon oneself to the whirl of God’s gift of the erotic experience. The stronger the emotion, the more abrupt the movements, and in the alternating of gentle and jerky gestures the two persons involved lose any sense for reality, reaching near madness to transcend human boundaries and experience the divineness of the Absolute. And this is Pribac’s numinous eroticism, where there is little place for lust and none for pornography, because everything is felt and done out of the incessant human aspiration toward perfection, which can be achieved only in the harmonious union of human souls with the divine grace. This is why numinous eroticism rejects prohibitions of any kind. What a disappointment, what an encroachment upon his dreams it was for Pribac when he was confronted with the fact that his marriage ended in divorce. In 1986 he was involved in a bad car-crash in Austria, and after that he spent almost a whole year recovering from the physical injuries sustained in the accident, and from the personal ones resulting from the conflict with his wife. This was a tough period for the poet; once again he was compelled to start from the beginning, and this time completely alone, or at least he thought so. But he was wrong, since God was still there keeping an eye on him, and sooner than anyone could have imagined, He sent Pribac another companion, a real kindred soul this time, an exceptionally powerful muse, with whom he would set up a new family and to whom he would dedicate most of his further literary creations. In 1989 they married and settled in Sergaši. In that period (1991) / his third collection of poems, actually a selection of his best verse, entitled Translucent People50 was published, this time in Slovenia. During his stay in his native country, and even earlier, he endeavoured to introduce Australian poetry to the Slovene public by contributing about eight readings of contemporary Australian poetry in his own 50 B. Pribac, Prozorni ljudje (Translucent People), Mladinska knjiga, Ljubljana 1991. translations on Slovene national radio, while some other translated Australian poems were also published in literary reviews such as Most from Trieste and Svobodni razgovori from Sydney. Pribac’s health problems forced the family to return to Australia, where they remained for eight years instead of the expected one, but in 2000 they returned to Sergaši, where they have lived ever since. In 2000 another collection of poems entitled The Bronze Knocker and Other Poems,51 which is partly a reprint of his first collection, was published, while in July 2002 his book Slovene Disturbances of Reconciliation (Slovenske spravne motnje) was published at the Društvo 2000 in Ljubljana. Having been left alone at a later stage of life, Pribac began to reconcile himself to solitude with no intention or hope of finding another companion with whom to spend his ripe old age, when like a bolt from the blue young Ljuba came to disturb his weary loneliness: Ripe and strained as a pod But yet alone, With ends somewhere in the clouds of the spirit and nonfulfilment She clung to me, an early growing grey man In my sad but maybe warm smile She saw my fleeing youth And in my soul an unfulfilled abyss of passion, Inexpressible by my weary flesh, Yet my big brown eyes Radiated youthful power and desire. Indeed, my soul is young, Not yet expressed or abloom as the buds of spring Though I am approaching early autumn And my napes are snowy of age And now I question God Why has he created and united us So fleeting and frail That we meet as children of different generations. This fugacious time is a dangling bridge On which we both come worried, wondering Whether it will sustain the weight of difference in our age.52 51 B. Pribac, Bronasti tolkač in druge pesmi (The Bronze Knocker and Other poems), Edicija Capris, Koper 2000. 52 B. Pribac, »Viseči most časa« (»The Dangling Bridge of Time«), http://members.ozemail.com.au/ ~ lapwing/pesmi.html. Translated by T. Pribac. Most of his other unpublished poems can be viewed on this web site. Lately, Pribac in his poems has praised his beloved wife, her beauty and her sweetness, and he has extolled the kindness of God, who has united them in the magic circle of numinous love. And if anyone may wonder why words in his love lyrics lose the power of expressiveness characteristic of the presentation of other motifs in his verse, it is worth noticing that there are things which simply cannot be confined to words: Poems can certainly be put into shape, Organised into sense, rhythm, feelings. But when shaped into inky words, Sentences, pages or books Just for their own sake, Then poems become only a distant echo Of buried thought.5* CONCLUSION After Pribac had spent so many years travelling round the world in search of a home, he came back to his native village and found it there, not in the green of the cypresses nor in the fragrance of the wind, but he found it within himself; in that instant he realised that it had always been there, but he had not noticed it. It might be surprising, however, to learn that lately Pribac has not been very active in literary creation, even if he could find many pleasant motifs to put into verse. But perhaps Kierkegaard was right: perhaps a genius is born out of sadness, grief, and desperation, and when these burdens of the heart are gone, the capacity for genius is gone, too. But if apprehension may arise at the thought of a possible close to Pribac’s literary career, it would be convenient to ask ourselves: Can the burdens of the heart indeed ever be completely removed from this world? SOURCES AND LITERATURE USED Bori 1, n°2, 1955. Chevalier J., Gheerbrant A., Slovar simbolov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. Translated from the original Dictionnaire des Symboles by Stane Ivanc.) Detela, L., »Berta Pribca poetična kozmologija«. Buenos Aires: Glas SKA, XXI/11-12, 1974. 53 B. Pribac, »The Essence of Words«, in: B. Pribac, The Beautiful Vida and Other Poems from Two Homelands, 69-71. Detela, L., »Slovenska bodočnost in problem narodne sprave v luči zdomskih politično-duhovnih izkušenj«. Buenos Aires: Meddobje, XXII/3-4, 1986. Eliot, T.S., Selected poems. London: Faber and Faber, 1954, 1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 1966, 1967, 1969, 1970, 1971, 1972, 1973. Jurak, M. (ed.), Australian Papers. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1983. Jurak, M., »Motivika v poeziji slovenskih izseljencev«. Ljubljana: Slovenski koledar, 36, 1989. Jurak, M., »Poetry Written by Slovene Immigrants in Australia: Types of Imagery from the Old and the New Country«. Ljubljana: Filozofska fakulteta: M. Jurak (ed.), Australian Papers, 1983. Jurak, M., »Slovene poetry in Australia: from terra incognita to terra felix«. Acta neophilologica, 29, 1996. Jurak, M., »Slovenski pesniki v Avstraliji - razpeti med staro in novo domovino«. Književna smotra, 21, 1988. Jurak, M., Maver, I. (ed.), Essays on Australian and Canadian Literature/Eseji o avstralski in kanadski književnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. Maver, I„ »Literarno ustvarjanje avstralskih Slovencev v angleškem jeziku«. Ljubljana: ZRC SAZU: Rokus: Žitnik, J., Glušič, H. (ur.), Slovenska izseljenska književnost 1 - Evropa, Avstralija, Azija, 1999. Maver, L, »The Mediterranean in Mind: B. Pribac, a Slovene Poet in Australia«. Ned-lands: The University of Western Australia: Westerly, 39/4, 1994. Mlada pota, 11/6, 1956-57. Mladina XIV, n°20, 1956. Naša misel, n°8, 1952. Prešeren, J., »Bert Pribac (Avstralija) - pot do poklicnega zadovoljstva in uspeha«. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije: Kokalj Kočevar, M. et al., IZSELJENEC - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu zbornik ob razstavi, 2001. Pribac, B., »Zakaj pišem pesmi«. Sydney: Svobodni razgovori, X/3, 1993. Pribac, B., Bronasti tolkač. Melbourne: The Slovene Association, 1962. Pribac, B., Bronasti tolkač in druge pesmi. Koper: Edicija Capris, 2000. Pribac, B., Prozorni ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. Pribac, B., The Beautiful Vida and Other Poems front Two Homelands. Canberra: The Lapwing Private Press, 1987. Pribac, B., V kljunu golobice. Canberra: Lapwing Private Press, 1973. Suša, B., »Bronasti tolkač in V kljunu golobice«. Ljubljana: Dve domovini/ Two Homelands, 1, 1990. Suša, B., »Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji v slovenskem jeziku«. Ljubljana: ZRC SAZU: Rokus: Žitnik, J., Glušič, H. (ur.), Slovenska izseljenska književnost 1 - Evropa, Avstralija, Azija, 1999. Suša, B., »Pogledi na slovensko književnost«. Ljubljana: Dve domovini / Two Homelands, 4, 1993. Suša, B„ »Tisk slovenskih književnikov v Avstraliji«. Slovene Literary Works in the Australian Press) (Sydney: Svobodni razgovori, X/1-2, 1992. Trebše, M., Klemenčič, M. (ur.), Slovensko izseljenstvo - Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001. Zbornik avstralskih Slovencev /Anthology of Australian Slovenes. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, SALUK/SALAC, 1985, 1988. Žitnik, J., Glušič, H. (ur.), Slovenska izseljenska književnost 1 - Evropa, Avstralija, Azija. Ljubljana: ZRC SAZU: Rokus, 1999. POVZETEK DUHOVNI RAZVOJ BERTA PRIBCA, KOT SE ODRAŽA V NJEGOVI POEZIJI Teja Pribac »Ker velikih literarnih ambicij ne zmorem izpeljati, je zame važna izpoved, vsebina in resnica o sebi in okolju, taka resnica kot jo jaz vidim in občutim. Samo to, kar imam, lahko razdam, da bi si domišljal kaj več, za to nisem imel ne časa ne vneme.« Tako se glasi skromna opazka, ki jo je Bert Pribac podal v razmišljanju o svojem literarnem ustvarjanju z naslovom »Zakaj pišem pesmi« (v: Svobodni razgovori, X/3, 1993, 8.). Kot Pribac sam pojasni, je poezija, ki jo ustvarja, odraz njegovih zaznav, občutij in pogledov na različna vprašanja o svetu in bitjih v njem, kar nam omogoči oblikovanje sorazmerno popolne slike njegovega duhovnega razvoja vse od zgodnje mladosti pa do pozne zrelosti. Mladostno igrivost in lahkotnost prekine prisiljena odločitev, da se odpravi po poti vseh blodnežev, beračev in večnih romarjev tega sveta. Posledično se v poeziji začetnega obdobja njegovega izseljenstva odražata globoka bolečina in beda, ki izhajata iz spoznanja o izgubi doma, prijateljev in vseh najbolj intimnih momentov lastnega bivanja. In ko še zadnje upanje na ustrezno zatočišče pod Južnim križem umre, se pesnik zateče k sanjam, ki mu nudijo tolažbo, saj le v sanjah lahko ponovno občuti atmosfero domačnosti ljubljene Istre, ki pa ni več stvarna Istra njegove mladosti, temveč močno idealizirana mentalna konstrukcija, osnovana na njegovih željah in upih. Veliko časa je potreboval Pribac, da je lahko opustil sanje o izgubljenem raju in žalovanje za njim ter sprejel, da istrska zemlja ni nič bolj prijazna do svojih ljudi kot je avstralska do svojih. Temu soočenju z realnostjo, ki je bila kruta in neizprosna in ki mu ni nudila temeljev za izpolnitev prvobitne človeške usmerjenosti k harmoničnemu bivanju v duhu in resnici, je sledila popolna obupanost pesnika. Toda ko so temačna brezna osamljenosti in brezupa dušila Pribca.je on našel pot, kijo je instinktivno zaznal kot pot, ki vodi k odrešenju. Takrat je razumel, da tisto, za čemer je stremel dolga leta, ni bila Istra, niti ni bil katerikoli drugi kotiček zemlje, kajti daleč stran od prvotnega bivališča ga ni odpeljalo izseljenstvo, sam je namreč kot človeško bitje brezpogojno podvržen izkoreninjenosti zaradi svoje grešne narave, kar sicer pogosto nastopi kot eden osrednjih motivov v poeziji njegovega drugega avstralskega obdobja. Posledično, kamorkoli bo šel v tem svetu, bo vedno ostal tujec, saj njegovo kraljestvo ni od tega sveta. V tem trenutku Pribac odkrije Boga; in Bog je tisti, pri katerem mora iskati zatočišče, ker Bog je njegov pravi dom, sedaj in vedno. Toda Boga nikoli ne dosežemo neposredno, ampak samo preko ljubezni do vseh ustvarjenih bitij, predvsem pa preko absolutne vdanosti sorodnih duš v vrtincu pobožne erotike. In v svojem ponovno odkritem raju je Pribac našel sorodno dušo, s katero bo delil najbolj sveto izkustvo našega bivanja. ARE MIGRATIONS REVOLVING NATIONAL LABOR MARKETS OF EUROPEAN UNION? Barbara Verlič Christensen COBISS 1.01 INTRODUCTION 1. Most of the recent migration flows towards EU are not economic. These latest migrations are challenging the persisting problems of high unemployment within EU countries as such and among immigrant’s population in particular. Labor markets are in a transformation process, where future needs may be structurally over or underestimated. Limited immigrants possibilities to integrate into EU labor market, instead of the national ones, foster the existent abortive local integration models. It looks like national labor markets promote a demand side but fail to include a supply one. 2. The demographic prognosis of EU populations might be misleading, when compared to the needs of the national labor market resources. Long-term decline in the projected EU work force derives from the possibly wrong assumption of the continued low fertility. Particular countries differ on that account. Demographic aspects of migration theory lack the explanations for the recent and future migration flows. Demographic »pressure« from countries in development is not the only promoter of the recent increase of migrations. The latter are fostered by increasing structural poverty, political and social insecurity of ever greater number of populations within those same countries. There is as well, increasing evidence that developed regions of EU countries do need more work, but fail to provide formal employment. Undocumented immigrant work of a large scale in families, health, catering and tourism are just few examples. The countries of EU as well, experience social and political change, even though the similar problems have different faces and magnitude. Both is creating a conflict of interests, altogether social insecurity. 