PF 601002° 0SR6 ONJ^ Kr *jU SllO P. 12° jOOl KOP' 3SKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini "“b. postale 1 grupo« Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 108 (91806) TRST, sobota, 27. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TAKO SO SPOROČILI PO VČERAJŠNJI DOLGI VLADNI SEJI PO ZASEDANJU CENTRALNEGA SVETA ORGANIZACIJE V DAMASKU SAM ANDREOTTI BO KMALU POROČAL POSLANCEM PLO načelno ae zavrača možnosti 0 VSEH ASPEKTIH IN POSLEDICAH AFERE KAPPLER udeležbe na mirovnih pogajanjih Poziv bonski vladi, naj z dejanji pokaže, da obsoja nacizem Vrsta ukrepov gospodarskega značaja na dnevnem redu vladne seje Kot osnovo morebitnih razgovorov pa Palestinci ne sprejemajo resolucije 242 VS - Romunska ponudba Beginu za posredovanje v arabsko-izraelskem sporu • Arafat kmalu v Moskvi RIM — Najnovejši razvoj «afcre Kappler* je bil včeraj na prvem “'eslu dolgega seznama argumentov, ki so jih proučili na prvi vladni ®t1i Po poletni hpočitnicah. Najprej je obrambni minister Lattanzio po-°cal o poteku preiskave, nato pa sta zunanji minister Forlani in sam Predsednic vlade Andreotti seznanila ostale ministre z diplomatskimi "»raki do bonske vlade. Vlada ni sprejela nobenih posebnih sklepov, azen tega. da bo sam predsednik Andreotti odgovarjal na razna poganska vprašanja o Kapplcrjevcm begu na seji poslanske zbornice septembra. ----------------- . Jsc kaže torej, da je Andreotti ak°j Po povratku s počitnic pre-v.ze' zadevo v roke, potem ko je •nrambni minister Lattanzio s svo-inni neprepričljivimi zagovori in ®ePremišljenimi ukrepi povzročil ne-•halo nejevolje med strankami, k' Podpirajo Andreottijevo vlado. Sicer P* uradno poročilo, ki so ga obja-J *i po vladni seji, izrecno navaja, s« ministri izrekli solidarnost z Lattanziom, da ne bi Andreottijeva r°onda Izpadla kot odprta kritika na aoun obrambnega ministra. ^rugi odstavek, ki ga velja po- Znižana obrestna mera od 13 na 11,5 odst. RIM — Uradna obrestna meja je bila včeraj znižana od *3 na 11,5 odstotka. Kot je po-Vedal zakladni minister Slamnati po včerajšnji vladni seji, Je bil ukrep možen zaradi zaje-2'tve stopnje inflacije, bolj u-godnega razvoja plačilne in trgovinske bilance tgr večjega dotoka valute, ki je omogočil Znatno povečanje rezerv. Na-oien ukrepa je znižati ceno de-JJ?rja in s tem omogočiti ve-cie investicije. Uradno obrest-n° mero so zadnjič znižali ju-mja letos (od 15 na 13 odst.), ne da bi to znatno vplivalo na oeno denarja, saj so bančne o-omesti ostale v bistvu nespremenjene. V krogih »Assoban-Ja* pa tokrat zagotavljajo, da znižanju uradne obrestne mere sledilo tudi znižanje sedaj odločno previsokih bančnih obresti. Treba je tudi upoštevati,, da tudi številne druge evropske držgve v zadnjih tednih znižale c®no denarja, bodisi z zniža-njem obrestne mere, bodisi s Povečanjem likvidnosti bančnega sistema. Vsekakor pa ostala italijanska obrestna mera ?ajvišja v industrializiranih državah. Udariti iz vladnega poročila, pa 1 deva odnose / Zahodno Nemci . «Vlada pričakuje od ZRN — dom odstavek glasi — da nemo U m® sproži ustrezno pobudo, ki d 1 2 dokaze skupno obsodbo epigo p.v Preteklosti, ki je ni mogoče (izbiti,, Formulacija je res neko- zavita, povsem jasno je le to, 2 Se rimska vlada ne zadovoljuje iz &dn.i° dokaj generično izjavo Ronna, ampak zahteva konkret- ne korake. Kakšni pa bi lahko bili ti koraki? Verjetno ni tu mišljena izročitev nacističnega zločinca, ki bi bila spričo nemške ustave težko izvedljiva, ampak vsaj neka oblika omejevanja svobode pobeglega jetnika, ki bi jo bonska vlada lahko odredila, da bi pokazala, po eni strani, da Kappler le ni navaden «svoboden nemški državljana, po drugi pa, da je Nemčija pretrgala s preteklostjo. Na včerajšnji seji so ministri poslušali peročilo Tine Anselmi o problemu mladinskega zaposlovanja, o čemer poročamo v posebnem član ku, nato pa so sprejeli celo vrsto ukrepov, povečini gospodarskega značaja. Eden najvažnejših zadeva odpravo dosedanje cjvojne obdavčitve dividen delniških družb, ki so jo nadomestili z dokaj zapletenim, zato pa bolj pravičnim sistemom obdavčitev. Važen je tudi ukrep o povračilu davka na dohodke zakoncev, ki ga je davkoplačevalec izplačal za dohodke iz leta 1975 na osnovi načela združitve dohodkov v davčne namene. Vlada je namreč preklicala predpis, da morajo zakonci odtegniti vsoto, ki so jo plačali. od prijave dohodkov za leto 1977. in sklenila, da bodo izplačane vsote avtomatsko vrnjene, ne da bi morali davkoplačevalci karkoli storiti. Med vrsto , drugih ukrepov, ki so jih včeraj sprejeli, velja omeniti še nekatere, popravke zakona o CONSOB, t.j. organizmu, ki nadzoru je italijanske borze, poenostavitev procedur natečajev za notarje ter sklep, da bodo državni uslužbenci prejemali plačo v čekih ali z akre-ditiranjem na tekočem računu. In to zaradi tega, da ne bi dali povoda za rope. (tm) Lattanzio priznava razgovor z nuno RIM — Medtem ko je preiskava o Kapplerjevem pobegu dejansko v slepi ulici, saj sodniki še ne vedo odgovora ključnemu vprašanju, kako je esesovski krvnik lahko nemoteno zapustil sobo in nato bolnišnico, je obrambni minister Lattanzio še vedno v središču polemike Hko zaradi površnih in nepopolnih poročil o-brambnima komisijama poslanske zbornice in senata kot tudi zaradi njegovega obiska v Celiu in razgovora z nuno, ki je stregla jetniku. Kot smo poročali naj bi nuna v razgovoru s časnikarji poudarila, da ni nemudoma obvestila karabinjerjev o odsotnosti zločinca, ker je menila, da se kot običajno sprehaja na vrtu. Vest je obrambno mini- strstvo demantiralo, vendar demanti. ni bil zelo prepričljiv, zlasti ker je odražal znatno zagato ministrstva. Pozneje se je razširila vest, da je pred demantijem Lattanzio govoril z nuno. Novico je ministrstvo v četrtek zanikalo, včeraj pa jo je Lattanzio v intervjuju z urednikom lista «La Repubblica* potrdil. «Vendar — je takoj pristavil — okoliščine Kapplerjevega pobega niso bile predmet razgovora. Povprašal sem nuno samo za ključe sobe nad Kap-plerjevo, ki je bila po naključju prazna.