f*-?* 1 433 1 299 942 628 733 4 593 2 985 608 4 646 1 742 2 560 1 727 833 12 981 3 020 2 074 946 2 293 8 504 3 022 180 2 074 'V 553 233 10 779 3 724 12 '745 9 858 187 iS 234 4 075 151 6 756 7 503 6 126 1 664 1 151 710 3 639 1 32 203 19 4 0 57 2 974 8 665 507 719 886 824 665 824 806 554 209 71 842 ^ 423 a 236 l 906 520 5 635 5 339 4 298 7 846 3 354 2 259 5 547 5 095 9 560 2 195 2 097 8 297 7 897 7 269 2 195 7 075 4 8/o 4 120 7 269 9 458 2 298 6 242 5 301 6 906 6 775 £ 183 1 596 183 9 2 2 537 1 844 447 2 109 2 695 2 461 Z 542 495 1 796 3 937 2 602 6 896 4 640 1 620 5 473 2 139 7 795 4 917 9 395 1 620 4 350 7 425 6 831 6 758 2 601 3 133 8 195 3 599 964 352 865 2 220 922 7 417 450 5 596 1^32 4 885 7 520 3 130 3 844 6 804 6 818 5 082 3 471 376 2 869 9 628 2 591 5 563 4 084 5 795 4 279 8 237 1 492 6 380 279 293 v ^ 142 siv 13 572 60 1 300. , 1 517 106 433 1 6882 1073 1 064 3 871 t>53 3 584 3 551 1 921 HM S 308 i •A 1 345 044 »ura« 44 tllllMKM 257 59] 2 169 1 456 9 075 8 562 3 021 T Ti P7. ' ' 106 1 655 393 8 455 469 8 638 34 2 042 ,} 416 380 105 309 954 008 t 830 324 : 295 /. 117 ; 402 : 495 ? 376 Ž: 279 2 523 V 622 / 423 g 5 275 3 251 3 917 2 668 7 909 4 658 fe 6 385 2 494 7 881 3 873 7 625 .4 541 ,1209 LJUBLJANA, MAJ 197( jyj 3" % . 4 v; «* 2 357 2 124 7 017 2 727 2 382 5 293 2 333 2 582 6 520 2 264 1 976 6 981 2 997 2 732 4 885 3 584 2 864 5 635 2 695 2 084 9 936 8 557 2 384 5 985 2 915 8 123 3 873 8. 339 4 529 5 149 3 445 2 183 1 921 6 698 3 208 2 809 6 804 3 170 2 996 5 339 3 317 3 191 9 936 8 177 3 872 4 185 2 750 9 110 3 856 8 783 4 626 3 899 4 043 2 489 2 028 3 772 3 207 2 869 9 628 3 582 1 925 5 547 5 069 6 176 3 755 2 951 4 504 2 020 3 254 i 772 1 794 817 9 978 3 934 1 838 5 639 2 494 4 778 5 384 6 838 7 011 2 288 8 116 3 913 3 494 8 736 6 059 5 795 8 127 6 274 3 447 8 297 1 492 9 496 3 979 7 526 5 393 6 471 3 500 7 475 i 2 960 •! 6 971 :i 3 955 * 7 759 9 762 i 3 507 ^ 7 851 ■ % 3 706 I 3 1 00 S 9 103 1 6 007 j 6 007 1 8 214 s 3 995 J S 3 594 jj 4 875 y ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 2/70 ZUNANJA TRGOVINA SR SLOVENIJE 195768 Statistični pregled izvoza, uvoza in odnosov menjave LJUBLJANA, MAJ 1970 SESTAVILA ANALITSKA SKUPINA: Zasnova In tekst: Beri J Karel, samostojni svetovalec Analitski računi: Markuž Marica, analitik Gantar Roža, Analitik Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le 2 navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot št. 12 Tiskarto v 150 Izvodih, naja 1970, cena 20 djn VSEBINA Stran UVOD • • 3 I. POJASNILA IN PRIPOMBE . . .. . . . 5 Zunanjetrgovinske organizacije SFRJ po številu zaposlenih 1967 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Deleži zunanje trgovine SRS od SFRJ v % v letu 1967 7 Zunanjetrgovinske organizacije SRS po šlevilu zaposlenih 1967 .. . . .. . . . . . . 8 Zunanjetrgovinske organizacije SFRJ po višini osnovnih sredstev v letu 1967 8 Zunanjetrgovinske organizacije SRS po višini osnovnih sredstev v letu 1967 . 9 Zunanjetrgovinska bilanca SFRJ .. . . 9 Zunanjetrgovinska bilanca SR Slovenije 10 Primerjava zunanje trgovine SFRJ in SRS. . . . .. . . 10 Stopnje naraščanja 195768 10 Poprečne stopnje rasti po sektorjih zunanje trgovine SRS 195768 .. . . . . . . 11 Zunanja trgovina SRS med reformo 11 Blagovna in geografska koncentracija zunanje trgovine .. . . .. . 12 Strukturna razčlenitev zunanje trgovine SRS po kontinentih .. . . . . . 13 Zunanja trgovina SRS z gospodarskimtskupnostai Evrope 15 Valutama podro&ja 17 II. IZVOZ 18 Vrednost izvoza SRS po letih (v tekočih cenah) 22 Strukturni deleži izvoza SRS po vrednosti .. . . . . 23 Strukturni deleži izvoza SRS po količinah .. . . . . . . . . . 2^ ° Indeksi obsega izvoza SRS po sektorjih .. . . . . . . . . . . . .. . . . . . . 25 Izvoz' SRS po področjih in panogah 27 Izvoz SRS po namenski kategorizaciji blaga .. . . . . 28 Izvoz SRS po kontinentih .. . . . . .. . . . . . . . . . 28 Izvoz SRS po državah .. . . .. . . . . . . . . . . . 29 Indeksi izvoza SRS v pomembnejše države .. . . . .. . . . . . 32 Pregled izvoza SRS v pomembnejše države v % udeležbe «. . . 33 Izvoz SRS po stopnji obdelave .. . . . . . . . . . . . . 33 Izvoz pomembnejših prehrambenih predmetov .. . . . . . . . . . . . . . 34 Izvoz pijač In tobačnih izdelkov 35 Izvoz pomembnejših surovin . 36 Izvoz mineralov, premoga in nafte .. . . . . . . . . . . . . . 37 Izvoz olj in masti .. . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 38 Izvoz pomembnejših kemičnih izdelkov .. . . . . . .. . 39 Izvoz pomembnejših proizvodov klaslficiranih po materialu 40 Izvoz pomembnejših strojev in transportnih naprav .. . . . 41 Izvoz raznih končnih izdelkov . .• . 42 Uvoz pomembnejšega blaga po letih 44 I I I o UVOZ . .. . . s. .. . o. .. . . . . . . . . . o .. . . . . . . . . . . . . a .. . . . . . . 47 Vrednost uvoza SRS po letih (tekoče cene) .. . . .. . . . . . . . 50 Strukturni deleži uvoza po vrednosti . . . . 52 1 Stran Strukturni deleži uvoza(po količinah) . . 53 Indeksi obsega uvoza SRS po sektorjih 5^ Uvoz SRS po področjih in panogah 55 Uvoz SRS po namenski kategorizaciji blaga 56 Uvoz po stopnji obdelave 56 Uvoz po kontinentih 57 Uvoz po državah 58 Indeksi uvoza SRS iz pomembnejših držav . 61 Pregled uvoza SRS iz pomembnejših držav v % udeležbe 61 Uvoz pomembnejših prehrambenih izdelkov 62 Uvoz pijač in tobačnih izdelkov 63 Uvoz pomembnejših surovin 64 Uvoz premoga, koksa in naftnih izdelkov 65 Uvoz olj in masti 66 Uvoz kemičnih izdelkov 67 Uvoz nekaterih proizvodov klasificiranih po materialu 68 Uvoz pomembnejših strojev in transportnih naprav 69 Uvoz nekaterih končnih proizvodov 70 Uvoz ppmembnejšega blaga po letih v SRS 71 ODNOSI MENJAVE 74 Odnosi med cenami v SRS 0 76 Odnosi menjave po sektorjih v SRS 76 Indeksi menjave v SRS 77 Dinamika odnosov obsega menjave v SRS 78 Primerjalna tabela koeficientov elastičnosti 79 Elastičnost med obsegom in cenami 80 Poprečna sektorska elastičnost . 81 Elastičnost uvoza v SRS glede na narodni dohodek 82 Poprečna nagnjenost SFRJ k zunanji trgovini 82 Poprečna nagnjenost SRS k zunanji trgovini 83 Nejna nagnjenost k izvozu in uvozu v SFRJ 84 Mejna nagnjenost k izvozu in uvozu v Sloveniji . 84 Odnosi med zunanjo trgovino in narodnim dohodkom v SRS 85 IV. ODNOSI MENJAVE 86 ZAKLJUČEK . 87 UPORABLJENA LITERATURA 88 2 UVOD Statistika zunanje trgovine v SFRJ ima to značilno obslezje, da je možno centralizirana. Podatke zbira in jih aehanografsko obdeluje Zvezni zavod za statistiko, rezultate pa posreduje mesečno v določeni obliki in obsegu republiškim zavodom za statistiko« Analitska raziskava tako dobljenih Informacij je bila zato vse do leta 1968 pretežno omejena na publikacije Zveznega zavoda za statistiko, ki je hkrati računal indekse cen izvoza in uvoza ter fizičnega obsega, vendar samo za SFRJ. Republiškim zavodom za statistiko do leta 1966 ni bilo dovoljeno objavljati v svojih letopisih takih in 'pddobnih. podatkov o ziinanjl trgovini. Zato ni čudno - če izvzamemo interne letne preglede, ki so bili zaupnega značaja da sta šele prehod na tržno gospodarstvo in gospodarska reforma vzbudila potrebo po večjem regionalnem razčlenjevanju in podrobnem preučevanju te vrste blagovne menjave« Odtlej najdemo nekatere statistične informacije v konjunkturnih pregledih, prikazih in komunikejih, medtem ko celota spoznavanja zunanje trgovine, zlasti z vidika gospodarskih bilanc, za republiko še vedno ni dana, in utegne samo elektronska obdelava z ustrezno decentralizacijo predočenja rezultatov odpraviti to pomanjkljivost. Pomanjkljivost v sistemu statistike v zunanji trgovini pa ni samo v globalnem in regionalno presplošnem obveščanju javnosti, temveč tudi v splošni vrzeli8 ki ja za organe nižje pristojnosti od zveznih nastala v razdobju W61968. Za ta čas bi rabili celovite, primerljive In kontinuirane letne podatke. Iz teh bi mogli računati vsakovrstne trenda razvoja zunanjetrgovinskega prometa, razmerja med izvozom in uvozom, takoimenovane odnose menjave, dinamiko izvozne»uvoznih cen in podobno, , Ta potreba se je pokazala pri sestavljanju koncepta dolgoročnega ekonomskega razvoja Slove« nije, kakor tudi ob drugih prilikah, kar še vedno Izražajo številni koristniki statističnih Informacij« Oa bi zadostili tem upravičenim potrebam in zapolnili vrzel, ki je v sistemu njegovih publikacij, izdaja Zavod SR Slovenije to publikacijo, namenjeno predvsem uradni® koristniko« statističnega gradiva. Poleg tega, da bodo predlo® ženi podatki dali odgovor na razna doslej postavljena vprašanja, želi zavod postaviti tudi temelj lastnega indeksnega sistema za to področje trgovine in Izhodišče za kasnejše računanje blagovnih odnosov v republiki. Osnovni namen pa je zbrati vse razpoložljive podatke o zunanji trgovini SR Slovenije, odnosno tiste, ki jih je bilo mogoče urediti in prečistiti v takšni seri, da so zanesljivi in praktično uporabljivi. Ljubljana, maja 1970 Direktor Franta Komel 3 POJASNILA I M PRIPOMBE Organizacijsko sestavo zunanjetrgovinskih podjetij v SRS tvori 28 gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo 6 775 oseb. To je po stanju v letu 1967, ko je v SFRJ poslovalo 1^7 sorodnih podjetij, s 37 0^8 zaposlenimi kar kaže, da SRS obsega slabo 1/5 jugoslovanske zunanje trgovine. Ne upoštevamo pri tem tistih gospodarskih organizacij, ki neposredno izvažajo in tudi prispevajo k zunanjetrgovinskemu prometu. Teh je precej, že upoštevamo, da kar 268 indu» strijskih podjetij v SRS proizvaja za izvoz, in to blago prodaja preko trgovine ali pa samo s pomočjo zvez, ki so jih ustvarili z Inozemstvom. Podobno pa je tudi pri uvozu. Razlike med gospodarskoposlovno strukturo podjetij SRS in občo jugoslovansko konstelacijo zunanje trgovine so znatne. Sledijo iz različne finančne in tehnične zmogljivosti, iz česar je pričakovati tudi drugačne dohodkovne rezultate. V naslednjem navajamo deleže SRS v zunanji trgovini SFRJ, ki so rezultat primerjave slovenskih zunanjetrgovinskih podjetij v letu 1967: % Število gospodarskih organizacij 19, 0 Število zaposlenih 18, 3 Skupna sredstva (letni popreček) UjO Osnovna sredstva po nabavni vrednosti 21, 2 Osnovna sredstva po sedanji vrednosti 20, 9 Obratna sredstva 13, 1 Fakturirana realizacija 18, 7 Materialni stroški 15, 6 Družbeni proizvod 21, 5 Narodni dohodek 21, 5 Osebni neto dohodki 18, 3 Če izhajamo iz osnovnega podatka, da ima SRS 19$ samostojnih zunanjetrgovinskih organizacij, je delež zaposlenih nekaj nižji od tega odstotka, še nižja pa so razpoložljiva skupna sredstva (14$). To moramo pripisati dejstvu, da zunanja trgovina v naši republiki posluje z relativno majhnimi obratnimi sredstvi (13, 1$). Nizek delež v letu 1968 kažejo tudi materialni stroški in izplačani osebni dohodki, medtem ko so poslovni rezultati znatno višji. Delež družbenega proizvoda in narodnega dohodka je namreč najvišja postavka v sistemu indikatorjev, ki naj pokažejo gospodarnost te dejavnosti. Zunanja trgovina v zadnjem desetletju vse uspešneje dopolnjuje notranjo trgovino in oblikuje celotnejši proces blagovne menjave. Sodeč po trendih raseta notranji in zunanjetrgovinski promet dokaj vzporedno, s tem da izvoz in uvoz dosegata v letu 1968 približno vrednost prometa v trgovini na drobno, če primerjamo nominalne vrednosti oz. tekoče cene. Kljub temu se zunanja trgovina ni razvila v zadostni meri in šele teži za označbo propulzivne panoge, kar je njena svrha v prihodnjem petletju. Pri oceni dosedanje rasti zunanje trgovine je treba proučevati dinamiko vrednosti prometa ločeno od variranja fizičnega obsega. Slednji temelji na izločitvi vpliva cen, ne glede na to po kateri metodi je Izračunan. Stopnje rasti so pri obsegu realnejše, čeprav nižje. Analiza kaže, da je v SR Sloveniji rasel fizični obseg zunanjetrgovinskega prometa v obdobju 19571968 po 11, 8$ letno, medtem ko v občem jugoslovanskem poprečju povečanje ne presega 8, 2$. Pri tem je bil v SFRJ izvoz po stopnji rasti hitrejši od uvoza čeprav po obsegu manjši; v Sloveniji pa je uvoz po tempu in obsegu prekašal izvoz. V letih 19606' t, ki so neposredno predhodila reformi, je bila rast obeh dejavnosti največja, pri čemer uvoz po količini in vrednosti še naprej presega izvoz. Vendar je reforma prinesla občutno umiritev, ki sicer ni peljala v stagnantnost, je pa zavrla vso blagovno menjavo in posredno vplivala tudi na dinamiko proizvodnje. Zunanjetrgovinsko bilanco v merilu Jugoslavije obeležuje negativen saldo, ki sledi iz presežka uvoza nad izvozom. Izvoz SFRJ je Jeta 1957 dosegal 59, 7$ vrednosti uvoza (tekoče cene), leta 1968 pa 70, 3$. Odstotni delež izvoza neprestano" variira in je najvišji leta 1965, ko doseže 84, 7$. To leto je tudi negativni saldo najnižji in znaša 2, 46 mrd din. V SR Sloveniji situacija v tem pogledu ni bistveno boljša, s pripombo, da gre tu za manjšo (19$ prometa v SFRJ) trgovinsko menjavo in bilanco. Negativni saldo, ki je viden prav tako v vseh letih obdobja 19591968, je največji 5 leta 1967, to je 1, 3 iurd dinarjev, najianjši pa leta 1963, ko ne presega zneska 56 milijonov din. Na sploSno dosega slovensko gospodarstvo ugodnejSe rezultate, kar se tiče Izravnavanja uvoza z Izvozom. Preko 90£ uvoza doseže Izvoz v letih 1962, 1963 In 1965. Kljub takemu nihanju In nepopolni strukturi Izvoza In uvoza narašča pomen iunanje trgovine. 