3. Even though the human resources of recent immigrants in EU are possibly underestimated, at present these resources are inadequately used, provoking high cost on a welfare system and/or extreme poverty. There is possibly a mismatch between social organization of the labor market and government’s social resources in respect to those that immigrants do posses, regarding their education, skills and/or their possibilities to enter labor markets. But here are, at opposed ends of the labor markets, two processes enabling immigration to prosper: increasing levels of (tolerated) undocumented work and a lack of a transparent, non-discriminatory competition for better off regular jobs in formal economy at the national levels. The consequence of Dve domovini •Two Homelands 16 • 2002, 65-79 the first is growing the share of black economy and the second is an increasing unemployment among skilled immigrants too. 4. Several factors contribute to the global economic and demographic divergence, which will very likely promote potential migration pressure on EU for several decades to come. Cultural, political and economic ethnocentric model of ECU’s migration policy is therefore no longer satisfactory for either of the sides. It results in high social and legal cost on nationals, social exclusion of immigrants and social policy conflict. It promotes cultural racism and xenophobic reactions on local levels in public and in particular forms of discrimination on local labor markets. It resuscitates immigrants’ resentment to command integration schemes and resistance to a loss of ethnic identification. 5. Problems of such dimensions do ask to be researched better. They involve millions of people and they erode social cohesion. Some possible answers to these dilemmas may well be found within deregulation of policies of immigrants mobility within EU countries. The second is needed and requested demand from employers for a deregulation of national labor markets. The third is a promotion of and sustenance to the ethnic economy and self-employment of immigrants. Finally, there is a need to reveal what are the human and social - ethnic or class - resources of immigrants, if one wants to improve the effects of EU integration policies. A constructive public and political dialog between the dominant and ethnic entities might help very much. What do we actually know about the nature and extent of the recent global migration flows, specially in Europe? Comparative statistical data are poor, but trends show the numbers and a variety of ethnic groups are increasing (Eurostat, 1999, OECD, 1999, 2000). Increasing are the rates of unemployment of third countries’ nationals in EU labor markets, too (OECD, 1999, 2000, Graph 1). These are the main subjects of the analysis. Graphs 1 Relative exposure of immigrants to unemployment Chart 1.11. Share of foreigners or the foreign-born in total unemployment relative to their share In the labour force In 1997' Sources: OECD, 1999:46 and OECD, 2000: 52, data is drawn from Labour Force Survey and national statistics. 1 AoqjU ia>! hr .»nitju. 19»1 fcvCUnrta* V1>(’ ■ . ^ V"' 'KaAV-H'J vuiclcla fXAiJc*. , -iTtpU,' ■ T*& <0, Tv*ji./, Af. •< _ ,1 'r-*-j‘LtU , ,ey di. lU'KfU ttUrtUvu, r ' ^ /v^/, ^KUvrLl, ^ /L . •* ?7'7 ‘ '7i£^- ^'^o- , vtenZit,- I • ^ P ' V Ltfn^,, ih-J-i X.L p v.K-w Cm -u«,rVJ . rXft,J^.’ *- ^^u ! * 1 H-fWvU T r . i1 , ,f jMj, , V- IVMCAtx VltL-H. SMvkf ' 1 ^VT.U., , ^ t^lV I p trvdiA«.,' >&-.t,'^ut, a»«. Km« , Ku/’feidvu ijVLk j/< k t i Auw v^i. Čh i/^ I if- O+Iu'Ia. A‘1^1/. ■^La, J' REPORTS AND REFLECTIONS 3 >C/3 POROČILA IN RAZMIŠLJANJA § REPORTS AND REFLECTIONS Ili DVAJSET LET INŠTITUTA ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Janja Žitnik Med vrsto letnic, ki so zarisale vidne ločnice v zgodovini sistematičnega raziskovanja slovenskega izseljenstva, ni težko razpoznati tiste, ki beleži rojstvo Inštituta za slovensko izseljenstvo. Letos praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. V tem poročilu o njegovem dosedanjem delovanju bo govora predvsem o ljudeh, ki ga predstavljajo, o vrstah in oblikah njihovih dejavnosti in manj o raziskovalnih vsebinah, saj je tematski spekter njihovega raziskovalnega dela tako širok, da bi vsebinsko orientirano poročilo krepko prekoračilo primerni obseg jubilejnega članka. Uvodoma pa vendarle želim nameniti nekaj besed tudi okoliščinam in pobudam, ki so privedle do ustanovitve Inštituta. 16. septembra 1981 je dr. Ivo Fabinc, tedanji rektor Univerze v Ljubljani, v otvoritvenem govoru ob začetku mednarodnega simpozija o Louisu Adamiču med drugim poudaril: »Za našo univerzo predstavlja sedanji znanstveni simpozij veliko obvezo, da bo spodbujala in podpirala nadaljnje znanstveno raziskovanje življenja in dela Louisa Adamiča, v širšem smislu pa zgodovino našega izseljenstva, katerega prvi znanstveni preučevalec in vidni predstavnik je bil prav on sam.«1 Tudi drugi udeleženci so skupaj z glavnim organizatorjem simpozija prof. dr. Janezom Stanonikom izpostavili potrebo po sistematičnem raziskovanju slovenskega izseljenstva, pri čemer naj ne bi šlo le za oživitev nekdanjih dejavnosti na tem področju, ki so desetletje pred tem večinoma usahnile, temveč za mnogo širše zastavljeno interdisciplinarno programsko zasnovo dela. Pobuda je rodila sadove: že nekaj mesecev zatem, leta 1982, je bil ustanovljen Inštitut za izseljenstvo pri SAZU. Vodil gaje upravnik dr. Janez Stanonik (njegovo vlogo pri razvoju Inštituta sem predstavila v prejšnji številki te revije), znanstvenemu svetu inštituta pa je predsedoval akademik dr. Fran Zwitter. Da je bil Inštitut ustanovljen pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je razumljivo, saj je v šestdesetih letih prav tam deloval njegov predhodnik - Študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva. Kljub temu, da Študijski center ni imel svojih prostorov in redno zaposlenih raziskovalcev, je od ustanovitve 18. junija 1963 pa do konca šestdesetih let, ko je njegovo delo postopoma zamrlo, s pomočjo zunanjih in občasnih sodelavcev uspešno uresničil del zastavljenih nalog, zlasti v okviru izdelave bibliografije izseljenskega tiska, pregleda arhivskih virov za zgodovino izseljenstva in 1 Otvoritveni govor dr. Iva Fabinca, rektorja Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Louis Adamič: Simpozij/Symposium, ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981, 5. statističnih podatkov o izseljevanju s slovenskega etničnega ozemlja od srede 19. stoletja do 1. svetovne vojne.2 Leta 1982 je novoustanovljeni Inštitut za izseljenstvo dobil svoje prostore v poslopju predsedstva SAZU in sprva nadaljeval delo svojega predhodnika, predvsem zbiranje in urejanje gradiva (izseljenske periodike, zapuščin posameznih izseljencev, društvenih in župnijskih arhivov ipd.). Že leta 1983 je Inštitut tudi formalno postal osrednji slovenski dokumentacijski center za zbiranje arhivskega gradiva o slovenskih izseljencih, delo v arhivu in dokumentaciji pa je v celoti opravljala honorarna sodelavka gospa Mila Šenk, nekdanja urednica Slovenskega (izseljenskega) koledarja. Konec naslednjega leta seje na Inštitutu začasno zaposlila sociologinja dr. Silva Mežnarič, leto dni pozneje pa še mlada raziskovalka izseljenske književnosti Janja Žitnik.3 Leto 1986 je bilo za delovanje Inštituta prelomno leto. Njegov upravnik akademik dr. Janez Stanonik je tega leta v sodelovanju z upravo Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) SAZU uresničil formalno vključitev Inštituta v sklop te raziskovalne organizacije, ki danes v okviru administracije in drugih skupnih služb združuje šestnajst inštitutov in ki je tudi Inštitutu za izseljenstvo lahko že tedaj ponudila ugodnejše materialne in organizacijske pogoje za kadrovsko razširitev in z njo povezano izvajanje načrtovanega raziskovalnega programa. Slednji je namreč poudarjal zlasti interdisciplinarni vidik raziskovanja slovenske izseljenske problematike, koncept, ki spričo pičlih možnosti za kadrovsko razširitev pod tedanjo upravo SAZU ni mogel imeti obetavnih izgledov. Akademik Stanonik, kije bil tedaj zaposlen kot redni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, seje moral s to priključitvijo v imenu širših raziskovalnih interesov odpovedati svojemu upravništvu, saj so tedanja administrativna določila izključevala kakršnokoli (polno) vzporedno zaposlitev upravnikov inštitutov ZRC SAZU. Svoje delo je nadaljeval v znanstvenem svetu Inštituta, ki se je preimenoval v Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Že v prvih letih po vključitvi v Znanstvenoraziskovalni center je bil uresničen večji del dosedanje kadrovske razširitve Inštituta. Danes je na Inštitutu zaposlenih devet raziskovalcev, in sicer znanstveni svetniki Marjan Drnovšek, Irena Gantar Godina in Janja Žitnik, višja znanstvena sodelavka Breda Čebulj Sajko, znanstveni sodelavki Marina Lukšič - Hacin in Mirjam Milharčič - Hladnik, asistent z doktoratom Zvone Žigon (po odhodu na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve je na Inštitutu v dopolnilnem delovnem razmerju) ter asistenta Dean Ceglar in Jernej Mlekuž, ki sta pravkar zaključila magistrski študij. S takšno kadrovsko sestavo so na Inštitutu zastopane naslednje znanstvene discipline (po kronološkem vrstnem redu zaposlitve posameznih raziskovalcev): literarne vede, etnologija, zgodovina (trenutno trije raziskovalci), sociologija, politologija, kulturna antropologija in geografija. Za izvedbo strokovnih nalog in reden potek obsežnega administrativnega in tehničnega dela v okviru raziskovalnega programa Inštituta skrbi samostojna strokovna delavka 2 Breda Čebulj - Sajko, Preteklo in sedanje delovanje Inštituta za slovensko izseljenstvo, Dve domovini/ Two Homelands, št. 1, 1990, 11-20. 3 Prav tam. Špela Marinšek, od številnih zunanjih sodelavcev pri projektih pa je doslej najtesneje sodeloval z Inštitutom izr. prof. dr. Mihael Kuzmič. V funkciji upravnika/upravnice in pozneje predstojnice Inštituta so akademiku dr. Janezu Stanoniku po letu 1986 sledili dr. Andrej Vovko, dr. Janja Žitnik, dr. Irena Gantar Godina in sedanja predstojnica dr. Marina Lukšič - Hacin. Vsak od njih je v času svojega mandata zapustil v zgodovini delovanja Inštituta razpoznaven pečat. Prvi je v problematičnem začetnem obdobju številnih ovir in nejasnosti, ki so bile posledica nedorečenih reform v okviru republiške znanstvene administracije, med drugim našel ugodno začasno rešitev prostorske stiske Inštituta, druga se je posvetila širjenju in krepitvi mednarodnih stikov Inštituta in vzpostavila plodno sodelovanje z zunanjimi sodelavci, tretja je Inštitutu prispevala predvsem dragocene nove izkušnje na področju organiziranja širše zastavljenih mednarodnih simpozijev. Sedanja predstojnica dr. Marina Lukšič - Hacin, ki sodi med mlajše predstojnice in predstojnike inštitutov ZRC SAZU, je s svojim vsestranskim smislom za vodenje in koordinacijo dela prijetno presenetila tako sodelavce kot širšo strokovno javnost. Pod njenim vodstvom je delo Inštituta postalo bolj načrtno in usklajeno, k čemur bistveno pripomorejo vsakotedenski delovni sestanki vseh zaposlenih na Inštitutu. Programska skupina, ki jo vodi dr. Marjan Drnovšek, je začela uresničevati ambicioznejši in pestrejši raziskovalni program, njegovo uspešno izvajanje pa je vsekakor pogojeno tudi z mnogo bolj urejenim finančnim poslovanjem Inštituta in vsako leto še z dodatno razširjeno mrežo mednarodnega sodelovanja. Posledica omenjenih sprememb je bistveno večja odmevnost raziskovalnih rezultatov Inštituta v Sloveniji in tujini. Dr. Marjan Drnovšek se je poleg uspešnega vodenja programske skupine izkazal tudi v vlogi novega urednika pričujoče revije. V sorazmerno kratkem času mu je uspelo uresničiti zamisel o izdajanju tematskih številk in rednejšem posredovanju znanstvenih rezultatov z izdajanjem dveh številk revije letno, kar je nedvomno pogojeno s povečanim obsegom uredniškega in administrativnega dela.4 V funkciji predsednika/predsednice Znanstvenega sveta Inštituta so se po letu 1986, ko je Inštitut prešel pod upravo ZRC SAZU, izmenjavali akademiki iz I. in II. razreda SAZU. Sedanja predsednica Znanstvenega sveta je dr. Breda Čebulj Sajko, med člani pa sta poleg znanstvenih svetnikov Inštituta in njegove predstojnice še dva akademika, in sicer dr. Janez Stanonik, kije član Znanstvenega sveta vse od ustanovitve Inštituta in hkrati član uredniškega odbora pričujoče revije (prav tako od njene ustanovitve), in dr. Vasilij Melik, ki je do nedavnega vodil Znanstveni svet Inštituta. Inštitut ima svojo predstavnico tudi v Znanstvenem svetu ZRC SAZU. Delo Inštituta poteka v okviru raziskovalnega programa Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva in v okviru tekočih raziskovalnih projektov. Od uvedbe projektnega financiranja leta 1993 do leta 2001 so raziskovalci Inštituta izvedli vrsto temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov. Med letošnjimi je bil projekt Stanje 4 Poleg tega je bila revija letos uvrščena v seznam indeksiranih revij, pri katerih se znanstveni članki v postopku bibliografske evalvacije vrednotijo še z dodatnimi točkami. in perspektive slovenskega povratništva (vodja J. Žitnik), ki se je zaključil s koncem junija, pravkar pa potekajo projekti Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničarskega gradiva pri slovenskih izseljencih po svetu (vodja B. Čebulj Sajko), Vloga in pomen žensk za ohranjanje kulturne tradicije med izseljenci (vodja M. Lukšič - Hacin), Sodobni (slovenski) misijonar kot izseljenec (Z. Žigon) in Slovenci v Afriki (Z. Žigon). Letos sodelujejo raziskovalci Inštituta v mednarodnih projektih Slovenci in Čehi: trajno prijateljstvo? (I. Gantar Godina), Comenius - Migration and Intercultural Relations: Challange for European Schools Today (J. Mlekuž) in Unesco - Comparative Education Programme in Euro-Mediterranean Studies (M. Lukšič - Hacin).5 Razen tega so posamezni raziskovalci še zlasti dejavni pri (so)organiziranju in postavitvi razstav s področja slovenskega izseljenstva.6 M. Drnovšek, I. Gantar Godina in M. Lukšič - Hacin dopolnjujejo svoje raziskovalno delo z rednim ali občasnim pedagoškim delom na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani, poleg njih pa z mentorskim delom sodelujeta pri nastajanju diplomskih nalog in podiplomskih del s področja izseljenskih študij tudi B. Čebulj Sajko in J. Žitnik. Nepogrešljiv sestavni del letnih programov Inštituta so individualni študijski obiski in raziskovalno delo v tujini, ki ga izvajajo bodisi mladi ali formirani raziskovalci.7 Mednarodno sodelovanje Inštituta se je v zadnjih letih okrepilo zlasti v okviru tesnejšega in rednejšega sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami in inštituti za migracijske študije v drugih državah Evrope, z Mednarodnim sociološkim inštitutom s sedežem v Izraelu ter z izseljenskimi organizacijami in posamezniki v Afriki, na Arabskem polotoku in na Daljnem vzhodu. V okviru posameznih dejavnosti se nadaljujejo že pred časom vzpostavljeni stiki z inštituti, organizacijami in aktivnimi posamezniki v ZDA, Avstraliji in Kanadi. Inštitut za slovensko izseljenstvo zdaj že vsako leto organizira mednarodno znanstveno konferenco, sklop predavanj in/ali okroglo mizo o izseljenski problematiki. Od leta 1992, ko je organiziral 1. redno mednarodno posvetovanje raziskovalcev izseljenstva v Ljubljani z naslovom Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva, seje v njegovi organizaciji zvrstilo deset mednarodnih simpozijev in okroglih miz. Leta 1993 je Inštitut sodeloval pri organizaciji drugega rednega srečanja raziskovalcev izseljenstva na Opčinah pri Trstu - posvečeno je bilo vzrokom, smerem in načinom izseljevanja Slovencev v različnih obdobjih; leta 1995 je pripravil tretje posvetovanje v Portorožu, tokrat na temo Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje. Leta 1998 je v organizaciji Inštituta potekal prav tako v Portorožu mednarodni simpozij 5 Več o tekočih projektih, mednarodnem sodelovanju in raziskovalnih rezultatih Inštituta v: ZRC SAZU: Poročilo o delu 2001, Ljubljana: ZRC SAZU, 2002, 105-112. 6 Najaktivnejši na tem področju so M. Drnovšek, B. Čebulj Sajko, D. Ceglar, ki vzporedno s svojim raziskovalnim delom skrbi tudi za urejanje in popis arhivskih fondov Inštituta, in J. Mlekuž, mladi raziskovalec, ki se redno vključuje v večino skupnih dejavnosti Inštituta. 7 V tujini trenutno raziskovalno deluje Mirjam Milharčič Hladnik, ki preučuje vlogo in pomen žensk za ohranjanje slovenske kulturne dediščine med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike in Kanadi. 100. obletnica rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori. Leta 1999 je bila zopet v Portorožu letna konferenca AEMI (Association of European Migration Institutions) z okroglo mizo Tisk in izseljenstvo, v Ljubljani pa okrogla miza Avtobiografska metoda. Leta 2000 so v Ljubljani potekali Dnevi Inštituta za slovensko izseljenstvo, ki so med drugim vključevali razstavo, sklop predavanj in okroglo mizo Slovensko izseljensko gradivo. Leta 2001 je Inštitut pripravil v Gozdu Martuljku mednarodni simpozij Kulturno-umetniška dejavnost izseljencev in njeno mesto v sodobni kulturi. Leta 2002 je (so)organiziral dve okrogli mizi v Ljubljani: Ženske v manjšinskih skupnostih in Odnos Slovencev do izseljencev, pravkar pa se zaključujejo priprave za letošnje mednarodno znanstveno posvetovanje Sezonstvo in izseljenstvo v Panonskem prostoru: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki bo v Murski Soboti od 22.-25. oktobra 2002. Na čelu organizacijskih priprav za omenjene simpozije in okrogle mize so se zvrstili že domala vsi raziskovalci Inštituta. Izdajateljska dejavnost Inštituta obsega izdajanje znanstvene revije Dve domovini/ Two Homelands (dosedanji uredniki: A. Vovko, M. Drnovšek, J. Žitnik in od leta 2001 znova M. Drnovšek), informativnega Biltena (dosedanji uredniki: B. Čebulj Sajko, Z. Žigon in J. Mlekuž) in monografske zbirke Migracije (ur. J. Žitnik). Raziskovalci Inštituta so hkrati tudi souredniki drugih znanstvenih revij in publikacij (največ M. Drnovšek), njihova vsakoletna znanstvena in strokovna bibliografija pa obsega - poleg ocen, poročil, poljudnih člankov ter prispevkov v enciklopedijah, leksikonih, učbenikih in radijskih oz. televizijskih oddajah - nekaj monografij in nekaj desetin objav v odmevnejših domačih in tujih znanstvenih in strokovnih publikacijah ter prek 20 prispevkov na (večinoma mednarodnih) znanstvenih konferencah. Od leta 1994 so sodelavci Inštituta objavili samo pri Založbi ZRC enajst monografij in zbornikov,8 pri drugih založbah pa še ravno toliko. Skupaj so torej doslej prispevali dvaindvajset monografskih izdaj s področja izseljenskih študij. Seveda pa namen delovanja tovrstnega inštituta ne more biti zgolj akademski. Med prednostnimi cilji Inštituta je vključevanje vladnih teles, šolstva, arhivov, muzejev, kulturnih medijev in najširše javnosti v reševanje aktualnih problemov, s katerimi se soočajo slovenski izseljenci. Prav na tem področju je Inštitut v zadnjih letih sprožil nekaj vidnih premikov, kar se odraža v mnogo pogostejši obravnavi izseljenske 8 Ta dela so: J. Žitnik, Orel in korenine med »brušenjem« in cenzuro, 1995 (ZRC, 6); Zbornik Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje, ur. I. Gantar Godina, 1996; Z. Žigon, Otroci dveh domovin: Slovenstvo v Južni Ameriki, 1998; Intelektualci v diaspori: Zbornik referatov simpozija ob stoti obletnici rojstva Louisa Adamiča, ur. I. Gantar Godina, 1999; M. Lukšič-Hdcin, Multikulturalizem in migracije, 1999 (Zbirka ZRC, 22); Slovenska izseljenska književnost, 3 zvezki, ur. J. Žitnik s sodelovanjem H. Glušič, 1999 (sozaložnik založba Rokus); B. Čebulj Sajko, Razpotja izseljencev: Razdvojena identiteta avstralskih Slovencev, 2000; Dean Ceglar, Vodnik po arhivskem gradivu Inštituta za slovensko izseljenstvo, 2000; M. Lukšič-Hacin, Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem, 2001; Z. Žigon, Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini, 2001 (Migracije, 1); M. Kuzmič, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA 1893-1924: Naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politične, literarne in verske dejavnosti, 2001 (Migracije, 2). problematike v omenjenih institucijah ter v povečani prisotnosti samih izseljencev pri skupnem načrtovanju poti do ustreznih rešitev. O tem, daje delo na Inštitutu vsestransko, intenzivno, skrbno načrtovano, usklajeno in produktivno, mi vsakodnevna izkušnja v okviru skupnega izvajanja delovnega programa in projektov ne dopušča nobenega dvoma. Kaj pa vzdušje na Inštitutu? Morda bo kateri od bralcev mnenja, da to vprašanje ne sodi v »spodobno« jubilejno poročilo o dosedanjem delovanju raziskovalne skupine. O medsebojnih odnosih seje težko odkrito pogovarjati že v samem kolektivu, kaj šele o tem pisati za širšo strokovno javnost. In vendar sem prepričana, da sta lahko prav delovna atmosfera in zrelost medsebojnih odnosov v skupini odločilna dejavnika pri zagotavljanju uspešnih rezultatov in obetavnih perspektiv katerekoli (raziskovalne) skupine. Ker sem od vseh sodelavcev najdlje zaposlena na Inštitutu, mi je celotna zgodovina odnosov in vzdušja na Inštitutu sorazmerno dobro poznana. In ker še zlasti v znanstvenem in strokovnem tisku le redkokdaj spregovorimo o človeški plati svojega bolj ali manj izrazito timskega dela, želim tokrat napraviti izjemo. Kot vsaka nova, pretežno mlada delovna skupina smo tudi mi v začetnem obdobju potrebovali nekaj časa, da smo se naučili vzpostaviti primerno ravnovesje med individualnim in skupnim interesom, občutkom prijateljske in poklicne pripadnosti, emocionalnimi in strokovnimi vezmi, subjektivnimi zavorami in tehtno profesionalno kritičnostjo. Obdobja tesnih privatnih stikov, sproščenih skupnih izletov in veselih praznovanj so se izmenjavala z mučnimi meseci napetih odnosov, porušene komunikacije, zmotnih presoj in kopičenja nerešenih vprašanj. Danes se mi takšni zapleti v odraščanju skupine zdijo naravni, še zlasti če upoštevam vpliv objektivnih okoliščin, predvsem prepogostih radikalnih reform v sistemu vrednotenja in financiranja raziskovalne dejavnosti. Preseneča me le to, da nekdanje nihanje vzdušja v kolektivu v nobenem trenutku ni moglo vplivati na stabilnost silovitega delovnega zagona domala vsakega člana kolektiva, pa čeprav je njegova vnema tu in tam naletela na nepotrebno blokado, ki se je kajpak sočasno odražala tudi v njegovi delovni učinkovitosti. Pogosto sem se spraševala, kje je vzrok naše trajne osebne motiviranosti, očitnega veselja do tega dela, pristnega zanimanja, ki je neodvisno od trenutnih delovnih pogojev in atmosfere, kolegialne podpore ali nerazumevanja, uspehov, priznanj ali spodrsljajev. Morda je odgovor v dejstvu, da večinoma pripadamo tistim generacijam, ki so si še pred nenadnim porastom brezposelnosti in zaskrbljujočega presežka prijav na številnih oddelkih fakultet lahko mnogo svobodneje od večine današnjih maturantov izbirale študijsko usmeritev in prihodnji poklic. Veselje do izbranega dela pa je - še zlasti v minimalnih delovnih pogojih - zagotovo najtrdnejše vezivo delovne skupine, kiji pomaga prebroditi začetne težave in poznejše problematične trenutke. Prav zaradi te prednosti je lahko Inštitut dve desetletji kljuboval vsem tistim zunanjim in notranjim pretresom, ki so se slej ko prej izkazali za neproduktivne, in se naposled tako rekoč v vseh pogledih stabiliziral. Vzporedno s tem je v zadnjih letih tudi naša skupinska mentaliteta opazno dozorela. Komunikacija je ostala neposredna in odkrita, a je dobila novo razsežnost: postala je tudi korektna. Priznanje in kritiko delovanja posameznika doživljamo kot priznanje in kritiko delovanja skupine, občutje vsakega člana skupine na delovnem mestu pa je v največji meri odvisno od njegovega izpolnjevanja ali neizpolnjevanja sprejetih odgovornosti. Kaže, da smo nekdanji pravili - »najprej posameznik, šele nato inštitut« in »najprej prijatelji, šele nato kolegi« - postavili na glavo. In rezultat? Ko danes omenim, kje sem zaposlena, ne storim tega le z obilico tople človeške naklonjenosti, temveč tudi z desetino neke zdrave in iz konkretnih dosežkov porojene timske samozavesti. PRISELJENSKI PISATELJI V NEMČIJI: USTVARJALNA MOTIVACIJA Venčeslav Šprager Domovina in jezik Življenje v diaspori postavlja splošne definicije pojmov domovina, tujina, domači in tuji jezik pod vprašaj. Ti pojmi postanejo v diaspori odprtejši, kompleksnejši in dovolj problematični, da zahtevajo novih definicij, s čimer lahko predstavljajo enega osrednjih ustvarjalnih izzivov izseljenstva. Pojmu domovina pripada poudarjeno mesto v zavesti vsakogar, ki se iz kakršnegakoli razloga naseli kot priseljenec v tujini. Pomen tega pojma v književnem delu priseljenskih piscev je mnogovrsten, saj posamezni avtorji različno doživljajo svoje razmerje do domovine, odtujevanje in navezanost nanjo. Ta različnost se nanaša na njihovo čustvo do domovine tako v času pred odhodom iz rojstne dežele kot tudi pozneje v diaspori. Prav tako raznolika je tudi njihova uporaba jezika, ki kaže na njihov odnos do materinščine in tujega jezika. Nekateri pisatelji so objavljali že pred izselitvijo ali begom v tujino' in so tudi v novi, »zračni« domovini ustvarjali v maternem jeziku,2 drugi so postali avtorji v mediju novega jezika.3 Najmanj je takih, ki v diaspori vrsto let pišejo v obeh jezikih. Prav med njimi pa bomo našli večino tistih ustvarjalcev, ki so na kulturnem in jezikovnem področju prevzeli vlogo posrednika med izvirno domovino in tujino. Mnogi - med njimi je, denimo, avtor Chiellino - svojih literarnih del ne namenjajo bralcem v »stari domovini«. Vsekakor pa lahko izguba domovine prinese impulze za književno ustvarjanje. Zanimiv je poskus, da bi pojem domovina osvetlili z zornega kota jezika, ne pa z vidika geografsko pogojene definicije tega pojma. Gre za tendenco, da bi iskali domovino v jeziku, jo tam izoblikovali in akceptirali. Rumjana Zacharieva piše: »(V novi domovini) sem se počutila doma, ko sem začela pisati v nemškem jeziku.«4 S to izjavo je povezano vprašanje, ali smo sploh lahko domači v tujem jeziku, ali lahko to postanemo, saj v tem novem jeziku manjkajo izkušnje iz otroških let. 1 Jean Apatride, Wurzeln in der Luftheimat, v: 1. Ackerman in H. Weinrich (izd.), Eine nicht mir deutsche Literatur, Miinchen: Piper, 1986, (Serie Piper), 33. (Književnik Jean Apatride je madžarskega rodu, od leta 1964 živi na evropskem zahodu.) 2 Apatride, 35. 3 Apatride, 36. 4 Rumjana Zacharieva, Zum Schreiben in fremder Sprache, v: Ackerman in Weinrich, 23. (Pisateljica Rumjana Zacharieva je Bolgarka, od leta 1970 živi v Nemčiji. Moje osebne izkušnje mi dovoljujejo, da na to vprašanje odgovorim z nedvoumnim DA. V mojem primeru sta bila posebno pomembna dva dejavnika. Z ozirom na okoliščine nisem v svojih otroških letih nikoli spoznal bivališča, ki bi zame lahko predstavljalo čustveno gnezdo z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi pojavi. Prav tako nisem nikoli spoznal nobene zaupne osebe in še manj kraja, kjer bi moje »korenine« lahko »dremale v domači zemlji«. Posledica tega je bila, da sem imel vse od odhoda v tujino leta 1962 le malo kontaktov s svojimi rojaki ali s svojim maternim jezikom. Govorni in pisni medij novega jezika je bil zame torej samoumeven. To dejstvo je zagotovo okrepilo moje nekoliko površno mnenje v mladih letih, češ da se počutim povsod doma. Mladostno stališče sem pozneje relativiral, izgubilo je svojo izključnost, ohranilo pa se je kot okvirno načelo. Mnogotera razmišljanja o tematiki »domovina« obravnavajo povezanost in odtujenost od domovine, vključujejo poglede v preteklost in načrte za prihodnost, pogosto predstavljajo tudi idealizirane poglede na domovino (posebno v prispevkih avtorjev iz diaspore v različnih časopisih izseljenskih društev). V nekaterih literarnih delih zdomskih piscev lahko opazimo domala bajeslovno razsežnost pojma domovina.5 K vsemu temu se pridružujejo kritični in tudi ekstremni pogledi na rojstno deželo. Razmišljanja nekaterih avtorjev vključujejo celo vprašanje, ali je domovina sploh nujna. Morda zadošča že eno stalno bivališče. Značilno je, da mnogi čutijo fiksiranje na rojstno deželo kot motnjo normalnih odnosov v novi domovini, saj jih tam menda prepogosto vprašujejo, od kod prihajajo.6 Takšno povpraševanje naj bi pripadnikom dominantne večine po mnenju teh avtorjev olajševalo postavljanje pregrad med tujcem in domačinom. Ytiksel Pazarkaya meni: »Počutim se domač (v novi domovini), ko je moje poreklo pozabljeno.