Leto IV. Szombathely, 27. maja 1917. Štev. 21. Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin Je na leto veakoml na njegov nnslov 6 K. 6küpne v edne fare 4 K. Cena Novin v Ameriko je na leto..................12 K. Cena ednoga drobca le doma 6 filerov. VREDNIK: KLEKL JOŽEFI vp. pleb. y Črensovcih, CSERFÖLD, ZaUunegye. K tomi te more pešllatl naročnine I vsi doplsi, nej pa v tlákarno. Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konci leta ^Kalendar Srca Jesušoroga.“ Prava mati. V Cartle Garden v Novom Yorki vidiš četvero dece. Trije so si jako podobni; vsaki bi na prvi pogled pravo: to so bratje. Zaistino je tak. Dve dek-Iici in eden dečkec. Te je bio star dvanajset let, edna sestra je mela deset, druga pa devet. Pred njimi je stao eden dečkec istih let. Živahno si poga-varjajo med sebov. Od česa pa? Od podobic in knigic, štere so pred kratkim dobili od protenstantskih pastírov. — Jaz sem evangeličan, — pravi te štrti dečkec — kaj pa vi ste ne, ste hatótt8šlVsLl- (Pri nas bi jim pravili ttidi „papinci“.) — Da, da, mi smo katoličanci — odgo-vorijo drugi trije — nego zdaj stopimo k evangeličancom! Ves čas toga njihovoga pogovarjanja sem nezapažen stao v . bližini in jih poslüšao. Po teh zadnjih rečeh sfe jim jbližam in pitam: Tak, dra|e moja deca, vi ste katoličanci? Šest bistrih in nedužnib oči * se je öbrnolo na mene, čakojoč kaj več od mene. — Da, mi smo katoličanci. — Kaj pa to pomeni — pitam — ka ste predtem pravili »zdaj stopimo k evangeličancom ?* — Zato, ka so naši starišje tüdi evangeličanci — je bio odgovor. To je ešče bole povekšalo mojo ra-dovetnost. — Kak je to, vaši starišje so evangeličanci, vi ste pa katoličanci ? Naša prve mati— odgovor]jo vsi trije enoglasno — so bili katoličanske, samo da*so nam mrli; oča in druga mati sta pa evangeličanska. Dozdaj smo bili pri mamici, ki so katoliČanska, pred par dnevi so pa oča po nas poslali in zdaj moramo v drügo vero stopiti. — Jaz, jaz ostanem katoličanska, pravi starejša sestra. Kak či bi štela čüti ravno to od svojega brata, je zraven dodjala: Te moj brat je komaj letos bio pri prvom sv. obhajili. Dečkec ves tužen povesi oči. — Jaz, tüdi jaz šćem ostati katoličanske, pravi mlajša sestra, skakajoč od veselja okoli mene, ar je znata ka mi s tem radost spravi. Potem mi pokaže lepo vezano pro-testantsko biblijo, štero je dobila od pastéra rekoč: Kak Iepo knige so mi dali. Siromak katoličanski misijonar, Oča Roulaad, je ne meo niti edne knige, da bi jim jo podaro. Blagoslovi malo trojčico rekočt ; — Deca moja, li ostanite verni katoličanci! á ......... —r O da, da, oétanemo verni — so kričali enoglasno. Kak lepe so te dečinje reči: „Naša prvo mati so bili katoličanska“. Vsi krščeniki odzvünaj Katoličanske Cerkvi, namreč Luterani, Kalvini, Anglikani in razkolniki morejo in smejo pravili: »Naša prva mati, Cerkev, je bila katoličanska. “ Predniki protestantov, razkolnikov, in drügih takših odpadnikov so bili katoličanci, bili so deca prve matere: svete katoličanske Cerkvi. Prišle so pa druge matere, nesmilene mačehe, štere so jih odtrgale z naročja pravoj materi, to je, Katoličanskoj Cerkvi, nesta vlenoj od Kristusa. — Pomiliti se nam morejo naši bratje, ki nemajo té prave matere. Molimo za njé! Samo milost sv. Düha njim jo more znova nazaj dati. O molimo te dneve za vse drügoverniki k sv. Dühi, ka spoznajo pol zveličanja. Bojna. Risalski svetki! Moč i Ijübezen sv. Düha naznanjajo, moč, Ijübezen dü-ševno. Moj Bog, kak bi trebelo to obo,je zdaj sveti! Svet se na telovno moč zanaša, žeja blatno Ijübezen ze- melsko, zato pa nema mira i ga ne more meti, da Bog, večna resnica, trdí, ka ,hüdobni nemajo mira*. Sv. Dobo čista Ijübezen i düševna moč, štera zna krivico zatrpeti i sovražniki desnico ponüditi, naj požene korenjé v srce razburkanoga sveta, pa zraste ž njega preželjni mir. Oj kričimo, kričimo zato te dni: Bodi Düh sveti,, bodi Düh sveti, bodi Dtöh sveti!