* Vse kaže torej, da je esesovski zločinec v vojaški bolnišnici Celio vendarle užival znatno večjo svobodo, kot bi lahko sklepali na osnovi navodil in ukazov pristojnih organov stražarjem. Kdo je odgovoren zato? Ali je mogoče misliti da sta navaden podčastnik in njemu podrejeni karabinjer sprejela tako pomemben sklep na lastno pest? Domnev je lahko veliko, gotovosti zaenkrat pa nobene, saj kot rečeno preiskovalci še ne vedo, kako je Kappler pobegnil. Tega ni hotela pojasniti niti An-nelise med razgovorom z urednikom radijskega dnevnika GR-2, ki jo je «ujel» na telefon. Žeraka, ki je trdila, da se nacistični zločinec počuti zelo slabo, je izjavila le, da je načrt za pobeg organizirala sama, pri izvedbi pa naj bi ji pomagali nekateri znanci, (vt) LIZBONA — Nove stroge ukrepe v gospodarstvu je ministrski pred- j sednik Soarez v televizijski oddaji napovedal Portugalcem. Vzroke gre iskati v neugodnem gospodarskem položaju, v katerem se nahaja dr-1 žava. kljub prizadevanju vlade, katerega naj bi še zlasti zavirali I komunisti, kakor je izjavil Soarez. I Voditelj PLO Arafat ■im miiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii ZANIMIVO POROČILO MINISTRA ZA DELO NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Z višjo izobrazbo več kot polovica vpisanih v sezname brezposelnih V naši deželi dve tretjini vpisanih z višješolsko ali univerzitetno izobrazbo -!. Anselmi o nalogah vlade in dežel za čim učinkovitejše izvajanje zakona o mladinskem zaposlovanju RIM — Več kot polovica mladih, ki so se vpisali v posebne sezname brezposelnih na osnovi novega zakona o mladinskem zaposlovanju, ima univerzitetno ali višješolsko izobrazbo. Od 647.165 vpisanih je namreč opravilo maturo, ali diplomiralo 375.399 oseb. Južna Italija, kjer so zabeležili največje število vpisov (396.538, kar pomeni 61,28 odstotka), ima tudi največje število brezposelnih z maturo ali diplomo: kar 213 tisoč, medtem ko jih je v srednji Italiji 90 tisoč in v severni Italiji 71 tisoč Navedene podatke je na včerajšnji vladhi seji (o kateri poročamo na drugem mestu) posredovala ministrica za delo Tina Anselmi v svojem obširnem poročilu o prvi fazi izvajanja zakona o mladinskem zaposlovanju. Po ugotovitvi, da so vpisovanja v posebne sezname potrdila velik razkorak med Severom in Jugom, je Tina Anselmi opozorila na številne težave, ki jih bo potrebno premagati za uspešno izvajanje zakona, tako da bi zadostili pričakovanjem mladine, ki je z množičnim vpisom v sezname dokazala zaupanje v novi zakon. Ministrica za delo je tudi poudarila, da bo namestitev mladega brezposelnega v javni upravi stala državo tudi desetkrat več kot namestitev v zasebnem sektorju, saj se breme države v drugem primeru o- "111" 111111111111, i „ 11 „ n, ..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiii Politiki se vračajo s počitnic vol3 ~~ Kapplerjev beg iz rimske že tSae ^Hišnice je še bolj skrčil ^ili ° omejene počitnice italijan-Jiqv? Politikov, saj je med drugim v9nir°(,'l predčasno obnovitev delo-Hjh l Parlamenta oziroma obramb-.komisij obeh zbornic. Pač pa 1qvL°. v kratkem obnovilo tudi de-6>rek Političnih strank: prihodnji 30. avgusta, bo na sedežu t£SVa KPI sestanek vseh deželnih sCf.ov in tajnikov federacij, na-Srecj JeSa dne pa se bo sestalo o-1(4 vodstvo republikanske stran-* aa bi razpravljalo o političnem položaju. Politični voditelji se torej vračajo v Rim. Včeraj je zaključil svoje počitnice na otoku Elba generalni tajnik KPI Berlinguer, ki ga vidimo na gornji sliki v Portoferraiu pred vkrcanjem na ladjo «Ischia», ki ga j^ pripeljala na celino. Na istem otoku se še zmeraj mudi na počitnicah tajnik PRI Biasi-ni, tajnik PSI pa je že na delu. saj je že v prejšnjih dneh sklical sejo strankinega tajništva, da bi, razpravljalo o «aferi Kappler*, sedaj pa s« mudi na obisku v Tuniziji, kjer se je prav včeraj sestal z voditeljem tunizijske socialistične stranke in se z njim pogovarjal o dvostranskih odnosih med državama in strankama ter o položaju na Bližnjem vzhodu. Tajnik Krščanske demokracije Zaccagnini pa je moral letošnje počitnice preživeti v bolnišnici «Gemelli* v Rimu, potem ko si je pri nerodnem padcu v svojem stanovanju zlomil stegnenico. Vsekakor bi moral Zaccagnini že v prihodnjih dneh zapustiti bolnišnico, ter se preseliti v rojstno Ravenno na okrevanje. mejuje le na socialne dajatve. Potrebno je tudi, da osrednja ter deželne in krajevne uprave pripravijo kar se da učinkovite instrumente, tako da zagotovijo po eni strani družbeno koristnost, po drugi strani pa tudi produktivno in gospodarsko utemeljenost. Glavna nevarnost je — je dejala predstavnica vlade — da postane zakon o zaposlovanju zgolj neka oblika socialne pomoči, kar bi bilo nevzdržno tudi zaradi tega, ker bi to privedlo — v nasprotju tudi s stališči mednarodnega monetarnega sklada — do velikega porasta javnih izdatkov. Po mnenju Tine Anselmi bo treba to 'ej usmeriti glavna prizadevanja v zaposlovanje v zasebnem sektorju: v ta namen je že imela pogovore s predstavniki delavcev in delodajalcev, pa tudi dežele bodo lahko imele pri tem važno vlogo. Seveda bo to daljši proces: za sedaj so