Pianina plačana v gotovini Leto III \s7 _ - n r ' x /' \?...................3h n .< \ n n r •J s x 'v ■; j V Kočevju^dne 25. junija 1940 v v'Arh L lir \ :■ V.-' j t V \ v .v ,j v \ L •%b • , l:1-Števl 18 VvC ■ . . i s hi i ru ;u s i , j i ' 1 ' : ; j : i n t L- f j \ i " u \J l / . i . i Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Pob. žic?. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu GO din. — PoSlno-ček. rac. št. 17.<85 Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predat, jo Karel Škulj, župnik .v Bol. vasi ni Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje armo-ats aoc -ozstmc. Wm h ®owsofl Ea delil V današnji strašni svetovni vojni čujemo ali čifamo pogosto izraz — nova sila. Mogoče kakšnemu še ni znano, kateri vojni oddelek je n išljen tem i om. Kaj pa je to pravzaprav nova sila? Ali so to močni, s strojnicami opremljeni bataljoni vztrajnih pešcev? Ali so mogoče brzi eskadroni spret-iz ('c oboroženih konjenikov? Ali so celo številne baterije težkih topov in nepregledne vrste i ' 'hi tankov? Nikakor ne, vsi našteti rodi vojske ne spadajo v novo silo. In vendar je ista nevarnejša kakor vse navedene vrste orožja. Ravno ta sila tisti strašni učinek, ki je mnogo pripomogel k naglemu zlomu odpora junaške Poljske . ko učinkovito deluje na severnih ix zahodnih evropskih bojiščih. Jedro nove sile tvorijo prebivalci napadenega ozemlja, hi vsled narodnosti ali karkoli drugega vzroka simpatizirajo s katera j lišče . ’ in aj ih, v j i . ....... j oni • jo med . uni . Ti padalci, kakor jih imenulejo, delajo, podprti po svojih lokalnih pristaših, nered in razsulo v zaledju; z različnimi lažnimi vestmi in drugimi triki demoralizirajo ljudstvo; z raznimi eksplozivnimi sredstvi rušijo ceste, železniške proge in druga prometna sredstva; uničujejo nasprotniku municijska skladišča in druge za obrambo koristne naprave; eventualno zastrupljajo vodo in druge življenjske potrebščine itd. Nova sila je izredno odporna, žilava in delavna, saj dela vedno in povsod. Zlorabljajoč širokogrudnost domače države, ki večkrat bodisi iz nevednosti, bodisi iz malomarnosti goji to gadjo zalego na svojih Prsih, deluje že v mirnem času s tem, da vrši vohunsko službo, poroča sovražniku državne razmere, ki jih isti zlorabi v svoje napadalne namene, vzbuja v prebivalstvu nerazpoloženje proti lastni državi in simpatijo •°° sovražnikov iste itd. Svoj namen dosega * raznimi tajnimi zborovanji, knjigami, brošurami, letaki in cesto tudi z denarni mirni. V času vojne pa preskrbuje : imi, veči dragocenimi sredstvi, n. pr. zemljevidi, fotografskimi posnetki, raznimi važnimi podatki j po dl e j ša izdajstva. Prvi del .sile, t jalski državljani in Puseljenci, služi drugemu delu t. j. padalcem Jote, jih oskrbuje z vsem potrebnim . h ozi i brez zaupnikov na terenu, katerim so ne, i g51 kila bre; sodelovanja poslednjih ofen-il rr -;\;:;;.:Rler;r h’dijo, da je ta nova sila nov lovino, : ista obstoj i, dasi u-.f-.N0'1^0 drugačni obliki in ne pod da-Nojevi hm nazivom. Ravno nam 1' prizadejala mnogo ran v naši im, kar nam pričajo sledeči zgodo- vinski izvlečki, ki se močno istovetijo z delovanjem današnje nove sile. Ko se je odločni nerodnozavedni vladar Posavske Hrvatske knez Ljudevit Posavski .postavil na čelo združen.m Slovencem, Hrvatom in Srbom, da bi jih osvobodil izpod nadoblasti germanskih Frankov, so se naši predniki tako hrabro držali, da jim devet vojska, ki jih je poslal takratni frankovski vladar nadnje, ni bilo kos. Južni Slovani bi si bili takrat skoro sigurno izvojevali svobodo in posledica tega bi bila, da nas ne bi prav do prevrata leta 1918 žulil germanski jarem. Toda v času največjega zmagoslavja je udaril Ljudevitov! vojski v hrbet knez Hrvatskega Primorja Borna, ki je imel skrivne zveze s Franki in naši predniki so bili poraženi, upi na svobodo so bili uničeni. Franki so Slovencem za kazen odvzeli domače vojvode in jim mesto njih postavili nemške plemiče, ki so našim dedom paševali vse do leta 1848, idealnega kneza Ljudevita pa v 1 : ■ Poglavitni vzrok poraza srbske vojske ■ J i h L: h. j" LXX ega km a Vuka Brankoviča, izdajalec je imel sigurno ž prej tajne zveze s takratnim turškim sultanom Muratom, ki so se jasno pokazale: na dan bitke, ko je s svojimi četami prestopil na stran Turkov. Ne bi ječal ves Balkan dolga stoletja v turški sužnosti, ne bi bilo toliko naših bratov pomuslimanjenih, ne bi objohavala rriajka Jugovičeva in Kosovska devojka svojih junakov in ne bi padla glava junaškega carja Lazarja, da je on pravočasno odkril poturico in mu dal zasluženo plačilo. Miklova Zala, ki jo je ovekovečil dr. Šket v svoji istoimenski povesti, ne bi trpela sedem let v turškem jetništvu, da so njeni rojaki Rožani posvečali več pozornosti izdajalcu, ki je živel med njimi, lokavemu Židu Tresoglavu in