6 Tabo 1 » ZUNANJETRGOVINSKE ORGANIZACIJE SFRJ PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH V LETU 1967 Število gospodarskih organizacij Število zaposlenih Osnovna sredstva po nabavni vrednosti Osnovna sredstva posedanji vrednosti Poprečna vrednost skupnih sredstev Poprečna vrednost obratnih sredstev Fakturirana realizacija vrednosti Hatdrialni stroški Družbeni proizvod Narodni dohodek Osebni rieto dohodki Skupaj 6 213, 3 5 386, 3 34 480, 1 798. 0 2 «2, 5 2 423, 3 575. 1 Do 15 zaposlenih 1629 30» 60 61125 126«= 250 251500 5011000 5, 1 19, 0 0, 2 1. 6 1, 6 0, 7 0, 9 5, 1 5, 0 1, 6 984, 4 12, 2 107, 2 106, 0 21, 3 62. 7 694, 4 10 831. 8 12 801, 2 6 199, 2 38, 7 95, 2 273, 8 205, 8 592, 0 724, 6 582, 2 711, 9 117, 4 147, 3 292, 7 288, 7 605, 6 580, 9 162, 2 10012000 zaposlenih 147 4 3 20 33 39 26 18 4 37 048 41 72 942 3 149 6 584 8 798 12 175 5 287 1 171, 1 0, 1 1, 9 25, 7 81, 4 234, 1 258, 4 402, 7 166, 7 855, 4 0, 1 1, 5 21, 5 63, 1 186, 8 193, 0 282, 9 106, 3 1, 3 3, 6 136, 4 437, 4 1 522, 5 2 408, 3 1 444, 2 259, 4 1, 2 2, 4 120, 0 375, 6 1 346, 1 2 218, 9 1 160, 0 161, 8 944, 8 171, 0 163, 6 151, 8 61, 7 Opomba: vrednosti v mio din. Podatki kažejo, da so zunanjetrgovinska podjetja osrednje velike organizacije, ki zaradi dekoncentraci je poslovnih sredstev organsko niso konkurenčne zunanji«! partnerjem. Tab, 2 - DELEŽI ZUNANJETRGOVINE SRS OD SFRJ V % LETA 1967 Število zaposlenih Narodni dohodek Neto osebni dohodki Skupaj 18, 3 21, 5 18, 3 Oo 15 zaposlenih 30 61 251 501 60 125 500 1000 53, 7 81, 3 31, 9 26, 4 50, 0 57, 1 37, 5 36, 2 24, 8 10012000 zaposlenih 11, 1 18, 6 15, 5 19, 5 22, 1 9, 9 19, 9 16, 6 29, 5 9, 6 18, 5 14, 3 21, 8 29. 23, 8 Zunanjetrgovinska podjetja SR Slovenije so poprečno »anjša kot anake organizacije v SFRJ; znaten je delež majhnih podjetij, ki ob nekaterih močnih organizacijah zmanjšujejo ekonomski in finančni učinek celote. 7 Tab. 3 - ZUNANJETRGOVINSKE ORGANIZACIJE SRS PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH V LETU 1967 Število gospodarskih organizacij Število zaposlenih Osnovna sredstva po nabavni vrednosti Osnovna sredstva po sedanji vrednosti Skupna sredstva (letni popreček) Obratna sredstva Fakturirana realizacija Materialni stroški Družbeni proizvod Narodni dohodek Osebni neto dohodki Opomba: vrednosti v mio din Skupaj 28 6 775 247, 7 178, 5 869. 0 707, 4 6 438, 5 124. 1 537. 1 520, 9 105. 2 Do 15 zaposlenih 1629 3060 61125 126250 251500 5011000 22 0, 1 23 0, 8 0, 1 0, 6 1. 3 1, 3 2, 8 0, 2 1, 3 1, 3 0, 4 1, 2 0, 6 11, 1 0, 3 2, 5 2, 5 0, 6 249 8, 7 7. 5 48, 1 43, 0 384, 0 2. 6 38, 7 38, 4 5, 3 348 8, 4 6, 3 51, 4 45, 9 524, 4 4, 8 29, 0 28, 6 6, 0 7 1 226 33, 1 27, 3 192. 6 167. 7 1 227, 8 22. 6 117, 2 115. 8 21. 7 52. 7 39. 8 208, 7 172, 1 1 860, 2 44, 4 121, 1 117, 9 21, 1 97, 3 78, 6 33§, 2 260, 2 2 173, 0 31. 3 175, 5 171, 2 35. 4 10012000 zaposlenih 1 364 2 373 1 170 46, 6 18, 3 29. 5 16. 6 255, 2 17, 9 51, 8 45, 2 14. 7 Upoštevajoč, da predstavlja osebje glavni poslovni in gospodarski Sinitelj, predočuje zgornja tabela distribucijo zunanje trgovine po kriteriju zaposlovanja. Podatki kažejo, da največ podjetij zaposluje okoli 200 oseb. Ta skupina pa ne ustvarja največjega deleža družbenega proizvoda ali narodnega dohodka. To mesto pripada skupini podjetij s 5011000 zaposlenih, ki so v letu 1968 poslovala tudi z največjimi obratnimi sredstvi In razpolagala z boljšo tehnično opremo. Tab. 4 - ZUNANJETRGOVINSKE ORGANIZACIJE SFRJ PO VIŠINI OSNOVNIH SREDSTEV V LETU 1967 Število gospodarskih organizacij Število zaposlenih Osnovna sredstva po nabavni vrednosti Osnovna sredstva po sedanji vrednosti Skupna sredstva (letni popreček) Obratna sredstva (letni popreček) Fakturirana realizacija Materialni stroški Družbeni proizvod Narodni dohodek Osebni neto dohodki Vir: Letopis SFRJ 1969 Opomba: vrednosti v mio din Skupaj 5 386, 3 34 480, 1 798. 0 2 492, 5 2 428, 3 575. 1 Do 15 tisoč din 147 37 048 1 12 1 171, 1 0, 0 855, 4 0, 0 0, 0 2, 3 0, 0 0, 3 0, 3 0, 1 1550 50150 150500 5001500 15005000 500015000 15000 50000150000 tisoč din 2 16 0, 0 0, 0 1 13 0, 1 0, 1 6 256 2. 4 1. 7 22 1 655 55 7 455 39 19 11 560 13 363 0, 7 2, 3 0, 1 0, 8 0, 8 0, 4 0, 5 0, 5 0, 1 0, 5 0, 5 0. 2 6, 1 150, 6 1. 9 15, 2 15, 0 5. 1 2 2 718 19, 2 177, 1 338, 9 501, 0 132, 4 12, 8 138, 0 259, 1 342, 5 101, 2 6 213, 3 0, 0 0, 7 0, 5 7, 5 215, 0 1 176, 5 2 880, 0 1 685, 9 247, 1 199, 9 1 052, 2 2 632, 8 1 348, 6 145, 3 1 030, 8 8 246, 6 15 532, 4 9 091, 0 423, 7 15, 9 238, 1 149, 1 305, 4 87, 2 121, 8 614, 4 909, 5 750, 1 79, 7 120, 5 605, 7 894, 1 716, 6 74, 8 28, 1 137, 6 190, 1 189, 5 23, 9 Tabelarni pregled kaže relativno večjo razvitost zunanje trgovine v jugoslovanskem popručju kot v SRS. Največ podjetij je sicer v istem jakostnem razredu (1, 5 - 5 milijonov din), distribucija ostalih podjetij pa poudarja obstoj 60 velikih podjetij, ki so v zgornjih razredih, in ki ustvarjajo 69^ vsega družbenega proizvoda. 8 Tab. 5 - ZUNANJETRGOVINSKE ORGANIZACIJE SRS PO VIŠINI OSNOVNIH SREDSTEV V LETU 1967 Število gospodarskih organizacij Število zaposlenih Osnovna sredstva po nabavni vrednosti Osnovna sredstva po sedanji vrednosti Skupna sredstva (letni poprežek) Obratna sredstva (letni popreček) Fakturirana realizacija Materialni stroški Družbeni proizvod Narodni dohodek Osebni neto dohodki Skupaj 28 6 775 247, 7 178, 5 869. 0 707, 4 8 438, 5 124. 1 537. 1 520, 9 105. 2 Oo 15 tisoč din 1 12 0, 0 0, 0 0. 8 2, 2 0, 1 0, 8 0, 8 0, 2 15« 50 50150 1 13 150500 3 158 500» 1500 3 271 15005000 500015000 1500050000 50000150000 tisoč din 10 6 4 1 300 1 481 3 543 0, 1 1, 4 3, 4 0, 1 0, 5 0, 5 0, 5 0, 1 0, 5 0, 5 0, 2 0, 7 2, 2 35, 1 29, 1 63, 8 143, 9 49, 5 96, 9 8, 7 8, 0 146, 7 1, 0 10, 5 10, 4 2, 7 55, 0 52, 7 326, 8 1, 9 26, 3 26, 0 4, 4 206, 6 231, 7 365, 7 181, 0 187, 6 276, 8 1 647, 0 1 887, 1 2 428, 2 35. 1 36, 6 49, 3 130, 3 141, 4 227, 3 129, 0 137, 8 216, 4 23. 2 24, 4 50, 1 Zgornjih 11 indikatorjev prikazuje razvitost zunanjetrgovskih podjetij SRS. Čeprav osnovna sredstva niso enako merodajna za oceno gospodarske sposobnosti v trgovini kot v proizvodnji, ja mogoče presoditi, da so velika podjetja glavni faktor izvoza in uvoza tudi v naši republiki. Okoli 4$ skupnih sredstev, razvrščenih v razredu podjetij z 15 - 50 milijonsko vrednostjo osnovnih sredstev, daje prav toliki odstotek družbenega produkta. Ta podjetja zaposlujejo 50? vseh zaposlenih. Tab. 6 - ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA SFRJ (v milijonih din, pariteta 1 ZDA t - 12, 50 din) Leto Izvoz Uvoz Saldo (izvoz - uvoz) Izvoz V t (uvoz - 100) 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 .5 517, 4 5 958, 0 7 076, 9 7 111, 1 8 631, 0 9 879, 3 11 164, 4 13 643, 8 15 251, 0 15 645, 8 15 7 96, 3 8 266, 3 8 562, 5 8 589, 7 10 329, 7 11 378, 4 11 096, 5 13 207, 8 16 539, 7 16 099, 4 19 692, 9 21 341, 7 22 460, 2 3 327, 5 3 045, 1 2 631, 7 3 252, 8 k 267, 3 2 465, 5 3 328, 5 5 375, 3 2 455, 6 4 441, 9 5 695, 9 6 663, 9 59. 7 64, 4 69. 4 68. 5 62, 5 77. 8 74, 8 67, 5 84, 7 77, 4 73, 3 ,70, 3 Vrednost blaga v zunanji trgovini se obračunava v cenah, ki so jih dosegle gospodarske organizacije pri sklepanju pogodb. Cene upoštevajo pariteto franko jugoslovanska meja: F0B cene ža izvoz, CIF cene za uvoz. Preračun tuje valute temelji na dinarski vrednosti po uradnem tečaju Narodne banke. Vir podatkov so carinske prijave izvoza in uvoza blaga. Z njimi je obseženo vse blago domače proizvodnje oziroma notranjega blagovnega prometa, vključno tisto uvoženo in ocarinjeno blago, ki se v nespremenjeni ali predelani obliki vnovič izvaža. Kot uvoz je zajet poleg komercialnega blaga, ki je nabavljeno iz lastnih sredstev tudi blago uvoženo (i. 1957) Iz ekonomske pomoči. Podatki pa ne vključujejo začasno uvoženega blaga v namen popravila, dodelave ali predelave ter komercialnih vzorcev. Bilanca je negativna, zato je glavni smoter zunanje trgovine doseči izravnavo izvoza in uvoza. Eden od vzrokov, da v zadnjih letih kljub reformi ni dosežena ugodnejša bilanca, je nihanje povpraševanja po agrarnih presežkih. Oscilacija cen na tujih trgih, zlasti pa agrarni protekcionizem držav Članic EGS, je najbolj prizadel kmetijski izvoz. 9 Tab. 7 - ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA SR SLOVENIJE 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Količina v tonah izvoz 663 327 578 905 493 778 491 682 492 967 650 078 837 118 676 906 688 166 763 794 839 612 1 000 651 uvoz Vrednost v tisoč din izvoz uvoz Saldo trgovinske bilance izvozuvoz 514 025 450 143 424 240 594 814 601 661 553 679 640 294 971 324 689 925 896 468 1 437 464 1 190 996 868 278 796 147 804 398 979 370 1 008 039 1 363 817 1 653 882 1 904 736 2 305 143 2 578 137 2 750 659 2 950 557 1 071 169 1 130 674 1 048 209 1 376 277 1 519 622 1 475 785 1 710 470 2 534 619 2 405 231 3 013 500 4 104 392 4 272 222 - ?02 891 334 527 . 243 811 396 907 ! .511 583 111 968 56 588 629 883 ; 100 088 435 363 1 353 733 1 321 665 izvoz v % od uvoza 81 70 77 71 66 92 97 75 95 86 67 69 Količina, navedena v tonah, predstavlja neto težo. Le v primerih, ko se blago prodaja bruto za neto, so količine prikazane po pogodbeni klavzuli. Vrednost blaga temelji na izvirnih dokumentih (pogodbe, računi), izstavljenih v času sklenitve. Ob zmanjšanju izvoza kmetijskih proizvodov - zlasti živine, postaja industrija vse večji izvoznik. Vendar izrazita distonija med dinžraiko proizvodnje in izvoza povzroča neskladje, ki ob propulzivnosti enih rojeva zaostajanje drugih sektorjev in s tem tudi neustrezno ponudbo oz. povpraševanje. Neugodno izvoznouvozno bilanco dopolnjujejo delno neblagovni devizni dohodki, ki naraščajo hitreje od blagovnega izvoza. Tab. 8 - PRIMERJAVA ZUNANJE TRGOVINE SFRJ IN SRS (vrednosti v milijon din) 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 I zvoz SFRJ SRS % SRS Uvoz SFRJ SRS % SRS 4 939 5 517 5 958 7 077 7 111 8 631 9 879 11 164 13 644 15 251 15 646 15 796 796 804 979 1 008 1 364 1 654 1 905 2 305 2 578 2 751 2 951 17. 6 14. 4 13. 5 13, 8 14, 2 15. 8 16. 7 17, 1 16. 9 16, 9 17. 6 18. 7 8 266 8 563 8 590 10 330 11 379 11 097 13 208 16 540 16 099 19 693 21 342 22 460 1 071 1 131 1 048 1 376 1 520 1 476 1 710 2 535 2 405 3 014 4 104 4 272 13, 0 13, 2 12. 2 13. 3 13. 4 13, 3 12, 9 15, 3 14, 9 15, 3 19, 2 19, 0 Primerjava temelji na registriranju izvoza ali uvoza, ko blago preide našo mejo. Ker se uvoz ne da vsakokrat takoj razporediti po republikah, glede na to, da uvoznik ne mora vnaprej ugotoviti odjemne gospodarske organizacije, se uvršča kot nerazporejeno kasneje ali pa sploh ne. Tab. 9 - STOPNJE NARAŠČANJA 1957 - 1968 v? Po vrednosti Ves zunanjetrgovinski promet SFRJ SRS Izvoz SFRJ SRS Uvoz SFRJ SRS 8, 2 11. 3, 7 10, 6 7, 7 12, 8 Prikazane stopnje kažejo poprečno letno naraščanje in so izračunane z geometrično sredino. Vrednosti, ki so podlaga za ugotavljanje stopenj, so navedene v prejšnjih tabelah. 10 Tabe 10 - POPREČNE STOPNJE RASTI PO SEKTORJIH ZUNANJE TRGOVINE SRS 195768 Sektorji Izvoz Uvoz 0 Prehrambeni predmeti 1 Pijače in tobak 2 Surovine razen mineralnih goriv in maziv 3 Mineralna goriva in maziva 4 Živilska in rastlinska olja in maščobe 5 Kemični izdelki 6 Proizvodi klasificiranj pretežno po materialu 7 Stroji in transportne naprave 8 Razni gotovi izdelki 5, 1 6, 8 M 16, 4 7, 3 M 11, 7 22, 7 22, 4 5, 2 72, 1 12, 6 0, 3 13, 9 7, 6 16, 6 13. 