programe za zaposlovanje mladine pripravile samo javne u-prave za skupnih 29.396 novih delovnih mest. Te programe bo moral odobriti medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) na eni prihodnjih sej. Ko bodo zagotovljena sredstva za njihovo financiranje bo treba takoj pripraviti in objaviti lestvice, nato pa bo prva skupina mladih lahko našla zaposlitev. Seveda pa novi zakon ne more dokončno rešiti problema mladinskega zaposlovanja, To je poudarila tudi ministrica za deli v svojem poročilu na vladni seji: razširitev zaposlovanja ni namreč možna — je de jala — brez dejanskega in globalnega zagona vsega proizvajalnega sistema ter brez odprave geografskih neravnovesij, ki so prišla do izraza tudi pri vpisu v sezname brezposelnih. K temu novemu zagonu bodo po mnenju Tine Anselmi prispevali tudi zakon o industrijski preos-novi ter vladni ukrepi za saniranje finančnega stanja podjetij. Potrebno pa bo tudi hitro uresničenje nekaterih reform, kot so reforme višje srednje šole, univerze in strokovnega usposabljanja, je zaključila svoje poročilo ministrica za delo. Istočasno s poročilom ministra na vladni seji so včeraj objavili nekatere podatke o vpisovanju v sezname brezposelnih. Najzanimivejši je nedvomno podatek, ki se nanaša na stopnjo izobrazbe. Od skupnih 647.165 vpisanih ima univerzitetno izobrazbo 32.606 (5,03 odstotka), višjo srednjo šolo je opravilo 342.793, kar znaša skoraj 53 odstotkov, nižjo srednjo šolo pa 197.840 ali 30 odstotkov. Samo 11 odstotkov vpisanih v sezname brezposelnih, se pravi 73.926 oseb, nima niti male mature. V naši deželi pa se je v sezname brezposelnih vpisalo 254 oseb z univerzitetno izobrazba (4,46 odst.), 3.533 z višjo srednjo šolo (62,06 odstotka), 1.694 z nižjo srednjo šolo (29,76 odst.) in samo 211 (3.72 odst.) z nižjo stopnjo izobrazbe, (tm) tos in dobiti politično podporo za njen vstop v EGS. Razgovori med španskim in drugimi evropskimi predsedniki vlad bi zato morali biti precej splošnega značaja, osredotočeni v glavnem na špansko željo, da se vključi v EGS. Vendar naj bi Suarez med svojim potovanjem po Evropi opravljal tudi funkcijo voditelja strankarske koalicije, ki je zmagala na nedavnih volitvah in se srečal z nekaterimi evropskimi so mišljeniki. V Liisaki preučujejo angloameriški načrt LUSAKA — Včeraj popoldne so se začeli v Lusaki vrhunski pogovori držav, ki mejijo z Rodezijo. Pogovorov se udeležujejo predstavniki Tanzanije, Zambije, Mozambika, Bocvane in Angole ter zastopnika osvobodilnega gibanje Zimbabve Nkomo in Mugabe. Sinoči sta prispela v Lusako angleški zunanji minister Oven in a-meriškj odposlanec Young. ki bosta danes pojasnila udeležencem srečanja anglo-ameriški načrt za rešitev rodezijskega vprašanja. Ta načrt predvideva baje ukinitev sedanjih vojaških varnostih sil v Rodeziji ter odstop predsednika Smitha. DAMASK — Za palestinsko osvobodilno gibanje je resolucija 242 varnostnega sveta OZN v sedanji o-bliki in vsebini nesprejemljiva. Tako je po dolgi in ostri razpravi, o-strina je veljala predvsem ameriškim posegom na Bližnjem vzhodu, dokončno sklenil centralni svet PLO. Dokončno zato, ker so zaključki dvodnevnega zasedanja spodbili zatrjevanja nekaterih političnih krogov. predvsem v ZDA in Združenih narodih, o takojšnji pripravljenosti Palestincev, da odobrijo resolucijo, za kar naj bi jim bila dana možnost, da odpotujejo na razgovore v Belo hišo ali celo v Ženevo. Vendar pa so palestinski voditelji neprestano zatrjevali, resda v bolj ali manj odločnem tonu, da nikakor ne morejo odobravati besedila, ki Izraelcem dodeljuje pravico do lastne države, Palestince pa o-bravnava le kot begunce. Ne prejšnje trditve kot tudi zadnja odločitev centralnega sveta ne zavračajo v celoti resolucije, temveč zahtevajo ali popravek ali novo formulacijo, vsekakor pa bi morala le-ta vsebovati načelno izjavo o pravici palestinske-g. naroda do lastne države. Novosti torej zasedanje v Damasku ni prineslo, česar si tudi politični opazovalci niso pričakovali, vendar dejstvo, da centralni svet ni resolucije 242 v celoti ocenil za nesprejemljivo (vsaj kolikor je za enkrat znano), pomeni, da sprejema vse ostale dele. Posredno bi tako Izraelcem ne odrekal več pravice do «vamih in priznanih mej*, za kar so se še zlasti potegovali Američani. Po sodbi udeležencev sveta pa je ta palestinski organ potrdil sklepe trinajstega zasedanja palestinskega narodnega sveta in rabatskega srečanja arabskih .voditeljev, ki so za Palestince edina možna osnova za morebitna mirovna pogajanja. Pogoji, ki jih Palestinci postavljajo so znani: priznanje pravice palestinskemu narodu do samostojne države, ki naj bi se osnovala na vsem palestinskem osvobojenem ^ ozemlju pod vodstvom Organizacije za osvoboditev Palestine, ki je edina verodostojna predstavnica palestinskega naroda. Preprosteje pa zaključki pomenijo, kakor naj bi se izrazili nekateri udeleženci, da Palestinci ne nameravajo popuščati, 'če ne bo nasprotna stran konkretno pokazala vsaj nekoliko volje do' protiuslug. Palestincem najbolj nasprotna stran, izraelska, pa za enkrat še ne misli na popuščanje napetosti, kajti vladni krogi so, dasi neuradno, takoj po zaključku zasedanja v Damasku, Organizacijo za osvoboditev Palestine še enkrat proglasili za «združenje teroristov*. Vse Arafatove izjave naj bi bile dejansko le krinka, pod katero naj bi se zakrivalo pravo lice, krvoločno, PLO. Vsekakor pa se jeruzalemska vladna dejavnost, uradna ali ne, nikakor ne omejuje zgolj na izjave. O-dločila se je namreč za novo naselbino, vsem mednarodnim protestom navkljub, tokrat celo vojaško ali «nahal», na zasedenem ozemlju. Tudi tokrat je svojo potezo, ozna- čila za »izvrševanje sklepa* prejšnje, laburistične vlade, vsekakor pa je poskrbela, da je skupina vojakov že na delu. Medtem pa se nadaljuje obisk izraelskega premiera Begina v Romuniji. Po sestankih z romunskim predsednikom vlade Manescom se je Begin srečal tudi s predsednikom republike Ceausescom Govorila naj bi predvsem o medsebojnih odnosih, vendar pa naj bi romunski predsednik, po poročanju romunske tiskovne agencije «Ager-press*, ponudil svoje posredovanje za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Kot pogoj pa naj bi Ceause-scu od Begina zahteval, da se odpove svoji nepopustljivosti ob vpra* šanju zasedenih ozemelj, ki so pač zasedena in ne »osvobojena*, ter naj prizna Palestincem pravico do samoodlačanja. Romuni bi torej hoteli, da bi se «jastreb* čez noč spremenil v «golobico». (bp) Novi razgovori Tito-Kirn II Sung PJONGJANG - Predsednik Tito se bo danes v spremstvu svojega gostitelja predsednika Kim II Sun-ga, vrnil v prestolnico DLR Koreje. Včerajšnji dan sta državnika preživela ob jezeru Jonpung, približno sto kilometrov severno od glavnega mesta. Predsednika sta se tja skupaj s svojimi sodelavci odpeljala s posebnim'vlakom. Na železniški postaji mesteca Andžu blizu jezera so jugoslovanskega predsednika sprejeli z najvišjimi častmi. Ob vzklikanju množic, tradicionalnem korejskem poskakovanju in izražanju gostoljubja sta dve deklici izročili Titu in Kim II Sungu šopka cvetja, nakar so jugoslovanskega predsednika pozdravili predstavniki krajevnih oblasti. Jugoslovanska delegacija pod Titovim vodstvom se je nato skupaj z gostitelji odpeljala k jezeru Jonpung. Pot je bila ponekod posuta s cvetjem, domačini pa so naredili tudi približno sto metrov dolg predor iz cvetja. Po krajšem oddihu sta se Tito in- Kim II Sung odpravila na vožnjo z ladjo po jezeru. Ob tej priložnosti so se nadaljevali v četrtek začeti politični pogovori o aktualnih vprašanjih iz mednarodnega življenja in o jugoslovansko -korejskih odnosih. Zvečer pa sta si voditelja Jugoslavije in DLR Koreje ogledala kulturni nastop otrok iz tamkajšnjega območja, (vb) tiiiiiiiiiimiiaiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiziiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiHiiiiiN «SIRIO>V VESOLJU Z rta Canaveral so včeraj ponoči ob 1.52 po italijanski poletni uri uspešno izstrelili prvi povsem italijanski umetni satelit «sirio». Gre za poskusno vesoljsko postajo, ki bo raziskovala vpliv padavin na radijske interference, uporabna pa bo tudi za telekomunikacije. Na sliki izstrelitev postaje. Poročilo na zadnji strani. (Telefoto ANSA) tiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||l|||l||||l|||||f||||||,,|rt|i|ni|llll|j|aililliili,lln||ili,(||||ilil|||lliJ,i mini iimiuUI NAVODILA MINISTRSTVA ZA NOVO ŠOLSKO LETO V Sola naj bo bližja vsakdanjemu življenju Večji poudarek tehnično-znanstvenemu in glasbenemu izobraževanju Suarezova misija za vstop Španije v EGS MADRID — Predsednik španske vlade Suarez pričenja danes krajši obisk nekaterih članic Evropske gospodarske skupnosti. V Haagu, Ko-penhagnu, Parizu in Rimu, tak j« zaporedni vrstni red njegovih postankov, bo Suarez skušal pred staviti novo podobo Španije, kakršna je izšla iz volitev 15. junija le- RIM — Minister za prosveto Mal-fatti je izdal navodila, ki so objavljena v posebni okrožnici glede izvajanja dveh zakonskih ukrepov, ki jih je sprejel parlament, in sicer zakona št. 348 ter zakona št. 517. Prvi zakon je spremenil usmeritev pouka na srednji šoli, drugi pa je reformiral šolski koledar, odpravil popravne izpite v obvezni šoli ter predpisal nova merila za ocenjevanje dijakov. Pouk se bo v šolskem letu 1977-78 začel v vseh vrstah in stopnjah šol 20. septembre. Izjema so le otroški vrtci, ki bodo odprti s 1. septembrom. Kot je znano, bodo letos popravni izpiti ter izpiti drugega roka, vštev-ši zasedanje jesenskega izpita iz latinščine za dijake z diplomo srednje šole, v vseh šolah od 1. do 14. septembra. Na učiteljišču bodo pismeni izpiti jesenskega roka, ki so bili že določeni za 16., 19. in 20. septembra, začeli potekati s 7. septembrom. Ministrsko sporočilo pravi nadalje, da je zakon št. 517 odpravil vse zaključne izpite prvega didaktičnega ciklusa osnovne šole ter vse popravne izpite v osnovni in srednji šoli. Zato je predvideno, da bodo v obvezni šoli izvajali specifične posege, v zameno normalnih ur pouka v teku šolskega leta. Ti posegi se bodo izvajali tudi z dopolnilnimi d javnostmi in pomožnimi pobudami, da bi tako odpravili morebitne pomanjkljivosti dijakov. Poleg tega so bile vreljane nove metode za ocenjevanje procesa dojemanja ter zrelostne ravni, ki jo je dosegel posamezen dijak. Te metode prinašajo s seboj odpravo starega sistema redovanja. V ta namen so predvidene posebne vprašalne pole, ki naj bi pomagale šolnikom pri njihovem delu. Te pole že pripravljajo ter jih bodo poslali šolam še pred začetkom novega šolskega leta. V sporočilu je še rečeno, da se bodo morali kolegiji šolnikov v o-snovnih in srednjih šolah sestati od 1. do 20. septembra, da bi organizirali pobude za strokovno izpopolnjevanje šolnikov samin ter za didaktično programiranje. Kar pa se tiče srednje šole — pravi sporočilo — zakon št. 348 predvideva naslednje novosti: 1. Tehnični pouk, moški in ženski, dobi širše dimenzije z nazivom «tehnična vzgoja*, brez razlik glede spola, z namenom, da bi se ovrednotilo ročno delo skupaj z dojemanjem tehnične in tehnološke znanopti. Pouk bo obvezen in ne več neobvezen, in sicer tri ure na teden za vse razrede