«7 K vsemu temu lahko prištejemo še neumestno razmišljanje, ki se tu in tam pojavlja, namreč, da bi izguba domovine lahko prispevala k multikulturni družbi. Gino Chiellino je mnenja, da ga ravno izguba domovine in ne domovina kot adresat njegove literature povezuje z Italijo. Tujine ne pojmuje v smislu geografsko pogojenega koncepta, temveč kot kraj zgodovine. Kot model za estetsko komponento motivacije za pisanje v tujem jeziku mu je služila knjiga Leonarda Sciascia La Sicilia come metafora.8 Said utemeljuje svojo pisateljsko motivacijo v izkušnji, da osamljenost v eksilu jemlje pisatelju poslušalca, vendar mu obenem odpira nov svet: »Eni iščejo pozabo, negirajo na ta način svojo preteklost in izgubljajo svojo identiteto. Drugi zopet iščejo nove resnice za svoja stara vprašanja.«9 5 Prav tam. 6 Gino Chiellino, Die Fremde als Ort der Geschichte, v: Ackerman in Weinrich, 13. (Književnik italijanskega rodu Gino Chiellino seje priselil v Nemčijo leta 1970.); Franco Biondi, Die Fremde wohnt in der Sprache, v: Ackerman in Weinrich, 25. (Pisec je italijanski priseljenec, v Nemčiji od leta 1965.) 7 Yiiksel Pazarkaya, Literatur ist Literatur, v: Ackerman in Weinrich, 59. (Avtorje turškega rodu, v Nemčiji od leta 1958.) 8 Chiellino, 15. 9 Said, Briefe, an wen?, v: Ackerman in Weinrich, 18. (Pisatelj Said je iranski priseljenec, v Nemčiji od 1965.) Priseljenski pisatelji v Nemčiji: Ustvarjalna motivacija Pisateljevanje v tujem jeziku Avtorji »inozemske literature«, kot jih v Nemčiji včasih imenujejo, so v manjšini in se poskušajo, kot vse druge manjšine, uveljaviti kljub težkemu položaju. Pred približno dvajsetimi leti se je pojavilo vprašanje, ali bi bilo to nemara lažje, če bi se identiteta manjšin »izbrisala«. V šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja so priseljensko literaturo v Nemčiji označevali z izrazom »literatura gostujočih delavcev« (Gastarbeiterliteratur). Franco Biondi je v znak protesta proti takšni razmejitvi od »domačih« avtorjev opozoril, da ga tudi v poklicnih krogih ne ožigosajo z oznako »gostujoči delavec - diplomirani psiholog«.10 Podobno nesmiselna kot trditev, da obstaja specifična ženska literatura, je bila umetna konstrukcija »literature gostujočih delavcev«, saj književno delo teh avtorjev v času, ko seje zanj uveljavila omenjena oznaka, torej v začetku množičnega dotoka gostujočih delavcev, ni bilo fiksirano na kakršnokoli specifično tematiko - tudi ne na delavsko, ki jo oznaka (v nemščini) izrecno nakazuje. Ostra razmejitev med »domačimi« in priseljenskimi avtorji pa je vendarle postopoma izginila. Namesto avtorjevega porekla je postajala vse odločilnejši dejavnik kakovost literarnih del, vidik, kije zadeval tako domače kot tuje avtorje in kije naposled prerasel v naravno vez med obema skupinama ustvarjalcev. »Nacionalno poreklo naj končno stopi v ozadje in večja pozornost naj se posveča medsebojnemu življenju med manjšinami in večino,« je takrat zahteval hrvaški avtor Zvonko Plepelič." Začetno eksotično dojemanje tujcev in njihovega dela je oviralo realno in kvalitetno presojo teh del. Dandanes so težave književnega ustvarjanja - tako pri objavljanju kot tudi pri kritikah izdanih del - tako rekoč identične pri obeh skupinah. Naslednje vprašanje je učinek političnega pritiska na pisateljevanje. V šestdesetih letih preteklega stoletja so v zahodnih deželah sprejeli mnoge politične begunce z vzhoda in jugovzhoda Evrope, tudi iz Turčije in Irana. Konec političnega pritiska mogočnežev na kritične avtorje v nekdanji Nemški demokratični republiki in v drugih socialističnih državah je bil povod, da so posamezni avtorji obmolknili. O tem pojavu so tekle pogoste diskusije. Kaže, da nekatere pisce politični pritisk motivira k pisanju in da ta motivacija v obdobjih relativne svobode mnenj izgine. Če je bil politični pritisk edina spodbuda za pisateljevanje, je avtor prenehal pisati. Ne verjamem, da obstajajo nepolitične življenjske poti avtorjev, ki žive v diaspori. Literatura nastane, kadar mora nastati. Na ta potek skorajda ne moremo vplivati ali ga preprečiti. Zunanji vplivi, kot npr. politika ali osebni doživljaji, ga le pospešujejo ali zadržujejo. O tem, kdaj je neki jezik tuji jezik, so možne različne ocene. In vendar: ali ni navsezadnje prav vsak knjižni jezik tuji jezik? Tudi tako imenovana materinščina, ki se je morajo učiti majhni otroci - »čisti« knjižni jezik, ki se mu mora priučiti otrok iz močno narečnega okolja, tudi ta je zanj ravno tako tuj. Seveda le tako dolgo, dokler ga 10 Biondi, 29. 11 Zvonko Plepelič, Warum ich an der deutschen Sprache Gefallen gefunden habe, v: Ackerman in Weinrich, 48. (Plepelič je Hrvat, v Nemčiji že od leta 1957.) vsaj nekoliko ne obvlada. Tujina biva v samem jeziku, menijo nekateri avtorji.12 Zafer §enocak je mnenja, daje vsak literarni jezik kot tak tuji jezik.13 Za določeno število avtorjev ima pisateljevanje v jeziku »nove domovine« povsem praktičen razlog: približati se novi domovini, se v njej znajti in spoznati njeno mentaliteto. Z drugimi besedami, pognati »zračne korenine«, kot to imenuje Jean Apatride,14 a ob tem najti tudi lastni jezikovni izraz, ki naj omogoča (individualno) predelavo različnih jezikovnih in kulturnih vplivov. Na drugi strani nekateri avtorji -med njimi Abdolreza Madjderey - odkrivajo povsem drugačno osnovo svojega literarnega dela. Pomembno jim je predvsem poetično čustvo, kije neodvisno od jezika; v novem jeziku pišejo zgolj zato, ker pač že daljši čas živijo v izseljenstvu.15 Mnogim priseljenskim piscem pa se vendarle ponuja možnost, da ta novi, »tuji« jezik oživijo, s tem da v iskanju svojega izraza, svoje besede, svojih stavkov v tem jeziku podvomijo v njegove jezikovne konvencije. »Inozemskemu« avtorju je v tem pogledu laže hoditi po svoji poti, saj se mu ni treba orientirati, denimo, po Goethejevi, Schillerjevi ali Mannovi nemščini. Tako ima tudi več svobode za jezikovni eksperiment in nov začetek. K tej tematiki dodaja Franco Biondi: »Kot tujci razvijemo ne samo določeno senzibilnost za nianse in otipamo korak za korakom polivalenco jezika, temveč konsekventno in polni dvomov presojamo jezik kot komunikacijo.«16 Po mojem mnenju se to ne nanaša na eksperimentalno literaturo, temveč na pomenske »vprašaje«, ki jih manjšinski avtor postavlja v kontekstu jezika večine. V principu je lahko prav manjšinski pisatelj tisti, ki jezik svoje (ustvarjalne) zbeganosti in strasti združi v proces potujčevanja jezika, kar se odraža v spremenjenih slovničnih pravilih, spremenjenem načinu izražanja - četudi iste vsebine. Tudi Paul Sars razmišlja o komunikaciji v jeziku večine: »Mogoče se kaže neka prednost avtorja nenemške materinščine, prednost, ki obstaja v tem, da si vsak avtor vsako sumljivo besedo trikrat ogledajo še in še pretehta, dokler se ne opogumi in jo uporabi za svojo resnico.«17 Avtorji v diaspori, ki so iz različnih kulturnih krogov in z različnimi osebnimi usodami prišli v tujino ali pa so morali tja pribegniti, imajo torej v novi, »zračni« domovini kljub vsej svoji raznolikosti vrsto razpoznavnih skupnih motivacij za literarno delo. Te so v največji meri pogojene z njihovim doživljanjem in dojemanjem pojmov domovina/ tujina in domači/tuji jezik, saj gre za pojme, katerih tradicionalni pomen lahko v diaspori postane protisloven. 12 Safer §enocak, Rumjana Zacharieva in Paul Sars v Diskusiji v Bad Homburgu: Werner Reimers Stiftung, maj 1985. 13 Zafer §enocak, Plaedoyerfur eine Briickenliteratur, v: Ackerman in Weinrich, 65. (Avtorje turškega rodu, v Nemčiji živi od leta 1970.) 14 Jean Apatride, Diskusija v Bad Homburgu: Werner Reimers Stiftung, maj 1985. 15 Abdolreza Madjderey, Ohne Vermittler, v: Ackerman in Weinrich, 88. (Avtorje iranski priseljenec, v Nemčiji od leta 1959.) 16 Biondi, 31. 17 Paul Sars, Der »Umgang« mit der Sprache, v: Ackerman in Weinrich, 37. (Sars je holandski avtor, piše tudi v nemškem jeziku.) BOOK REVIEWS -------------------- H M KNJIŽNE OCENE z £ w Z u 5 0 > w S z * >N *2 z o a « ' Slovensko izseljenstvo (zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice), več avtorjev; mag. Milica Trebše Štolfa (glavna urednica), red. prof. dr. Matjaž Klemenčič (odgovorni urednik), Združenje Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 2001, 375 str. Slovenska izseljenska matica (SIM) je ob svoji 50-letnici delovanja izdala zbornik Slovensko izseljenstvo, ki naj bi zajel ne le delovanje Slovenske izseljenske matice v 50 letih, ampak tudi slovensko izseljenstvo in rezultate raziskovanja. Avtorji raziskovanja slovenskega izseljevanja so mednarodno priznani strokovnjaki, ki zastopajo različne vede (zgodovino, literarno zgodovino, etnologijo, geografijo, sociologijo, jezikoslovje, teologijo, novinarstvo). Že na začetku zbornika lahko preberemo zahvalno pismo predsednika Republike Slovenije gospoda Milana Kučana, ki se osredotoči predvsem na vprašanje delovanja Slovenske izseljenske matice po ustanovitvi leta 1951 (pomoč domovini, stiki s Slovenci - »rojaki« po svetu) in njihovo pomoč pri osamosvojitvi in priznanju države Slovenije v letih 1990-1992. Temu sledi nagovor predsednice Združenja Slovenska izseljenska matica, mag. Milice Trebše Štolfa. V njem med drugim pove, da ta zbornik v letu 2002 izjemoma nadomešča Slovenski izseljenski koledar 2001 in da ga »poklanjamo vsem rojakom v zahvalo za njihovo nesebično delo pri ohranjanju narodne zavesti in slovenske kulturne dediščine v novih multietničnih sredinah, v zahvalo za mnogoletno sodelovanje na kulturnem področju in v zahvalo za pogum, da so v časih krutih vojn in pri obnovi po njih svoji stari domovini trdno stali ob strani in ji nudili vsestransko pomoč.« Na koncu predstavitve zbornika uredniški odbor poda še predgovor, kjer bralcu predstavi celotno delo. Zbornik je po svoji strukturi razdeljen na tri tematske sklope: I. Splošni del, II. Slovenci po svetu in III. Dokumentacijski del. Pri tem naj opozorim, da je med sodelavci zbornika tudi šest izseljencev, ki še danes živijo v izseljenstvu (ZDA, Kanadi in novonastalih državah na območju nekdanje Jugoslavije) in izseljenka povratnica iz Argentine. V prvem delu (deset prispevkov) je predstavljena problematika delovanja Slovenske izseljenske matice, odnos slovenskih izseljencev do stare domovine, specifičnost njihovega jezikovnega izražanja ter njihovo kulturno ustvarjanje, zlasti na področju književnosti in likovne umetnosti. Posebno poglavje je namenjeno pomenu zbiranja arhivskega gradiva izseljencev. Predstavljena je tudi ocena številčne skupnosti Slovencev v svetu, vloga in pomen katoliške in protestantske cerkve med Slovenci po svetu ter značilnosti izseljevanja Slovencev z zahodnega roba slovenskega etničnega prostora. Janez Rogelj, nekdanji tajnik SIM, nam v prispevku 50 let Slovenske izseljenske matice predstavi pol stoletja delovanja Slovenske izseljenske matice skozi prizmo vseh predsednikov, tajnikov, blagajnikov in ostalih odbornikov. Poda osnovna dejstva o ustanovitvi in delovanju društva do danes. Dr. Matjaž Klemenčič, zdajšnji podpredsednik SIM, v svojem prispevku Odnos slovenskih izseljencev do stare domovine analizira zanimanje slovenskih izseljencev za svojo staro domovino. Prispevek je kronološko razdeljen na obdobje pred prvo svetovno vojno, obdobje prve svetovne vojne, obdobje med obema vojnama in obdobje po drugi svetovni vojni do osamosvojitve Slovenije in njenem približevanju naprednim zahodnim političnim in vojaškim integracijam. Dr. Nada Šabec, članica 10 SIM, nam v prispevku Jezik slovenskih izseljencev poskuša osvetlili usodo slovenščine v okoljih, kjer je slovenščina manjšinski jezik. Ker pa je na tako omejenem prostoru nemogoče v celoti predstaviti vsakega od jezikov posebej, se avtorica podrobneje osredotoči na primer ameriških Slovencev v Clevelandu (Ohio), ki s 50.000 prebivalci slovenskega porekla predstavlja največjo tovrstno skupnost v ZDA. Dr. Janja Žitnik, znanstvena svetnica Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, nam v svojem prispevku Književnost slovenskih izseljencev poda analizo literarnega ustvarjanja slovenskih izseljencev ne glede na jezik, v katerem so pisali. Dr. Irene Mislej, strokovni vodja Pilonove galerije, nekdanja podpredsednica SIM, članica IO SIM, se v svojem prispevku Pregled slovenskih izseljenih likovnih ustvarjalcev omeji na nekaj izseljenih likovnih ustvarjalcev, na starejšo generacijo umetnikov, ki so bili rojeni na Slovenskem in so se izselili kot bolj ali manj zrele osebnosti. Mag. Milica Trebše Štolfa, arhivistka in arhivska svetovalka, predsednica SIM, se v svojem prispevku Arhivsko gradivo je narodov spomin (o pomenu arhivskega gradiva društev slovenskih izseljencev) dotika problematike arhivskega gradiva slovenskih izseljencev po svetu. Avtorica bi želela s svojim prispevkom vzpodbuditi izseljenska društva, da hranijo dokumentacijo, opozoriti na tisto dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen in je del slovenske kulturne zgodovine; predlaga način urejanja in hranjenja arhivskega gradiva in možen način njegove trajne ohranitve zanamcem. Jože