3 37. 4 Sektorji po nomenklaturi MSTK predstavljajo osnovno klasifikacijo izvoza in uvoza blaga, ki temelji na Standardni mednarodni trgovinski menjavi OZN, in je v Jugoslaviji uporabljena od 1953. leta. Negativna stopnja rasti pomeni zmanjšanje, in je odraz padajočega trenda razvoja. Prikazane stopnje rasti posameznih sektorjev zunanje trgovine le delno ponazarjajo dejansko doseženi napredek. Rezultati so namreč zelo odvisni od tega ali je bilo začetno izhodišče nizko ali visoko. Velika povezava s proizvodnjo, ki beleži podpoprečno dinamiko v črni metalurgiji, kovinski, papirni, tekstilni in usnjarskoobutveni panogi, a nadpoprečno rast v kemični in elektroindustri jski proizvodnji, je pogojevala stopnjo rasti. Kljub temu je izvoz presegal proizvodnjo tudi v barvasti metalurgiji, lesni in nekovinski industriji. Tab„ 11 - ZUNANJA TRGOVINA SRS MED REFORMO Skupno povečanje 1964 1960 1968 1960 Letna stopnja rasti . 196064 196468 Vrednosti izvoz uvoz Obseg izvoz uvoz 94 84 71 83 55 69 60 54 18, 0 16, 5 14, 4 16, 3 9, 0 14, 0 12, 5 11. 4 Vrednosti, iz katerih so računane stopnje rasti, so nominalni izraz obračuna količin s tekočimi izvoznimi ali uvoznimi cenami. Obseg predstavlja vrednosti izvoza ali uvoza, reducirane z ustreznim indeksom cen teh dejavnosti, v obdobju pred in med reformo. Zgornji pregled je po podatkih Zavoda za gospodarsko planiranje mogoče dopolniti še z vidika delitve zunanje trgovine na blagovne in neblagovne dohodke. Po tem viru je znašala poprečna stopnja rasti v razdobju 196467 za blagovni izvoz 13, 6?, za neblagovne storitve pa 24, 0?. Strukturno je bil blagovni izvoz udeležen leta 1967 v vsej zunanji menjavi SRS s 65, 2?, neblagovni dohodki pa s 34, 8?, 11 Tab. 12 - BLAGOVNA IN GEOGRAFSKA KONCENTRACIJA ZUNANJE TRGOVINE Država Blagovna koncentracija i izvoza uvoza Geografska koncentracija izvoza uvoza Kolumbija Egipt Brazilija Avstralija Nigerija Gržija Mehika Španija Argentina Švedska Avstrija Danska Belgija - Luksemburg Norveška Kanada Japonska ZR Nemčija Jugoslavija Italija Velika Britanija ZDA Francija Nizozemska 85, 0 M, 2 61. 2 50. 8 «, 3 «, 2 35. 0 31. 4 28, 7 28. 1 27. 7 27. 1 25. 5 25, 5 24. 9 24. 8 22. 3 21. 4 20. 5 19. 2 18. 8 18, 0 16. 9 23, 9 18. 6 23. 7 27, 0 24, 3 19. 3 26. 8 23, 2 23, 8 18, 5 19, 7 18, 5 15. 5 23. 4 18. 0 26. 4 15. 6 26. 1 20. 7 16, 1 20. 5 20, 4 16, 0 79, 8 26, 0 41, 5 41. 2 74. 0 34. 1 73. 7 29, 5 32, 1 28, 4 31. 8 41. 8 29. 4 28. 9 63, 9 24. 0 • 21, 0 31. 3 21. 1 18. 7 27. 5 21. 8 27, 0 64. 2 26. 0 37. 4 49. 5 51. 3 31. 1 81. 2 28. 4 26. 8 30, 4 39. 7 37. 0 28. 6 25. 9 74, 9 38. 1 20. 8 37, 0 24. 2 19, 4 27, 6 20, 4 29, 0 Vir: M. Michealy: Concentration in International Trada Koeficienti so računani po formuli Cr - 100 Kjer pomeni posamezen izvoz ali uvoz, x pa ves nacionalen izvoz oz. uvoz; če je izvoz n. pr. , omejen na en .. proizvod ali eno samo državo, je koeficient 100. 12 Graf6 3 » TRINDI IZVOZA S RS V POftt HBNtJŠE DRŽAVE (Vrednosti 19571968) 280 260 240 220 200 180 160 1« 120 60 40 20 0 ZR Memčija Sovjetska zveza Stali ja / <š> M ^ / ✓ J L J J_ 1957 58 57 60 61 62 63 64 66 67 68 SKUPAJ Evropa Azija Afrika Severna Amerika Južna Amerika Oceanija Tab. 13 - STRUKTURNA RAZČLENITEV ZUNANJE TRGOVINE SRS PO KONTINENTIH Ves promet 1964 100 79" s 9 5, 2 3, 1 10, 2 1, 5 0, 1 1968 100 84, 6 4, 8 387 6, 1 0, 7 0, 1 Izvoz 1964 100 78, 5 7. 6 3, 2 9. 7 1, 0 0, 0 1968 100 77, 3. 5, 2 5, 5 11, 1 0, 8 0, 1 v? Uvoz 1964 100 81, 0 3, 4 3, 0 10, 5 1, 9 0B2 1968 100 89, 7 4, 5 2. 5 2. 6 0, 6 0, 1 Opomba: na podlagi vrednosti prometa v tekočih cenah. Zgornja struktura izvoza in uvoza poudarja prevladovanje Evrope in razBeroaa majhno udeleženost drugih kontinentov v zunanji trgovini SRS. Tendenca osredotočenja je posledica krepitve zahodnih partnerjev in naslonitve na konvertibilna valutna obaočja, z namenom, da bi v naših ekonomskih odnosih s tujino dosegli stabilnejše zveze, ter to povezali tudi z proizvodno in investicijsko politiko® Do leta 1970 se računa z dvakratnim povečanjem pozitivnega salda v neblagovni senjavi, kar naj bi skupaj z graditvijo ustreznih potencialov za blagovni izvoz zagotovilo pokritje trgovinskega deficita. 13 Graf. 4 - BLAGOVNA MENJAVA SRS Z NAJVEČJIMI PARTNERJI V EVROPI ZR Nemčija milijon din Italija 800700 600 500 W0 '»v 300" ' \/ / S s t i t t /s s, " 200 150 100 90 70 I I I I I I I I I I I I I I 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 68 67 milijon din Avstrija Sovjetska zveza 350 ' 300 250200 • 150" 1009080706050 Si** I I 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 Vrednosti izvoza ih uvoza 195768 — izvoz uvoz 14 Tab. 14» STRUKTURNA RAZČLENITEV ZUNANJE TRGOVINE SRS Z GOSPODARSKIH I SKUPNOSTMI EVROPE 1964 I IMOZ 1968 1964 Uvoz 1968 v? EVROPA EGS SEV EFTA Druge države 100 48, 5 32, 1 18, 0 1, 4 49, 1 27, 3 20, 5 3, 1 100 42, 1 41, 4 16, 1 084 100 56s2 18s8 23c4 1, 6 Gospodarska reforaa izraža težnjo ža obseJnejšle poslovanje® z Evropsko gospodarsko skupnostjo, kar pa se ]e postopno uresničuje. Oslabela je menjava s članicaai SEVa. Zgornja usmeritev na gospodarske skupnosti je delno odsev nekaterih mednarodno razširjenih tendenc, Med temi so kot najpomembnejše koncentracija in specializacija v sfer? nenjave, vezanje na ustrezen blagovni in kapitalni izvoz, nagnjenost k neposredni ru stikom in menjavi in težnja po neprestane® povečevanju kakovostne konkurenčne sposobnosti na zunanjem trgu. Slednjo omogoča zlasti osvajanje izvoznega marketinga. Pod tem je razumeti takšno obdelavo trga, ki ustreza glede kakovosti, hitrosti dobav, celovitosti ponudbe, sortiaenta, rokov, jamstev itd. Graf, 5 - SPREMEMBE STRUKTURE V ZUNANJI TRGOVINI SRS Z EVROPO 19571968 300 10 200 100 12 i 100 200 Uvoz %o 1 Avstrija 2 Belgija 3 Bolgarija 4 Češkoslovaška 5 Danska 6 DR Nemčija 7 Finska 8 Francija 9 Grčija 10 Italija 11 Madžarska 12 Nizozemska 13 Norveška 14 Poljska 15 Romunija 16 SZ 17 Švedska 18 Švica 19 Velika Britanija 20 ZR Nemčija Poslovanje z državami zelo različne ekonomske razvitosti je ena od značilnosti zunanje trgovine SFRJ, Pri vsaki od držav, s katero se trguje, prevladuje izvoz ali uvoz; vzklajenosti »ed obema dejavnostima večinoma ni. Razvojni vektorji, prikazani v logaritemski »rezi koordinatnega sistema, kažejo tendence zunanje trgovina posameznih držav, obenem pa odstopanje od srednje linije izvoza in uvoza v SR Sloveniji. Za vsako državo predstavlja izhodišče odstotek oz, promile izvoza in uvoza v letu 1957, drugo krajišže pa njen delež v skupnem slovenskem izvozu In uvozu leta 1968, Če je vektor usmerjen navzgor, pomen? , da je zunanja trgovina v te® času rasla, in navzdol, če se je zmanjšala; Se leži vektor levo od diagonale je previaooval izvoz, te je desno, je prevladoval uvoz nad izvozos. Iz mesta pa, (kjer vektor leži glede na skalo, sklepamo o dele2up ki ga zavzema vsaka država v skupni zunanji trgovin! Slovenije. Čim bolj je pomaknjen proti desni in čim višje je, tem večji je delež te država, , V primeru popolnoma enakega izvoza in uvoza bi stičišče točk bilo na diagonali. 15 Graf. 6 - SPREMEMBE STRUKTURE V ZUNANJI TRGOVINI SRS Z AMERIKO 19571968 1000 7 1 t 3 2 100 TO SO 30 20 Vi 3 t 10 7 1 « 3 2 2 3( 5 7 10 20 30 W 50 70 100 2 3 t S 7 1000 tlvoi to Tipična za poslovne zveze z ameriškimi državami je nestalnost v obsegu in usmeritvi zunanje trgovine. V zadnjih letih je pri večini držav prevladala težnja, da več uvažamo od njih. i Izjema so ZDA, ki tudi po obsegu predstavljajo glavnega partnerja. Dolžina vektorske daljice ponazarja jakost spremembe v razdobju let 195768. v*! S l i i i i . l i t t II I I I i I *r?flnMna Graf. 7 - SPREMEMBE STRUKTURE V ZUNANJI TRGOVINI SRS Z AZIJO 19571968 500 M)0 300 200 100 l l_i I 7 0 20 30 tO 50 70 100 Uvoz fo 1 Indija 2 Izrael 3 Japonska t Jordanija 5 Libanon 6 Turčija 7 Druga ailjak« drla ve 200 300 tOO 500 Pri azijskih državah, s katerimi trguje gospodarstvo SR Slovenije, prevladuje izvoz v Izrael, Libanon in Jordanijo. Kar zadeva Japonsko in do nedavnega še večino manjših držav, pa je uvoz večji od izvoza. Sektorske daljice, ki ponazarjajo jakost sprememb od 1957. do 1968. leta, so redno najdaljše pri poslovno šibkih partnerjih, kar bi mogli označiti tudi kot nestalnost obstoječih trgovskih odnosov. 16 Graf«, 8 - SPREMEMBE STRUKTURE V ZUNANJI TRGOVINI SRS Z AFRIKO 19571968 600 500 400 H 300 - 200 - 100 10 I I L_J 1 Etiopija 2 Maroko 3 Sudan 4 Tunizija 5 ZAR 6 Druge afriške države 3 h 5 7 10 2 3 4 5 Uvoz 200 300 400 50Cr600 Omejen sortiment proizvodov in velika razčlenjenost zunanje trgovine z Afriko povzročata znatne spremembe, ki se v zadnjem času kažejo v nasprotnih tendencah. Večina držav teži zlasti izvažati v Jugoslavijo; ZAR je do leta 1968 predstavljal glavnega partnerja, z relativno trdno strukturo uvoza in izvoza. Tab. 15 - VALUTARNA PODROČJA SKUPAJ Konvertibilno področje Vzhodni kliring Ostali kliring Izvoz 1964 1968 1964 100 66, 1 25, 3 8. 6 100 70, 2 21, 0 100 62-, 0 33, 6 M Uvoz 1968 100 77, 7 16, 9 5, 4 Med reformo se je okrepil konvertibilni obračun, medtem ko je delež kliringa nazadoval. Še vedno pa kliring, zlasti vzhodni, obsega znaten delež izvoza in uvoza gospodarstva SRS. Te spremembe so v nemajhni meri odraz opuščanja tradicionalnih oblik menjave. Doslej ni obstajala jasno koncipirana politika sodelovanja s posameznimi valutarnimi področji, manjkal pa je tudi širok okvir za dolgoročno trgovino z zunanjimi partnerji. Novejša politika je odras spoznanja, da se gospodarstvo ne more več vezati na uvoz konvertibilnega blaga in se pretvarjati nato v klirinškega izvoznika. 17 IZVOZ Izvoz In uvoz sestavljata enoten, medsebojno se dopolnjujoč proces blagovne menjave. Če analitsko razpredamo ta pojem, kot označbo logičnega nadaljevanja proizvodnje, tedaj nas zanima predvsem njun obseg, velikost v smislu ekonomske dejavnosti, ki je hkrati antipod notranje trgovine, a obenem prvorazredni faktor napredka vsega gospodarstva. Obči kazalniki, ki slede iz temeljnih računov o stopnji rasti in dinamike, kažejo, da je tempo napredka celotne zunanje menjave zadnja leta večji od notranje, da trend neprestano raste, medtem ko ga spremlja občutno nihanje med leti in celo v raznih dobah enega leta. Skratka, zlasti dejavnost izvoza še ni tako razvita in obsežna, da bi vsebovala vso potrebno stalnost in ravnotežje z uvozom. Avtorji prikazov o zunanji trgovini običajno navajajo kot faktorje, ki vplivajo na razvitost in gospodarsko neučinkovitost mednarodne blagovne menjave, zlasti različno gibljivost proizvodnih faktorjev, razlike v tehnični razvitosti gospodarstev in v stopnji proizvodne dinamike, vpliv potrošnje in delitve narodnega dohodka pa tudi krepitev gospodarske individualnosti držav, valutno ločenost nacionalnih območij, omejitve v mednarodni politiki in drugo. Osnovna razvojna smernica izvoza pa je spreminjanje strukture v smislu njenega razčlenjevanja. Ta dolgoročni proces statistika spremlja na enostaven način s štetjem proizvodov, ki jih v časovni sukcesiji daje na zunanji trg, 'analitsko pa z izračunavanjem koeficientov blagovne koncentracije izvoza ter uvoza. Ugotavljanje števila izvoznih proizvodov je otežano s tem, da manjka kriterij za opredelitev enega od drugega predmeta. Pod silo okolnosti se sedanja praksa poslužuje veljavne nomenklature MSTK. Na ta način je vsaj približno ugotovljeno, da se je v enem desetletju podvojilo število izvoznih in uvoznih predmetov, ki sledijo iz proizvodnje slovenskega gospodarstva. Število tržnih predmetov po nomenklaturi MSTK Izvoz Uvoz 1957 287 510 1958 290 507 1959 291 531 1960 316 55^ 1961 346 651 1962 396 646 1963 436 680 1964 433 700 1965 539 887 1966 551 907 1967 593 997 1968 612 1 049 Iz tabele je videti, da uvažamo precej širši sortiment predmetov kot pa ga uvažamo. Toda število predmetov izvoza domalega stalno raste, uvozni predmeti pa številčno variirajo tako, da se kakšno leto njihovo število tudi zmanjša. Ne glede na število oz. sortiment je napredek v izvozu (v letih 195768) Ustvarjen v vseh sektorjih, razen skupine mineralnih goriv in maziv, kjer je ugotovljena 16 odstotna stopnja zmanjšanja obsega. Najhitreje je povečeval po obsegu in vrednosti izvoz strojev in transportnih naprav ter raznih končnih izdelkov. Visoka stopnja pa označuje predvsem uspeh pri nizkem začetnem izhodišču, manj pa absolutni dvig. S tem je ponudba izražena in pospešena s proizvodnjo, le delno prišla do večje veljave na svdtovnem trgu. Ni dovolj povečana, niti blagovna, niti geografska koncentracija izvoza. Trgovati bi kazalo z manj proizvodi in le s tistimi uvozniki, ki nam tehnološko in ekonomsko ustrezajo. Dejansko je slovensko gospodarstvo doseglo, da se je izvoz razširil v zadnjem desetletju za 37 držav. S tem se je geografska koncentracija zmanjšala na količnik 31 (SFRJ 31), blagovna koncentracija pa je dosegla količnik 16 (SFRJ 2). Koncentracija zunanje trgovine je vprašanje regionalne razčlenjenosti Izvoza in uvoza. Obe dejavnosti bi morali biti praviloma tako vodeni, da ponudba za vsak tržni predmet najde po več kupcev v mednarodni menjavi. Izvoz naj bi bil 18 bolj koncentriran, torej omejen na manjše število predmetov, če hoče biti konkurenten v svetovnem merilu, od uvoza, | 1, 5 1, 0 2, 5 1, 6 0, 9 1, 9 1, 6 2, 4 3, 6 3, 1 3, 0 2, 4 1, 4 2, 0 2, 7 3, 2 3, 3 3, 0 2, 8 4, 3 4, 4 4, 2 3, 9 3, 9 - - - 0, 0 0, 0 0, 1 0, 0 Glede na to, da se izvoz oblikuje pri danem trendu le s šibko povezavo med količinami in vrednostjo, je zanimiva tudi količinska sestava blagovnih skupin. Največja razlika med količinskim in vrednostnim deležem je pri surovinah, znatna pa je tudi pri končnih izdelkih. Izločitev cen in na tej podlagi prikazani strukturni premiki povzročajo bistveno drugačno sliko jakostne udeležbe posameznih sektorjev. Spremeni pa se tudi tendenca teh sprememb. Tako prehrambeni predmeti ne nazadujejo, kot je videti pri vrednostni razčlembi njihovega deleža, temveč se večajo; surovine stagnirajo in ne padajo, negativno tendenco pa zadrži le izvoz pijač in tobaka ter mineralnih goriv ih maziv. 