- Poro-čila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Krvavi napad! dale trpijo pa se še povekšavajo. Nemci ne samo ka se močno držijp, nego ešče z proti napadi vznemirjajo sovražnika i zavzemajó njegove jarke, kak pri Malrnaison trdnjavi. Talijanske bojišče. Talijanje so za-čeli napadati. V naš sloveuski kraj se -je tüdi- dobro»čülo gromenje tooov. Od Tólmina do morja je trpela strasaa* strelba, naši so močno odgovarjali i napade pešije preprečili. Grozno mo-čni boji so bili posebno pri Plavi i Kostanjevici a naši junaki so zma-gali i ešče 1600 -Talijanov vlovili. j: Macedonsko bojišče. Bolgari so sta-vili sovražnika, ne more naprej, ,začeli so vsi napadati je, Talijani, Francozi, Angleži, Rusi i nazadnje Srbi i vse je premagajo. Na morji na jezere ton se,potopi vsaki tjeden. Edna nemška mornarska zračna ladja je tüdi potopljena. Domo nazaj!. Mladost verje svojim .senjam, Z doma sili, pa Zakaj? Raj domo nazaj! Bodna polja, bisere vode Kinčajo nam rojstni kraj. Le domo nazaj! To je zernla naših davnih, To Slovencov dedni raj. Le domo nazaj! Vsako dete verno Slon, x To resnico pripoznáj. Pa domo nazaj! R. J. s. KORONE i P17 maja 27. Oeteča Ijübezen. Smehova Bara je tüdi, kak neštete drüge, sama ostala doma z jedinim detetom, malim Lujzekom. Mož je pri vojski. Malo zemljišče, štero sta predtein oba ne zadOiela obdelavati, obdelava zdaj sama od ranoga jütra do kesnoga večera. Mož je že tretje leto tam, žive toti i piše, ali domo ga li ne püstijo. Nekša neprilika pride vsikdar zmes, kda bi on mogo dobili sloboščino. Tužno je to Bari, zasuzí se ne ednok, ali podaoa v božjo volo prenaša te veliki vdarec. Sama sebe pa še drüge tolaži. Kda šteri poznanec ali rod dobi sloboščino i ga ovara i njoj ga drügi naznanijo, navadno etak spregovori: »Hvala Bog!, ka je prišo med svoje drage, ve moj že tüdi pride. De?. Marija ga je ino-goča med strašnim bojnim ognjom bo)je ohraniti, občuvati, kak jaz doma pod varnov strehov“. Pa zaistino, ta dobra Mati je njenoga Antona tüdi ob-čuvala. Keliki so spokapali že, šteri so bili doma po dva-tripot na sloboščini, njeni tovariš je pa prehodo Srbijo, Črnogoro, Galicijo, Polsko, Roraanijo, bio v, groznih ognjah pa ne samo ka je ne ranjén, nego marod je ne tüdi bio niti na eden hip. Dobro zna to Bara, ka Marija dela to, ka je njemi plašč obramba za Antona, zato jo pa tüdi čaáti iz celoga srca, i njena čas-titev ne stoji samo z molitvi, nego iz živlenje pobožnoga. Obljübila je dobroj Mater! Mariji, ka de se naj njoj samo reši moža nevarnosti i ga pripeto domo na düši i teli zdravoga, to je brez smrtnoga greha, krčmi popolnoma ogi-bala, opojnih pijač varvala i dete tüdi takše zmerností vćila. V našem kraji, kje je dosta pijank i kje za srečnoga samo tistoga májo, ki vodé ne pijé, je to veliko obljüba bila. V krčmo je prle ne hodile, samo če je na dugoj poti bila, ka si je potreben strošek kü-pila, zdaj pa nikak neide. Je na dugoj ali kratkoj poti, krčme oznotnaj ne poglédne, zadóvolna je z kupicov mrzle vode i drobčekom krüheka trddga. Pa, še to jočiíč povivá. Zmisli si, ka mnogi vojak, njeni dragi Anton tüdi, keliko krat niti do toga ne more priti. Sosede njoj večkrat pravijo: »Bara, Bara, vé si pa štero kupico vina privošči, vé pa trpiš kak vprežna živina.