srednje šole: 2. glasbena vzgoja bo prav tako postala obvezna v vseh treh razredih, in sicer z eno uro pouka na teden; 3. pouk v matematiki, opazovanjih in elementih prirodoslovnih znanosti bo dobil nov naziv matematičnih, kemičnih, fizičnih in prirodoslovnih znanosti. S tem se hoče poudariti potreba po med-disciplinskem usklajevanju vseh teh snovi v • matematično znan- stveno skupino. Pouk ima še poseben namen, da poveže prirodoslovne znanosti z zdravstveno vzgojo. Za ta novi pouk je predvidena ena ura več na teden v prvem in drugem razredu; 4. novi predpisi odpravljajo pouk latinščine, ki je imela do sedaj avtonomen in neobvezen značaj v tretjem razredu. V vseh teh šolah bodo poskrbeli za obsežnejši pouk italijanščine, vendar pa s povezovanjem z latinščino iz katere italijanščina izhaja. S posebno okrožnico — je rečeno v sporočilu — so bile že izdane norme za izvolitev okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov ter za obnovo kolegialnih teles v posameznih šolah. Volitve okrajnih in pokrajinskih svetov bodo 11. in 12. decembra. (vk) V Lagosu obsojen južnoafriški apartheid LAGOS — Svetovna konferenca proti apartheidu je včeraj soglasno sprejela zaključno izjavo, ki zahteva prekinitev vsake oblike vojaškega in jedrskega sodelovanja -z Južnoafriško republiko. Po mnenju nekaterih opazovalcev je dokument precej zmeren. Med drugim se v izjavi zahteva, da vse države prekinejo vsakršno sodelovanje z Južnoafriško republiko na področju jedrske energije ter dobave vojaškega materiala tej državi. Podobne ukrepe, se zahteva, naj bi sprejel tudi varnostni svet OZN. V izjavi se zahteva tudi. naj vse države, organizacije in posamezniki nudijo ustrezno pomoč zatiranemu ljudstvu v Južnoafriški republiki ter njegovim osvobodilnim gibanjem. WASHINGTON — Pentagon je seznanil javnost z novimi prodajami orožja v znesku 1,1 milijarde dolarjev. Od te vsote je 797 milijonov dolarjev namenjenih iranskemu lealstvu. Nove prodaje, o katerih bo moral še razpravljati kongres, dvignejo letošnje ameriške dobave orožja drugim državam na 6,5 milijarde dolarjev, kar je za dve milijardi manj kot lani. frgr v NEDELJSKI ŠTEVILKI NAŠEGA ČASOPISA IN VINSKEGA SEJMA TRŽAŠKI DNEVNIK POLITIČNO ŽIVLJENJE V MESTU SE ZAČENJA OBNAVLJATI TRŽAŠKI SOCIALISTI 0 VOLITVAH IN 0 DELOVANJU KRAJEVNIH UPRAV Pokrajinsko vodstvo PSI se sestane 6. septembra - Pred razpustom bo moral tržaški občinski svet še odločati o ugovorih k regulacijskemu načrtu ■ Ghersi odgovarja demokristjanom ŽUPANOVO POROČILO NA SEJI OBČINSKEGA O DBORA Študijski pristop k problemom razvoja miljskega gospodarstva Poseben poudarek razvoju turizma na podroe-jih Lazareta in bivše ladjedelnice sv. Roka Vtem ko se stekajo zadnji dnevi tradicionalnega avgustovskega dopu-stništva, tudi politično ozračje V mestu še ni polno zaživelo, čeprav se že bliža čas volilne kampanje za tržaško občino, ki bi se morala začeti, če ne pride do velikih presenečenj, nekako čez poldrugi mesec. Prav gotovo ni med prebivalstvom napravilo posebnega viisa tistih nekaj lepakov, s katerimi si novopečeni misovski odpadniki «Narodne demokracije* in protiosimski «odbor desetih* trgajo nekakšno skrpucalo »meščanske liste*. Prav gotovo je le njihova pobožna želja, da bi jim ljudje, ki jim jih je uspelo zaslepiti s fato morgano neizvedljive integralne proste cone, šli še enkrat na limanice. Na občini se v odsotnosti župana odbor v glavnem ukvarja s posle-d cami nedavnega neurja in se bo prihodnji teden sestala tudi svetovalska komisija za javna dela, da se seznani z rezultati podrobnejših raziskav o škodi in izrazi stališča o potrebnih ukrepih. Pred razpustom (10 dni pred dnevom volitev) bo pa moral tržaški občinski svet obrav na vati tudi nekaj pomembnih vpra šanj, kot je odločitev o ugovorih v zvezi z nedavno sprejetimi urbanističnimi variantami in pa vprašanje preustroja občinskih služb, ki jih je t-eba prilagajati zlasti novi porazde liivi in pristojnostim rajonov. levičarski odbor na pokrajini hiti z uoravnim delom glede na možnost z ipletlja jev, upoštevaioč, da je pokrajinski svet ob-izglasovanju pro rmuna sprejel resolucijo, po kateri n si bi mesec dni pred občinskimi v itvami odslooil. da se poišče možnost trdnejše večine. Seja pokrajinskega sveta je bila sicer že napo vedana za 12.' september, govori se pa o možnosti odložitve glede na obveznosti demokristjanskih svetovalcev v zvezi s strankinim pokrajin-s im kongresom. V pričakovanju povratka z dopustov se deliberativni organi strank še niso sestali, politično delovanje so opravljala tajništva in se je odvijalo predvsem po številnih festivalih v mestu in na podeželju, ki se nadaljujejo tudi te dni: Slovenska skupnost na Opčinah, komunisti na Kontovelu in na Koloniji, socialisti v Miljah, socialdemokrati v Rovtah. Predsinočnjim se je sestal izvršni odbor PSI, na katerem je tajnik Carbone v poročilu, ki ga je poslal tudi tisku, poudaril potrebo, da se na prihodnjih volitvah strnejo okrog socialistov sile, ki se zavzemajo za obnovo in gospodarski preporod ter za alternativo dosedanjim oblastvenim krogom. Dejal je, da je levičarska uprava na pokrajini dokaz doslednosti socialistov na tej liniji in da predstavlja preobrat v primerjavi z demokristjanskimi enobarvnimi upravami. Največjo nevarnost pri prihodnji volilni kampanji ne predstavljajo po njegovem mnenju ♦meščanske liste* same zase, kot pa njih poskus, da oslabijo laične stranke in s tem okrepijo hegemonijo KD ali težnje k zgodovinskemu kompromisu, ki bi se izražale, po Carbonejevem mnenju, v novih negibnih enobarvnih upravah na tržaški