24 Tab. 19 - INDEKSI OBSEGA IZVOZA SRS PO SEKTORJIH (1957100) Prehrambeni predmeti Pijače in tobak; Surovine razen mineralnih goriv in maziv Mineralna goriva in maziva Živalska in rastlinska olja in maščobe Kemični izdelki Proizvodi klasificirani pretežno po materialu Stroji in transportne naprave Razni izgotovljenl izdelki 1958 1959 1960 89 70 86 112 72 90 79 77 112 84 bk k 112 49 1 «3 % 206 151 133 82 110 83 126 188 148 133 177 1961 1962 1963 1964 1965 1966 9 113 84 5 11 1967 117 172 193 160 153 152 160 1968 119 152 168 162 187 205 211 171 72 107 114 138 145 146 145 207 166 14 371 479 144 897 1 547 1 195 588 218 131 144 191 188 611 264 505 269 109 133 151 208 247 265 293 338 130 328 383 548 706 765 782 948 306 198 255 452 677 705 796 926 Indeksi so izračunani iz vrednosti izvoza, ki so reducirane z indeksom cen. Podatki so zaokroženi. Sodeč po zgornjih podatkih je največji dvig izvoza dosežen v razdobju 195768 pri strojih in transportnih napravah ter raznih zgotovljenih izdelkih, ki vsi beležijo več kot 9 kratno povečanje. Nazadoval pa je 1e izvoz mineralnih goriv in maziv. 25 Graf. 11 - KORELACIJSKO RAZMERJE MED KOLIČINAMI IN VREDNOSTMI IZVOZA V SRS 195768 330 JOO 250 - 200 - 180 - 160 - 140 - 120 - 100 90 80 70 / / regresi jsk premica diagonala 1957 70 90 110 130 150 170 količina 1968 Vgrafikonu nakazuje diagonala črto uravnovešenih odnosov med vrednostjo in količino izvoza v letih 1957»68. Odstopanja točk, ki predstavljajo za vsako leto stičišče vrednosti s količino, opozarja na spreminjanje strukture asortimana. Ta paste in povečuje regresijo, zato je diagonšla le hipotetična črta, ki za vzeto poprečje let predstavlja nespremenjene razmere v izvozu SRS. Dejansko pa stvarna regresijska črta odstopa od nje, saj je korelaci ja le 83 « odstotna in poprečna vrednosti za količine rastejo v različnem razmerju. Kolikor dalj leži točka od diagonale na sektorju vrednosti, tem bolj je porasla vrednost na enoto teže izvoženega blaga, in obratno, čim dlje je točka na sektorju količin, tem cenejše blago izvažamoJlbičajno pomeni večja vrednost ob manjši količini še izvor kvalitetnejšega asortimana, ki je po pravilu rezultat tehnološko zahtevne in končne obdelave, ki je namenjena za zunanji trg. 26 Tab. 20 - IZVOZ SRS PO PODROČJIH (tekoče cene) PANOGAH Milijon din SKUPAJ Industrija in rudarstvo Električna energija Premog Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska industrija Kovinska industrija Ladjedelništvo Elektroindustrija Kemična industrija Industrija "gradbenega materiala Lesna industrija Papirna industrija Tekstilna industrija Industrija usnja in obutve Industrija gume Živilska industrija Grafična industrija Industrija tobaka Filmska industrija Kmetijstvo Poljedelstvo Sadjarstvo Živinoreja Ribištvo Primarna predelava kmetijskih pridelkov Go^darstvb Izraba gozdov Lov, gozdni sadeži in zelišča 1957 580 7 17 25 128 18 42 5 8 21 3 165 3 79 34 0 25 0 0 0 97 12 94 4 37 44 31 13 1958 868 796 544 7 11 0 10 124 12 58 0 14 25 3 180 2 28 36 0 34 0 0 P 244 214 90 5 75 40 38 25 13 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 804 616 3 13 112 20 68 3 24 31 3 190 5 46 49 0 41 160 53 7 74 2 24 28 753 750 1 016 1 246 1 500 1 2 0 21 142 27 74 1 16 42 3 228 9 76 60 1 51 0 0 0 199 65 8 95 1 30 0 2 1 17 131 36 79 1 15 36 2 249 11 76 32 1 61 0 0 227 73 13 108 2 31 19 19 98 27 31 20 11 5 3 0 31 125 43 162 14 26 42 2 313 29 92 55 5 69 0 0 0 69 16 173 2 45 43 13 6 0 46 137 40 184 12 44 52 4 355 45 140 91 5 71 1 0 0 81 9 222 2 40 0 4 0 54 199 54 274 3 46 63 4 353 54 185 118 14 74 1 305 354 365 87 10 219 1 48 25 37 18 17 54 40 23 17 4 1 51 263 70 410 3 86 95 4 '364 67 234 117 10 87 2 0 0 405 87 5 266 1 46 1 1 56 298 79 452 3 113 166 3 407 89 263 148 12 87 2 1 0 414 82 4 281 2 45 32 43 261 200 6 82 5 2 0 446 65 6 334 1 40 1968 979 1 008 1 364 1 654 1 905 2 305 2 578 2 751 2 951 2 121 2 261 2 531 5 3 3 78 305 82 424 4 138 159 20 22 23 12 21 21 0 2 6 79 448 99 443 1 145 163 3 451 92 299 209 11 68 12 0 0 370 67 4 261 37 50 28 22 Vrednosti so izračunane na podlagi klasifikacije blaga po nomenkliituri industrijske proizvodnje in na osnovi dejavnosti, , v katere se razvrščajo gospodarske organizacije. Vrednosti so prikazane tako, da je izvozno blago opredeljeno na tri glavna in vrsto pod^lavnih področij oz. panog. Absolutni podatki kažejo na prevladovanje industrijskega blaga in na majhen delež kmetijskih in gozdnih proizvodov. 27 Tab. 21 - IZVOZ SRS PO NAHtNSKI KATEGORIZACIJI BLAGA (Tekoče cene) Milijon din SKUPAJ A Proizvodi za reprodukcijo B Proizvodi za investicije C Proizvodi za splošno porabo 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967. 1968 868 414 13 441 796 384 17 395 804 979 1 008 1 364 1 654 1 905 2 305 2 578 2 751 2 951 374 37 445 29 450 28 593 96 393 505 530 675 752 819 1 097 1 259 1 4, 19 1 622 95 148 235 263 264 251 807 938 973 1 056 1 068 1 078 Struktura v % SKUPAJ A Proizvodi za reprodukcijo B Proizvodi za investicije C Proizvodi za splošno porabo 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 47, 7 48, 3 46, 5 45, 5 44, 6 43, 5 45, 5 43, 0 1, 5 2, 1 4, 6 3, 0 2, 8 7, 0 5, 7 7, 8 47, 6 48, 8 51, 6 55, 0 10, 2 10, 2 9, 6 8, 5 50, 8 49, 6 48, 9 51, 5 52, 6 49, 5 48, 8 49, 2 42, 2 41, 0 38, 8 36, 5 Razdelitev izvoznih predmetov na zgornje tri skupine ustreza približni opredelitvi blaga glede na namen porabe. Primeri, ko je eno blago uporabljivo v več namenov, so rešeni po načelu pretežnosti. Iz tabel je videti, da se pri izvozu povečuje zastopanost reprodukcijskega in investicijskega sortimenta, zmanjšuje pa delež proizvodov za splošno porabo in to navzlic absolutnemu porastu količin' in vrednosti vseh treh namenskih kategorij blaga. Tab. 22 - IZVOZ SRS PO KONTINENTIH (po tekočih cenah) 11957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 mio din 1967 1968 SKUPAJ Evropa Azija Afrika Severna Amerika Južna Amerika Oceanija 868 796 804 979 1 008 1 364 1 654 1 905 2 305 2 578 2 751 2 951 596 58 46 635 103 38 87 80 5 16 0 0 576 726 722 993 1 299 1 495 1 809 79 93 91 119 116 144 162 40 44 55 71 60 61 97 96 107 132 171 163 184 214 13 9 8 10 9 20 22 0 0 0 0 7 1 1 2 016 2 197 2 282 159 119 267 13 122 107 280 42 153 162 326 24 4 Evropa Azija Afrika Severna Amerika Južna Amerika Oceanija Struktura v % (Skupaj » 100) 73, 1 11, 8 4, 4 10, 1 0, 6 0, 0 74, 9 7, 3 5S8 10, 0 2, 0 0, 0 71, 7 9, 8 5, 0 11, 9 1, 6 0, 0 74, 2 9, 5 4, 5 10, 9 0, 9 0. 0 71, 6 9, 0 5, 5 13, 1 0, 8 0, 0 72, 8 8, 7 5, 2 12, 5 0, 8 0, 0 78, 6 7, 0 3, 6 9, 9 0, 5 0, 4 78, 5 7. 6 3, 2 9. 7 1, 0 0, 0 78, 5 7. 1 4. 2 9. 3 0, 9 0e0 78. 2 6, 2 4, 6 10. 3 0, 5 0, 2 79, 9 4. 4 3, 9 10, 2 1. 5 0, 1 77, 3 5, 2 5, 5 ii; i 0, 8 0, 1 Tabela, ki posreduje absolutne in relativne vrednosti izvoza, predstavlja osnovno gradivo za računanje ostalih karakteristik. Kot najpomembnejše izraža dejstvo, da se absolutni obseg izvoza povečuje v smeri vseh kontinentov, kar kaže na večjo regionalno razčlenjenost. Mimo tega je opaziti, da se delež evropskega, afriškega in ameriškega kontinenta povečuje, azijskega pa postopno zmanjšuje. 28 SKOPAJ EVROPA Avstrija Belgija, Luksemburg Bolgarija Češkoslovaška Danska DR Nemčija Finska Francija Grčija Italija Madžarska Nizozemska Norveška Poljska Romunija Sovjetska zveza Švedska Švica Velika Britanija ZR Nemčija Druge evropske države AZIJA Burma Indija Indonezija Irak Izrael Japonska Jordanija Kuvajt Libanon Pakistan Sirija Tajska Turčija Druge azijske držav® AFRIKA Alžirija Etiopija Gana Gvineja Tab. 23 - IZVOZ SRS PO DRŽAVAH (po tekočih cenah) Milijon din 1957 1958 1960 1961 1962 1963 1964 1965 967 1968 1959 796 804 979 1 008 1 364 1 654 1 705 2 305 2 578 2 751 2 951 635 596 576 726 722 993 1 299 1 495 1 2 016 2 197 2 282 95 13 1 12 3 10 3 16 12 159 16 19 1 17 1 41 5 35 60 115 1 65 11 2 17 5 47 1 17 10 144' 15 20 1 33 2 22 6 38 56 82 2 7 10 10 6 54 1 14 6 144 20 9 1 32 1 26 5 17 53 74 6 9 16 30 7 85 2 11 11 178 22 12 2 21 5 48 13 15 71 92 71 9 15 25 9 34 2 15 13 188 17 17 3 .' 35 6 23 14 25 85 113 3 22 42 11 39 7 17 10 328 13 10 3 49 5 37 10 41 91 150 03 9 16 49 24 57 3 28 12 499 17 18 3 55 4 86 12 47 57 201 9 105 21 13 90 12 129 2 56 14 378 53 29 5 62 7 126 17 53 76 241 6 117 20 31 134 21 148 1 47 17 440 87 38 4 101 12 125 22 73 76 286 37 134 25 128 1 71 19 523 78 105 13 134 24 87 109 333 10 13 28 102 23 135 14 612 56 46 6 98 20 297 28 295 10 173 18 35 90 27 119 2 77 23 536 62 56 4 79 27 207 49 102 111 434 51 103 58 79 93 91 119 116 144 162 159 122 153 3 12 2 2 28 1 4 0 12 6 6 1 7 19 0 1 18 0 2 0 4 6 10 13 10 2 7 17 3 2 1 13 14 2 9 17 0 1 I 3 II 4 1 14 1 5 17 0 1 0 4 2 11 15 21 23 9 19 1 2 1 7 7 12 2 22 5 10 14 3 3 3 1 17 21 38 16 8 26 1 14 17 31 28 5 19 1 4 3 7 9 4 0 15 27 1 22 18 6 13 0 14 19 42 15 2 13 7 19 31 6 13 6 9 33 1 ? 15 4 3 9 38 38 46 44 55 71 61 97 119 107 162 14 1 0 7 6 1 1 0 0 D 23 4 2 10 29 Tab. 23 - IZVOZ SRS PO DRŽAVAH (Hadaljevanje) (po tekoEih cenah) Milijon din Južnoafriška dvoza Liberija Libija Maroko Sudan Tunizija ZAR Druge afriške države SEVERNA AMERIKA Kanada Kuba ZDA Druge severnoameriške države JUŽNA AMERIKA Argentina Brazilija Peru Urugvaj Venezuela Druge južnoameriške države OCEANIJA Avstralija Druga Oceanija 1957 1 4 1 1 16 5 87 0 87 1958 1959 1960 1961 1962 1963 196^ 1965 1966 1967 ' 1 3 1 1 21 k 1 79 16 3 k 0 8 0 1 0 0 1 3 2 1 22 3 13 7 2 0 2 1 1 0 0 1 2 4 2 25 3 1 3 0 94 103 1 1 0 0 k 1 3 1 34 5 6 3 123 0 0 3 3 3 2 40 5 ;0 0 3 6 4 4 22 7 0 6 4 6 6 14 6 10 10 1 3 159 149 1 10 1 11 13 158 2 20 5 6 7 18 10 10 11 191 2 22 0 6 3 0 1 12 0 0 13 16 9 16 24 9 96 107 132 171 163 184 214 267 11 28 227 1 13 0 3 1 1 8 0 0 14 9 5 18 35 9 280 13 21 243 3 42 0 2 0 0 1 39 1968 0 21 4 8 14 83 11 326 13 6 306 1 24 0 2 0 1 21 Iz pregleda je videti, katere države povečujejo poslovne stike in menjavo z gospodarskimi organizacijami naše republike, Stopnja napredka ali nazadovanja in tendence razvoja podajamo grafično. 