prišli na sled njegovim podlim načrtom in zvezam s Turki ter pravočasno spravili na varno strastno Tre« soglavovo hčer Almiro, ki je izdala tabor v Svetnjah Turkom in vse tamošnje prebivalstvo spravila v grozno nesrečo. Nova sila je najnevarnejša borbena enota, nevarna posebno dandanes, ker se bori z najrazličnejšimi sredstvi, ker dela zahrbtno podtalno in, ker nimamo proti njej nobene tehnične obrambe. Izpodjeda takorekoč državi korenine kakor črv cvetoči rastlini. Njeno armado sestavljajo poleg pravih vojščakov-padalcev civilne osebe raznih poklicev, spolov in starosti. Pojavljajo se povsod v skupinah ali posamezniki pod najrazličnejšimi na videz nedolžnimi maskami. Borec te sile se lahko skriva za skromno osebo neznanega turista ali zgovornega krošnjarja, ali celo ljubke predavateljice kake poznane organizacije ali potujoče učiteljice ročnih del. Možno je, da biva tudi neopažen med nami kot kmet, trgovec, obrtnik aii javni nameščenec. S skrbjo se vprašujemo, kako naj se si iz bistva i se ta si povsod in na vseh področjih, tako je treba ' pc ol predena profiorganizacija. Pri tej moramo sodelovati vsi, država in upravni aparat kakor civilno ljudstvo, širša masa kakor posameznik. Le na ta način bomo od naše lepe domovine odvrnili vse zlo in izpolnili oporoko viteškega vladarja Aleksandra Ze-dinifelja: „Čuvajte Jugoslavijo 1“ t E)b*o ILlejVm [PtPeBGGCu^'l V novoletni noči 1905. je preminul previden s svetimi zakramenti v tukajšnjem Leonišču veleč. g. dr. Matija Prelesnik, studijski prefekt v semenišču. Bolehal, je že dalj časa, pred tremi tedni je šel v Lconišče iskat si ljubega zdravja. Huda zlatenica in srčna hiba sta mu ugasili luč življenja. Rojen je bil 7. januarja leta 1872. v Dobrepoljah na Dolenjskem. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani. Bil je vedno odličnjak in sicer vedno prvi v razredu.^ Bog mu je podaril lepe, velike darove. Že kot gimna zijec je kazal posebno spretnost v pisateljevanju v „Domačih vajah", ki jim je bil kot osmošolec urednik. Leta 1892. je dovršil maturo z odliko, nato je stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, kjer se je marljivo bavil z bogoslovnimi študijami, pri tem pa ni zanemarjal peresa. Ves prosti čas ic posvečal pisateljevanju. Priča temu so razne po v: ti in spisi ter pesmi, ki so jih prinašali „Pomladni glasi". Kot bogoslovec četrtoletnik je pod imenom Bogdan Venet spisal dolgo epično. pesem „Ženitev vojvode Ferdulfa", ki jo je izdala Knezova knjižnica. Ta pesem je takrat vzbudila mnogo pozornosti in marsikdo je vprašal: „Kdo je ta Bogdan Venet?" Leta 1895. je bil posvečen v mašnika. Nato je še! za kapiteljskega vikarja v Novo mesto, kjer ja ostal tri leta. Kljub temu, da je imel mnogo službenih poslov, je v treh letih dovršil tri bogoslovne rigoroze v Gradcu. Da bi se še bolj izpopolnil v bogoslovnih študijah, je leta 1899. odšel na Dunaj v višje duhovsko izobra-ževališče pri Sv. Avguštinu, kjer je ostal eno leto. Tam je s hvalnim uspehom dovršil zadnji biblični rigoroz ter bil leta 1900 promoviran v doktorja bogoslovja. Ko se je povrnil v domovino, je bil imenovan semeniškim prefektom, kar je ostal do svoje smrti. Ves ta čas je večinoma preživel v svoji sobi ter se bavil s pisateljevanjem. Ravno to, da se je premalo gibal, je še bolj upognilo njegovo že tako rahlo zdravje. Zadnja leta je bil sotrudnik raznim listom. V „Katoliškem obzorniku" je izdal tehtni zgodovinski spis „Protireformacija na Kranjskem" in pa spis „O katoliških redovih". Z1 vnet sotrudnik je bil „Dom in svetu". Leta 1902. je izdal „Nesrečno zlato". Potem je začel z globoko zamišljeno trilogijo". Let; 1903. je izšel prvi del: „Naš stari greh", nato je izhajal drugi del „V smrtni senci". Za leto 1905 je pripravljal tretji del „Veneta". Še na postelji je spisa! rokopis za drugo številko naslednjega letnika, a nemila smrt mu je iztrgala pero iz. rok. Na slovenskem literarnem polju je zazijala nova vrzel... Dr. Matija 1 imel ' narod škoda njegovega talenta, v Vljudno Vas pr 5 ..o, dr. zr.c; ’ 'o r nino za leto in 1940 por priloženih pc lož . stava j »slov l Igarske ja zad /užn ega zave d a V Belgradu so v začetku preteklega tedna odprli razi1 : > jugi slo zansko-bol ’ za-■L žne , ■ z Odprl jo je $ In k Glavne zadružne zveze g. dr. Anton Koroš c. Slavnosti so jo udeležilo tudi mnogo bolgarskih zadružnikov, ki so bili v Belgradu prisrčno sprejeti. Bolgarski gostje ao obiskali tudi Avaio, kjer so položili venec na spomenik neznanemu jugoslovanskemu junaku. Potem pa so obiskali tudi Oplennc, kjer so počastili grobnico kralja Aleksandra. Obsojeni morilci dr. Šuflaja V Zagrebu so te dni sodili morilce dr. Šuflaja, ki je bil na cesti ubit pod diktaturo. Zver-ger je bil obsojen na dosmrtno- ječo. Belo-ševič je kot soudeleženec dobil pet let težke ječe, med tem ko je