Prešeren, nekdanji urednik publikacij SIM, nam v svojem prispevku Slovenske sledi v svetu predstavi slovenske izseljenske publikacije in društva ter duhovnike, ki se nahajajo na vseh kontinentih. Ob tem tudi ugotavlja približno število slovenskih izseljencev po svetu. Na koncu prispevka nam avtor poda tudi oceno skupnega števila slovenskih izseljencev. Dr. Bogdan Kolar, docent za teologijo Univerze v Ljubljani, v svojem prispevku Mesto cerkve med Slovenci po svetu in njen prispevek za ohranjanje narodnosti analizira odnos cerkve do odhajanja slovenskih izseljencev na tuje od srede 19. stoletja do danes. V prispevku poskuša osvetliti vlogo in pomen slovenske katoliške cerkve ter njenih pomožnih organizacij (Rafaelove družbe) po prihodu izseljencev v novo deželo in njihovo duhovno življenje. Dušni pastirji niso med njimi ohranjali le verskih in moralnih vrednot, ampak tudi skrbeli za ohranjanje narodne zavesti, za gojenje jezika in drugih sestavin narodne kulture. Pomagali so pri ohranjanju stikov s staro domovino. Dr. Mihael Kuzmič, izredni profesor teologije, član IO SIM, nam v svojem prispevku Slovenski protestanti in izseljenstvo predstavi začetno fazo pregleda slovenskega protestantskega izseljenstva, ki obsega čas skoraj petih stoletij in je samo prva brazda v ledino tega zgodovinskega področja. Avtor ugotavlja, daje v slovenskih protestantskih izseljencih, predvsem njihovih verskih delavcih, tujina spodbudila razvijanje ustvarjalnih potencialov v tolikšni meri, da so na svojih področjih delovanja dosegali nadpovprečne rezultate. Zgodovinar Aleksej Kalc iz Trsta nam v svojem prispevku Izseljevanje z zahodnega roba slovenskega etničnega prostora predstavi segment izseljevanja iz tega občutljivega prostora, kije bil vedno prizorišče slovenskih in mednarodnih selitvenih gibanj. Naravna in družbenogospodarska raznolikost, položaj na stičišču slovanske, romanske in germanske kulture ter v žarišču dramatičnih konfliktov, političnoupravnih sprememb ter ideoloških pregrad, vse to seje v 19. in 20. stoletju odražalo tudi v živahnosti migracijskih procesov in njihovi tipološki pestrosti. V okviru tega prostora je selitveni pojav najtesneje povezan z Beneško Slovenijo. V drugem delu (17 prispevkov) so predstavljene slovenske naselbine oziroma slovenske skupnosti po posameznih kontinentih od Severne Amerike do Avstralije, zahodne Evrope in držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Avtorji prispevkov obravnavajo izseljevanje Slovencev v vseh obdobjih njihovega izseljevanja, kar nudi bralcu vpogled v celotno zgodovino slovenskega izseljenstva. V prvi skupini prispevkov, ki obravnavajo slovensko izseljenstvo v Severni Ameriki, so: dr. Marjan Drnovšek (Izseljevanje Slovencev v Severno Ameriko), prof. dr. Matjaž Klemenčič (Slovenske naselbine in organizirane oblike izseljenstva v ZDA), Joseph Valenčič (Slovenski narodni domovi v ZDA), prof. dr. Mirko Jurak (Družbeno-kulturno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Kanadi), mag. Milica Trebše Štolfa (Slovenski rojaki in njihove organizacije v Kanadi) in Cvetka Kocjančič (Izseljenstvo kot gospodarski dejavnik: primer Slovencev v Kanadi). V drugo skupino prispevkov sta uvrščena avtorja, ki se ukvarjata s slovenskim izseljenstvom v Južni Ameriki', dr. Irene Mislej (Izseljenci v Južni Ameriki) in dr. Zvone Žigon (Slovenska politična emigracija v Argentini). Tretja skupina obravnava prispevke o Slovencih v Avstraliji. Sodelovali so naslednji avtorji: dr. Breda Čebulj Sajko (Naselitev Slovencev v Avstraliji), Jože Prešeren (Slovenski narodni domovi) in prof. dr. Igor Maver (Književno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji). V četrto skupino sta pod naslovom Evropa zajeta naslednja prispevka: dr. Marjana Drnovška (Slovenski izseljenci v Zahodno Evropo do konca druge svetovne vojne) in dr. Jerneja Zupančiča (Slovensko izseljenstvo v Zahodno Evropo po drugi svetovni vojni). Peta, zadnja, skupina prispevkov obravnava področje z naslovom Slovenci v državah naslednicah bivše Jugoslavije. Dela so prispevali naslednji avtorji: dr. Marija Dolinšek Divčič (Slovenci v Bosni in Hercegovini), Darko Šonc (Slovenci na Hrvaškem), Franc Cevc (Slovenci v Srbiji) in izr. prof. dr. Amalija Jovanovič (Slovenci v Makedoniji). Večina avtorjev prispevkov je raziskovalcev slovenskega izseljenstva in pojavov, ki so z njim povezani. Nekateri izmed avtorjev so sami izseljenci in gradijo svoje prispevke na temelju lastnih izkušenj. Vodijo slovenska izseljenska društva ali sodelujejo v njih. V tretjem delu zbornika (dokumentacijski del) je Izbrana bibliografija del o slovenskem izseljenstvu, ki ga je sestavila mag. Rozina Švent in Predmetno in poimensko kazalo. VJ zb rani bibliografiji o slovenskem izseljenstvu so upoštevana samo tista dela, ki so izšla v obliki knjig (monografij). Poimensko so navedene tudi serijske publikacije (periodika), ki še izhajajo, ter bibliografije (slovenskega tiska). Na koncu sledi še predstavitev avtorjev zbornika. Zbornik je (poleg počastitve okrogle obletnice obstoja društva SIM) rezultat različnih proučevanj migracijskih tokov Slovencev od 19. stoletja dalje in neposrednih (intimnih) izkušenj izseljencev. Razdeljen je na tematske sklope, ki so sistematično razvrščeni po predmetu proučevanja. Drugi sklop sestavljajo rezultati znanstvenih proučevanj afirmiranih slovenskih raziskovalcev slovenskega izseljenstva in je razdeljen po geografskem kriteriju na različne kontinente - od obeh Amerik do Evrope in na novo nastalih držav bivše Jugoslavije. Zbornik naj bi predstavljal zgoščeno in pregledno sliko slovenskega izseljenstva skozi različne perspektive proučevanja. Hkrati naj bi njegov izid tudi na simboličen način obeležil 50-letno prisotnost Slovenske izseljenske matice v našem prostoru, ki je od ustanovitve po svojih močeh poskušala pomagati slovenskim izseljencem. Nekaterim bolj - drugim manj. Odvisno od časa in države. Dean Ceglar Marija Jurič Pahor, Narod, identiteta, spol, ZTT EST, Trst 2000, 411 str. Delo Narod, identiteta, spol (2000) avtorice dr. Marije Jurič Pahor vsebinsko lahko razdelimo v tri večje tematske sklope: na uvodna razmišljanja (9-20), drugi, bolj zgodovinsko - teoretično obarvan del (22-195), in tretji, ki temelji na opravljenem terenskem delu, metodoloških premisah in analitično teoretskih interpretacijah rezultatov raziskave (198-377). Uvodni del bralcu razgrne osnovna izhodišča in teoretska napajališča, ki so podmena avtoričinih analiz nacionalne identitete, pri čemer je v ospredju spolni vidik in, seveda, razlike med spoloma v nacionalnem diskurzu. Avtorica izhaja iz dejstva, da so pojmi etnija, narod, nacija, (post)nacionalna država in identiteta, ki so medsebojno povezani, neštetokrat definirani na tako različne načine, da lahko rečemo, da pravzaprav niso definirani. »Malo je vprašanj v človeški družbi, ki bi se postavljala tako vztrajno, nanje pa bi znanstveniki in raziskovalci odgovarjali na toliko različnih, včasih celo nenavadnih in paradoksalnih načinov« (9). V iskanju odgovorov sledimo razmišljanjem o nacionalni državi pri različnih avtorjih: npr. Mlinar, McNelly, Mastnak. Poleg same opredelitve osnovnega pojma najdemo med drugim tudi polemiziranje vprašanja o preživetju nacionalne identitete in o različnih strategijah, ki le-tega zagotavljajo. Avtorica pravi, da se te strategije na eni strani kažejo v projektih multikulturnega državljanstva, ki se mu kot popolna skrajnost zoperstavljajo zagovori nacionalne kohezije, strnjenosti, ekskluzivnosti ali celo narodnega preporoda (10). Z računalniško spletno tehnologijo in tako imenovanimi virtualnimi realnostmi informacijske družbe naj bi prišlo celo do realizacije »nacionalne skupnostne volje« tudi tam, kjer klasične državne meje nimajo več pomena, kot so ga imele (10,13). Razprave o nacionalnosti nas pripeljejo do nacionalizmov in avtorica se dotakne slovenstva po konstituiranju samostojne države. Zanimive so predvsem polemike o odnosu do »transnacionalne Evrope« in posredno prek tega o stereotipizaciji odnosa v smislu glorifikacije in zavezanosti zahodu in negativne stigmatizacije Vzhoda in Balkana. Stereotipizacija seveda ni vezana na predstave o teritorialnih razmejevanjih in razhajanjih, pač pa o kulturnih. Kulturna tipizacija je skladna s t. i. hierarhičnim konceptom kulture Morganovskega tipa, ko imamo opravka s prepričanji, da se po izvorni kulturi ljudje delimo na zelo razvite (civilizacije, civiliziranost) in na barbare, nerazvite, manj kulturne, nacivilizirane (11,12). Nastajanje, predvsem pa širjenje EU je sproduciralo nove politične razmere, ki pogojujejo ravnanja držav, kandidatk za pridružitev. Z redefinicijo meja se spreminja značaj 'klasične' nacionalne države in nacionalnih manjšin, ki v določenih okoliščinah lahko (pravno-politično) izginejo. Klasična nacionalna država in odnos do nacionalnosti koreninita v francoski revoluciji oz. francoski državi, kot prvi nacionalni državi (15-20). Avtorica nadaljuje: »Odločilna ideološka razsežnost, ki je prišla pri teh 'preporodnih' projektih močno do veljave, je negativno vrednotenje spola (sex) in spolnosti. Postala je tisto področje, na katerem so pričeli narodi ter nacionalne države najbolj represivno bdeti nad človekom - ali natančneje: na katerem se človek konstituira v svojem odnosu »za« narod ali »za« državo.«(19). V teoretskih razpravah o nacionalnosti in spolu v sinhroni in diahroni perspektivi, ki sledijo, avtorica izhaja iz prepričanja, da se na področju etničnih in nacionalnih študij vse preveč zanemarja osrednji pomen spolne (prebivalstvene) politike ter reproduktivne vloge žensk (23) - zato ta vidik postavlja v ospredje in ga skuša kar se da široko in poglobljeno osvetliti in analizirati. Svoje stališče utemelji s tem, da bralcu razgrne javno obravnavanje skrbi za nataliteto v zgodovinski perspektivi in pokaže na prelom, ko le-ta preskoči iz 'posameznikove sfere' v sfero 'državljanske skrbi' - tako v smislu skrbi države za nataliteto, kot v smislu konstituiranja posameznikove zaveze, da skrbi za to državo in njeno nataliteto. Hkrati pride do povezave države in nacije, ki temelji na boju za en nacionalni jezik, en nacionalni vzgojni sistem, eno nacionalno ideologijo, eno nacionalno kulturo in pozneje na uresničenju teh idej in centralizaciji in intenzivni homogenizaciji vseh naštetih vidikov (22). Za večjo učinkovitost pa pride do izvajanja spolne/telesne politike, v središču katere je stal 'sex par exellence', ko je spolnost (sex) dopustna le še kot reprodukcijsko sredstvo, ki naj bi omogočilo silen 'narodni vzpon'. »Prebivalstvo kot masa - to je konkretno kot 'obrambna delovna sila' - je pridobila status vira moči v notranje- in meddržavniškem napetostnem sistemu; 'produkcija ljudi' je postala v absolutistični administraciji 'predpogoj nacionalnega bogastva'. Ali povedano z drugimi besedami: množice ljudi so postale potrebne kot vojaki oziroma kot garant militaristične moči. Kot delavci (na ogromnih posestvih cerkve in aristokracije ter v nenasitnih rudnikih in tovarnah) in naseljenci. In to analogno računici, da več ljudi prinese tudi več bogastva in večjo obrambno moč.« (23-24). Strategija in odnos do natalitete v smislu želje po večanju (glede na poreklo želenega) prebivalstva se ne spremenita niti po t.i. eksploziji prebivalstva v Evropi. Eksplozija prebivalstva v Evropi je sovpadala z: Invazijo evropskih prebivalcev v svet in evropeizacijo sveta (v 19. stoletju je 100 milijonov Evropejcev zapustilo izvorne države (24)). Skrajno puritansko moralo. Nezvestoba, nezakonsko spolno življenje in trajno skupno življenje brez sklenitve zakona so bili prepovedani. Kršitelje so doletele sankcije, prav tako kot nezakonske otroke, za katere so bile posledice najtežje. Prav tako je smrtna kazen doletela t.i. detomorilke. Vsekakor pa so bile ženske kršiteljice podvržene hujšim pritiskom kot moški (24-26). Eksplozija prebivalstva je v tesni povezavi s preganjanji čarovnic, ki se začne koncem srednjega veka. »Gunnar Heinsohn in Otto Steiger (1993) navajata, da je bila iztrebljevalska gonja proti modrim ženskam osredotočena na babice, ki so jih izrecno in vedno znova identificirali kot prave čarovnice. Hkrati poudarjata, da babice v srednjem veku niso delovale samo kot porodničarke, temveč tudi kot cenjene strokovnjakinje za nadzorovanje rojstev. To pa je bilo treba preprečiti.«(28). Tako je prišlo do pobojev žensk-čarovnic v imenu priseganja na interes države (28). Skupaj z babicam (modrim ženskam) sta zgoreli vednost o kontracepciji in rojevanju, a tudi kultura rojstva. Slednje vključuje poleg znanja o zaščiti in rojstvu tudi mitološke in obredne šege in navade, ki so jih z nastankom moderne države prav tako neusmiljeno preganjali kot babice (29). Babiška praksa je postopno drsela v sfero državne pristojnosti, kjer se je konstituiral babiški poklic v službi države (31). Monopol nad porodništvom so postopoma prevzeli moški. Babice so se »iz modrih žensk prelevile v 'kvazi babice ali zakotne babice’, 'splavuše', 'mazačke', 'šušmarke' in podobno« (33). Ti procesi so bili znani tudi na Slovenskem (34-38). S puritansko moralo in preganjanjem babic spovpada tudi preganjanje (moške in ženske) onanije, ki je potekalo na ravni uradnega (državnega) boja in ukrepov proti njej (38-43). Poglavje se izteče v opis klitoridektomije in ooforektomije, ki ju avtorica ovrednoti kot »neke vrste žensko kastracijo, saj sta pomenila domestifikacijo žensk in odvzem ženske (spolne, erotične in siceršnje) vitalnosti. Prvi se je dobro ujemal z ideologijo 'krepostnega' (deseksualiziranega) materinstva, ki jo imamo Slovenci za eno najvitalnejših vprašanj nacionalnih politik, kajti: sveta in najvzvišenejša naloga ženske je materinstvo. Blagor ženski, ki gaje deležna in svojo nalogo izpolnjuje požrtvovalno, kot ji veleva vest in znanost. Njen delež bo neizmerna ljubezen otrok in hvaležnost naroda.