30 Graf. 12 - INDEKSI IZVOZA V POMEMBNEJŠE DRŽAVE (0 195768 » 100) Sovjetska zveza ZR Neačlja Švica ZDA S s o" v •o« 1957 58 59 60 %Y 62 63 6ii 65 66 67 68 !Wf, \ Italija Avstrija .. . . . . DR NemJjja ®-®-s Velfka Britanija 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 6? Tab. 24 - INDEKSI IZVOZA S R' SLOVENIJE V POMEMBNEJŠE DRŽAVE [$ 195768 - 100) Italija ZR Nemčija ZDA Sovjetska zveza Avstrija DR Nemčija Velika Britanija Švica Češkoslovaška ZAR Poljska Francija Madžarska Nizozemska Švedska 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 46 57 54 42 94 12 77 67 19 54 30 90 42 70 35 42 41 49 23 64 58 71 73 28 70 58 45 40 74 33 42 37 59 27 78 66 68 33 88 75 56 38 54 34 27 52 46 65 49 72 104 91 28 50 86 36 28 58 44 78 55 56 77 23 70 42 108 48 40 116 60 40 43 63 84 95 74 99 37 86 47 116 79 67 250 86 46 35 64 57 145 100 93 88 92 69 73 89 79 136 96 76 45 65 67 110 120 99 129 103 157 96 102 147 84 108 150 140 106 99 128 142" 120 128 115 180 96 140 219 62 177 126 228 140 131 152 165 142 137 116 156 139 167 218 81 182 189 203 168 142 178 146 152 304 140 164 122 177 166 118 171 215 148 169 165 156 215 191 213 170 145 142 196 147 282 137 206 162 203 285 Prikazani indeksi so izračunani tako, da je iz njihove medsebojne primerjave mogoče ugotoviti relativno višino začetnega izhodišča (1. 1957) in končno krajišče dvanajstletne dinamike. Podlaga so vrednosti izvoza po tekočih cenah. V svojem obsegu Izražajo indeksi veliko variacijo med leti, obenem pa tudi v glavnem rastoči trend. Kljub temu, da je velikost obsega vsako leto različna, je mogoče s primerjavo tabele, ki vsebuje indekse uvoza, ugotoviti v kakšnem odnosu sta si ti dve dejavnosti pri posameznih državah. Na primer trgovanje z Italijo kaže kljub občasnim motnjam razmeroma zadovoljivo kritje uvoza ž, izvozom, medtem ko je pri ZR Nemčiji obseg izvoza zhatno manjši kot naš uvoz Iz te države. V Avstrijo izvoz relativno zaostaja po 1. 1963 v Sovjetsko zvezo pa že pred tem. Graf. 27 - TRENDI UVOZA IZ VAŽNEJŠIH DRŽAV (19571968) Indeks 240 220 200i 180 160 140120100806040200 Francija »i Češkoslovaška DR Nemčija / / / / V 7 V v* s j t L. I I I L 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 32 Tab, 25 - PREGLED IZVOZA SRS V POMEMBNEJŠE DRŽAVE V % UDELEŽBE Italija ZR Nemčija ZDA Sovjetska zveza Avstrija DR Nemčija Velika Britanija Švica Češkoslovaška •ZAR Poljska Francija Madžarska Nizozemska Švedska Bolgarija 1957 18, 3 13, 3 10, 0 V 11, 0 V 7S0 4, 0 1. * 1, 9 2, 0 1. 8 1. 9 2, 2 086 0, 1 1958 18, 2 10s3 9S9 2, 8 5, 9 7. 0 4. 8 2, 2 2S6 kt2 2. 1 1. 9 2, 6 087 0. 3 1959 1960 1961 52 J 1962 1963 1964 T 1965 I 1966 1967 17, 8 9. 2 11, 7 3. 3 9, 9 1, 1 2. 1 1, 3 2. 7 4, 0 1. 8 2, 6 1. 2 0. 6 18, 2 9. 4 10, 5 4, 9 7. 5 6, 7 8, 7 7, 3 1, 5 3, 1 2e6 2»1 2. 1 2. 3 1. 2 1. 4 18, 6 11, 2 12, 2 2, 2 7, 0 384 8. 4 2. 5 285 3, 4 3. 4 1. 5 1. 6 1 7 I 9 t 1, 4 1, 2 1, 7 24, 1 11, 0 11, 6 2. 7 6, 4 2. 8 6, 7 3. 0 3. 1 3, 0 3, 6 1, 3 1, 0 1, 3 0, 7 1. 6 30, 2 12, 2 9S0 5, 2 5, 6 3, 4 3, 4 2. 8 1, 3 3, 3 1, 7 1. 0 1. 1 0, 7 1, 0 12, 7 8, 3 &„& 5, 5 6, 8 4S0 2. 8 4. 7 0, 7 3, 3 2. 9 2. 8 1, 5 0S9 o. ; ? 19, 1 12, 4 8, 3 5a4 6, 4 3, 3 5e8 0, 8 4, 4 2, 0 3S8 1. 7 1. 0 20, 3 12, 9 8, 8 5, 2 4. 6 5, 2 22s2 10. 7 8. } 8 10. 8 4, 9 4, 2 3, 4 5, 2 0. 9 2. 7 3, 0 1. 8 0, 9 11, 4 4, 9 3. 5 384 3, 7 1, 3 3. 6 2, 9 2, 0 1. 7 1, 0 1, 0 1968 18, 2 14s7 10, 4 7, 0 5, 8 4. 0 3, 8 3. 5 3. 1 2. 8 2, 7 2. 6 2, 1 1. 9 1. 7 1, 2 Regionalna distribucija izvoza, ki omogoča pregled o deležu držav, v katere izvoz raste oz0 pada. Razporeditev je glede na velikost odstotnih deležev v letu 1968. Celoten izvoz je 100?, Razlika je zajeta v neprikazanih državah. Pregled povdarja visoko zastopanost treh držav, t. j. Italije, ZR Nemčije in ZDA, medtem ko je Avstrija ta videz izgubila v letih 1957. Precejšen napredek je opaziti zlasti pri izvozu v Sovjetsko zvezo. Tab. 26 - IZVOZ SRS PO STOPNJI OBDELAVE tisoči din 1957 1966 1967 1968 SKUPAJ Neobdelani proizvodi Proizvodi nizke predelave Proizvodi visoke predelave 868 198 241 425 355 760 271 013 Struktura v % 2 578 137 286 308 916 134 1 375 695 2 750 659 312 150 968 010 1 470 499 2 950 557 318 653 1 058 780 1 573 124 SKUPAJ Neobdelani proizvodi Proizvodi nizke predelave Proizvodi visoke predelave 100, 0 27. 8 41, 0 31, 2 11, 1 35, 5 53, 4 100, 0 11, 3 35s2 53, 5 100, 0 10, 8 .35, 9 53, 3 Izvoz obsega vse blago izvoženo iz Slovenije, ki izvira iz domače proizvodnje oziroma iz notranjega blagovnega pro« »eta. Sem je šteto tudi tako imenovano nacionalizirano blago, t»j. blago, ki je bilo uvoženo in ocarinjeno, nato pa v nespremenjenem ali predelanem stanju izvoženo kot drugo blago jugoslovanske proizvodnje. Vrednost blaga temelji na podatkih podjetij in njih izvirnih dokumentih. Neobdelani proizvodi so kmetijski in gozdarski, proizvodi, nafta, rude idr. Proizvodi nizke predelave so na primer konzerve, surove kovine, izdelki predelave nafte In podobno, medtem ko med proizvode visoke predelave štejemo razne stroje, instrumente, elektromotorje, avtomobile. Kriterij za tako tristopenjsko razvrščanje blaga je sestavil Zvezni zavod za statistiko. 33 Graf. 13 - DINAMIKA IZVOZA PREHRAMBENIH PREDMETOV Indeksi "■ V HO 130 120 110 100 trend 1 I i i ' » 1957 58 59 60 61 62 63 6* 65 66 67 68 Tab. 27 - IZVOZ POMEMBNEJŠIH PREHRAMBENIH PREDMETOV ^ Živina, 000 kosov " Meso, 000 ton Mleko in mlečni izdelki, 000 t * Ribe in ribji izdelki, 000 t ^ " Sadje sveže, 000 t ■ Sadje predelano, 000 t Jt Povrtnina sveža, 000 t Povrtnina predelana, 000 t . ' Živinska krma, 000 t /0 Hmelj, 000 t 1957 25, 0 2, 2 1, 4 3, 2 7. 4 4. 5 5. 0 0, 4 4. 6 2. 1 1960 23, 2 3. 3 0, 6 4. 8 4, 2 3, 0 5. 4 0, 3 3. 9 3, 7 1965 1966 1967 33, 1 13, 0 4, 9 7. 3 2, 5 5. 4 4, 7 0, 3 11, 4 3, 0 37, 5 12, 1 5. 1 4. 6 2, 3 5, 0 7. 2 0, 5 16, 3 2, 8 54*4 12, 6 3, 9 3, 6 2, 5 4, 2 3, 8 1, 5 14, 3 2, 2 1968 59, 7 10, 2 7. 4 2, 9 1, 6 3, 2 3. 5 0, 6 7, 2 2, 5 % od SFRJ 1968 22. 5 11, 2 94. 6 25, 8 11, 1 8, 5 17, 4 7, 8 7, 0 61, 8 Prehrambeni predmeti predstavljajo močnejšo blagovno skupino, ki vrednostno variira v obdobju 195768 med 26 - 13?, medtem ko je njen količinski delež v skupnem izvozu od 6 pa do največ 13?. V absolutnem iznosu vrednosti med leti zelo variirajo, fizični obseg pa se bolj prilagaja trendu, ki je rastoč. Zastoj je opaziti v letih 195861 in 1968. V prvem primeru je vzrok zmanjšanje izvoza goveda in telet. Leta 195859 tudi mesa, čemur se je 195960 pridružila še omejitev mleka in mlečnih izdelkov, oz. v letu 1959 jajc, rib kakor tudi svežega sadja (jabolka, grozdje) in sadnih predelav. Leto 1959 je bilo slabo tudi za oddajo krompirja (50 ton), sočivja in povrtnine sploh. Vzpon, ki sledi opisani recesiji, je pripisati zlasti novemu plasmanu živine fn mesa, zlasti konzerviranega (617 t)v 1. 1963, mleka, sira in smetane (5 816 t), konzerviranih rib, prične se pa tudi izvoz koruze, testenin, kakavnih iz-, delkov, živinske krme, kar se potem stopnjuje in doseže vrh v letu 1967. Leto 1968 označuje nazadovanje, ki je najobčutneje v izvozu perutnine, mesa, sira, jajc, rib, omeji se pa tudi količina v tujino prodanega ječmena, koruze in drugih žitaric, predelav moke in podobnih predmetov, ki vsak zase nisp pomembni, skupno p? pripomorejo k splošnemu zmanjšanju izvoza prehrambenih izdelkov. 34 Graf. H - DINAMIKA IZVOZA PIJAČ IN TOBAČNIH IZDELKOV Indeksi 180 70 160 - 150 140 130 120 - 10 100 - trend 90 - / 70 " \ / V \/ J 1957 58 59 60 61 ■ 62 63 64 65 66 67 68 Tab. 28 - IZVOZ PIJAČ IN TOBAČNIH IZDELKOV Brezalkoholne pijače, 000 t Alkoholne pijače, 000 t Predelava tobaka, t 1957 1960 1965 1966 1967 1968 % od SFRJ 1968 0, 8 17, 2 0, 4 0, 6 13, 0 0, 2 1. 5 12, 1 0, 2 1, 6 11, 5 15. 0 I. 9 II, 2 45. 0 283 10, 5 1, 1 98s9 23, 6 0, 2 Zgornji količinski pregled izvoza kaže, da rastoči trend te blagovne skupine lioloča predvsem zvečanje prodaje brezalkoholnih pijač in pa tobačnih izdelkov. Brezalkoholne pijače zastopa v tujini mineralna voda, katere izvoz sicer variira, v glavnem pa raste, medtem ko izvažamo sedaj manj alkoholnih pijač kot pred desetimi leti, Znanjšanje zadeva predvsem vino, ker se izvoz piva, destiliranih in prevretih pijač krepi. Tobačne izdelke, katerih izvoz je izredno narasel zahvaljujoč večji izbiri in moderni opremi, predstavljajo pretežno cigarete. Cigare so izvožene le v letih 1961 - 1964 (skupno 133 ton). 35 Graf. 15 - DINAMIKA IZVOZA SUROVIN Indeksi 150 '\ 140 - 130 - 120 " aaa» ^ 110 - 100 60 — J 50 I 1 J I I L 1957 58 59 60 61 62 63 6 / / / / r / / / * 10 X 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 60 ZR Nemčija Italija Češkoslovaška Avstrija Švica DR Nemčija Franci ja Sovjetska zveza Vel ika Britanija ZDA Madžarska Nizozemska Poljska Bolgarija Švedska Tab. 46 - INDEKSI UVOZA SRS IZ POMEMBNEJŠIH DRŽAV (d 195768100, na osnovi tekočih cen) 1957 52 52 35 74 38 11 32 62 47 135 59 49 128 1 12 1958 54 42 37 69 52 33 51 34 53 152 96 68 136 19 15 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 54 34 35 54 49 37 26 40 47 58 72 47 95 16 40 76 57 52 73 96 67 31 44 57 41 91 65 120 11 44 79 43 69 51 65 60 40 59 91 97 76 111 17 76 62 60 57 67 69 64 75 101 90 43 53 109 146 26 117 68 86 80 104 159 97 98 87 72 71 99 87 94 92 73 84 92 187 29 121 189 109 116 114 228 118 97 389 93 145 92 94 142 103 76 136 149 165 120 71 143 65 382 162 126 105 142 186 106 97 182 140 196 188 81 117 101 590 408 85 1967 1968 214 217 190 180 190 147 242 173 167 137 193 204 208 106 189 252 461 178 231 312 168 197 136 166 90 157 227 181 312 229 Primerjava leta 1957 z 1968 kaže splošen porast indeksov, kar pomeni, da se je uvoz SRS iz vseh pomembnejših držav zvečal. Izjema so ZDA. Uvoz iz socialističnih držav stagnira v tem smislu, da po vrhuncu v letih 196466 obseg sedaj upada in dosega nekaj nižjo raven. Tab. '' 47PREGLED UVOZA SRS IZ POMEMBNEJŠIH DRŽAV V % UDELEŽBE (na osnovi tekočih cen) 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 ZR Nemčija Italija Češkoslovaška Avstrija Švica DR Nemčija Francija Sovjetska zveza Velika Britanija ZDA Madžarska Nizozemska Poljska Bolgarija Švedska 18, 1 18, 9 5. 7 8, 9 2, 6 1. 3 2. 5 5, 1 2. 8 1. 4 3, 0 1, 4 2. 6 0, 0 0, 3 17, 8 14, 5 5. 8 7. 9 3. 4 3. 7 3. 8 2. 7 3, 0 1. 5 4. 6 1. 8 2, 3 0, 3 0, 4 19, 1 12, 5 • 5, 9 6, 7 3. 4 4. 5 2. 1 3, 3 2, 9 6. 2 3, 7 1. 3 3, 2 0, 3 1. 1 20, 7 16, 3 6. 6 6, 9 5, 1 6, 1 1, 9 2, 8 2. 7 3. 3 3, 6 1. 4 3, 1 0, 2 0, 9 21. 3 20. 4 5, 1 5, 9 2, 4 5. 4 3, 3 2. 3 2. 5 6, 7 3, 5 1. 5 2. 6 0, 2 1. 4 15. 7 15. 8 6, 9 5, 9 3. 4 5. 5 4, 3 6. 1 3, 9 3. 2 1, 9 2, 2 3, 5 0, 4 2, 2 15, 0 18, 3 9, 0 5. 4 3, 0 7, 3 4, 3 4, 9 3. 5 4. 8 2, 7 1. 6 3. 9 0, 3 1, 9 12, 6 16, 1 11, 1 5, 0 2. 8 9. 4 3, 6 4. 0 2. 9 10, 0 2. 5 1. 1 5. 5 0, 8 1. 6 14, 3 15. 3 10. 4 5, 8 2, 3 7. 1 5. 2 6, 0 3. 2 3. 3 3, 2 0, 8 5, 6 1. 4 1, 4 13, 1 18, 5 10, 9 4, 6 2, 4 7. 6 3, 9 5. 7 4, 0 3. 0 2. 1 1, 0 7, 0 2, 8. 0, 8 19. 6 20. 7 8. 2 5, 7 3. 3 4. 5 5, 0 3, 7 2. 6 3. 7 1, 5 1, 5 1. 8 0, 5 1, 3 22, 1 21, 8 7. 4 7, 0 5. 3 5, 0 3, 9 2, 8 2. 5 2. 4 2, 0 1. 6 1. 5 1, 5 1, 5 Celoten uvoz SRS je 100$. Razporeditev držav je glede na velikost odstotnih deležev v letu 1968. Iz pregleda je videti stalno naraščan|e vrednosti uvoza iz ZR Nemčije, Italije, Švice, DR Nemčije, Francije, ZDA, medtem ko stagnira uvoz iz Avstrije in Češkoslovaške, upada pa zlasti iz Sovjetske zveze in Velike Britanije, upoštevajoč neregularna nihanja med leti . 61 Graf. 28 - UVOZ PREHRAMBENIH IZDELKOV Indeksi 240 220 200 180 160 140 120 100 Trend 40" 20 1957 ' 1958 ' 1959 ' 1980 ' 1961 ' 1962 ' 1963 ' 1964 ' 1965 ' 1966 " 1967 ' 1968 Tab. 48 - UVOZ POMEMBNEJŠIH PREHRAMBENIH IZDELKOV 4 Riž, 000 ton Južno sadje, 000 ton - Sladkor, 000 ton Kava, ton v >C Žive živali, ton 1(9 Ribe, 000 ton i Čaj, ton ; Začimbe, ton N Maščobe za prehrano, ton 1957 1, 3 2. 3 0, 0 9. 4 46 1, 2 51, 8 205 2 178 1960 5. 3 7, 7 9. 4 6, 6 906 3, 6 51, 1 129 10 1965 1966 1967 24, 8 0, 2 886 817 ■6, 4 531 224 9, 7 0, 5 31, 6 3, 5 407 744 3, 9 130 345 11, 2 1, 2 27, 6 3, 9 339 160 1, 9 298 324 499 1968 % od SFRJ 2, 8 13, 6 0, 1 346 155 2, 1 420 387 657 10, 0 11, 0 1, 0 1, 2 24, 7 25, 0 41, 2 37, 9 7, 2 Delež prehrambenih izdelkov v celotnem uvozu Slovenije neprestano upada, ker absolutno povečanje količin in vrednosti ne nadomesti uvoza drugih skupin blaga. V strukturi je očitno, da se pbvečujejonabave koloni jalnega blaga, variirajo med leti zlasti žitarice, jajca, sadna predelava, vrtnine in dfugi intervencijski tržni predmeti. Močno depresijo v dolgoletnem trendu 195863 je pripisati tedanji opustitvi nakupa tropskega sadja, zamrznjene in sušene vrtnine, majhnemu uvtjzu sladkorja in medu, zelo nestalnih količin kakava, čaja, popra in drugih začimb ter živinske krme. Občasno je prekinjen tudi uvoz umetne masti, margarine, jušnih ekstraktov in podobnih prehranskih nadomestkov. 