* Z smehom njim odgovori to le navadno: „V vini ne ga moči, betežna sem pa ne, ka bi je za vrastvo mogla piti. Víno slabí, da kaplejo od njega ljüdjé, dobra voda pa moč da, zato ka z ved-nakimi i krepkimi stopaji ido po njej na delo težaki.“ Okoli njé je vse zablodilo. Še ne-šterne tretjerednice so si hodile tü pa tam žalost v krčmo gasit i trüjavo z pét z žganicov odganjat. Istina, ka so potem bole tužne postale, da je je düšnavest pekla i bole trüdne, zato ka tej krv z velikov silov goni po žilaj, po vsakoj sili pa trüdnost nastane, ali one so zato le hodile je nadale pozabljat svetovni boj i nevole v krčmo. Baro so pa zato ne mogle nagučati. Ona je stanovitna ostala: ne je Šla. Ljübezeu, štero je z prisegov potrdila pred božjim oltarom do svojega An-tona, jo je nikam ne püstila. Ona ga rešiti štela, zato se zatajüvala za njega. Tak je naime čüla od misijonara, ka če ščemo od Boga veliko milost zadobiti, ne je zadosta moliti, nego k molitvi moremo še zatajüvanje pridrüžiti. Za nepošteno delo se njoj je vidilo, grozajo je obhaja!a, če seje samo zmislila.na to, ka bi v tom žalostnom časi v krčmo Šla. Tak se njoj je vidilo, kak če bi sami mrtveci ležali do krčmenih d?ér i ka po njih, dostakrat po lastivnih bratah, možah, očetah tlačijo sestre, žene, hčeri i tak prido samo do krčmenih dver, kde je čaka düševna 'smrt, kde zgübijo milost božjo i poštenje zato ka so še njim ne pomilili milijoni mrtvih ?ojakov .... Pa kaj je ona delala, nato je včila tüdi svojega Lujzeka. Trinajstleten dečkec je bio pravi zgled dobre dece v celoj fari. Kda j jihva presilno delo ne za držalo, sta eden den eden, drügi den drügi Šla v cerkev k sv. meši i k sv. obhajili. Za vse vojake sta molila, posebno pa za očo. I kak ona, tak i Lujzek se je zatajüvao. Ka bi vino, žganico ali tej pio, ali ka bi kadio od toga ne ga guča. To je prle tüdi ne delao. Njegov pča je ne bio norc i božnjak, ka bi čgmér davao lastnomi deteti. To vsaki doktor i vsaki pop vči, ka je v vini, žganici, ruskom teji i tobaki čemér notri, to sveto pismo svedoči, ka o po j ne, pijače na uečistost nadigavlejo, zato je pa oča Lujzekov, ki je rad te gospodje poslüšo ali nji-hove spise čJteo, to nikdar ne dopüsto svojemi deteti. Č^,se je na kakšem gostüvanje šteri „predober* sosed šteo njegcvomi deteti pipmititi i njemi kupico. vina ponüdo, je ponüdbo vsikdar odklono z temi rečmi: »Hvala, sosed, jaz požrem edno kapljico mesto detetá, meni ne de škodüa, njegovom! teli i njegovoj düši bi pa čemer postalá. Jaz kak njegov staijiš bi greh meo, če bi to dovolo.* Našemi Lujzeki je ne to bilo novo zatajüvanje, toga j9 on že vajen bio, drügo si je on zvolp za dragoga očo. Materni düh je živo v njem. Kak se je ona ognola popolnoma vsega raz-veseljavánja, zabavlanja v tom žalost-nom časi, tak je dete tüdi nekaj po-sebnoga obečalo dobroj materi Mariji. To je obečalo to zláto dete, ka dokeč oča domo ne pride, se ne de zmen-jalo. Zaistino junaško zatajüvanje. Zdaj že tretje leto počivajo v Smehovoj hiši deteče igrače. Kda ga živa narava vleče, ka bi šo z veselimi pajdaši se igrat, ga mati opomené parkrat: ,Lujzek, očo ščeš ešče viditi ? Smrt cila na njega i ga zadene, če igrače ne püstiš.