«(42). Drugi poseg v telo se ujema z evgeničnim diskurzom. »Znano je, da se le-ta ni ukvarjal in se ne ukvarja toliko z velikostjo države oziroma nacije, temveč zlasti z njuno 'kvaliteto'. Najbolj brutalno, a tudi najbolj intencionalno so ga prakticirali nacisti. Ne le, da so silili nekatere ženske, naj imajo otroke (program Lebensborn), ampak so silili druge, naj jih nimajo. Ali kakor je dejal Hitler v svoji knjigi 'Mein Kampf: »Boj moških daje ženskam pravico ali priložnost, da se plodijo samo najbolj zdrave.« Sicer pa velja poudariti, da evgenične konstrukcije nacionalne reprodukcije obsegajo še precej drugega razen fizičnega in psihičnega 'zdravja': obsegajo pojem 'nacionalnega porekla', ki ne dopušča 'mešanja' z drugimi, domnevo 'manjvrednimi' ter biologizacijo kulturnih razlik: drugi nas lahko 'preplavijo', nam odvzamejo 'našo nrav'.« (43). Dodajmo temu, da opisane evgenične konstrukte pogosto razpoznamo tudi pri raziskovanju o odnosih večinskega prebivalstva do priseljencev (npr. do Slovencev po svetu) in tudi v priseljenskem kontekstu v Sloveniji v odnosu do priseljencev v Slovenijo. Opisane predsodke dodatno uspešno podpira in utrjuje »strahopodoba o izumrtju naroda« (43-49). Od 18. stoletja naprej pride do situacije, ko naj bi matere »odslej odgovarjale ne le za prihodnost svojih otrok, temveč tudi za prihodnost naroda, človeštva nasploh. Najhujši zločin, ki ga pri tem lahko storijo, pa je, da delujejo proti svoji 'naravni' materinski vlogi, kamor so prištevali tudi umor otroka, ki izrecno vključuje tudi splav in zaščito.« (45). Strahopodoba o izumrtju naroda je nam Slovencem še dandanes dobro znana. »Politika o porastu prebivalstva (je) pojav, ki je skupen vsem nacionalizmom - od državnih oziroma državno vodenih vse tja do državotvornih in narodnostnih. Le institucija, ki si prilašča pravico, usmerjati spolnost in jo kontrolirati, se menja odvisno od dobe in kraja (države, naroda - nacije, teritorija, na katerem prebiva narodnostna skupnost).« (49). Čas nastajanja nacionalne države je tudi čas sistematičnega uvajanja naravoslovne paradigme ter matematičnega analitičnega pristopa do sveta (50-55). Postopno se utrjuje stereotip, ki ima v filozofski tradiciji že stare korenine: ženska = narava = čustvo in moški = duh = ratio. Izpeljane diade še danes prežemajo močno prevladujoče stereotipne predstave o razlikah med spoloma in so bile latentne tudi filozofiji obdobja, ko so se postavljali temelji nacionalne države. Odnosu do spolnih razlik je podoben odnos do človekove telesne, fizične narave, se pravi odnos do lastnega telesa (56-62). Na to obdobje se veže tudi »moško rojstvo časa«1 (69-195), ki pomembno (vse do danes) zaznamuje (moški) karakter nacionalne države. »Odtod tudi domneva, da temelji le-ta na očetni, falogocentrično opredeljeni ethnie (nikakor pa ne na matični oziroma gynaikocentrični) ter na starih, obujenih 'mitsko-simbolnih kompleksih', ki navezujejo prav nanjo. V tej luči je (prvobitna) etnija (..) družba sorodstveno povezanih moških (ki uporabljajo moč in nasilje - zlasti nad ženskam - da se kot taki lahko uveljavijo).« (74). Če strnemo vsebino prvega dela, lahko rečemo, daje avtorica vzela pod drobnogled nacionalnost skozi spolni vidik. Pri tem se navezuje na spoznanja Gunnarja Heinsohna in Otta Steigerja in njuno tezo, da je bilo uničenje modrih žensk, bistven pogoj za silovit, imperialno zasnovan narodni vzpon, ki je potekal vzporedno z uveljavljanjem duha kapitalizma. Sledi proučevanje razvoja in strukture pred-patriarhalnih in patriarhalnih 'preporodnih obredov', »ki temeljijo na viziji o totalni 'moški' oziroma 'bratski' skupnosti in vsebujejo poudarjen moment ne le nasilja nasploh, temveč prav vojaškega nasilja. Ugotovitev je tem bolj pomembna, če upoštevamo, da temelji na tem nasilju prav nacionalna država ali še določneje 'tipus centralizirane, birokratizirane in militarizirane enotne države'.« (19). Sledi poglavje na temo 'natio in patria'. »Natio se je v zgodovini vse bolj približala pojmu patria in se z njim naposled tudi 'spojila' v enačbo natio=patria. Številni družboslovci so skušali in skušajo potegniti ostro ločnico med nacionalizmom in patriotizmom, ki pa ni utemejena, saj v bistvu oba predstavljata 'eno in isto'. Vsekakor pa lahko rečemo, da sta bila odločilna sprožilca pojava, ki serh ga z Valentinom Vodnikom strnila v naslov 'Ilirija oživljena',« pravi avtorica (str. 19). 1 »'Moško rojstvo časa' ali '(narodni) preporod' se od leta 1789 naprej v veliki meri zgošča v kolektivno ednino tipa: vse na tem svetuje revolucija, vse na tem svetuje nacija. (Od tod tudi formula 'nacija je ena in nedeljiva'). In zdelo se je, da zbirata revolucija in nacija v sebi potek vseh posameznih revolucij in nacij. V tem smislu sta revolucija in nacija postali metahistorični pojem, le da se je povsem odmaknil od svojega izvora v naravnem Lahko bi govorili celo o re - evoluciji.« (75). V zadnjem delu se avtorica ukvarja z identiteto koroških in tržaških Slovenk in Slovencev v povezavi s spoznanji terenskega dela.2 Opredelitvi osnovnih kategorij identiteta in etno - nacionalna identiteta (198-227) sledi predstavitev predmeta raziskovanja z metodološkimi utemeljitvami (228-234). Temu sledi analiza vsebine intervjujev, ki nas pelje od poglavja »Poiesis čutov in 'nacionalni kompleks' in interpretacije odgovorov na vprašanje »Kaj mi pomeni biti Slovenec/Slovenka?« (241-266) do analize »Etno-nacionalnih stališč« s posebno izpostavljenim »Ekskurzom : Asimilacija ali 'strah pred izginotjem'.« (267-283). Iz odgovorov na vprašanja o doživljanju slovenske (etno)nacioanalne identitete je avtorica izoblikovala deset 'tipskih' stališč (268-273): slovenska identiteta je 1. prirojena in je del človekove narave, 2. je 'zven predjezika', 3. je dvojna, trojna, večvrstna, dvoplastna, mnogoplastna, 4. je nevtralna, je 'načelo realnosti', 5. je enovita, skladna, 'čisto' homogena, 6. je 'naobičajna raznolikost', 7. je utesnjujoča, zavirajoča, 8. je notranja konfrontacija, 9. je moralna vrednota in 10. je želja po preseganju rigidnih meja, po dialogu, po 'civilizaciji diference'. Etno-nacionalna stališča so pomebni dejavniki pri oblikovanju skupinskih norm, skupinskih prepričanj, predvsem pa pri vzpostavljanju obramb ali obrambnih drž. Avtorica je z navezovanjem na T. Leithaserja in W.R.Biona njune kolektivne obrambe modificirala »in to zlasti glede na spolnospecifični vidik, kije v socialnopsiholoških in psihoanalitičnih teorijah žal še vse preveč neupoštevan.« (285). Tako spoznamo štiri tipe obrambe: simetrično, eksternalizirajočo, komplementarno in internalizirajočo (285-290). Delo se izteče z zgodovinsko kontekstualno interpretacijo odgovorov o odnosu do držav Italije, Avstrije in Slovenije (Jugoslavije) (366-377). Delo v celoti bralcu posreduje pretanjen vpogled v izbrano problematiko, ki jo avtorica osvetli s številnih vidikov v diahroni in sinhroni perspektivi. Prav gotovo pa zadnji del predstavlja njegovo največjo prodornost in dragocenost. Tu so zbrane številne izvirne osvetlitve problemov, ki jih avtorica predstavi na sebi specifičen, prodoren in pronicljiv način. In nenazadne se avtorica ne izmika jasni, ostri in argumentirani kritiki ustaljenih prepričanj ali teoretskih dognanj, če se ji to kaže kot nujno potrebno. Marina Lukšič Hacin 2 »Študija temelji na različnih (znanstvenih, literarnih, avtobiografskih...) virih, med katere spadajo tudi 'odprti intervjuji' (20 na Koroškem in 20 na Tržaškem). Tematiki pa se približujem s pomočjo 'globinske hermenevtike' (Alfred Lorenzer), metode, ki mi je omogočala razumevanje ne le zavestnih, temveč tudi nazavednih dimenzij besedil in razgovorov.« (str. 19) Paul Boyle, Keith Halfacree in Vaughan Robison, Exploring Conteporary Migration, Harlow, Longman, 1988, 282 str. Čeprav je knjiga angleških geografov prvič izšla že v preteklem tisočletju, si tudi štiri leta po prvem izidu zasluži veliko več od zgolj nekaj kvadratnih centimetrov velike platforme za pristajanje prahu v coni knjižnih polic. Poglejmo zakaj... Tudi nadležno pikolovski spust med knjižne police nas prej ali slej pripelje do zaključka, da knjig, ki sistematično, pregledno, jasno, epistemološko, teoretsko in metodološko široko (toda ne brezbrižno), slikovito in na trenutke celo hudomušno zagrizejo v razumevanje in preučevanje migracij, ni v neomejenih količinah. Te količine so resnici na ljubo in žal silno omejene. Knjiga ne prav konvencionalnega formata in mehkih platnic je ena izmed tistih, ki se lahko pohvalijo z vsemi naštetimi pridevniki in zato zasluži posebno pozornost. Pojdimo od začetka. Kaj jo naredi sistematično in pregledno? Tisti, ki se ukvarjamo s preučevanjem migracij, še kako dobro vemo, da je to zelo obsežno, razpršeno, heterogeno, nepregledno itd. delovno, miselno, konceptualno in še kakšno področje, ki (lahko) vključuje nadvse raznolike vsebine, koncepte, težave, metode, poglede itd. Prikličimo si v spomin, za današnjega družboslovca nekoliko naivne Ravensteinove »migracijske zakone« iz druge polovice 19. stoletja, osnovane na »zdravih temeljih« »resnobnega« pozitivizma, odprimo si »fluidno« knjigo lana Chambersa »Migrancy, culture, identity«, ki nam v turbo-postmodernem slogu dopoveduje, daje danes v svetu, kjer vsi in vse migrira, migracija»... globoko vpisana v intinerarije sodobnega mišljenja«1 in da »obljuba vrnitve domov... postaja nemogoča«,2 ali se zgolj zamislimo ob formuli, s katero je Robinson (1980) računal geografsko segregacijo imigrantskih skupin: D = 'A £ | (/y/V) - d’,kB,,) |3 /=l Zlobneži bodo našli več skupnega med dvorjenjem žabonov in pristankom NLP-ja na sosedovem vrtu, kot pa med pravkar naštetimi pristopi k raziskovanju migracij. Spoprijeti se s stvarnimi posledicami ne dolgo nazaj naštetih pridevnikov torej ni mačji kašelj, še posebej, če se odločimo, da bomo iz vse te bolj ali manj uporabne »šare« naredili resno knjigo. To so avtorji razdelili na devet poglavij, ki nas na trenutke prav elegantno, če ne pa vsaj zelo razumljivo in berljivo vodijo skozi različne probleme in vsebine migracij, ki jih, kot smo že omenili, ni lahko pospraviti po takšnih ali drugačnih predalčkih. Prvemu, uvodnemu poglavju sledi poglavje Definiranje in merjenje migracij, ki nas seznani z različnimi načini ter težavami definiranja migracij, predstavi nam najpogostejše vire, 1 Ian Chambers: Migrancy, culture, identity, London: Routledge, 1994, str. 2. 2 Ibid., str. 5. 3 Paul Boyle, Keith Halfacreee in Vaughan Robison, Exploring Conteporary Migration, Harlow: Longman, 1988, str. 46. na katerih sloni migracijsko raziskovanje in ob tem oriše kvantitativne ter kvalitativne metode, ne da bi posebej navijalo za katere od njih. Poglavje Soočenje konceptualnih pristopov v migracijskem raziskovanju je logično nadaljevanje predhodnega. Avtorji nekoliko nenavadno razdelijo pristope k raziskovanju migracij: deterministični, med katere, recimo, brez večjega upora padejo navedeni Ravensteinovi »migracijski zakoni«, humanistični, kamor bi brez težav uvrstili Chambersovo postomoderno migracijsko »epopejo«, in kombinirani, med katere avtorji vključujejo pristope, ki bolj ali manj zavestno združujejo tako kreativnost posameznikov kot vplive nekih širših družbenih struktur. (Na tem mestu ne bo odveč reči, da bibliografija vseh treh avtorjev vključuje tako imenovane deterministične pristope, ki jih ponavadi spremljajo kvantitativne metode, kot humanistične pristope, ki se vežejo predvsem na kvalitativne metode, in tudi kombinirane pristope.) Tu bi lahko avtorjem očitali nerodno uporabo pridevnika »filozofski« v besednih zvezah, kot sta »filozofska tradicija« ali »filozofski pristopi« v migracijskem raziskovanju (ko govorijo o različnih pristopih k preučevanju migracij in analiziranju ter interpretiranju podatkov). Bolj ustrezno bi bilo govoriti o epistemoloških pristopih ali tradicijah. Poglavje Migracija in zaposlovanje nas seznani z vsebinami, ki so v nekaj več kot stoletni zgodovini raziskovanja migracij kar najbolj zaposlovale glave raziskovalcev in polnile strani migracijskih besedil. Sprva avtorji predstavijo tako imenovane »neoklasične« interpretacije in modele, med katerimi sta imeli pri proučevanju migracij še posebno velik vpliv teoriji »koristne maksimalizacije« (utility maximalization) ter »tržnega ravnovesja« (market equilibrium). V nadaljevanju poglavja se avtorji dotaknejo kritike teh interpretacij in modelov, med katerimi še posebej izpostavijo strukturalne ter behavioristične interpretacije gibanja delovne sile. Poglavji Migracija in življenjski cikel ter Migracija in kvaliteta življenja se zdita nadvse primerno nadaljevanje predhodnega poglavja. Ne glede na različna razumevanja in iskanje vzrokov selitev delovne sile je treba vedno upoštevati tudi življenjski cikel posameznikov in družin. V posameznih življenjskih obdobjih so se posamezniki in družine bolj pripravljeni seliti, nekateri življenjski prehodi ali dogodki so še posebej povezani s (pre)selitvami (recimo poroka ter ločitev). Prav tako se za selitev v sosednji kraj ali državo ne odločimo zgolj zaradi debelejše (vsako)mesečne kuverte. Enim je všeč neokrnjena, drugim kultivirana narava, selimo se v gore in na morje, nekateri nočejo živeti v velikem mestu zaradi visoke stopnje kriminala, nekatera mesta so bolj »kul« od drugih itd. Avtorji to poglavje razdelijo na vsebine, ki se vežejo na ugodnosti bivanja v mestu in s tem povezanih selitev, na prednosti življenja na podeželju ter migracijami, kijih to pogojuje, in na selitve, kijih porajajo oziroma opredeljujejo bolj specifično in krajevno pogojeni »magneti«, kot sta na primer (bolj za šalo) polarna klima ali bližina jedrskega reaktorja. Politična dimenzija migracij je predstavljena v poglavju z ne najbolj posrečenim prevodom Migracija in družbeno inženirstvo (Migration and social engineering). Ta del besedila predstavi vzvode in mehanizme nacionalnih držav, s katerimi obvladujejo in kontrolirajo migracijske