62 Graf. 29 - UVOZ PIJAČ IN TOBAKA Indeksi 700 600 - <»00 - trend 200 - IDO - 61 62 63 bh 66 67 68 1957 58 Tab. 49 - UVOZ PI#Č IN TOBAČNIH IZDELKOV Vino, ton Vermut in dr. ton Pivo, ton Destilirane alkoholne pljaže, ton Cigatete, ton ' Cigare, ton 1957 0, 3 1960 0, 1 169 2, 5 1965 1966 1967 0, 0 VO 977 18, 1 5, 0 6 213 .' 20, 8 1 374 193 32, 6 15 548 19, 3 3 373 3 472 43, 9 5, 2 1968 16, 4 1. 2 899 545 33, 6 8. 3 % od SFRJ 2, 2 V 13. 6 6, 2 35, 1 87. 7 Kljub nestalnosti v vefletni dinamiki raste uvoz pijač kot tudi tobačnih izdelkov; zaradi majhnih začetnih količin indeks celotne blagovne skupine premočno osvetljuje obseg uvoza, ki je še vedno neznatem. Brezalkoholne pijače podjetja uvozijo od 1966. leta, nepredelan tobak le v razdobju 196163, predelava pa se pojavi na uvozni listi še pozneje. 63 Graf. 30 - UVOZ SUROVIN Indeksi 200 180 - 160 - 140 - 120 - 100 trend 60 40 - 20 - 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 Tab. 50 - UVOZ POMEMBNEJŠIH SUROVIN fO Surove kože, 000 t Semena in plodovi, 000 i I e? Kavčuk, 000 t h Volna, 000 t •' Bombaž, 000 t •* Sintetična in umetna vlakna, 000 t ' > Azbest, 000 t ^ Železna ruda, 000 t ^ Staro železo, 000 t 1957 8, 3 M 1, 9 0, 3 1, 8 4, 2 7, 0 11, 4 1960 10, 3 0, 5 3, 0 0, 3 0, 6 0, 9 93, 3 27, 2 1965 1966 1967 1968 11, 6 0, 6 4, 5 0, 9 5, 8 4, 3 8, 7 46, 8 V, 2 1. 1 5. 0 1. 1 8, 7 4, 4 8, 3 2, 0 9, 8 1, 6 7, 6 0, 4 12. 8 4, 1 11. 9 S, 9 3, 2 9, 7 0, 3 12, 3 2, 6 11, 7 32, 9 19, 7 % od SFRJ 24, 3 10. 3 28. 0 2, 0 17. 1 25, 1 68, 8 16. 4 22, 4 V skupini "surove kože* je stalen le uvoz govejih kož, nabave drugih nestrojenih kož so več ali manj občasne. Semena vključujejo od 1. 1961 arašide in palmove koščice. Uvoz lanenega semena je od 196366 prekinjen. Kavčuk sestoji iz naraunega in sintetičnega, zadnja leta prevladuje slednji, medtem ko je uvpz regeneriranega pomemben le 1. 1968 (171 ton). V letih 196568 je uvožen celulozni les, od 1. 1958 netesan les listavcev. Okrogel les doseže 1. 1968 skupno 41, 9 tisoč ton. Pomembna postavka v uvozu je še surova pluta (1 132 ton 1. 1968), od leta 1960 celuloza (17 376 ton) juta, lan in dr. Rastlinskih vlaken je uvoženo 1. 1968 2, 1 tisoč ton. Uvoz naravnih gnojil se je občutno zvečal (od 21, 8 na 45, 4 tisoč ton), prav tako žvepla, brusovj grafita, magnezita, kriolita, stealita, medtem ko so nabave živalskih surovin manjše in občasne. 64 Graf. ?1 - UVOZ MINERALNIH GORIV IN MAZIV Indeksi 320 300 280 260 240 220 200 180 trend 160 1«) 120 100 60 W 20 1957 " 1958 1959 1960 1961 1962 1963 196' » 1965 1966 1967 1968 Premog, 000 t Koks, 000 t Izdelki -Iz nafte, 000 t Igb. 51 - UVOZ PREMOGA, KOKSA IN NAFTNIH IZDELKOV 1957 1960 73, 1 2, 9 17, 1 60, 5 72, 4 6, 7 11965 1966 1967 JUj t 21, 7 23, 1 77. 8 27. 9 34. 3 34. 5 10. 6 63. 7 1968 35. 0 17. 1 59, 0 % od SFRJ 2, 0 15, 8 5, 8 Poleg premoga in loksa je v tej blagovni skupini zajet 1, 1963 in 1967 tudi uvoz nafte in naftnih predelav kot petrolejskega koksa, bitumena, mešanic na bazi asfalta v letih 196163, pa tudi naravni plin, a od leta 1964 električna energija. Izreden skok uvoza v letih 196465 je odraz povečanih nabav črnega premoga, mazalnih olj in bitumena. 65 Graf. 32 - UVOZ OLJ IN MAŠČOB Indeksi 560 500 460 - 400 - 360 300 - 280 " 260 - 200 160 - rend 120 - 100 - 60 - 40 - 20 - "i i ~~ ~i : n i i r 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Tab. 52 - UVOZ OLJI IN MASTI livalfcka olja in masti, ton Raštlinska olja, ton Predelana živalska in rastlinska olja in masti, ton 1957 1960 1965 1966 1967 1968 660 3 195 178 871 35, 7 57, 4 395 1 101 8, 6 459 116 58, 8 390 1 386 234 1 034 10 390 270 % od SFRJ 3, 9 19, 5 3, 6 Živalska olja in masti vključujejo olje rib in morskih živali, loj oleostearin in olje, medtem ko se mehka rastlinska olja nanašajo na uvoz sojino, arašidovo, oljčno in repično olje. Ostala rastlinska olja obsegajo laneno, palmi« no, kokosovo, r^cinusovo olje. Predelana olja in masti vsebujejo uvoz hidriranih maščob in njih kislin ter rastlinske voske. 66 Graf. 33 - UVOZ KEMIČNIH IZDELKOV Indeksi 200 180 IGO-" 140 r trend 120: 100 60" « 20" I I I l i 1 i i 1 1 1 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 Tab. 53 - UVOZ POMEMBNEJŠIH KEMIČNIH IZDELKOV /Spojine in elementi, t - Sintetične org. barve, ton ^Medic. farmacevtski izdelki, t ■CNaravna gnojila, 000 t ^Umetna gnojila, 000 t =• Plastične snovi, 000 t 1957 4, 9 559 254 21, 8 146 0, 2 1960 10, 7 475 328 31, 0 68 0. 8 1965 27, 5 884 153 12, 1 47 8, 0 1966 1967 34, 4 795 169 22, 8 150 10, 7 43. 3 578 367 43. 4 260 10, 9 1968 46, 9 783 586 40, 6 171 12, 1 % od SFRJ 20. 7 36, 1 33, 1 5, 0 20. 8 24, 7 Ta blagovna skupina reprodukcijsfto pogojuje velik del domače proizvodnje. Vsebuje številne predmete, katerih vsak kaže svojstveno dinamiko uvoza. Med organskimi izdelki so pomembni alkohol in derivati fenola, aldehidi, enobarvne in večbarvne kisline, fosfohii estri, spojine z amidovimi funkcijami in žveplene spojine (T. 1968 skupno 16 tisoč ton). Med neorganskimi kemikalijami je omeniti, koloidno žveplo, žvepleno kislino, ki pa se njen uvoz zmanjšuje (25 ton 1. 1968), cinkov in železov oksid, kaustično soda itd. Leta 1961 je pričel znaten uvoz kloridov (304 t), sulfatov, nitritov in nitratov, karbonatov. Trdno postavko v domačem uvozu tvorijo V vsem razdobju 195768 borati in perborati (1 578 t 1. 1968) ter kalcijev karbid. Uvoz radioaktivnih in sorodnih snovi začne 1. 1962, se pa doslej ni razmahnil. Mineralni katrani in surove kemikalije iz premoga, nafte in naravnega plina se v desetih letih potroje (3 376 t 1. 1968). Pigmentov, barv in lakov je uvoženo na koncu tega razdobja 5 tisoč ton. Bistveno je narasel tudi uvoz eteričnih olj, kozmetičnih preparatov, mila in čistilnih sredstev (892 ton 1. 1968), mimo tega pirotehničnih izdelkov (342 t), lepil, dezinf ekci jskih in dezinsekci jskih preparatov, kolofonije in raznih smol. Močno pa je omejen nakup aktivnega olja, kazeina, albutiina in terpentinskega olja. 67 Tab. 34 - UVOZ PROIZVODOV KLASIf ICIRANIH PO MATERIALU Indeksi 200 180 - 160 " HO - 120 rend 100 60 W - 20 - t i r 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 Tab. 54 - UVOZ NEKATERIH PROIZVODOV KLASIFICIRANIH PO MATERIALU -Gume za vozila, 000 kosov Papir in karton, 000 t Sint; predivo in sukanec, Bombažne tkanine, t Volnene tkanine, t Tkanine iz s. intotike, t Surovo železo, 000 t Jeklo, paličasto in faz t 000 t Pločevina, 00( Žica, 000 t Jeklene cevi, Aluminij, 000 Kositer, t t 1957 1960 1965 1966 1967 1968 143 1, 8 1 011 93, 7 78, 4 174 3, 8 1, 0 16, 6. 1, 5 0, 8 0, 8 179 147 5, 1 787 315 122 597 14, 7 5. 6 24, 5 3. 7 1. 8 2, 0 1, 0 . 226 3, 2 1 132 763 85, 0 1 541 71, 0 8, 9 55, 0 5, 9 2, 2 3, 8 30, 7 419 4, 6 1 992 791 202 2 561 66, 1 21. 7 76. 8 11, 1 7, 3 6, 3 234 1 799 9, 9 1 848 956 264 2 663 29, 1 22, 0 100 7, 6 2, 3 5, 0 213 615 11. 7 942 1 442 389 2 841 31. 8 5, 8 75, 0 2, 7 2, 6 5, 0 437 % od SFRJ 21, 6 22. 5 13, 9 30, 9 25. 6 29, 2 21. 8 7, 5 18. 9 M 6, 8 22. 7 31, 0 Razvoj domače industrije zahteva vrsto polproizvodov in delov kombinirane izdelave iz uvoza. Zato raste nakup iz tujine med drugim delov obutve, strojenega krzna, plošč, listov in trakov iz nevulkaniziranega kavčuka, gumenih predmetov, furnirja, umetnega lesa, lesne volne, profilnih letvic, nesestavljenih zabojev, tuljav in vreten ter podobnih predmetov. Izdelki iz plute oblikujejo vrzel v uvozu od 195961 leta, prevladovanje stisnjene plute pa vnese nov skok v potrošnji. Rotacijski papir je dosegel vrhunec uvoza 1. 1963 (6 413 t), povsem izostal 1. 1966, sedaj pa se giblje okoli 500 ton. Tolikšna je tudi količina neprevleČenega papirja ža tiskanje in risanje. Izredno povečanje je registrirano pri inpregniranem in valovitem papirju oz. kartonu, Na splošno zajema uvoz vse več vrst papirja. Uvoz pozamenteri je je dosegel 1. 1968 207 ton in skupno s specialnimi tekstilijami (prevlečene tkanine, vata, folfije, in mreže, tuljci, tehnični predmeti) predstavlja veliko popestritev izbora tekstilnih predmetov. Cement je uvožen v večji količini 1. 1967 in 1968 (105 tisoč t), poleg nepregorl jive opeke in raznih keramičnih izdelkov z namenom dopolnitve rastočih potreb. Celoten uvoz glinastega gradbenega materiala je narasel od 2, 3 v 1. 1957 na 22, 9 tisoč ton v letu 1968. 68 Graf. 35 - UVOZ STROJEV IN TRANSPORTNIH NAPRAV Indeksi 220 ■H 200 " 180 160 - 1« - 120 00 trend 60 - W - 20 1957 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 Tab. 55 - UVOZ POMEMBNEJŠIH STROJEV IN OPREME Orodje, i Parni stroji in kotli, ton Motorji in deli, t s Traktorji, število j Stroji za obdelavo kovin, 000 t . Tekstilni stroji, 000 t Gradb. in rudarski stroji, 000 t Dvigala in transporterji, 000 t Kroglični ležaji, t VElektrostroji in oprema, t 1957 1960 1965 1966 1967 116 ' 60 500 664 0, 77 0, 76 0, 78 0, 39 106 281 77 884 681 67 1, 1 2. 0 1. 1 0, 46 202 997 227 2 909 481 18 1, 5 0, 91 V 753 912 209 5 163 433 406 3, 9 0, 9 1. 0 1. 1 654 986 372 731 999 964 4, 6 2, 2 0, 80 1. 8 443 769 1968 % od SFRJ 1 063 686 586 622 2. 5 2, 0 1. 6 3, - 464 1 482 42, 2 3, 4 7, 9 15, 7 19. 4 23. 5 7, 2 17, 7 29. 6 14, 4 Dvakratno ponehavanje in vrgibanje uvoza sredstev za dalo v obdobjih 196164 in 196567 je motivirano i občasnimi omejitvami nakupov v tujini. V prvem razdobju je bil zmanjšan uvoz poljedelskih, pisarniških, tekstilnih, telekomunikacijskih aparatov, železniških in cestnih transportnih sredstev, v drugem uvoz strojev za obdelavo kovin, usnja, papirja in stekla, naprav za razde! jevalne el. energije in nemotornih cestnih vozil. Izreden vzpon v letih 196768 je pripisati večjim nabavam strojev za mlekarstvo, traktorjev, računskih pomagal, tkalskih, tiskarskih, gradbenih strojev, črpalk, prodajnih avtomatov, neelektričnih strojnih delov, izolacijske opreme, ogrevalnih naprav, radioloških aparatur, el. akumulatorjev, merilnih in kontrolnih instrumentov ter žel. lokomotiv z deli. 69 Graf. 36 - UVOZ RAZNIH KONČNIH PROIZVODOV V SRS Indeksi »2C TO " 390 360 " M 320 300 280 2 DO - 240 " 220 - M - 160 bO " 140 - 120 - 100 80 - tO - trend 40 - 20 - I 1 1 1 1 1 . I I 1 1957 63 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 Tab. 56 - UVOZ NEKATERIH KONČNIH PROIZVODOV Hladilniki, 000 kosov Pralni stroji, 000 kosov Potniški avtomobili, 000 kosov Instrumenti precizne meh. , t 1957 1960 0, 8 100 0, 1 126 1965 2, 0 6, 7 M 287 1966 1967 1968 % od SFRJ 3, 9 25, 3 4, 6 «1 9, 9 41, 9 13, 4 502 35, 6 36, 6 11, 3 449 55, 6 43, 6 21, 3 15, 5 Vzpon te skupine uvoza blaga ponazarja konjunkturo o nakupu trajnejših potrošnih dobrin. Poleg v tabeli navddenih predmetov je deloval na dvig večletne krivulje rasti uvoz blaga, ki se pojavi po letu 1962: stekleni izdelki. za razsvetljavo, signalizacijo, medicinsko pohištvo oz. oprema, razni izbrani tekstilni in usnjeni predmeti, zlasti nogavice in luksuzno perilo, umetno krzno, obutev, foto pribor, optični instrumenti, , zlasti projektorji, terapevtski aparati, števci, analitične tehtnice, filmi, ure in pribor, gramofoni, magnetofoni, glasbila, knjige in druge tiskane stvari, plastični izdelki, igrače, orožje, ribiški pribor in drugi športni rekviziti. Z letom 1965 se končno bistveno zveča uvoz razne galanterije, nalivnih peres, svinčnikov in drugega pisarniškega pribora, nakita, laboratorijskih in industrijskih predmetov iz plemenitih kovin, vžigalic, vžigalnikov, pribora za kajenje, 'dežnikov in podobnega. 70 Tab. 57 - UVOZ POMEMBNEJŠEGA BLAGA PO LETIH V SRS Svinje, tisoč kosov Svinjsko meso, tisoč ton K V Pšenica, tisoč ton Riz, tisoč ton Južno sadje, tisoč ton Sladkor, tisoč ton Kava, tisoč ton Oljne pogače in sekanci, K tisoč ton V Velike surove kože, K tisoč ton V Male surove kože, K tisoč ton V Oljna semena, tisoč ton K V Kavčuk naravni, K tisoč ton V Kavčuk umetni, tisoč ton K V Celuloza, tisoč ton Volna, tisoč ton Bombaž, tisoč ton Sintetična vlakna, tisoč ton Umetna vlakna, tisoč ton K V Azbest, tisoč ton Železova ruda, tisoč ton K Staro železo, tisoč ton 1957 0, 0 0, 1 113, 5 111, 4 1, 3 2, 5 2, 3 M 0, 0 0, 2 8. 2 44, 2 0, 1 1. 3 M 9, 0 1, 7 16, 0 0, 2 1. 2 0, 3 7, 9 1958 1959 1, 1 2. 6 67, 0 59, 0 60, 6 52, 6 1, 3 3, 8 3, 7 7, 1 0, 1 1, 0 0, 3 0, 8 6. 6 9. 7 0, 1 1, 2 6, 5 6, 7 34, 1 52, 3 1, 0 5, 0 0, 7 1, 4 0, 5 3, 2 0, 2 0. 3 1, 1 3, 4 9, 0 31, 2 0, 3 1, 9 0, 1 0, 6 0, 7 0, 7 15. 8 13. 4 1, 8 11, 8 1, 9 25, 2 97, 9 19, 8 0, 1 0, 2 0, 2 1, 5 2, 4 2, 8 4, 1 1, 6 0, 7 27, 7 12, 1 5, 8 7, 0 2, 0 11, 4 11, 1 0, 1 52, 0 0, 0 10, 2 6, 5 4. 