bil Večerinac oproščen. Državni pravdni k pa se je pritožil zoper prenizko kazen. Izprememba v vladi V notranji politiki so pretekli teden napovedovali mnogo sprememb. . Govorili so, da bo prišla docela nova vlada. V zvezi s tem je bilo polno najbolj čudovitih govoric, V sredi tedna je bilo v Belgradu res živahno. Dr. Maček in predsednik vlade Cvetkovič sta obiskala vsak zase predsednika senata dr. Korošca ter se z njim dolgo menila. Drugi dan je odstopil dosedanji minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič, na njegovo mesto je bil imenovan Dušan Pantič. Jevrem Tomič ja bil nato imenovan za belgrajskega župana, dosedanji belgrajski župan pa je odstopil. Kakor se vidi, bo politika naše vlade ostalo za zdaj docela neizpremenjena. iv si delavci v Nemčiji Prekmurski delavci so letos spet odšli v Nemčijo na oljska dela. Odšlo jih je le kakih 600, med tem ko jih je lani odšlo nad 10.000. Tisti, ki so odšli, so vsi čez 40 let stari. Popolna slovenska univerza Poročali smo že, da je zdaj slovenska univerza postala popolna. Pretekli teden se je Slovenec spomnil tega velikega dogodka v uvodnem članku, kjer navaja, da bomo poslej Slovenci imeli vsa fakultete, ko se bo spopolnila tudi medicinska fakulteta ter da bodo v Ljubljani po Zaslugi sedanje vlade začeli graditi tudi kliniko, ki je pogoj za popolno medicinsko fakulteto. S tem pa bo končno rešeno tudi sramotno vprašanje naših bolnišnic. To je velik napredek za ves slovenski narod. m v... j J V Velike Lašče. Naš kraj z okolico hrani mnogo literarnih in zgodovinskih zanimivosti. Ena izmed teh je tudi starinska, božjepotna cerkev Matere božjo na Veliki Slevici, ki stoji žo izza turških časov, kar nam priča starinska cerkvena notranjost, zlasti oltarji in kipi. Leta 1528. ho divjali po teh krajih Turki, ki so oblegali utrjeni turjaški grad, spotoma pa požgali vas Rašico a cerkvijo in rojstno hišo prvega slovenskega književnika S. Trubarja. Iz teh časov se jo v Laščah in okolici ohranila zanimiva zgodba, ki jo jo ovekovečil tudi veliko-laški rojak in slovenski pesnik J. Stritar, čigar rojstni okraj Podsmreka spada k slevski soseski, v svoji pesmi: „Turki na Slevici11. Ta zgodba pripoveduje, da so v omenjenem letu Turki napadli tudi vas Slevico. Iznenadeni vaščani so se pred groznim sovražnikom zatekli v cerkev in Mater božjo iskreno prosili pomoči. Pred vrata so se postavili možje in fantje braneč se z raznim kmečkim orodjem. Toda kmalu so morali kloniti pred veliko močnejšim in dobro oboroženim nasprotnikom in turški poveljnik je hotel kot prvi kar s konjem in z golim mečem v roki vdreti v cerkev, pa glej čudo: ko konj stopi na cerkveni prag, se mu vdere kopitu v trdi kamen, da ne more nikamor naprej. Leseni Marijin kip pa dviga grozeče roko, obenem pa mu šviga iz oči čuden blisk. Ko poveljnik to" vidi, se preplašen spusti v beg, za njim pa ostali neverniki, pustivši na planoti pred cerkvijo ogromen vojni plen. Še danes je ohranjena pred stranskim vhodom v svetišče stara skalna plošča, v kateri se vidi vdolbina, ki na moč sliči od-tisku kojskega kopita. Da li je navedena zgodba resnična, se ne more trditi, pač pa nam jasno priča o velikem zaupanju naroda v priprošnjo slevske Matere božje. Tako so se zbrali tudi v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne verniki velikolaške župnije na Slevici, da si izprosijo miru ter pomoči in varstva pi $d kateremkoli sovražnikom pri Njej, ki je mati Kralja vseh kraljev. Najprvo je imel velikolaški kaplan preč' stiti g. Janež času primeren govor, nato pa se je .razvila procesija iz cerkve do bližnje kapelice sv. Križa in nazaj v cerkev. V procesiji so belo oblečena dekleta nosila kip Marije, ki ga jo soseska napravila pred par leti nalašč za take in podobno priložnosti. Navzoči so glasno moliti in prepevali nabožno pesmi proseč Zveličarja, da bi jih po priprošnji svoje nebeške Matere obvaroval najhujše šibe -—- vojne. Upajmo, da te in podobne prošnje ne bodo zaman. Kočevska Reka. Zanesla me je pot med Slovence, ki se zbirajo v kmečko in gospodinjsko-nadaljevalni šoli v Kočevski Reki, ki je edina se danes delujoča šola v kočevskem okraju in jo vodi šolski itelj V * in učit Zdenka iz Stale - jev. Ge oni, kdor Ij ' lovek jih, lov . idelca in n i- vezanost delavca samega nase, more spoznati teh šol, k i oblastva, , kraljevska banska upi . kozel Saj ; e to v jih edi pokroviteljstvom državne uprave, v rokah slovenskih ljudi, ki hoče jim j le dobro in jim s po., kom v daratvu kaže boljše smernice za bodoče dni in izboljšanje, težkih prilik v kate jo. Ljudje so za to solo kraljevski banski banski upravi zelo hvaležni in se pomena takega pouka močno zavedajo, saj obiskujejo predavanja od vseh štirih strani po osem km d leč. in nedeljo pridejo skupaj v to šolo, mojega obiska jih je bilo 24, kar je z ko