tokove ter mobilnost prebivalstva. Številne uradne, formalne kot tudi bolj »ljudske«, popularne zadeve, med katerimi verjetno najbolj izstopajo etničnost, rasa, religija, ekonomski interesi in strateški politični interesi, se pogosto odražajo v vrsti migracijskih politik, tako na državni kot na meddržavni ravni. Avtorji se v tem delu besedila sprva poigrajo z vprašanjem človekovih pravic, ki spremlja vsako, še tako nedolžno misel po obvladovanju gibanja prebivalstva. V naslednjem podpoglavju, ki se osredotoči na mednarodno migracijo, avtorji na primeru nemške politike priseljevanja »etničnih« Nemcev iz vzhodnoevropskih držav pokažejo primer etničnega inženirsta in na številnih drugih primerih migracijskih politik še rasno, religiozno, ekonomsko in politično inženirstvo. Podobno nam avtorji s številnimi primeri iz zelo različnih koncev zemeljske oble predstavijo tudi migracijske politike, ki usmerjajo notranje, znotrajdržavne migracije. V poglavju Prisilna migracija, ki nadaljuje s »pajdašenjem« politike in migracij, se avtorji sprva posvetijo beguncem. Kdo sploh so begunci, kako jih definira matična »UNHCR« in kaj ta počne, kako so begunci vplivali na politične, ekonomske, ekološke, družbene idr. odnose med in znotraj različnih držav, po čem se ločijo od iskalcev azila, kje jih najdemo danes in kje smo jih našli nekoč, s kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo, kakšni so njihovi odnosi z lokalnimi skupnostmi, z državami gostiteljicami... Toda, da ne bo pomote, o beguncih zvemo še veliko, veliko več. In kar je za takšno knjigo še posebej pomembno: besedilo ima rep in glavo, je dobro strukturirano, predstavi različne poglede na vprašanja begunstva ter oriše številne načine in vsebine v raziskovanju begunstva. Poglavje v nadaljevanju obravnava usode iskalcev azila, sodobne oblike suženjstva in številne druge oblike prisilnih migracij, ki sojih povzročili ekonomski razvoj, industrijske ali naravne katastrofe. Ob tem pa se ne pozabi poigrati z različnimi definicijami in interpretacijami pojma prisilna migracija: brez tega bi se nam pot skozi to poglavje lahko zazdela kot brezciljen ali celo ležeren sprehod in ne kot resno in dobro premišljeno potovanje. Zadnje poglavje nam odkriva, kako je migracija navdahnjena s kulturnimi pomeni in kako migracija lahko te pomene same navdahne. Sprva avtorji, po moji presoji, preveč površno odgovorijo na vprašanje, kaj sploh kultura je. Nato raziščejo in na primerih predstavijo barve in odtenke kulturne dimenzije migracij. Teh je presenetljivo veliko, od vprašanj poudarjanja mobilnosti ameriške »beat generacije«, življenjskega sloga nomadskih kultur in njihovih odnosov s sedentarnimi »kolegi«, kulturnih produktov imigrantskih skupin, vzvodov in mehanizmov »diasporičnih izkustev«, vzrokov pojava sodobnih »new age« popotnikov v Veliki Britaniji, do še marsičesa, kar se nam samo priklati v glavo ob branju besedila. Skromen zaključek tega poglavja nam bralcem da jasno vedeti, da bi bilo nemogoče naslikati vse vidike povezav kulture in migracij ali »plesa v maskah«, kakor avtorji v zaključnem stavku imenujejo to povezavo. Zakaj plesa v maskah? Naredimo uslugo avtorjem, založnikom, prodajalcem in še komu, recimo tudi vam: odgovor si v knjigi poiščite sami. Preden postavimo zadnje ločilo, še enkrat na hitro premerimo knjigo v bolj celostni podobi in izračunajmo njeno uporabnost v širšem kontekstu. Ob branju knjige ni težko začutiti, da bolj kot želi zgolj deskriptivno predstaviti različne migracijske študije, poskuša kritično opozoriti na različne koncepte, poglede, pristope in metode, ki spremljajo migracijsko raziskovanje. Številni primeri, tako mednarodnih kot notranjih migracij, gibanja prebivalstva v razvitem svetu kot v državah v razvoju, kvalitativnih kot kvantitativnih pristopov itd. tako nikoli ne stojijo sami zase, ampak so predstavljeni v nekem širšem problemskem okvirju. Knjiga, ki sicer v večji meri črpa iz anglosaške geografske literature, je lahko zelo dober učbenik za vse, ne samo za geografe, ki se podajajo v migracijske vode, kot tudi uporaben priročnik za tiste, ki v migracijskih vodah že nekaj časa tako ali drugače plavajo. Ima pa, kot večina knjig podobnega »formata«, vsaj eno pomanjkljivost: po še tako pikolovskem seciranju in načrtnem uskladiščenju besedila v možganskih celicah kaj hitro lahko nasedemo utvari, da, o la la, o migracijah pa že kar nekaj, veliko vemo. Ne nasedite »stvari« zato, ker z njo ne boste prav daleč odpotovali. Jernej Mlekuž Bad adn: Jean Vodaine, Tolminski muzej & Pilonova galerija v Ajdovščini (ur. Irene Mislej), 2002, 75 str. Kdo je Jean Vodaine? Bolj znan umetniškim in izseljenskim krogom kot širši slovenski javnosti in celo kot Vitez umetnosti in književnosti bolj francoskim krogom kot v rodni Sloveniji. Je pesnik in prevajalec ter izdajatelj, tiskar in ilustrator, marsikdaj pa se pri njem vse te dejavnosti prepletajo med seboj. Popolnoma neznan pa le ni, saj so o njem pisali v Primorskem dnevniku (1964), Marijan Tršar v Naših razgledih (1968), Božidar Borko v Le livre slovčne, Tit Dobršek v Delu (1969) in drugi; dobil je svoje mesto v Enciklopediji Slovenije (2000) in že pred tem tudi v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu (1982), podobno kot njegov »francoski« rojak, skladatelj in trombonist Vinko Globokar, kije medijsko bolj poznan. Šele v zadnjem desetletju bolj »odkrivamo« slovenske intelektualce po svetu, zlasti tiste, ki so bili bolj ali manj »nezanimivi« za slovensko (politično) javnost ali pa so bili stiki omejeni na osebno raven. Ni pa bila vedno kriva ideološka nestrpnost, ampak mnogokrat le malomarnost, pomanjkanje interesa, samozadovoljnost ali odrivanje na rob našega vedenja v duhu, saj gre za ljudi, ki živijo v tujini in večina ne zna niti slovenskega jezika. Mislim, da se tovrstna gledanja rušijo, čeprav z nekoliko premajhno vnemo. Žal. Ob razstavi Vladimirja Kaučiča (Jeana Vodaina) je izšla ilustrativno bogata publikacija - oblikoval jo je Ranko Novak-, ki nam poleg francosko in slovensko pisanih razmišljanj izčrpno predstavi Vladimirja (Frederica) Kaučiča; ta seje s starši kot triletni otrok preselil v Francijo, kjer živi še danes. Besede dobrodošlice mu je izrekel Silvester Gaberšček (Dobrodošlica namesto uvoda/La bienvenue au lie de la preface), o njegovih slikarsko-pesniških umetninah piše mag. Petra Černe Oven (Črkoslovje kot orodje poezije/La typographie, instrument de poesie), o prijateljstvu med Pilonom in Vodainom dr. Irene Mislej (Pilon in Vodain, ustvarjalno prijateljstvo/Pilon et Vodaine, une amitie creatrice) in o Vodainovi vrnitvi Joe Ryezko (Vodaine spet doma/Vodaine est de retour), nakar dobi besedo sam Vodaine (Tu in tam. Odlomki iz Popotnikov solsticija/A batons rompus. Extraits des Passagers di solstice). Na koncu se lahko sprehodimo skozi njegovo dosedanje življenje (Življenjepis/Biographie), seznanimo pa se tudi s pregledom njegovih del, ki se nahajajo v Sloveniji (Bibliografija del v Sloveniji/Bibliographie des oevres en Slovenie) in jih hranijo Pilonova galerija v Ajdovščini, Tolminski muzej v Tolminu ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za dela, ki jih je ustvaril kot avtor in prevajalec, izdajatelj, tiskar in ilustrator. Čisto na končuje dodan izbor bibliografije o Vodainu. Vodainovo umetniško in literarno ustvarjalnost prepuščam v oceno poznavalcem, omenim naj le moto, ki ga je izbrala Petra Černe Oven za uvod v svoj prispevek, ki povedno izraža njegovo delo: »Das Wort und das Bild sind eins. Maler und Dichter gehoren zusammen!« (Hugo Bali, Flucht aus der Zeit, 13. 6. 1916). V nadaljevanju bi rad nanizal le nekaj misli o njegovi življenjski poti oziroma spominih na očetov začetek v Franciji. Starši so se po njegovem mnenju izselili iz takratne Julijske Benečije (Tolminske) zaradi ekonomskih in političnih razlogov, saj so očeta silili, da vstopi v fašistično stranko, da bi lahko obdržal svojo delavnico. To je bilo leta 1924. Kot številni drugi Slovenci se je odločil za pot v tujino, prišel v departma Moselle, kjer je sprva delal v rudnikih Algrange, nakar je šel »na svoje« in delal kot čevljar. Tudi Vodaine seje po končani katoliški ljudski šole izučil za čevljarja. V Basse-Yutzu, kjer so najeli hišo, so se z ljudmi sporazumevali v nemščini (starši so konec koncev hodili v ljudsko šolo v Avstriji), matije znala tudi italijansko, doma pa so govorili slovensko. Ker pa so Poljaki verjetno predstavljali večino tamkajšnjih priseljencev, so tudi Kaučičevi postali »Poljaki«, kar je bila oznaka za vse tujce, ki je že kmalu dobila pejorativni pomen. Kot otroka ga je jezikovno oblikovala otroška družba, kjer je osvojil znanje »alzaščine« oziroma mešanice, kakršno so pač govorili v Loreni, in šele z vstopom v ljudsko šolo seje srečal s francoščino, ki ga je, če prav razumem njegove spomine, pritegnila, če ne takrat, pa pozneje. Večinoma se je je naučil sam. Znanje jezika okolja, v katerem živiš, je pomembno za vsakogar, ki želi ustvarjalno delati v njem. Zapisal je: »V Franciji se nikoli nisem počutil kot tujec. In to iz dobrega razloga: vstopil sem v svet francoskega jezika« (str. 48). Osvojitev francoščine je bila za mladega Kaučiča vstopnica za njegovo delo v prihodnje, ki se je mnogokrat srečevalo s kruto realnostjo. Tako je delal kot nekvalificirani delavec v železarni v Thionvilleu (1951-53), na železnici (1956), bil poškodovan na delu (1960), kasneje je predaval na Šoli za lepe in uporabne umetnosti v Metzu (1972-75). Nemalo je bilo slovenskih umetnikov v tujini, ki so morali svoje delo za preživetje uskladiti z umetniškimi željami, marsikdaj tudi na škodo umetniškega delovanja in načrtov. Izpostavimo še prijateljstvo med Pilonom in Vodainom. Povezovali sta ju poezija in njena upodobitev in nedvomno tudi bližina rojstnih krajev, kjer se čuti topli vpliv sredozemskega sveta, najbolj pa seveda umetniški interesi. In kaj pomeni »bad adn« v naslovu publikacije? To pomeni »Bodi nekdo!« v tolminskem narečju. Gre za besede njegove matere. To je prenesel tudi v svoj francoski priimek Vodaine (z zamenjavo črke »b« v »v«). Skratka, nedvomno je Vladimir Kaučič kljub številnim težavam in nerazumevanjem uspel, kar dokazuje tudi predstavljena publikacija. Marjan Drnovšek ABSTRACTS IZVLEČKI IZVLEČKI • ABSTRACTS Irena Gantar Godina, dr., znanstveni svetnik, Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Josip Vuga - slovenski izobraženec v Čeških Budejovicah Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu, 16 (2002), str. Prispevek je oris življenja in dela slovenskega izobraženca, profesorja in publicista Josipa Vuga, kije od leta 1918 do smrti 1952 živel in delal v Čeških Budejovicah. Svoje življenje je posvetil poglabljanju slovensko-češkega prijateljstva, jugoslovansko-češkoslovaškemu sodelovanju in seznanjanju Čehov s problemi slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. -------------------- —---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7£= Marjan Drnovšek, dr., znanstveni svetnik, Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Odnos Zveze komunistov Slovenije do politične emigracije pred letom 1991 Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu, 16 (2002), str. Prispevek prinaša oris odnosa Zveze komunistov Slovenije (del Zveze komunistov Jugoslavije) do slovenske politične emigracije, ki je bil do razpada Jugoslavije in padca komunizma nasprotujoč, zlasti do tistega dela, ki je nasprotoval družbenemu sistemu v Jugoslaviji in državi kot taki. Delo sloni pretežno na arhivskem gradivu, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. / Irena Gantar Godina, Ph.D., Scientific Counsellor, Institute for Slovenian Emigration Studies at ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia Josip Vuga - A Slovene Learned Man in Češke Budejovice Dve domovini/Two Homelands: Treatises on Emigration, 16 (2002), pp. The contribution is an outline of the life and work of a Slovene intellectual, professor and publicist Josip Vuga who lived and worked from 1918 to his death in 1952 in Češke Budejovice. Vuga dedicated his life to deepening of the Slovene-Czech friendship, to Yugoslav-Czech cooperation, and to acquainting the Czechs with problems of the Slovene minority in Italy and in Austria. ^- --------------------------------------------------------------------------------------------- Marjan Drnovšek, PhD, Scientific Counsellor, Institute for Slovenian Emigration Studies at ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The Relation of the Communist Alliance of Slovenia to Political Emigration before the Year 1991 Dve domovini/Two Homelands: Treatises on Emigration, 16 (2002), pp. The contribution brings an outline of the relation of the Communist Alliance of Slovenia (part of the Communist Alliance of Yugoslavia) to Slovene political emigration, which has been until the breakup of Yugoslavia and the fall of communism contradictory, particularly to the part that opposed the social system in Yugoslavia and in the state as such. The work is based mainly on archival material, kept in the Archives of the Republic of Slovenia. Teja Pribac, profesorica angleškega in italijanskega jezika, raziskovalka svetopisemske onomastike, Ciril Metodov trg 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Duhovni razvoj Berta Pribca, kot se odraža v njegovi poeziji Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu, 16 (2002), str. Študija je priredba dela avtoričine diplomske naloge z naslovom Iz dnevnika s poti, ki jo je pod mentorstvom prof. dr. Mirka Juraka zagovarjala na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študija predstavlja celotno literarno dejavnost Berta Pribca, vse od zgodnjih začetkov pa do sedanjega časa. Vsaka Pribčeva pesem služi kot delček v mozaiku njegovega življenja in odraža stanje njegovega duha in srca v določenih okoliščinah, v katerih seje znašel. Ko se Pribčeva poezija upošteva v