0 3, 9 2, 1 1960 0, 2 0, 1 2, 9 2, 7 5. 3 8. 4 7, 7 13, 0 9. 4 11, 0 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 8, 7 58, 7 1, 6 12, 5 0, 5 1, 1 2. 5 27, 2 0, 5 3. 6 0, 3 7, 6 0, 6 8, 3 0, 0 0, 8 0, 9 8, 2 .1961 0, 0 0, 0 1, 6 1, 2 0, 5 1, 2 7, 1 11, 6 0, 7 0, 7 0, 1 0, 7 8, 4 47, 6 0, 4 3, 6 1, 0 2, 0 4, 3 35, 4 0, 5 3, 9 0, 6 12, 9 4, 4 35, 3 0, 1 3. 0 0, 2 2. 1 93, 3 121, 5 21, 1 26, 9 27, 2 16. 8 10, 4 7, 2 1962 8, 3 5, 1 1963 0, 1 0, 1 1964 0, 7 0, 5 0, 2 0, 4 7, 7 13. 5 0, 1 0, 1 0, 6 3, 6 0, 0 0, 2 8, 2 46. 6 0, 9 3. 6 M 9, 2 3. 7 29, 0 1, 2 7, 9 0, 0 0, 0 0, 6 14, 5 4, 2 37, 5 0, 4 9, 9 0, 8 5, 1 12, 4 30, 4 0, 6 4. 5 1, 1 1, 4 8, 3 38, 0 1, 9 8, 3 2, 0 4, 8 1. 6 13, 0 2, 0 13, 6 0, 5 10. 3 0, 1 1, 3 0, 6 15. 4 2, 2 14, 4 22, 7 19, 4 23, 8 4, 9 3, 8 4, 2 7, 2 5, 1 23, 6 11, 9 1965 4. 2 2. 3 1, 1 3, 4 21, 2 36, 9 0, 1 1, 3 0, 2 0, 7 10, 2 47, 5 2, 5 12. 7 1, 0 2, 9 2. 0 14. 8 1, 5 9. 1 0, 6 10, 8 0, 4 2, 6 0, 9 25, 1 2, 6 21, 0 24, 8 53, 4 0, 9 9, 4 4 9, ' 7 2, 8 15. 6 0, 6 2, 5 2. 0 14. 7 2, 5 14, 1 0, 1 0, 2 0, 9 16, 3 5, 8 50. 8 1, 4 29, 0 3. 1 20. 7 8, 7 24. 9 46. 8 10, 0 1966 4. 2 2. 3 1967 1, 4 0, 4 ■1968 Delež SRS od SFRJ V 0, 5 1. 4 31. 6 69, 9 3. 5 3. 6 0, 4 2, 9 1. 2 2. 0 3. 8 23. 7 3, 4 20, 3 1. 1 5. 3 2, 1 15. 0 2. 9 13. 1 0, 4 6, 0 1, 1 17. 7 8, 7 12, 8 66. 8 104, 8 0, 1 100, 0 0, 2 100, 0 0, 3 1, 3 2^9 10, -7 1. 2 3, 0 27, 6 58. 6 3, 9 3, 5 0, 3 3. 4 20, 5 27, 8 6. 5 37, 3 3. 3 17. 1 1. 6 4. 2 4. 3 24. 2 3, 3 16. 7 1, 4 34, 0 3, 1 19. 3 8, 3 20. 4 2, 0 0. 3 1. 5 31. 7 2. 6 16. 8 11. 9 29, 0 0, 3 2, 5 2, 8 7, 8 13, 6 32, 2 0, 3 4, 3 5. 1 6, 0 3, 9 23, 0 3, 0 13, 0 3. 2 6. 0 6. 1 31, 9 3, 6 16, 5 0, 1 1. 2 0, 3 8, 2 12, 3 109, 8 1, 6 25, 5 0, 9 6, 0 11, 7 26, 3 32, 9 6, 5 19, 7 9, 9 5, 4 5, 4 10, 0 10, 0 11, 0 13. 8 1, 0 I, 4 4. 2 3, 9 18. 6 18. 7 30. 0 16, 5 10. 3 II, 5 38. 1 40, 9 18. 0 18, 5 0, 2 1. 3 2, 0 2. 4 17. 1 17. 5 0, 0 23. 8 25, 1 26, 1 68, 8 64, 1 16. 4 17. 6 22. 4 22. 5 Opomba: K - količina v navedeni merski enoti V - vrednost v milijon din Tab. 57 - UVOZ POMEMBNEJŠEGA BLAGA PO LETIH V SRS (nadaljevanje) Premog, tisoč ton Koks, tisoč ton Surova nafta, tisoč ton Kurilno olje, tisoč ton Živalska in rastlinska olja in maščobe, tis. t Kemijske spojine in elementi, tisoč ton Sintetične organske barve, tisoč ton Medicinski in farmacevtski izdelki, tisoč ton Naravna gnojila, tisoč ton Umetna gnojila, tisoč ton Plastične mase, tisoč ton Gume za prevozna sredstva K tisoč kosov Papir in karton, tisoč ton Predivo in sukanec iz sintetičnih in umetnih vlaken, tisoč ton Bombažne tkanine, tone Volnene tkanine, tone Tkanine iz sintetike in umetnih vlaken, tisoč t Surovo železo, tisoč ton Paličasto in fazonsko jeklo, tisoč ton Pločevina in lamele, tisoč ton Valjana in vlečena žica, tisoč ton 1957 1958 73. 1 H, 8 26. 2 11, 4 2, 9 15, 7 1, 6 5, 9 1959 «, 7 9, 3 63. 2 24. 3 3, 9 17. 5 4, 9 16. 3 0, 6 21. 4 0, 3 9, 2 21, 8 V 145, 5 68, 0 0, 2 2. 5 143, 1 14, 3 1, 8 7. 6 1, 0 21. 6 2. 6 9, 2 6, 9 22, 6 0, 7 27, 6 0, 3 10, 1 14, 4 2, 1 119, 0 55. 8 0, 6 6. 7 82, 0 12, 6 2, 6 8, 9 1, 0 21. 9 93, 7 310, 3 3, 3 7, 5 78, 4 5. 5 0, 2 4, 3 3, 8 3. 6 1, 0 3, 6 16. 6 42. 7 1. 5 4. 6 54, 8 4, 2 0, 3 7, 8 18, 1 15, 5 3, 0 6, 5 22, 1 51, 5 2, 4 6, 8 0, 9 5. 1 8, 9 28, 6 0, 5 23, 0 0, 3 13. 3 13, 9 2. 2 32, 0 19, 5 0, 7 8. 2 235, 1 15. 4 4. 1 12. 2 0, 7 21, 9 178, 3 6. 8 61, 8 3. 9 0, 4 9. 3 8, 9 6, 9 3, 6 8. 2 15. 3 36. 5 1, 6 6, 2 1960 60, 5 12, 2 72, 4 23, 2 0, 2 0, 1 1, 1 6. 3 10. 7 31, 2 0, 5 20. 2 0, 3 12, 0 31, 0 5. 4 67. 8 30. 3 0, 8 10, 8 146, 5 13, 0 5, 1 16, 6 0, 8 28, 3 314, 9 11, 7 121, 7 8, 3 0, 6 13. 6 14. 7 11, 9 5. 6 18. 1 24, 5 60, 5 3. 7 12. 2 1961 68, 8 14, 1 54, 6 17, 3 32, 4 10, 2 1, 0 6, 0 9, 0 27, 2 0, 4 15. 2 0, 2 13. 3 .27, 1 4. 2 47. 4 23, 8 0, 7 8, 5 215, 7 18. 5 3. 3 15, 7 0, 5 16. 2 559, 5 18. 6 216, 3 12. 5 0, 8 21. 6 29. 7 22. 8 18. 3 29. 1 37. 4 73, 7 5, 0 14. 2 1962 41, 6 8, 5 60, 4 15, 0 1963 39, 5 8, 5 60. 7 15. 8 111, 6 27, 7 16. 8 5, 2 0, 9 5, 4 13, 1 34. 5 0, 5 22. 0 0, 4 21. 6 41, 4 10. 3 67. 9 24. 4 2, 0 16. 1 169, 6 7. 2 4, 0 12, 4 0, 8 31, 6 504, 5 16, 3 92, 3 6, 6 0, 7 19, 6 48. 2 32, 9 7. 3 15, 1 38, 1 75, 1 11, 9 6, 3 0, 6 4, 1 15, 7 48, 2 0, 8 39, 6 0, 3 21. 0 42. 2 7, 0 131, 8 43. 3 2, 7 21. 3 94. 6 6. 7 10. 4 29. 1 1, 0 36, 1 265, 0 8. 8 15. 7 1. 4 0, 8 24, 3 27, 0 18, 9 5, 8 17. 5 59. 8 118, 8 3. 5 12. 9 1964 136, 7 27, 3 47, 8 13, 5 1965 98, 2 20, 9 21, 7 6, 3 1966 'TlJ 16, 7 27, 9 8, 4 2, 2 0, 6 1967 34. 5 7, 6 10. 6 3, 5 93, 2 19, 1 11. 7 4, 2 1968 Delež SRS od SFRJ v 35. 0 2, 0 8, 1 2, 7 17. 1 15, 8 5, 1 15, 9 0, 6 3. 0 26. 2 67. 6 0, 9 43. 3 0, 4 24. 0 23, 8 4, 6 260. 8 94. 7 4, 2 31, 3 71. 1 10, 7 7, 2 26. 7 1. 1 43. 2 706, 7 23. 1 41. 0 3, 5 1. 4 48. 8 73. 2 48. 3 11. 1 44, 3 61. 2 128. 9 6. 5 19. 3 1, 5 6. 1 27. 5 75, 8 0, 9 45, 1 0, 2 19. 8 12, 1 2, 7 46. 6 22, 0 8. 0 47, 0 226, 0 25. 9 3. 2 20. 7 1. 1 38. 3 0, 6 3. 0 2, 0 6, 6 34, 4 43, 3 103, 3 128, 5 0, 8 38, 5 0, 2 24. 7 22. 8 5. 2 0, 6 25, 0 0, 4 45, 0 43, 4 8. 9 150, 1 260, 0 84, 6 125, 5 10, 7 70, 6 10, 9 67, 0 419, 0 1799, 3 40, 2 49, 0 762, 9 19, 6 85, 0 4, 9 1, 5 42. 3 71, 0 46, 0 8, 9 26. 4 55, 0 111, 7 5, 9 12, 8 4, 6 29. 4 2, 0 62, 2 791, 4 23. 7 201, 7 16. 8 2, 6 90. 5 66, 1 42, 4 21. 7 43. 8 76. 8 141, 4 11, 1 15. 9 9, 9 54. 8 1, 8 57. 2 955, 8 28. 9 263, 8 21. 7 2, 7 85. 3 29. 1 18. 8 22. 0 35. 2 100, 2 193, 5 7, 6 21. 1 10, 1 1. 6 11. 7 33. 8 46. 9 145. 6 0, 8 41. 5 0, 6 61, 3 40. 6 8, 3 170. 7 82. 8 12. 1 77. 2 615, 4 45, 2 11. 7 72, 7 0, 9 28, 5 1442, 0 41, 2 389, 3 32. 9 2, 8 87. 0 ' 31, 8 18, 9 5, 8 13. 1 75, 0 152. 8 2. 7 8, 0 1, 2 0, 9 13. 4 14, 1 20. 7 22. 0 36. 1 41, 1 33, 1 23, 4. 5. 0 5. 1 20. 8 51, 1 24. 7 30. 8 21, 6 31, 6 22. 5 30. 5 13. 9 15. 1 30, 9 32, 4 25. 6 27, 9 29. 2 26. 7 21. 8 20. 8 7, 5 9, 9 18. 9 20, 7 8, 4 11, 6 72 Tab. - UVOZ POMEMBNEJŠEGA BLAGA PO LETIH V SRS (nadaljevanje) Jeklene cevi in spojine, K tisoč ton V Baker, neobdelani, tisoč ton Aluminij, neobdelani tisoč ton Kositer, ton Orodje, ton Parni stroji in kotli, Motorji in deli motorjev, tone Traktorji, kosi K V K V K V K V K V K • V K V Stroji za obdelavo kovin, K tisoč ton V Tekstilni stroji, tisoč K ton V Gradbeni in rudarski K stroji, tisoč ton V Dvigala in transporterK ji, tisoč ton V Kroglični ležaji in K deli, tisoč ton V Elektrostroji in razdeK lilna oprema, tisoč t V Hladilniki, tisoč kosov K V Pralni stroji, tisoč K V Potniški avtomobili, K tisoč kosov V Instrumentiprecizna K mehanika, tone V 1957 0, 8 M 0, 0 0, 3 0, 8 5, 9 179, 0 M 115, 6 6, 0 59. 5 1, 0 «9, 8 16, 0 664 13, 4 0, 8 12, 4 0, 8 16. 6 0, 8 16, 0 0, 4 4, 4 0, 1 4. 0 0, 3 8. 1 1958 1959 0, 6 0, 5 2, 9 2, 4 0, 0 0, 0 0, 3 0, 3 0, 0 2, 1 0, 0 12, 9 30, 3 48, 1 0, 8 1, 3 85, 3 66, 0 5, 7 5, 4 19, 3 256, 7 0, 6 6, 8 199, 4 336, 7 6, 7 10, 6 312 6, 1 6 0, 1 1, 7 1, 3 33. 3 17, 4 1, 2 0, 8 33. 4 23, 3 0, 4 7, 6 0, 4 5. 2 0, 1 3. 3 0, 2 3, 5 0, 9 8, 5 0, 2 5, 7 0, 4 0, 4. 12, 6 11, 1 1960 1, 8 7, 8 0, 2 2. 2 2, 0 12, 0 1. 0 0, 0 77, 0 9. 1 883, 9 32, 8 681, 0 19, 3 67 9. 3 1, 1 17, 3 2. 0 34, 5 1. 1 13, 7 0, 5 6, 5 0, 2 9, 3 1, 0 24. 7 1961 3. 0 11, 6 0, 0 0, 3 0, 0 0, 0 0, 7 0, 1 114, 5 9, 9 186, 2 1, 9 653, 2 24, 4 49 1, 2 1, 2 22, 8 3, 4 88, 4 0, 2 5. 1 1, 0 13, 6 0, 2 10, 2 0, 5 16, 6 2. 5 1962 3, 4 14, 5 0, 0 0, 2 0, 0 0, 0 104, 5 6. 4 812, 2 7. 5 766, 0 30, 4 36 0, 9 2, 9 55, 4 0, 8 12, 9 99, 7 12. 2 1963 6. 6 23, 7 0, 0 0, 1 0, 0 0, 1 0, 1 0, 0 75, 5 7. 7 15, 3 0, 3 530, 3 25, 1 18 0, 6 2. 8 66, 9 1964 1965 1966 1, 4 1, 0, 9 17, 2 0, 5 7, 2 0, 2 8, 7 1, 0 36, 9 0, 4 0. 4 0, 6 90 n t »o* ••• ••• ^ D I 0, 3 0, 0 0, 1 2, 3 0, 7 5, 4 0, 2 2, 5 21, 9 8, 4 198, 6 147, 4 126, 1 147, 4 62, 5 18, 1 16, 1 18, 4 22, 2 29, 2 4, 1 2, 2 7, 3 14, 7 11, 9 25, 4 0, 3 1, 9 0, 1 1, 8 6, 3 2, 9 3, 17. 1 23, 3 38, 5 0, 0 30, 7 234, 1 0, 0 1, 6 10, 9 294, 4 226, 6 209, 2 20, 4 18, 5 24, 1 777, 22909, 1 5162, 7 12, 6 43, 8 66, 7 697, 3 480, 5 433, 1 30. 2 26, 3 28, 9 66 3, 3 8. 3 18 1, 8 4. 0 406 9. 8 3. 9 40, 6 17^5 1, 7 21. 3 0, 3 16, 7 0, 6 26. 4 0, 4 0, 5 0, 3 0, 7 0, 0 0, 1 210, 1 43, 2 195, 5 99, 6 84, 7 1, 8 1, 5 0, 9 52. 7 52, 3 36, 7 0, 8 0, 9 1, 0 10, 6 20, 3 20, 3 1, 3 1, 0 1, 1 24, 6 20, 6 20, 2 0, 6 0, 8 0, 7 23. 8 26, 4 24, 8 0, 8 0, 9 1, 0 38, 2 32, 2 46, 4 1, 3 1. 7 0, 5 2, 0 0, 5 2, 0 1. 9 3, 9 2, 4 6, 7 25, 3 9, 0 32, 2 4, 3 4, 6 7, 7 46, 0 72, 9 388, 3 286, 8 430, 6 53, 0 49, 5 68. 7 1967 2, 3 10. 3 0, 1 0, 7 5, 0 31. 0 212, 6 9, 2 371. 5 30. 8 731, 0 19. 4 998, 9 34. 1 964 21. 2 4, 6 115, 0 2, 2 86, 1 0, 8 17, 6 1. 8 28. 5 0, 4 22. 9 0, 8 38. 3 9. 9 6, 8 41, 9 58. 4 13, 4 201. 6 502, 3 63. 6 1968 2, 6 12, 6 0, 1 1. 4 5, 0 31. 2 437, 3 17, 1 1062, 8 51. 6 685, 6 16. 5 586, 0 24. 0 622 15, 4 2. 5 60. 1 2, 0 98, 9 1. 6 28, 4 3, 0 50. 7 0, 5 16, 4 1, 5 64. 3 35. 6 27. 0 36, 6 52. 1 11, 3 183, 8 448, 5 63, 1 Oelež SRS od SFRJ v 1 6. 8 7, 7 0, 5 0, 0 22, 7 22, 9 31, 0 30, 5 42. 2 41. 3 3, 4 5. 9 7, 9 10. 2 15, 7 15, 7 19. 4 19, 0 23. 5 28. 6 7, 2 6, 9 17. 7 18, 9 29, 6 23. 8 14. 4 17. 3 55, 6 50. 0 43, 6 48. 2 21. 3 24. 1 15. 5 19. 2 Obširnejši podatki po celotni nomenklaturi SMTK so v prilogi k tej publikaciji. Tabela je prirejena za primerjavo z zveznimi podatki, ki jih Zvezni zavod za statistiko objavlja v Indeksu. Zadnji stolpec je izračun na tej osnovi, in kaže pri katerih predmetih uvoza naša republika prevladuje, v katerih pa je slabo zastopana. Delež od SFRJ je izračunan za leto 1968. 73 ODNOSI MENJAVE Uspeh ali neuspeh zunanje trgovine se najbolje kaže v odnosih, ki nastajajo med izvozom in uvozom. Ti so v svetu za« lo znan predmet statističnega in ekonomskega raziskovanja, ker kažejo rezultate in učinek celokupne menjave, v ekonomskih okvirih in pa v nacionalnih oz. regionalnih mejah. Statistični izsledki teh študij tvorijo podlago za takšne ukrepe, ki naj pripomorejo, , da neka ekonomska skupnost vodi pametno ter koristno zunanjo trgovino. Odnose menjave se da računati na več načinov, ker o nji h obstoja veliko teorij. Kakorkoli pa so že izračunani, vedno izražajo relativne spremembe položaja gospodarske organizacije ali države z vidika širše menjave v okviru mednarodne često tudi svetovne delitve poslovnih interesov. Tako na primer povečanje izvoza pomeni možnost rasti dohodka in s tem kupne moči v namen nabave potrebnih materialnih dobrin iz uvoza. V obratnem primeru pa poslabšanje izvoza omejuje . možnosti uvoza, ker je pogojeno z gibanjem in redistHbucijo dohodka v nacionalnem in mednarodnem transferju. Zato odnosi blagovne menjave obsegajo poleg problematike materialnega prehajanja blaga z ene na drugo stran nacionalnih ali ekonomskih meja še mnogo bolj zanimivo in perečo tematiko izvoznouvoznih cen, V zvezi s tem tudi učinke konkretne trgovine na poslovni rezultat v ožjem in širšem smislu, ne izključujoč vpliva na gibanje in strukturo družbenega produkta, ter upoštevajoč zadevne faktorske elemente. Domača statistika doslej skoraj ni posegala v področje odnosov menjave. S pričujočim gradivom pa želimo nuditi vsaj okvirne možnosti za take vrste analiz. Bežno povzemajoč osnovne značilnosti, ki jih vsebuje tabelarno gradivo, opozarjamo na naslednje. Začetni nivo zunanje trgovine SR Slovenije ne omogoča izrabe vseh teoretskih postopkov in objave vseh obstoječih podatkov. Obseg izvoza in uvoza je še majhen, dinamika rasti pa prežeta z neregularnostjo gibanja kot vsaka atomizirana populacija. Zato statistični podatki neredko izražajo videz skrajnosti; variacija je prevelika, da bi mogli zanesljivo o vsem pravilno sklepati, kar sledi iz podatka o razvojnosti dogajanja. Podatki večidel predstavljajo le gradivo za spoznanje in orientacijo, manj pa za ekonomsko presojo in ukrepanje. Računanje odnosov menjave, ki temelji na teoriji o vzporednih oz. primerjalnih stroških, ima tudi sicer omejen statistični in ekonomski pomen. Ekonomsko vzeto naj bi takšna primerjalna analiza pripomogla k izboljšanju mednarodne trgovine držav, zlasti tistih v razvoju. Odnosi pa često kažejo relativne spremembe tržnega položaja v mejah lokalne delitve dela brez širše orien* tacije. Zato povečanje kupne moči s pomočjo denarno ugodnega izvoza ne pomeni vedno zboljšanja rezultatov menjave. In obratno, vsako poslabšanje ni rezultat zmanjšanja kupne moči, do katerega pride pri znižanju izvoznih cen in praviloma tudi dohodka, kar naj bi imelo za posledico, da ob istem izvoznem obsegu lahko država nabavi manj blaga iz uvoza. Kljub temu analiza razpoložljivih pa tudi drugih dodatnih podatkov odkriva naslednje značilnosti odnosov menjave. V SR Sloveniji kažejo izvozne in uvozne cene precej drugačnejšo dinamiko kot v poprečju SFRJ. Vzrok za to je ožja in drugačna sestava blagovnih list. V odvisnosti od specifične strukture v proizvodnji in gospodarstvu sploh, so slovenska podjetja uvažala pač tak sortiment blaga, kot jim je bil potreben. Podatki kažejo, da po letu 1957 izvaža SRS v primerjavi s SFRJ ves čas po nižjih cenah. Hočemo reči, da je indeks cen bil na nižji ravni. (Dvomiti , je, da bi metodologija računanja indeksov bila toliko različna, da bi izključno zaradi nje in ne vsled drugačne sestave izvoznih list bil indeks cen bistveno nižji). Poleg tega kažejo izračuni, da so bile uvozne cene za slovenski sortiment v tujini neugodne od 1. 