občini. Zato je treba, je poudaril tajnik PSI, ustvariti zavezništvo med družbenimi sloji, ki so dovzetni do politike prenovitve, in si bodo socialisti prizadevali pridobiti produktivne sektorje, ki si ne smejo privoščiti v sedanji gospodarski krizi, da podpirajo lokalistične liste, ki ne morejo dejansko ščititi njihovih koristi. Glede politike alternative je Car-boie dejal, da je nujen odnos s KPI, toda socialisti se ne bodo odpovedali dialektiki s komunisti, ne samo, da se preverijo različne strateške izbire, ampak tudi, da se pregledajo bližnji in pretekli politični dogodki, pri katerih sta stranki izrazili različna stališča. Izvršni odbor PSI je sklenil sklicati pokrajinsko vodstvo stranke 6. septembra, da pripravi s sodelovanjem komisij volilni program in kandidatne liste za občinski in rajonske svete. Tiskovno sporočilo se zaključuje s stališčem PSI glede obnove upravnih organov neizvoljenih ustanov. Socialisti soglašajo s po trebo nujne nadomestitve zapadlih upravnikov in se obračajo na čut odgovornosti demokratičnih strank. Polemizirajo pa z demokristjani, ki se sicer v besedah zavzemajo za nujno umestitev zdravstvenega konzorcija, medtem ko je za zamude kriva njihova občinska uprava. V zvezi s predvčerajšnjim tiskovnim sporočilom krajevne KD, odgovarja prek tiska tudi predsednik pokrajine dr. Ghersi, ki izjavlja, da je njegov trden namen sklicati čim-prej, vsekakor pred koncem septembra, ustanovno skupščino zdravstvenega konzorcija, kot je bilo sicer dogovorjeno julija med političnimi tajništvi strank ustavnega loka. Za četek delovanja je namreč pogoj za izvrševanje važne vloge usklajevanja temeljnih zdravstvenih služb in njihove decentralizacije na ozemlju. Predsednik pokrajine pa poudarja, da bi bil skupščino že sklical, če bi bila tržaška občina poskrbela, da mu pošlje potrebno dokumentacijo. ki jo je prejela od drugih ustanov, ki so članice konzorcija. Novi člani komisije za gradnje Pred dnevi se je sestala na občini komisija za gradnje. Komisijo so • sklepom, ki ga je julija spre- jel občinski svet, precej obnovili, tako da jo poleg obveznih članov — generalnega tajnika občine, ravnateljev oddelkov za javna dela in urbanistiko ter premet, zdravstvenega funkcionarja, poveljnika gasilcev in nadzornika spomeniškega varstva — sedaj sestavljajo še arh. Gianpaolo Bertoli, geom. Ri-naldo Camauri, geom. Mario Savino, dr. Eugenio del Piero, inž. Milan Sosič, dr. Cesare Pironti, dr. Giorgio De Rosa, arh. Paolo Zelco, arh. Dario Tognon in inž. Umberto Battara. NA URADIH ZA DELO Točkovalne lestvica so od včeraj na ogk‘d mladim brezposelnim Včeraj je urad za delo v Ul. Fa-bio Severo izobesil na oglasno desko dolgo točkovalno lestvico brezposelne mladine, ki je do 11. avgusta letos vložila prošnje za zaposlitev. Na 43 polah je razvrščenih 1.465 imen (17 prijav je bilo neveljavnih) z datumi rojstva, stopnjo izobrazbe, poklicno usposobljenostjo in za -eleno zaposlitvijo. Seznam bo dalj časa na ogled vsem tistim, ki želijo overoviti lastne podatke. Tudi ostale občine tržaške pokrajine so že razobesile sezname na sedežih občinskih uradov za delo in pripravljene so sprejemati mlade za ustrezne informacije. Včeraj na Proseku ZMdek festivala komunističnega tiska Včeraj zvečer se je na Proseku začel festival komunističnega tiska, ki ga organizira sekcija s Proseka in Kontovela. Večer je bil oosve-čen primorski kulturi in Srečku Kosovelu. Predvajali so namreč dva filma na prej omenjeno tema tiko, ki ju je posnel Sergij Cesar. Najprej je Ravel Kodrič pozdravi! vse prisotne in zaželel veliko za bave na festivalu, nakar je prebral Kosovelovo razmišljanje o Trstu in nekaj pesmi kraškega poeta. Nato je Sergij Cesar zavrtel filma, ki jima je, občinst.yo,i sledilo z veliko pozornostjo,'1 saj sta 'bila podana z dobro tehniko I 4tv1 poste dujeta zanimivo kulturno -sporočilo. Pred dnevi je Uradni list objavi) zakon ,z dne 1. avgusta letos, št. 545, s katerim dodeljuje država izreden prispevek 12 mi'ijard lir tržaški občini za dograditev novega vodovoda. Tiskovno sporočilo tržaške KD poudarja, da je z nadaljnjimi 10 milijardami, ki jih je že nakazala deželna uprava, zagotovljeno popolno finansiranje del, ki bodo skupaj stala 22 milijard lir. Izvršilni načrt tega drugega dela ♦vodovoda za drugo tisočletje*, kot ga nazivajo na občinski upravi, predvideva napeljavo dveh cevi s premerom poldrugi meter, prve do 12 vrtin pri Pierisu, druge do 12 vrtin pri Ogleju, iz katerih bodo črpali vodo. Združili se bosta v Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna zaradi škode, ki jo je povzročilo nedeljsko neurje in ki jo bo treba v prihodnjih dneh po praviti, ves teden zaprta. Mucileju pri Tržiču v enoten vodovod. ki bo peljal do Štivana in se bo priključil k že pri prvi fazi postavljeni podvodni cevi. Novi vodovod bo mogel služiti tudi drugim središčem v Posočju, tržaškemu mestu bo pa vsekakor namenjenih 350 tisoč kubičnih metrov vode dnevno. S tem, poudarja tiskovno sporočilo iz palače Diana, bo dokončno rešeno vprašanje preskrbe vode za tržaško področje,* ker so načrti tudi tehnično že ndobre-,ni in bodo mogli oddati dela, kakor hitro bodo prejeli finančna sredstva, ki jih nakazuje zakon, ki je bi! sprejet na predlog poslanca Bel-cija. Vest je vsekakor razveseljiva in je zares upati, da ne bodo dela zašla v običajen začaran krog birokratskih postopkov, saj si prebivalstvo tako mpsta kot podeželja naravno želi rčdno dobave vode brez prekinitev ali motne vode iz pip, ki so je bili deležni tudi v teh dneh v višjih predelih mesta. V prejšnjih dneh so tehniki občinskega podjetja