ni vseh doma, zaradi slabega vremena in oddaljenosti prav veliko. Med njimi je bilo deset žensk, nekaj starejših meter in očetov, v glavnem pa ženska mladina, ki se vadi poleg raznih gospodinjskih naukov tudi v praktičnih ženskih ročnih delih uporabljajoč tudi narodno ornamentiko. Pogovarjal sem se z navzočimi, ki so živahno posegali v debato, o naši narodni zgodovini, o temnih in svetlih dneh naše preteklosti, ki naj uče o potrebi samozaupanja, narodne zavesti, tesne povezanosti in o -zaupanju v našo mlado državo, ki pa je močna, lepa in bogata ter napojena s krvjo naših prednikov, ki so to zemljo varovali, jo branili in jo ravno s trpljenjem in zaupanjem v boljšo bodočnost dr.li sedanjim rodovom v roke. Čeprav hrume po svetu bojni viharji, človeška strast uničuje mlada življenja in se spreminjajo državne meje, ne s, l. 10 kloniti z duhom in pogumom. Preteklost je romanska, sedanjost germanska, bodočnost slovanska, je žo pred 'k., li .. k- som izjavil eki j imena se ne spominjam. Saj smo vendar v svoji svobodiii državi in se n ramo svojih do obstoja tudi k 3 t dolenj vaškem občinskem di is: ki se zaveda svojih pravic, pridobi si še večje,“ Tit rek bi moral biti napis m na vsaki naši hiši in bi se moral vsak po njem ravnati. Težko ljudem po kočevski deželici, ki -raztreseni po resnih vaseh, odd j jr -J . i , .- d drugega brez vsakega posebnega stika. Željno pričakujejo slovenskih listov in knjig. Radki so, ki si morejo si mi pri roščiti beril : i r ;-vedrila v domači besedi. Kot lačen lk po mesu ja segel vaš človek po k- iških 8 piših. Po mestih je Sar:vpis pav m* po izidu že ničvreden papir, dočim je v zapuščeni gorski v tsi če po ted -1 : i itar redno " iiv. Zdelo se mi je kot da je za Slovence tak šolski dan, ko se vršijo predavanja, velik; praznik. Saj ob [kitih nedeljah, ko imaj h- -n; : se j- Dekan Anton Skubic: 4 Tako gospoda kakor podložniki so včasih na grajsknm posvetu, ki je cesarjevo, izvrševali lov in ribolov, s tem oškodovali cesarjeve pravice in menili, da si s tem pridobe kako pravo. Najemnik je proti cesarju itak podpisal reverz. Zato je moral gledati, da niti on niti druga gospoda ali podložniki v tem oziru cesarja niso oškodovali. Ako najemnik na to ni pazil, je bil sam odgovoren za vso škodo in je bil dolžan jo povrniti. V navadi je bilo, da je graščak zaradi varstvene pravice nad cerkvijo in župnijo ob smrti vsakokratnega župnika ves inventar zaprl in ga ob nastopu drugega župnika . ;-t odprl in izročil. Tako naj se zgodi tudi naprej in se od te pravice ne sme od-"• se po nekaterih krajih, da cerkveni bičarji cerkveni denar neredno jajo te r cerkvene račune jo k? a in ne ne bi poklicali varstveno oblast in • pnika, kar je popolnoma nepo-stavno. S tem pa se ne zapravlja samo cerkveni denar nezvesto in sebično, ampak se tudi davek ne daje pravočasno deželni d i ' 5 njo in konfiscirajo <- 3 ' 3 n 3 3 33 I bv ,!,-(■ ;;ncO pfO- dajajo in'cerkvi v veliko škodo odtegujejo. Zato mora biti graščak kot varstvena oblast obenem z župnikom vsako leto pri cerkvenih računih vseh cerkva, ki so pod varstvom ribniške graščine. Ti računi se ne smejo delati med letom, ampak le koncem leta. Do blagajne mora imeti različne ključe župnik, graščak in klučarji. Ako bi hoteli poslednji v račune vtihotapiti kak neopravičen izdatek, ga graščak ne sme dovoliti. Tako se mora preprečiti vsaka škoda napram cerkvi, davki od cerkvenih posesti se imajo vsako leto točno plačevati, davčni listi in pobotnice se imajo vsako leto posebej položiti v cerkveno skrinjico, denar pa položiti na obresti. Ravno tako mora gledati tudi na župnike onih župnij, ki so pod ribniškim graščinskim varstvom, da vsako leto redno ista plačuje davke, davčne liste in pobotnice, ki se jih mora pri župniku marljivo spraviti. Ker pa so nekateri župniki netočni v plačevanju davkov in so se morala župnijska posestva zarubiti in prodati, zato naj graščak pazi na to, da se lake stvari ne dogajajo več. Če župnik ne plača pravočasno davkov, naj se z ved-nostjo n j ;govega ordinarja poseže po njegovem - 3 i: ; nf j i ?, ravan 3 j v-, j 'ne pri klučarjih z vednostjo njihovega gospoda poseže po njihovem zasebnem imetju," ako ne plačajo cerkvenih davkov, da ne bodo cerkve prišle ob svojo posest in ustanovo. Ako pa cerkve ali župnije vsled nepazljivosti graščaka ne plačajo davka in vsled tega zaidejo v kako škodo, jo mora povrniti graščak sam. 3- vn 3-; -.■ V- 'n .' - . • : : • nv—r. .