“ Te materino reči ga vseh globoko v srce zadenejo, boga je i privadi se popol-narao na zatajitev. Zdaj ga več ne moti sküšnjava, zdaj je že on gospod, on zapovedava naturi i ta ga mora bogata Mesto igrače je rajši šo v cerkev i pred križ, šteroga so oča na kamen-ščici dali gorpostaviti. Tü je bila edna stolica, na šteroj so si pred bojom vsi tri je počivali po nedelah i svetkih i kaj pobožnoga pogüčavali zmes pa tüdi molili pred križom za povrneü½ grešnikov. Sem je hodo zdaj tüdi Luj-zek. Križ njemi je delao kratek čas. Ves trüden si je tü počivao od dela ali pa počiti si je tü dfelao trüd, kda je sem priromao i tü molo. „Za lüboga ajteka vse to,* — tak je rad dejaö, Za lüboga ajteka vse to zatrpim i se zn-tajim.“ Pa te trüd je ne bio zaman. Stolica, štera je bila pred križom, je stala kre globoke gcabe. Ta je bila navadno süha, ali letošnjo sprotolešnjo dežovje jo je napunilo. Prek dva me-tra globoka voda se je stiskavala v njej. Bilo je pa ravno na vüzemski poudelek. Ljüdstvo je razišlo v „Emaus“. Da je Jezuš te den, kak Sv. evangelij svedoči, šo v Emmaüs, pa se je dvema vuće-nikoma dao spoznati po lomleoji krüha, zato tomi dogodki na spomin ljüdje tüdi radi ido od doma i pravijo toj poti, ka ido v Emmaus. Samo to je žalostno v toj poti, ka Jezuša ne ka bi najšli, kak tedva vučenika, nego še zgübijo ga. Iščejo ga naime tam, kjé njega ne ga, v drüžbah grešnih, posvetnih. Pravo Emmausko pol samo tisti napravi, ki ide v dobro drüžbo, v takšo, v šteroj se pobolša i posveti. Ali takši potnikov je malo dnesdéo. Naš Lujzek je tüdi šo v Emmaus, šq je k svojemi navadnomi križi. Sa-motna pol, da je bio svetek, je bila zdaj zaistino osamljeua. Delao je níšfie ne na poli, mati njegova je pa mela v cerkvi; nekŠo. pobožnost šé. opraviti í samo zátem priti sem, ka bi tü sküpno molila i si pogučavala od odičenoga Jezusa, zato je sam korakao po kol-niki. Ali kaj je to, ka ga zdaj nekaj sili pred križ? Nekša skrivna moč ga vse vleče po poti naprej. Pašči se pa še tak, ka se- zača potiti. Z robčekom si obriše znojni .obraz i z veseljom ovara cil svoje poti, križ očin. Pa še nekaj drügo tüdi ovára. Po vratnicah ide eden vojak proti križi. Što ko!i more biti? Stopa počasi, vidi se, ka je jako trüden, pa glava se njemi tüdi kdá-koli povesi, sen ga mantra. Zdaj pred križ pride; kapo z glave vzeme, se pre-križi, se nanizi proti križi, moli, si obriše oči, zatem si pa pokrije glavo i sede si na stolico. Kapo si potegne na oči i nasloni se nazaj, da bi malo zadremao. Ali groza strahovito! Stolica se prefvrže r vojak se prékupicne v glo-boko vodo z glavov dol, štera se njemi zadene za grm. Mantra se z nogami, se lüča sem-tam, ali vse zaman. Sladko vüpanje, ka skoro zagledne svojo ženo Baro i sinka Lujzeka, šteriva je že skoro tri leta 'ne vido, zača vmirati v njem... O dober oča, ne, ne zapfi ljübečega srca pred vüpanjom, prle boš vido sinka i ženo, kak bi se troštao! V tom hipi je skočo pred križ Lty-zek i prijao vojaka za nego, štera je stala še vö. I vlekeo je dobro, v tisti kraj, v šteri kraj je grm meo malo ve-ječke, prek šteroga se je glava na lehd ppšamerila. Da je popolne zavesti vojak 1917. rraja 87. ¾tiOVMB 3. še ne zgÜbo, kak se njemi je glava rešila grma, si je sam tüdi pomagao i prišeo je vő na slho. Spoznao pa ne je svojega rešitela, omedlo je od pre-stanoga mučenja i straha. Lujzek kák zagiedne vojakov obraz, joĆiš skriči: ,ljübljeni moj oča*, pa küšflje njemi mokri, mrzli obraz. Za-tem pa beži že vse moči domo po mater. Ta je že na pol poti bila proti križi. Dete njoj proti kriči: »oča so prišli domo pa so v vodo spadnoli pri križi.