celoti, se bralcu kaže kot dnevnik in duhovna oporoka, ki jo pesnik posveča vsem tavajočim tega sveta v upanju na večno zatočišče v bivališču Božjega miru. Barbara Verlič Christensen, dr. sociologije, habilitirana docentka urbane sociologije na Fakulteti za družbene vede, Univerza Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija in znanstvena raziskovalka ter gostja na Univerzi Kobenhavn Ali migracije spreminjajo nacionalne trge delovne sile v Evropski skupnosti? Dve domovini/Ttvo Homelands, Razprave o izseljenstvu, 16 (2002), str. Članek opozarja na rastoče in vztrajne deleže brezposelnosti med priseljenskimi skupinami v evropskih državah. Novi migracijski tokovi in njihova struktura povzročajo nasprotja in kontrovezne procese na trgih delovne sile v zadnjih dvajsetih letih. Vključevanje priseljencev daje vtis o pomanjkanju uspešnih pristopov in ne daje dovolj pozitivnih rezultatov. Nekatere klasične teorije migracij se postavljajo pod vprašaj. Človeški in socialni resursi migrantov so pogostoma spregledani, medtem ko je dostop do zaposlovanja v dominatni ekonomiji za priseljence oviran. Avtorica odpira argumente v prid večje podpore razvoju etnične ekonomije in razloge za uvajanje globalne regulacije migrantskih tokov. Teja Pribac, B.A., researcher in Biblical onomastics, Ciril Metodov trg 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Bert Pribac’s Spiritual Development as Reflected in his Poetry Dve domovini/Two Homelands: Treatises on Emigration, 16 (2002), pp. The study is an adaptation of a part of the author’s B.A. dissertation entitled From a Travel Diary, supervised by Professor Mirko Jurak, Ph.D., at the Department of English, Faculty of Arts, University of Ljubljana. It is an overall presentation of Bert Pribac’s literary activity from his early beginnings until the present time. Each poem Pribac has created constitutes a piece in the mosaic of his life, and it reflects the condition of his mind and heart in specific circumstances, which he has found himself in. Pribac’s poetry when considered as a whole appears to the reader as a diary and a spiritual will the poet dedicated to all the wanderers of this world in hope of an eternal shelter in the abodes of divine peace. Barbara Verlič Christensen, PhD in Sociology, habilitated docent at the University Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenia and a researcher; a guest researcher at University Copenhagen Are Migration Revolving National Labor Markets of European Union? Dve domovini/Two Homelands: Treatises on Emigration, 16 (2002), pp. The article points to the increasing and persistent unemployment rates among immigrants’ groups in European countries. New migration flows and its structure over the last 20 years provokes increasing controversies on the labour markets. Integration of immigrants seems to be failing. Some classical migration theories are challenged. Human and social resources of migrant populations are often neglected, since integration into the dominant economy is not accessible. The author argues for the greater support to ethnic economy an in favour of the global regulation of migrations. Čikič, Sanja, univerzitetna diplomirana sociologinja, podiplomska študentka komunikologije na Fakulteti za družbene vede Povezovanje Slovencev po svetu s pomočjo interneta: Vzpostavljanje virtualnih etničnih skupnosti Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu, 16, 2002, str. Pričujoče besedilo problematizira povezovanje slovenskih izseljencev v tujini med seboj in z matično domovino. Povezovanje, v obdobju hitrega razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije, dobi nove razsežnosti, ki jih skušamo osvetliti. Preko sociološkega vidika diasporičnosti prikažemo posameznikovo življenje v diaspori, kjer se poslužujemo razdelitve na vidik izseljenca in vidik izseljenske skupnosti. Življenje izseljencev tako skušamo obravnavati skozi iskanje povezav med naslednjimi razsežnostmi: integriranost v okolje, obvladovanje slovenskega jezika, ohranjanje etnične identitete, potreba po etničnem druženju, nostalgičnost posameznika in nenazadnje aktivnost sodelovanja v virtualnih etničnih skupnostih. Omenjene povezave s pomočjo teoretskih izhodišč opredelimo in jih empirično preverjamo. Predstavimo rezultate ankete, na katero slovenski izseljenci odgovarjajo preko interneta. Ugotovimo, da obstaja statistično značilna povezanost med aktivnostjo sodelovanja v virtualnih etničnih skupnostih in stopnjo integriranosti posameznika v okolje, v katerem trenutno živi, potrebo po etničnem druženju in nostalgičnostjo posameznika. Na podlagi zbranih podatkov skušamo sklepati o dejanskem obstoju slovenskih virtualnih etničnih skupnosti. Zvone Žigon, dr., Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na Ministrstvu za zunanje zadeve, Ljubljana, raziskovalec - asistent na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu, 16 (2002), str. Avtor v pričujočem besedilu navaja izsledke enoletnega projekta z enakim naslovom. Prikazuje trenutno najbolj sveže kvantitativne podatke o številu in strukturi Slovencev v Afriki in na Arabskem polotoku, posebno - dokumentarno razsežnost pa imajo poročila o ustanovitvi dveh novih društev prav v času avtorjevega študijskega potovanja. / Čikič Sanja, Sociologist, post-diploma student of communicology at the Faculty for Social Sciences in Ljubljana Connecting of Slovenes around the World with the Help of the Internet: Establishing Virtual Ethnic Communities Die domovini/Two Homelands: Treatises on Emigration, 16, 2002, pp. The present text problematizes the connecting of Slovene emigrants abroad among themselves and with the native country. Connecting in the era of rapid development of informational communication technology is given new dimensions, which we here attempt to enlighten. Through the sociological viewpoint on diaspora we present the individual's life in diaspora by dividing the viewpoint into the one of the emigrant and the other of the emigrant community. Thus the life of emigrants is dealt with through seeking connections between the following dimensions: integratedness into environment, mastering Slovene language, preservation of ethnic identity, need for ethnic socialising, nostalgia of the individual, and least but not last, the activity of cooperation in virtual ethnic communities. We present the results of the poll, on which Slovene emigrants answered over the internet. We ascertained there is a statistically typical connection between the activeness of cooperation in virtual ethnic communities and the degree of integratedness of the individual into the environment in which one momentarliy lives, the need for ethnic socialising and the nostalgia of the individual. On the basis of collected data we attempt to deduce on actual exsistance of Slovene virtual ethnic communities. Zvone Žigon, Ph.D., Office of the Republic of Slovenia for Slovenes abroad, Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, Ljubljana and researcher - assistant at the Institute for Slovenian Emigration Studies at ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Slovenes in Africa and on the Arabian Peninsula1 Dve domovini/Two Homelands: Treatises on Emigration, 16 (2002), pp. In the present text the author alleges the results of the one-year project with the above title. He presents the momentarily freshest quantitative data on the number and structure of Slovenes in Africa and on the Arabian Peninsula; of special - documentary dimension are reports on foundation of two new societies in the very time of the author’s study journey. (Footnotes) 1 The text is based on in the year 2001 performed project of the same title, which the author has perfected in 2002, and is for 2003 planning the publishing of a book on the thematic. The project was at its start limited to Africa, but because of geographical position, in the duration of the project acquired information and - from Slovene perspective - »similar« cultural diversity, the author decided to extend his enquiries about Slovene compatriots to countires of the Near east. i Prispevki za to revijo morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku. Uredništvo sprejema predlagane prispevke za objavo v tekočem letniku revije na disketi (Word 6.0) in v dveh priloženih izvodih. Dolžina razprave naj ne presega ene in pol avtorske pole (25 strani), največji obseg poročila ali ocene pa je 8 strani. Razprave morajo biti opremljene z bibliografskimi navedbami, povzetkom (do 2 strani) in avtorskim izvlečkom, ki naj vsebuje podatke o avtorju (gl. rubriko Izvlečki) in kratek abstrakt v obsegu do 8 vrstic. V znanstvenem članku za rubriko Viri in gradivo naj citirano gradivo zavzema največ dve tretjini članka, avtorjev komentar pa vsaj eno tretjino celotnega besedila. Opombe in bibliografske navedbe. Opombe pod črto naj praviloma vsebujejo dodatna vsebinska pojasnila. Sprejemljiva sta dva načina bibliografskih navedb. Med besedilom se lahko sklicujemo na kratko v oklepaju (priimek avtorja, letnica izida publikacije, stran). Če se sklicujemo na več del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, dodajamo letnici male črke: 1998a, 1998b. Seznam uporabljene literature na koncu članka naj v tem primeru vsebuje naslednje podatke: pri knjigah ime avtorja, leto izida, naslov knjige, kraj, založba; pri člankih v zborniku ime avtorja, leto izida, naslov članka, naslov zbornika, ime urednika, kraj, založba, strani; pri člankih v periodiki ime avtorja, leto izida, naslov članka, naslov revije, letnik, številka, strani. Poleg tega načina sklicevanja so dopustne tudi bibliografske navedbe v opombah. V tem primeru je leto izida na koncu navedbe, sledi stran. Glede ločil in ležečega tiska naj avtorji upoštevajo obliko bibliografskih navedb v zadnjem letniku te revije. Pri citiranju korespondence in drugega arhivskega gradiva morajo biti navedeni naslednji podatki: ime avtorja in naslov dokumenta (ime avtorja in prejemnika, če gre za korespondenco, npr. Pismo Anne Praček Krasne Mirku G. Kuhlu), datum dokumenta, ime arhiva, ime fonda, oznaka škatle in mape (ter številka dokumenta in stran). INSTRUCTIONS TO AUTHORS Articles for this journal must be written in Slovene or English and submitted on diskette (Word 6.0) and in two printed copies. Articles should not exceed 25 pages; reports and reviews should not exceed 8 pages. Scholarly articles must include a list of references, a summary (up to 2 pages) and an author’s abstract containing information about the author (see the Abstracts section) and a short resume up to 8 lines long. In scholarly articles for the Documentation section the cited material should account for not more than two thirds of the article, while the author’s commentary should account for at least a third of the total text. Footnotes and references. Footnotes should generally contain additional explanation of the text. Two methods of references are acceptable: brief references can be given in brackets in the body of the text (surname of the author, year of publication, page number). If several works by the same author published in the same year are cited they should be marked in the following way: (e.g.) 1998a, 1998b. In this case the list of references at the end of the article should contain the following information: (for books) the author’s name, the year of publication, the title of the book, place of publication, publisher; (for articles in collections of papers) the name of the author, the year of publication, the title of the article, the title of the collection ofpapers, the name of the editor, the place of publication, the publisher, pp.; (for articles in periodicals) the name of the author, the year of publication, the title of the article, the title of the periodical, volume, number, pp. Alternatively, references may be given in the form of footnotes. In this case the year of publication at the end of the reference is followed by the page number. As regards punctuation and italics authors should follow the format used in the last number of this journal. When quoting correspondence and other archive material the following information must be stated: name of the author and title of the document (name of the author and the recipient in the case of a letter, e.g. Letter from Anna Praček Krasna to Mirko G. Kuhel), the date of the document, the name of the archive, the name of the collection, the number of the box and file (and the number of the document and page number). DVE DOMOVINI • TWO HOMELANDS Razprave o izseljenstvu • Migration Studies 16 • 2002 Razprave in članki / Essays and Articles Josip Vuga, slovenski znanstvenik v Čeških Budejovicah The Standpoint of the Communist Party of Slovenia Towards the Political Emigration up to 1991 Bert Pribac’s Spiritual Development as Reflected in his Poetry Are Migration Revolving National Labor Markets of European Union? Povezovanje Slovencev po svetu s pomočjo interneta: Vzpostavljanje virtualnih etničnih skupnosti Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku Odnos Slovencev do izseljencev, nekoč in danes: Okrogla miza, Ljubljana, 4. junij 2002 Ženske v manjšinskih skupnostih: Pomen in vloga žensk za ohranjanje kulturnega izročila: Okrogla miza, Ljubljana 19. junij 2002 Viri in gradivo / Documentation Zastave Društev »Lunder Adamič« SSPZ v ZDA Sonetni venec in slavilna pesem v spomin na Louisa Adamiča Titovo pismo in pismo slovenskih partizanov z Visa Louisu Adamiču Poročila in razmišljanja / Reports and Reflections Dvajset let Inštituta za slovensko izseljenstvo Priseljenski pisatelji v Nemčiji: Ustvarjalna motivacija. Knjižne ocene / Book Reviews Slovensko izseljenstvo (zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice) Marija Jurič Pahor, Narod, identiteta, spol Paul Boyle, Keith Halfcree in Vaughan Robinson, Exploring Conteporary Migration Bad adn (Razstavni katalog)