-■ ~~ n . - - ; l Podložniki imajo pi vico riti iz gozdov in šum stavbeni les in kurivo ter les za ograje. Tega pa ne smejo sekati svojevoljno, ampak se morajo v potrebi obrniti na graščaka ali vsaj njegovega upravitelja, da jim odkaže, kaj se j ;ka. Za stavbe, ograje naj se odkažejo stara debla, za kurjavo pa votla in gnila in od vetra podrta ter suhljad, da se varujejo mladi nasadi in se šume ne opustošijo. Zato ne sme graščak nikoli dovoliti, da bi podložniki gozdove izsekavali, v njih delali rovt; laze in travnike, tudi sam tegz Ako se je kje kaj takega do ali bi se še dogajalo, naj graščak to karo; . '.nravi in krivce kaznuje. Graščinski najemnik je po svojem reverzu, ki ga je dal deželnemu knezu, dolžan skrbeti za to, da se ohrani graščina in njene hiše v dobrem stanu. Po večini pa najemniki ne skrbe za to, ampak puščajo, da gradovi in hiše propadajo. Zato se go nd jemniku zapoveduje, da s'.'d : popravo streh, podov, sob, hlevov, kakor je odločeno v reverzu. Sicer pa ' ne bc za to, kar se mu strogo nalaga, ampak bo tudi sicer delal na to, da njegov deželni knez ne bo trpel kakršnekoli škode in mu bo izka :oval vsestra ločbe so podpisali in podpečatili v to posli i k ni sarji v 1 Kristusu, na i ka i rojstvu v letu 1573. božjo, pridejo k tej maBi, potem pa celo uvo daleč domov, h kosilu in hitro zopet nazaj, da ne zamudi! popoldne šole. Petje za slovensko službo božjo vodi g. Tratar, ki se zopet popoldne žrtvuje šoli in zbira okrog sobe raztreseno čredo, jim vliva poguma in daje gospodarske nasvete. Veliko požrtvovalnost dokazujeta tudi g. kmetijski ik in g. inž. Žagar iz Kočevja, ki hodita poučevat v to šolo. Oba predavatelja sta kot strokovnjaka zelo zaželjena in kot že dokazano tudi ne govorita gluhim ušesom. Po dalj šen razgovoru je imelo enajst udeležencev pevsko vajo in zapeli so himno kočevskih Slovencev. Tej je sledilo še več drugih pesmi, ki pa so bile vse predvajane z lepim občutkom. Zdelo se mi je to petje kot tožba ujetega ptiča, ki bi rad dal duška svoji notranji boli, svojemu hrepenenju po lepših dneh, ko se bodo vrste Slovencev strnile in bo veselo donela lepa slovenska pesem od pomladansko dišeče Krempe do Mavrlena in belokranjskih vinogradov. S temi pesmimi so pevci nastopili v nedeljo dne 22. t. m. v ljubljanskem radiju, ki je ponesel te slovenske pesmi širom sveta kot pozdrav ostalim rojakom in dokaz, kako jili ravno narodna pesem krepi v težkem boju za obstoj. Črnomelj. Dne 28. maja smo imeli v Črnomlju lepo uspel občni zbor krajevnega odbora ' Jadranske Straže. Zastopnik oblastnega odbora g. Pirnat Viktor je že dopoldne imel predavanja o našem morju za šolske otroke. Svoje predavanje je pojasnjeval z lepimi skiop-tičnimi slikami. Zvečer pa je bilo predavanje v hotelu Lackner za širše občinstvo. Temu pa je sledil občni zbor, na katerem je bi! izvoljen za predsednika g. okrajni načelnik Svetina Anton. je g. načelnik že pri RK pokazal veliko razumevanja, dobre volje in vztrajnosti do dela, smo trdno prepričani, da bo sedaj društvo lepo delovalo, saj je )• sko leto ves čas od odhoda prejšnjega predsednika popolnoma spalo. : kraj je znan skoro po vsej . m , ’ i i val svoj god. kot priprošnjik v časni : i, živini, kupčiji itd. ter m v naš nerod naravnost otroško zaupa. Tudi ... v teh težkih ‘č ih. Prijazna cerkvica na Rebri, ki jo znotraj krasijo številne freske mojstra Šubica, predstavljajoče razne prizore iz svetnikovega življenja, je sprejela vase številne romarje. Ti so imeli priliko prisostvovati službi božji in opraviti sv. zakramente. Glavno sv. mašo ob 9. uri je daroval znani cerkveni govornik duh. svet. preč. g. Janez Kalan. Ta je med opravilom stopil na prižnico in v jedrnatim govoru zbrane opominjal naj se priporočajo sv. Antonu ne samo v časnih nego tudi v večnih zadevah držeč sc svetopisemskega izreka: „Iščite najprej božjega kraljestva in vse drugo vam bo navrženo." Pozival je, naj bi mi Slovenci kot v glavnem še veren, nepokvarjen in vsled tega Bogu dopadljiv narod prosili Najvišjega, da bi od naših, krajev odvrnil vse grozovitosti, ki se vrše danes po svetu in tudi drugim narodom, ki jih božja Pravičnost tepe za človeške pregrehe zopet podeli! red in mir. —■ Istočasno z romanjem pa se je vršil na prostem okoli cerkve — ' - : .. .v:. o.n- v... Uu Vse torej, kar hočete, da bi ljudje Vam storili, storite tudi vi njim; zakaj to je postava in preroki. Vstopite skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je. pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo po njej hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo! Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osata ? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali. Sv. Matej, 7, 15-21. rtaaxaruziK:isx.,ta običajni semenj. Goveja živina je šla še kar dobro v denar. Od drobnarij pa je bilo vsled pričetka košnje največje zanimanje za koze in brusne kamne, kojih prodajalci so se vtaborili pod mogočnimi lipami za cerkvijo. — V nedeljo 16. t. m. smo imeli pravo žegnanje s slovesno službo božjo, po kateri smo goste obdarili z žegnanskimi štruklji. Škocjan pri Turjaku. V nedeljo 16. t. m. je gospoda Zupančiča in njegove župljane zelo razburil drzen vlom v škocjansko župnišče. Vlomilec se je očividno že prejšnji večer vtihotapil v obsežno župnijsko poslopje in tukaj skrit prebil noč. Med prvo sv. mašo, ki jo je daroval g. župnik in so bili vsi razen domačega v hlevu zaposlenega hlapca v cerkvi, pa je zlikovec vlomil ključavnice v pisarni in župnikovi spalnici. Iz predala v omari je izmaknil deset tisočakov, hranilno knjižico in samokres s sedemdesetimi naboji. Pustil pa je kuverto, v kateri najbrž ni opazil štirih tisočakov, ki jih je neka ženska pred kratkim prinesla g. župniku v hrambo. Po dejanju je vlomilec neovirano odšel, ne da bi ga po-: bili sicer dobri župi i . i — čuvz rji, ker so pač čez dan navajeni na številne ljudi, ki prihajajo in odhajajo iz župnišča. V sredo 19. t. m. pa so stražniki v Ljubljani po dramatični borbi slučajno prijeli dva domačina iz bližnje okolice Turjaka, pri katerih so našli pri župniku ukraden denar in ostale stvari. Oba sta dejanje že priznala. i0WlS8 Elektrifikacija občine Kočevje okolica, Kakor več občin po Dolenjskem, je tudi občina Kočevje okolica sklenila pogodbo s KDE ter izvedla elektrifikacijo po 13 vaseh obširne občine. Elektriko so dobilo vasi Stara cerkev, Slovenska vas, Koblerje, Konec, Gorenje, Brunvirt, Mlaka, Breg, Dolga vas, Livold. Poleg tega smo elektrifici-cirali iz rudnika v Kočevju vasi Šalko vas, Željne in Klinjo vas, ki so v neposredni bližini rudnika in je bila napeljava laže izvedljiva in cenejša. S tem je občina stopila v dobo gospodarskega razmaha, kar ne bo koristilo le kmetijstvu, temveč tudi obrti in industriji, ko v celi kočevski okolici ni nobene vodne pogon- Če hočemo imeti dober pregled o kočevskem okraju, se moramo seznaniti s statistiko občin, 1 tasterskih občin, vasi, naselkov itd. Zato bomo prinesli v naslednjih številkah podatke po posameznih občinah po statistiki iz leta 1931. 2 Katastrska (davčna) občina in kraj Pr. 193 Župnija Ljudska šola 3. Občina Fara Površina: 5.222 ha 84 a 14 m2 — 2234 preb. Banja Loka . . . 450 Banja Loka . . 19E Banja Loka Banja Loka Briga 15 » Drežnik 37 „ Jasenov vrt. . . 48 „ Nova sela . . . 117 Puc 13 w Rake 6 Fara p. Kost. Fara-Vas Stružnica .... 18 Fara 223 Fara 101 Padovo 22 Slavski laz . . . 105 n Kuželj 353 Gladloka .... 9 Kuželj Grivec 80 n Fara-Vas Kuželj 142 n Kuželj Kuželjič 14 Fara-Vas Laze-Ograia . . 47 Kuželj Petrina 61 Fara-Vas Rački potok . . — Kuželj Pirče 370 Hrib 17 Fara-Vas Jakšiči 38 n Pirče 71 Planina 14 Potok 90 „ Štajer 19 Vas 121 Suhor 497 Ajbelj 64 Banja Loka Banja Loka Gornji potok. . 14 n Kapto!...... 27 r Kostel 37 Fara p. Kost. Kostel Lipovac ..... 19; Banja Loka Lobič-mlin . . . 4 Fara p. Kost. v Matvoz 5 Banja Loka Podstene .... 91 n Banja Loka Rajšele 44 Reber 7 Fara p. Kost. Kostel Selo 12 Banja Loka Stelnik 16 Fara p. Kost. Suhor 45 Banja Loka Banja Loka Vime! 16 Zapuže 38 Žaga 51 Fara p. Kost. Kostel Žlebe 7 r Vrh 338 „ Brsnik 21 Čolnarji 33 p Delač 23 Dren 25 Krkovo 51 Fara-Vas Maverc 18 Kostel Oskert-Gotenc. 56 n Fara-Vas Poden 15 v Kostel Sapnik 19 „ Fara-Vas Tišenpolj .... 10 Vrh 65 „ „ (Dalje prihodnjič.) affispggmaaaua «WHa eejjcjODiso OKBiptia Izumitelj tega najstrašnejšega orožja na svetu si je iz kesanja sarn vzel življenje Na vseh straneh besni vojna. Zdi se ko da bi se začela šele pred nekaj »iicsccj, takrat, ko sta Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji, kajti šele takrat občutili v svoji bližini. V resnici Pa , - ,.Zv 'jušnih ali drugačnih vzrokov, na raz-koncih sveta stalno besne boji in stano poje svojo pogubonosno Ah ’.š!?1:..:v M k' ' na Kitajskem, potlej v : 1 < lj V,"v,j ':r;, uče ropočejo ob Renu, na Nor- kj ? nCr.. C, ? mn°gih dovršenih strojev moder-si nobene voj 1 ■ jnice. V ■ spojnicami, o tem, kako je sovražnik zaplenil nasprotniku toliko in toliko strojnic. Pojav strojnice je tako tesno zvezan s pojmom vojne, da se ljudem zdi, da je strojnica že od nekdaj vojno orožje. Pojav strojnice pa ni starega datuma. Njena zgodovina je razmeroma kratka, stara je komaj štirideset let. Samo toliko časa je minulo od njenega izuma, a šele pretekla svetovna vojna je bila prvi spopad, v katerem se je pokazal pomen strojnice za ubijanje ljudi na debelo in v najkrajšem času. Izumitelj strojnice je Američan Steveus Hiram Maxim, ki je bil še pred iznajdbo tega strašnega orožja znan kot odličen inženir in iznajditelj. Iznašel in izpopolnil je še mnoge druge aparate, koristne za vse člov šti ), ki jih pa ljudje žal zlorabljajo. Niz koristnih iznajdb je pa zaključil z izume:: strojnice, ki je dobila nalogo, da ogromnemu številu ljudi vzame življenje. Po nekaterih večjih uspehih v Ameriki je Hiram Maxim skušal istne iznajd tudi v Evropi. Tu pa ni naletel jprisrčnejši jem in mor. j vrniti v Novi svet. Pripovedujejo, da ga je ske sile. Ta napredek se je pokazal takoj prvo leto, ko so -se do