Acega ugotovili, da je voda, s katero se oskrbuje naše mesto, precej onesnažena. Do one snaženja je po vsej verjetnosti prišlo med neurjem, ki je v soboto, nedeljo in ponedeljek zajelo naše kraje. Zaradi tega so v noči. med četrtkom in petkom za devet ur znižali pritisk v vodovodnem omrež ju in zmanjšali tako dobavo vode I našemu mestu. Včeraj so tehniki Festival bo v naslednjih dneh nudil občinstvu še obilo priložnosti kulturnega izživljanja, kaj je na ogled tudi fotografska razstava «Iz vaške preteklosti*, ki jo je o-premil Ivan Sardoč in prikazuje zanimive posnetke iz življenja Kontovela in Proseka. V nedeljo bo najprej zjutraj krajša svečanost pred spomeniki NOB na Proseku in Kontovelu, popoldne na je predviden nastop proseške godbe in kriškega pevskega zbora Vesna. Zvečer bo osrednja manifestacija festivala komunističnega tiska z zborovanjem, na katerem bosta spregovorila Stojan Spetič in Ezio Martone. Danes pa bo ob 18.30 uri zanimiva debata na temo «Vaščani sprašujejo — komunisti odgovarjajo*. na kateri bodo sodelovali Miloš Budin, Dolfi Wilhelm in Fausto Monfalcon. Včeraj je bil na tržaški univerzi tretji dan tehnično - gospodarskega cikla 18. mednarodnega tečaja o prevozih EGS. Prvi predavatelj je bil dr. Sujkens, pomožni generalni direktor antwerp?nskega pristanišča, ki je poročal o belgijskih izkušnjah z novimi pristaniškimi tehnologijami. Predavatelj je najprej opisal razvoj prometa v zadnjih letih in prišel do zaključka, da je zgrešeno smatrati promet kot neko tercialno dejavnost, saj je postal danes že prava industrijska panoga. Prisvojil si je značilnosti moderne tehnologije, in sicer: standardizacijo, dolgoročno načrtovanje potreb tržišča, kompju-tersko vodenje poslov in avtomatizacijo. Predpogoj vsega tega pa je visok in stalen poslovni promet, ki pa zahteva ogromne denarne naložbe,- kar je dokončno zatrlo vsako obrtniško miselnost v prevozih. Po tem uvodu ,je prešel na izkušnje beljžijslcih pristanišč. Rentabil- Acega spet analizirali vzorce vode in ker je bil izid analiz negativen, bo dobava vode v prihodnjih dneh spet normalna. DANES NA OPčINAh Mrd praznikom ZŽI okrogla miza na temo: «Žene in časopisi» V Prosvetnem domu na Opčinah se danes nadaljuje praznik «Noi donne*, ki ga organizira Zveza žensk Italije. V včerajšnjem pozdravnem govoru je tajnica pokrajinskega odbora ZŽI Ester Pa-cor na kratko spregovorila o ženskem problemu, začrtala tridnevni program ter zaželela prisotnemu občinstvu veliko zabave. V slovenščini pa je spregovorila Suzi Per-tot. Zatem je v okviru glasbenega kolaža «Pojemo skupaj* nastopila skupina II eanzoniere popoiare «Giorni cantati*, pevec Alfredo La-cosegliaz in glasbeno eksperimentalna jazzovska skupina «Gruppo d’espressione e di ricerca musi-cale». Za danes ob 19. uri je organizacijski odbor pripravil okroglo mizo na temo: ♦Žene in časopisi*, na kateri bodo sodelovali tudi časnikarji ali predstavniki raznih časopisov, ob 21. uri pa bo . predstava «Pusti me samo* Saviane Scal-fi. Rezijanska folklorna skupina bo zaplesana pred občinstvom jutri ob 19. uri, zvečer ob 21. uri pa bo predvajanje filma «Splav: žene spet v boj proti prostim strelcem*. Tako danes kot jutri bo v nočnih urah za ples igral ansambel Vrhe kisses*. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Za otro ke je tudi preskrbljeno: razvedrili se bodo lahko v posebnem kotičku, ki so ga organizatorji pripravili prav zanje. Decembra volitve novih pokrajinskih šolskih svetov Volitve novih pokrajinskih šolskih svetov bodo 11. in 12. decembra. Tako je določilo ministrstvo za šolstvo, ki je v posebni okrožnici objavilo tudi norme za obnovitev zbor nih organov na posameznih šolah. Dežela zavrnila področni načrt za ljudske gradnje v Ul. Don Bosco Medtem ko si je v džungli zasebnih interesov in privilegijev z veliko težavo utrla pot težnja naprednih sil, da je treba revnejšim družbenim slojem zagotoviti cenejša stanovanja in je bil v ta namen med drugim sprejet zakon o določevanju področnih načrtov za ljudske gradnje, so po drugi strani še zmerom dovolj aktivne tudi tiste sile, ki so ob vsakem trenutku pripravljene nastopiti proti tem pridobitvam. Eden takšnih primerov je sklep deželnih organov, ki odklanja področni načrt za ljudske gradnje, ki ga je tržaška občina po dolgih postopkih določila v Ul. Don Bosco. Dežela je skratka z enim samim zamahom izbrisala vse tisto, kar je bilo zgrajeno z velikim naporom naprednih družbenih sil v Trstu. Vest o sklepu deželne uprave je izzvala precejšnje ogorčenje predvsem v tistih krogih, ki jim je pereča stanovanjska problematika najbolj pri srcu. Sindikat stanovanjskih up-avičencev SUNIA je izdal včeraj tiskovno poročilo, v katerem obsoja ta sklep, obenem pa napoveduje za ponedeljek, 29. avgusta, ob 18. uri, na sedežu v Ul. S. Laz-zaro 9, skupščino stanovanjskih u-pravičencev, na kateri bodo sprejeli ustrezne ukrepe. nost je mogoče doseči samo s popolno standardizacijo izkrcevalnih in vkrcevalnih metod, ki pa zahtevajo posebne pristaniške terminale, ladje za določeno vrsto tovorov in samo en način nadaljnjega prevoza. Najboljši način je poenotenje embalaže (kontejnerji), ki so tudi prvi pogoj uspešnih kombiniranih prevozov. Treba pa je odpraviti pretirani optimizem, češ kontejnerji bodo rešili prevoze, njihova uporaba se bo v bodoče še povečala, a vzporedno bodo obstajale še druge metode, ki jih je treba postopoma standardizirati. Dr. Sujkens je v zaključku na-p večal podrobnejšo študijo o kon-tejnerizaciji v belgijskih pristaniščih. Drugi včerajšnji predavatelj je bil prof. Alastair Couper, načelnik