* Sirótá misli, ka se deteti, méša v glavi pa ne ve kaj guči, ali Ük ovara kre potrete stolicé ležati vojaka, beži proti njemi, ka se njoj düška stavlja i kda do njega prihiti, spadne na úje?a i z potrtim srcom zakriöi: „Anton, 1jübV,eni moj Anton, pa si mi-rat prišo domo?* Ali kda njoj dete razloži, kák je spadno notri i ka ga je bitro vöpotegno, si na rešenje misli. Obrne ga, vodo vö ž njega zlijé i ga rible, zmes pa prosi Križanoga, naj se smiluje njemi i njima, naj ne ta dva velikiva petka en tjeden v njenoj hiši, nego naj njoj zasija pravo vüzemsko veselja. Pa dober Jezuš jo je poslühno. Mož se otavo. Še neba se razveselila, kda sta Se srečala dva 1jübečiva po-gleda žene i moža : suuce je jasno si-jalo dol. Lujzek, koga je domo po ko!a poslala, se je hitro pritirao z botrinim vrancom i z nepöpisnim veseljom po-mogeo svojega dragoga oča na kola, šteroga je z svojim zatajüvanjem rešo smrti. Hvaležno je poljübo oča svojega rešitela, svojega dragoga sinka i milo jokao nad, njim od srčne radosti pa davao Bogi hvalo za milost, ka njemi dao moč tak dobro ga odgojíti. V pondelek po tretjoj nedeli maja so pokapali Erjavcovoga Števeka i Ki-silakovoga Vanča iz kapure kak vto-pljenika. Na sprevodi je malo ljüdi bilo, ponočnjaka i pijanca pa razbijača nišče ne šteo na zadnje počastiti. Mesto meše. sta odišla ribit i vtopila sta se. Med malim rojom sprevodnikov je bila tüdi Smehova Bara z Lujzekom. Te je neso sküpni križ vtopljenikov. Po sprevodi si je ljüdstvo etak zgučavalo: ,Šteriva sta Smehovo stolico podrezala, sta tisto zadobila, kaj sta drügo mi želala, vtopila sta se. Zaistino pravičen je Bog.* Smehova Bara je to prle že znata, nespametniva dečka opomenola i na pokoro zvala i njima iz srca odpüstila, kaj je ztem pokazala, da se je z sinkom vdeléžila njidva sprevoda. Ali njeni opomin je v vodo spadno, ne sta ga poslühnola. Kak strašno sta'zato obre-dila! Za en tjeden je Anton na bojišče sledeče pismo dobo od Bare: .Dragi Anton! Naznanjam ti žalostno vesi. Sovražnika tvojiva, šteriva sta te zato štela pogübiti, ka si trezen človek i si njima ne šteo tisto nedelo, kda si domo šo v krčmi piti küpiti, nego si se paščo raj k križi svojemi, kak si njima pravo, sta se vtopila. Teki sta stolico prerezala, ka bi se ti vtopo i njidva sta se, kda sta tretjo nedelo maja hodile ribit, rda se je mesa slüžila. Obe sta obisnola z glavami za en grm. Odpüsti njima. Sprevoda sem se vdeležila z Lujželem vred i sva oba molila zh nesrečno vtop!jenika*. Ti do groba verna žena Bara. Mož je z genjenim srcom teliko odgovoro, ka vse odpüsti i moli za njidva düši. Cele krajina je pa spoznala, ka so še plemenita srca na sveti, štera raj majo Boga kak sebe i se iz 1jübezni do njega radi zatajűjejo za svoje drage vojake, zato je pa pomaga i rešüje tüdi dober Bog z zvünrednov svojoj obrambov. Iz pisem naših vojakov. Kak žalosten, ki ndokna matere. „Kak ;užen sem, ka nemajo matere, ka njihovoga ljübečega pozdrava do srca ne morem dobili. Pred dvanajstimi leti na vüzem, kak znate prfeč. g., so mi mater tam v Črensovcih streIili. Kak žalostno je za tistoga pri vojakih, za koga nema skrbeti več stáriš predragi! Ali čuva me dragi Jezuš i sladka mati Marija^ tolaži pa lepö slovensko čtenjé, štero gda sem prvií^ v roke dobo, me je tak razveselilo, ka mi je ešče reč zbegnola*. Kavaš Bálaž, pešak 28, pp. z Odranec. 