sedaj priključile vse žage in mlini na električno silo, popreje pa niso mogle zaradi pomanjkanja vode obratovati. Da se električna sila tembolj izkoristi, je občina kupila najmodernejšo mlatilnico, katera se bo uporabljala po vseh vaseh, ki imajo električno silo, in pred vrnitvijo neki prijatelj tolažil s temile besedami: „Na stari zemljini človek lahko zasluži denar samo na en način, namreč, da izumi kakšno učinkovito napravo, s katero se njeni prebivalci laže pobijajo". Kot dober Američan Hiram Maxim očitno ni pozabi! teh besed. Takoj po vrnitvi iz Evrope se je Stevens vrgel na delo in petnajst let pozneje je bila gotova prva strojnica tipa „Maxim“. Ljudje, ki so poskušali pred Maximom iznajti strojnico, so mislili, da je pri neprestanem streljanju za vsak posamezen naboj potrebna nova cev. Hiram Maxim je pa iznašel cev, ki se sproti hladi. S potrpežljivi’ (V 'v iznajti strojnico, ki se avto mati čl o odpira, polni, prazni, izloča sestreljc e stročnice, vse samo s preprostim pritiskom i i petelina. Prva strojnica je bil i težk ki!, streljala je do treh ki! ;v tre-- daleč, v minuti je lahko izbljuvala po 50C nabojev ali deset v sekundi in je i ' s o eno cev. (Konec j ) povečali n »sev krušnega žita, Ajti kmet in bajtar največ radi tega no sejeta A v > ga nimata k j o čistiti zaradi pomanjkanja skednov. Ostale vasi Cvišlarji, Mala gora, Nove Lo-žine, Dolnje Ločino in Gornje Ložine doba elek-rično napeljavo takoj, ec bo le količkaj pustil mednarodni položaj, mogoče še letošnje leto. Značilno je za gotove osebe, da si prilaščajo zato zasluge in bahavo govore po gostilnah. Vsak v občini pa ve, kdo je pravzaprav posredovalec cela zadeve. Vsi tisti, ki se s tem hvalijo, so toliko pomagali pri elektrifikaciji kot za abesinsko vojno. Plemenilna postaja. Te dni so odprli ple-nenilno postajo v Ljubljani. S tem ja bila vsaj za enkrat zadovoljivo rešena dolgoletna želja naših konjerejcev v Ljubljani in njeni okolici, ki so stalno poudarjali pomanjkanje take postaje v Ljubljani. Vodstvo je moralo prebroditi veliko težkoče, pa vendar mu je radi njegovega napora in požrtvovalnosti uspelo, da odpre tako postajo ravno v Ljubljani, kar je posebno važno za konjerejce ne samo v mestu Ljubljani in njeni okolici, ampak tudi za vse one drugod, ki se resno in strokovno pečajo s konjerejo. Plemenilna postaja, ki ima svoj sedež na Cesti na Loko (Trnovo) št. 4, ima za sedaj tri žrebce, med njimi tudi srednje težke pasme domače zreje iz okolice Ljubljane, ki so posebno prigodni za kmečko konjerejo. Vsi strokovni konjerejci so vabljeni, da se te plemenilne postaje poslužujejo v največji meri. Informacije dobe pri zgoraj omenjenem naslovu. Kočevarji v Clevelandu. Dne 5. maja t. 1. je priredilo društvo „Gottscheer Manner- und Damenchoru v Clevelandu svojo pevsko slav-" noat, katere se jo udeležilo preko 600 ljudi. Gostovalo je tudi šest drugih pevskih skupin, izmed katerih je bila ena tirolska in dve nemški pevski društvi. Ta prireditev je imela tudi političen namen, delati v Ameriki propagando za germanske aspiracije nemških Kočevarjev. Na vratih je bil napis: Ilir Briider, habt die deutsche Hand, Bekennt die deutsche Sache, Bewahret das Gottscheer Land In trener deutscher Wache. Nemški Kočevarji imajo v Clevelandu pet večjih društev, ki štejejo od 250 do 600. članov. Imajo tudi svojega kočevskega duhovnika, ki je rev. E. Kickel. Imajo tudi svoj narodni blizu slovenske naselbine. /7.CJ1 š;2^K)[ja npo; ] V Bordeauxu odstopila francoska vlada Maršal Petain predsednik V noči med nedeljo in ponedeljkom je v Bordeauxu odstopila Reynandova vlada in takoj nato je bila sestavljena nova francoska vlada. Njen predsednik je postal sivolasi maršal Petain, ki je znan po tem, da je v svetovni vojni zmagovito branil trdnjavo Verdun. Še isto noč ja nova francoska vlada poslala po posredovanju španske vlade Nemčiji vprašanje, ali bi Nemčija -Ao r-Li'xVj v ■■ i r;o . l" 1 mesti, Francija želi skleniti z Nemčijo premirje in mir; samo pogoji bi morali biti častni in sprejemljivi za vojščaka, ki ni odložil orožja. Nova doba evropske vojne se je začela. Francija zgubila bitko - Zaprosila za premirje in mir Nemčijo in Italijo V noči od 16. na 17. junij je francoska vlada lje in zaprositi sovražnika, da naj pove pogoje za premirje. V ponedeljek dne 17. junija dopoldne je maršal Petain po .radiu francosko ljudstvo obvestil o tem, da je tre - ti >j sko. Francija je bitko o se je vlada obrnila na Nemčijo, da naj sporoči pogoje za premirje. Hitler in MussoHni v Monnkovem na posveta - Francoski pooblaščenci odpotovali v Cc opiegne L: -iškega vrhovnega poveljstva je bilo še j cl 'L- Hitler povabil predsednika italijanske bule Mussolinija v Mii :hen. T bi n ; oba zaveznika določila skupno st: lisce o francoskem prc nirje. Razgovor v Monakovem ■ 18. junij : in naslednjega dne poročilo vlado, d n naj imenuje pooblaščence za pogajanja o pr j i. Ko bodo - 1 vi di imena, bo nemška vlada sporočila kraj i in nato vsebino pogojev za premirje. Francoska vlada je takoj imenovala svoje pooblaščence in m o v četrtek dne 20. junija odpotovali skozi prve nemške vrste v Pariz in nato v Compiegne. Po odhodu pooblaščencev se je francoska vlada obrnila še na italijansko vlado s prošnjo za premirje. Pri tem jo med Francijo in Italijo posredoval sv. oče Pij XII. Italijanska vlada‘jo odgovorila, da bo nemška vlada tudi v njenem imenu predložila Franciji pogoje za premirje. Usoda se ponavlja in obrača Francoski pooblaščenci' so ae z zastopniki Nemčije sešli dne 21. junija ob pol štirih popoldne v gozdu pri Compiegne. Sestanek je bil na prav istem mestu, na katerem je maršal-Focli 11. novembra 1918 zastopnikom Nemčije sporočil zavezniške pogoje za premirje. Kancler Hitler je francoske zastopnike sprejel v prav istem jedilnem vozu, v katerem je maršal Foch leta 1918 predložil nemškemu zastopniku Erzber-gerju in njegovemu spremstvu predloge za premirje. Francosko zastopstvo je tokrat vodil francoski general Hutzinger, ob njem pa sta bila še general Bergeret in veleposlanik Leon Noel. Kanclerja Hitlerja pa so pri prihodu v gozd pri Compiegneu pozdravili maršal Goring, admiral Kader, generala von Brauchitsch in Keitel, zunanji minister von Ribbentrop, kanclerjev namestnik Rudolf Hess, ministri Lammers, Himmler in drugi. Pred začetkom pogajanj je bilo prebrano uvodno poglavje v Hitlerjevi navzočnosti, ki povdarja vzporednosti in razlike med podpisom premirja v letu 191.8 in 1940. Ko je bilo prebrano to poglavje, se je kancler Hitler umaknil in je na daljna pogajanja vodil general Keitel. Premirje z Nemčijo je bilo podpisano dne 22. junija. Sovražnosti so se ustavile šest ur potem, ko je bilo podpisano tudi z Italijo, kar je bilo 24. t. m. V borbi: Italija—zavezniki Vojskovanje z Italijo se jo tako ta teden omejilo zgolj na sovražnosti med Anglijo in Italijo. Na meji med Francijo in Italijo na Alpah italijanska vojska še ni napadla francoskih oddelkov, prav tako pa tudi na morju še ni prišlo do večjih spopadov. Edino letala opravljajo svoje delo; angleška letala so večkrat preletela mesta v severni Italiji in bombardirala Malto, Bizerto in Tunis. Pr ro vojsl je svija idii o ' fii, kjer se vrše stalne praske na meji med Egiptom in Libijo, med pokrajinami italijanske vzhodne Afrike in sosednim Sudanom, Kenijo in angleško ter francosko Somalijo. V teh bojih se posebno udejstvuje letalstvo Južne Afrike, ki opravlja številne polete nad Abesinijo iti italijanska pristanišča ob Rdečem morju. ' je, in svojo vednost najlepše dokažeš z zvestobo gla viku sli venske družine! Anglija nadaljuje vojno Medtem ko se je Francija odločila za ločeni ' sko vanj e proti Nemčiji in Italiji. P: is dnik angleško vlade Churchill je v posebnem govoru dne 18. junija razložil nam me in pojasnil razloge, zakaj se, angleška vojska ika iz ' perij se bo torej vojskoval naprej preti Nemčiji in Italiji. Posledice francoskega poraza v Ameriki, IVI ; v : g:;, / š.... j A, .. ‘ ; š t. Francoski korak je imel po vsem svetu velike posledice. V Ameriki je Roosevelt spremenil sestavo svojo vlade in v vlado pritegnil tudi sekaj članov republikanske stranke. Nova vlada je bila proglašena za vlado narodne obrambe. Prav velik odmev pa je imel francoski korak na Daljnem vzhodu, kjer se Japonska pripravlja, da uredi bodoči položaj francoskih kolonij v tem delu sveta — zlasti fr lekine. eoska mandatna pokrajina Sirija je blizu Turčije in blizu angleških posestev, zlasti pa ogromnih petrolejskih vodov, ki iz Iraka dovajajo petrolej v sredozemska ' inišča v Palestini. Listi zato pišejo, da se bosta tako Turčija kakor tudi Anglija pozanimali za Sirijo. Francoska vojska je morala kloniti na evropskih bojiščih. Več ko polovico evropske Francije je že zasedeno po sovražniku. Sklepi francoske vlade pa lahko spremene vso zgr -.du» francoskega imperija. .v.: ' g V Romuniji se je ustanovila nova „narodna stranka11 po vodstven kralja Karola. Vsi morajo biti člani samo te stranke. Rusija in sosedi Rusija je zasedla Estonsko, Latensko in-Litvo ter uvaja sovjetski režim, na romunski meji pa koncentrira vojaštvo. Romunska vlada bo ' da zunanjega ministra Gafenca v posebni misiji v Moskvo. Trgovina Ivan Merhar, RMdAica kupuje vsa zdravilna zelišča celo leto. V s:Tuijetn času pa posušeno bekuiono in posušeno lubje od rastline trček. Plača po najvišji ceni in takoj. Pozneje pa lipovo cvetje in druga zelišča. V O koruze, pšenice in moke ugodno izvrši tvrdka r3~) l ' -/-< rvvj / 'A ni f ) • j ;.-:J U lii (pj uJ ti rO t I.T/ i m f. o -7 La A L wl,a A . / -rk ' f"-; ;A VJ L-.l v, j i!? (.A Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.