1957 - 1963, naprej pa zaradi znižanja bolj ugodne kot v jugoslovanskem poprečju. Ta domneva je v toliko bolj verjetna, ker je znano, da na formiranje agregatnega indeksa deluje tudi regionalna dispariteta, ki se oblikuje drugače v republiki kot v poprečju države. Tako je bilo blago za vzhodno Evropo drugače vnovčljivo, saj svetovne cene delujejo pri blagovni menjavi med državami SEVa bolj kot pa za zahodni in ostali svet, kot orientacija ne pa kot obvezen napotek za trgovino. Obseg. Dinamiziranje vsakega gospodarstva v začetni etapi razvoja običajno spremljajo slabi odnosi menjave. Struktura izvoza je še nepopolna in enostranska, njeno spopolnjevanje pa običajno ne prispeva k boljšemu razmerju med izvozom in uvozom. Ravnotežje v plačilni bilanci pa terja, da se poveča obseg izvoza, često s pogojem popuščanja v cenah. Šele bogatejši sortiman blaga in razgibano domače .tržišče pripomoreta po daljšem času, da nacionalno gospodarstvo zadobi ustreznejše mesto v mednarodni trgovini in kasneje še priznanje enakopravnega partnerja. Blagovna struktura uvoza je hitreje spremenljiva kot izvoza, Kapitalne investicije in pozneje izgradnja infrastrukture zahtevajo več reprodukcijskega materiala, novoustvarjene kapacitete pa ne uspevajo hitro nadomestiti vsega uvoza s svojimi presežki, in tako menjati tudi izvozno strukturo. V tem smislu faktor regionalnosti igra veliko vlogo. Izvozne cene razvitih območij (industrijski sekundarni proizvodi) so stabilnejše kot uvozne cene področij v razvoju (primarni proizvodi), ki težijo k upadanju. Izvozne cene nerazvitih področij po drugi strani kažejo podobno tendenco, medtem ko uvozne cene pri njih redno težijo navzgor. Odtod obča tendenca, da odnosi menjave v začetnih razvojnih fazah često teže k poslabšanju, kasneje pa se zboljšujejo, pri čemer so variacije dosežkov v velikih razponih in neredko skrajnostne. Graf. 37 - INDEKSI CEN IZVOZA - SFRJ IN SRS 130 120 110 100 90 80 O Graf. 38 - INDEKSI CEN UVOZA - SFRJ IN SRS 120 110 100 90 O SFRJ / ✓ SRS ✓ ' \ ' \ / SFRJ „-^RS I I | l l i 1 1 1 1 j 1957 58 59 60 61 62 63 6<> 65 66 67 68 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 196^ 1965 1966 1967 1968 Indeksi cen izvoza 100. 89 9^ 96 92 93 89 103 100 107 110 123 uvoza 100 110 109 105 106 115 105' 102 103 103 105 111 Odnos izvoz : tivoz 100 10 9 m 105 112 Zgornji podatki kažejo, da izvozne cene v letu 195765 niso bile ugodne za zunanjo trgovino SRS, čeprav se razmere zadnja leta zboljšujejo. 75 lab. 58 , ODNOSI MED CEMAMI V SRS izvozne d Px Px 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Opomba: d - odstotna sprememba (+ ali Px - cene izvoza (export) Pm - cene uvoza (import) Odstotne spremembe cen od predhodnega leta uvozne d Pm - 11, 4 + 6, 2 + 1, 8 - 4, 3 ♦ 1, 6 - 4, 6 ♦ 15, 6 - 3, 0 ^ 7, 3 + 3, 1 ♦ 9, 8 - 1, 0 r 3, 9 ♦ 1, 3 ♦ 8, 9 »3, 1 + 1, - «0, 1 ♦ 2, 0 ■) glede na pretjšrjje j leto Zboljšanje odnosa menjave nastopa, kadar je gibanje izvoznih cen ugodnejše od gibanja uvoznih cen, in pomeni, da država oz. gospodarska skupnost prejme za isto količino svojega izvoza več deviz, in tako z manjšo menjavo blaga lahko nabavi enako količino potrebnih uvoznih dobrin. Analiza zunanje trgovine na podlagi raziskovanja njene odvisnosti od činiteljev omogoča tehtne ekonomske zaključke. Spremembe cen vsekakor precej delujejo na ponudbo in povraševanje, posredno pa tudi na kupoprodajo. Pri nižjih cenah se nakupi večajo, pri večjih se manjšajo. To velja v splošnem za uvoz kot za izvoz. Zgornji podatki kažejo na neenakomerno spreminjanje cen. Tab. 59 - ODNOSI MENJAVE PO SEKTORJIH V SRS (razmerje med indeksi cen izvoza in uvoza, i 1. 1957100) 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Sektorji Prehrambeni predmeti Pijače in tobačni izdelki Surovine Mineralna goriva in maziva Olja in maščobe Kemični izdelki Proizvodi klasificiram' po materialu Stroji in transportne naprave Razni zgotovljeni izdelki 100 92 97 104 100 92 102 113 117 113 110 102 100 91 89 93 92 84 93 96 95 106 118 100 96 109 107 106 92 102 103 92 101 97 104 100 79 89 151 174 47 49 162 289 431 216 492 100 130 131 136 134 123 100 97 80 69 2. 18 107 100 90 52 55 60 63 68 92 66 117 133 261 100 61 71 75 74 69 81 79 75 81 81 78 100 109 120 108 110 94 105 107 108 119 119 110 100 75 86 109 63 70 107 127 122 125 122 114 Podatki predstavljajo indekse odnosov, ki so dobljeni z deljenjem indeksa cen .izvoza z indeksom cen uvoza za vsako leto in blagovni sektor. Kažejo ali se kupna moč danega sektorja uspešneje razvija od drugih sektorjev ali ne. Čeprav je možnost analize zgornjih podatkov omejena z izborom leta 1957 za bazo primerjave (-100), je mogoče povzeti, v katerih skupinah je bila menjava ugodna v katerih pa ne. Pri tem je treba upoštevati, da pomen odnosov ni isti v vseh razvojnih fazah, temveč je odvisen od velikosti zunanjetrgovinskega prometa in vrste mednarodne trgovine. Če pri takih odnosih še upoštevamo, da so bile domače cene znatno višje, je stabilnost izvoznih cen terjala stalno povečanje izvoznih premij. Če izvozne cene korigiramo z indeksom porasta premij, so bili odnosi menjave znatno slabši, kot kažejo zgornje primerjave. 76 Tab. 60 - INDEKSI MENJAVE V SRS 1964 - 100 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Indeks cen izvoza Indeks cen uvoza Odnosi menjave 91 113 86 103 84 100 100 100 97 101 96 104 101 103 107 103 104 119 109 110 Odnosi menjave ali z angleškim terminom "lerms of Trade™ izražajo pogoje, pod katerimi poteka mednarodna trgovina. Ker temelji na vzporejanju cen, povedo, koliko uvoza se dobi za enoto izvoza. Čim višji je indeks tega odnosa, tem večja je stopnja menjave, gledano skozi kazalnik pednarodho priznanih cen. Takšno ugotavljanje odnosov menjave zahteva, da se medsebojno primerja srednje cene izvoza in uvoza. Če s Px označimo izvozno ceno (poprečna cena na enoto količine v danem obdobju) a s Pm uvozno ceno (poprečna cena na enoto količine v istem obdobju), je odnos menjave » ne glede na čas: Om - Px/Pm ali obratno: Om - Pm/Px Ker se drugi izraz odnosov menjave le redko uporablja, dobimo s primerjavo dveh sukcesivnih obdobij tole razmerje: Px1 Pxo 0« . — ! . — PnLj Pmo tlpoštevajoč globalnost takih računov, ki dajejo le približne in orientacijske rezultate, se odnos menjave zboljša, če so izvozne cene porasle, a uvozne ostale nespremenjene ali pa se celo znižale. Slabši iztržek in pogoj menjave pa nastopi v obratnem primeru, ko se uvozne cene zvišajo, izvozne pa ostanejo na istem nivoju ali se celo spustijo na nižjega. Zaradi pogostnosti takih sprememb je računanje odnosov za eno leto nezanesljivo. Odnosi menjave obsegajo običajno agregate izvozhouvoznih cen in agregatna oblika menjave dobi svoj pravi pomen šele pri daljši časovni primerjavi in s pomočjo indeksnih števil, ki kažejo relativno gibanje. Grafično predočeno se dinamika odnosov menjave formira kot presežno gibanje obsega (kvantum indeksi) nad krivuljo cen, ki pri izvozu in uvozu predstavljata sorazmerno uravnoteženost. Pri posameznih predmetnih skupinah takšna razvojna značilnost ni vedno in niti docela poudarjena. Razpon gibanja je neredko ekstremen in se časovno ne podudarja s tipiko celotnega izvoza in uvoza. Tako uvoz prehrambenih predmetov označuje v razdobju 1957 - 1964 predvsem zaostajanje obsega v primeri z rastjo cen in se šele po tem času uveljavi omejena splošna značilnost, namreč umirjenost cen in dinamičnost obsega. Pri skupini "surovine" je razpon med rastjo obsega in cen večji pri uvozu kot pri izvozu, medtem ko pri kemičnih izdelkih večje razvojne podobnosti teh razmerij sploh ni. Za ostale skupine predmetov ne najdemo korelacije v gibanju teh elementov. 77 Tab. 61 - DINAMIKA ODNOSOV OBSEGA MENJAVE V SRS (Bruto menjava) Indeksi fizičnega obsega 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 196^ 1965 1966 1967 1968 IZVOZ 100 104 87 111 121 155 200 190 274 277 307 304 uvoz 100 96 99 134 140 126 175 244 222 281 275 377 Odnos v indeksih (izvoz : uvoz) 100 108 88 83 87 122 114 78 123 98 82 81 Odnosi, ki sledijo iz razmerja med obsegom izvoza in obsegom uvoza (primerjava kvantum indeksov), se imenujejo bruto menjava in kažejo, kako se tjiblje uvoz, količinsko nadomestljiv z izvozom. Ker pri tem niso upoštevane cene, prikaz ni pod vplivom denarne trgovske bilance, |e v nekem pogledu realnejši od vrednostne primerjave odnosov. Indeks višji od 100 pomeni relativno možnost zvečanja uvoznih količin, indeks nižji od 100 pa alternativo zmanjšanja do točke ravnotežja. Zgornji pregled je računan iz baznih indeksov (1. 1957100) in spremembe odnosov od položaja v baznem letu. Verižni indeksi bi dali drugačen prikaz razmerij. Vsekakor pa so leta 1958, 1962, 1963 in 1965 tisto obdobje, ko so bili odnosi menjave, ne upoštevaje denarne činitelje kot so spremembe v valutni pariteti in deviznem kursu, razmeroma ugodni za zunanjo trgovino v SRS. Zgornja primerjava poudarja značilnost vse večje odvisnosti gospodarstva od uvoza ter ekstenzivnega razvoja proizvodnje, ki je premalo usmerjena na zunanji trg. 78 Tab. 62 - PRIMERJALNA TABELA KOEFICIENTOV ELASTIČNOSTI Leto 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Poprečje Izvoz elastičnost proti cenam - 0, 31 - 2, 53 +15, 00 - 2, 21 +17, 13 - 6, 33 0, 32 -14, 73 + 0, 15 + 3, 55 + 0, 09 0, 86 elastičnost proti dohodku Uvoz elastičnost proti cenam elastičnost proti dohodku 2, 79 - 1, 97 0, 15 1, 91 0, 32 4, 99 1, 77 0, 90 1, 48 0, 65 1, 36 0, 82 1, 26 - 0, 40 - 2, 80 - 9, 05 + 3, 62 - 1, 09 - 4, 36 -12, 74 - 9, 00 -26, 70 +16, 70 + 0, G7 - 4, 16 4. 19 1, 15 - 1, 20 2, 53 1, 04 - 0, 57 1, 39 2. 20 - 0, 04 1, 23 5, 74 0, 48 1, 51 Primerjava tabeliranih podatkov zaradi raznosmernih variacij v zaporedju prikazanih let predstavlja gradivo za ugotavljanje vzročne povezave med izvozom oz. uvozom ter faktorji cen in narodnega dohodka. Statistična odvisnost, ki je vsebovana v zgornjih odnosih, pomeni, da na izvoz in uvoz delujejo še drugi vplivni činitelji. Elastičnost proti cenam in dohodku je torej delna, izračunani koeficienti pa veljajo pod predpostavko, da se drugi faktorji ne spreminjajo. V kakšni meri so cene in dohodek dominatni kot vplivni faktorji, pove determinaci jski koeficient, ki sledi iz regresijske analize. Prikazana tehnika ugotavljanja elastičnosti ni edina, ki se uporablja v analitske namene, in predstavlja inačico konvencionalnih razglabljanj. V svetovni primerjavi izvoza je elastičnost višja v odnosu do narodnega dohodka kot do cen. V prvi fazi razvoja gospodarstva naraščata izvoz in uvoz hitreje od družbenega proizvoda, zato je elastičnost proti dohodku običajno visoka. Teoretsko je koeficient elastičnosti Ex. y primerjava količine ali vrednosti x v odnosu do količine ali vrednosti y, kar opredelimo z relacijo Ex. y relativna sprememba x relativna sprememba y A: Ay Ekonomski pomen koeficienta je v aproksimaci ji, če je zadostno majhen Ax Ex. y Ax/x Ay/y Če vzamemo, da je Ax/x - 0, 01 ■ 1? postane prejšnja relacija odstotna sprememba količine k. Koeficient elastičnosti količine x v odnosu do količine y, torej pokaže, za koliko odstotkov se približno spremeni količina x, Če naraste y za %, 79 Tab. 63 - ELASTIČNOST MED OBSEGOM IN CENAMI Izvoz Cene Koeficient dy , dx 7 ' "* Obseg dx 1958 1959 1960 1961 1962 1963 196