4 o Pekora, veselje. ;Kda smo se doma bili, üam nikaj haj ¾asIanjaio vole, bi lehko slüžiíi Bogi, kák bi šteli — a nej smo šteli, tü pa zdaj bi vnogokrat radi, pa ne moremo. Keliko karanja smo doma mimo vüh pü½tili. Prebrani smo doma bili v jeli, pili i še v düšnoj po-trebčini. Sram nas ¾e bilo pred svetom, se zatajiti, nesmo vfipali odkrili svojega düševnoga gladű, smo vsikdár pravili, ka so.sité naše düše — i lagali smo. Zato nas je Bog djao v ta prebrana mesta. ka smo doma vu vsem prebrani bili. Pa kak nas je dobro zadeo. Tü zdaj, zaistino spoznamo, česá smo bili doma potrebni, a spoznati pa tisto ne-smo šteli. Doma ½mo v nikšoj farani ne znali najti pravoga žmaja, ne v te-lovnoj, ne v düšeVnoj. Tü se pa z te-lovnov hranov tak lehko nahranimo, zato ka malo dobimo i imeniten žnttaj v njej najdemo, po düševnoj pa tak hrepenemc, ka se razjočemo, kda je samo malo dobimo. Kak milo smo mislili v postnom Časi na pobožnost sv. križne poti; kda smo mogli tü deteti, doma pa kelikim je vonjals, kda bi jo mogli dobro o pravili. Ne minola zato niedna nedela, ka ne bi je kakšté trüden premolo iz knige Slomšekove: ,Življenja srečen pol*. Na Veliko Soboto smo obs!üžavali vstanenje Gospo-dovo pri prostoj cerkvi či, štera je z ednim ttidi vojaške bolniŠnica. O kak lepo i genljivo je bilo, kda je vsa vojska pod voditelstvom vseh častnikov, višjih i nižjih pobožno sprevajala v procesiji Najsvetejše! 24 goslarov nam je igrálo mesto zvonjenja i mi smo mislili, da nas angelje sprevajajo proti nébesam... Vse je proste bilo i H najlepše nam, zato ka smo dugo že ne bili pri Jezuš!. Na vüzem se nam je pa veselje spo-polnilo, spoved i obhajilo smo spravili, Jezuš je prišo k nam, ki smo ga tak jako želeb", i ki smo se velike, póstne dne ve Vnogi ne teknoli mesa, čeravno je nam vojakom to dovoljeno i čeravno drüge ,hrane nesmo dobili.* — Brünec Ferdinand, topničar 14. 1.1, p. pri Šoči, iz Dokležovja. — Spodobno zatajüvanje naznanja Gigan Matjaš, topničar z Žižkov. Dom i svet. — 6lási, Govor nemškoga državnoga kance-lara. BetJbmann-Hollvveg, državni kan-celar je v svojem govori povdarjao ka je naš položaj na, boji$čah ne bio nig-dar tak dober kak zdaj. Mira pa teda s ne more biti, dokeč se Anglija ne od-pove svojim načrtom, nemško zemljo spravljati pod sebe. Deseta bitka pri Soči (Isonzo) se je začnola in že več dni neprestano trpi. Taljanje so se 12 mesecov neprestano pripravljali na njo. Vspehov so ne dosegnoli. 600.000 jih je tam. Da 3000 smo jih vloviiL Dosta je žepsk, malo možkov. Pri najnovejšem 1jtidskom Š te tji.se je izka-zalo, ka je po ništernib krajah dvakrat teliko jšensk kak možkov; poprek je možkov jako malo. 20p.0Ó0 íüdi so zgObili naši sovraž-niki na zapadnoj fronti. 24 angležkih ladij smo potopili v Ja-dranskom morji, med Grškim i Italjau-skim, na Atlantskom oceani pa 8. Mro je srbski vojvoda Putnik v Nizzi. V začetki bojne smo ga vlovili pa pa püstili. Kda smo Srbijo zavzeli, je pp-begno na Italjansko i tam odnet na Francusko. ,i j Anglija in Rusija v kratkom pretr-gata diplomacijske zveze. Takši glasi se širijo. V speh naših podmorskih čunov. Me-seca aprila smo potopili vsega vküp 1,091.000 ton ladij, od toga je več kak po-lovica angležkih. Od začetka neovne,je-noga podmorskoga boja pa 2,772.000 ton, od toga je angležkih 1,707.000. Morilca grofa Sttirgkha, avstrij