odseka za pomorske študije vvaleške univerze in raziskovalec pri znanstvenem in tehnološkem zavodu iz Cardiffa, ki je poročal o problemih prevoza 'ogljikovodikov in plinov v Severnem morju. Izhodiščna točka predavanja je bil porast porabe o-gljikovodikov v Evropski gospodarski skupnosti. Leta 1960 je odpadlo na ta energetski vir 29 odst. celotne potrošnje energije v devetih državah EGS, v letu 1970 pa so ogljikovodiki predstavljali že 60 odst. celotne energije. Evropska skupnost je bila z leta v leto bolj odvisna od uvoza. Ob Severnem morju so nasta le ogromne naftne čistilnice, ki se pa sedaj nahajajo v težavnem položaju. OPEČ zagovarja stališče, da bi države proizvajalke postopoma izvažale le končne izdelke in ne surovo nafto kot doslej Prav tako bo negativno vplivala poglobitev Sueškega prekopa, saj bodo tanker ji izkrcevali svoj tovor v sredozemskih terminalih, kar bo povzročilo občuten padec prometa v severnomorskih pristaniščih Vse to ho povzročilo precejšnje spremembe v prevažanju ogljikovodikov, prevladovali bodo tankerji majhne in srednje tonrže, ki bodo prevažali nafto in plin iz novih ležišč v Severnem morju do škotskih terminalov in severnomorskih čistilnic. To pa bo le polovica evropske porabe, o-stalo polovico bodo dobavljali iz do sedanjih držav Tankerji bedo srednje tonaže, podobne tonaže bodo tudi plovila za prevažanje severno- Železniški promet že spet pretresajo divje stavke. Prve znake smo občutili že včeraj in predvčerajšnjim, potem ko je sindikalna organizacija železničarske stroke UIL napovedala stavko v Anconi in Bologni. Vlaki, ki so šli skozi kolodvore teh dveh mest, so imeli daljše zamude. Tako je na primer s skoro enourno zamudo privozil včeraj dopoldne v naše mesto vlak Direct o-rient in seveda z enourno zamudo tudi odpeljal. Z današnjim dnem se bodo razme re na železniških postajah najb"ž še zaostrile, potem ko so avtonomni sindikati železničarjev napovedali petdnevno divjo stavko, ki jo enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL odločno obsoja, ker vnaša v sindikalna pogajanja le nove nerede in zmešnjavo. Sindikalna zveza je obenem tudi pozvala železničarje naj stavko množično bojkotirajo. Čeprav re bo veliko železničarjev piedvsem v severnih krajih države držalo te ga poziva, bodo delni zastoji v prometu (predvsem vlakov, ki prihajajo ž juga) neizogibni in to bomo delno občutili tudi pri nas. Miljski župan Bordon je pred dnevi poročal občinskemu odboru o pripravah na prvo konferenco o milj-skem gospodarstvu, ki jo bo konec oktobra priredila miljska občina. Župan je najavil konferenco že med svojim posegom na drugi konferenci o tržaškem gospodarstvu, ki je bila junija letos, o njej pa so okvirno razpravljali predstavniki krajevnih političnih, družbenih in sindikalnih skupin ter predstavniki podjetij tudi na sestanku enotnega odbora za obrambo miljskega g<^ spodarstva in okolja. Namen konference je raziskali posebnosti in specifičnosti miljskega gospodarstva. To bo po mnenju občinske uprave mogoče izpeljati z ustanovitvijo študijskih skupin, ki bodo pregledale možnosti razvoja posameznih predelov in industrijskih obratov miljske občine. Ena skupina naj bi proučila kakšne možnosti razvoja ima dolina pri Orehu, druga bo obravnavala dva izredno pomembna gospodarska objekta: ladjedelnico Alto Adriatico in rafinerijo Aquila - Total, posebna štu afriškega plina. Te probleme bo morala EGS v najkrajšem času rešiti, saj so predvidevanja točna, kar pomeni za Evropo konec obdobja «ve-likank*. Evropa bo morala prav tako rešiti problem kontingentov nafte in plina iz ležišč v Severnem morju. V zaključku je prof. Couper napovedal padec povpraševanja po težkih ogljikovodikih in prevoz končnih izdelkov po ceveh. V popoldanskih urah so bili predavatelji in tečajniki gostje pristaniške ustanove in so si ogledali naprave in strukture našega pristanišča. Danes bo zadnji dan tehnično gospodarskega cikla, analizirali bodo probleme sodelovanja med pristanišči in železnicami ter proučili kombinirane prevoze v sredozemskih pristaniščih. S ponedeljkom.,&e prične politični ciklus o problematiki prevozov. Iz Nabrežine Občinska uprava je pred dnevi objavila razpis za zasedbo prostih delovnih mest učnega osebja v osmih občinskih vrtcih. Gre za mesta z omejeno delovno dobo (eno leto) in za suplence. Pojasnila in zahteve razpisa, ki bo odprt en mesec po objavi . (do 20. 9. 1977) in na katerega se lahko prijavilo kandidati od 18. do 65. leta starosti, so vsak dan na voljo v občinskih uradih. * # # Uprava občine Devin-Nabrežina v smislu ustreznih zakonskih določil odreja, da morajo do 6. septembra vsi vinogradniki prijaviti količino vina, ki so ga imeli na zalogi 31. avgusta. Tistim, ki se temu vabilu ne bi odzvali. občina ne bo izdala dovoljenja za prodajo starih zalog, posegla bo pa tudi po sankcijah, kot jih predvideva zakon. Prijave sprejemajo na županstvu v sobi št. 19 od 9.00 do 11.30. l.P. Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane, ki so utrpeli škodo ob nedeljskem neurju, da se javijo v uradih za vse informacije. Tudi z javnimi prevozi na Tržaškem so precejšnje težave. Občutijo jih predvsem uslužbenci.prevoznega sektorja, ker delajo v ne ravno zavidljivih pogojih. Ena glavnih težav je pomanjkanje osebja, kar pomeni, da so zaposleni podvrženi nevzdrž nim delovnim ritmom. Druga pomanjkljivost je pomanjkanje prevoznih sredstev. Cimprej bi bilo treba torej obnoviti prevozni park, menijo pri tem sindikalne organizacije, katerih tajništva so se v teh dneh sestala, da bi proučila položaj. Sindikati so tudi mnenja, da bo moral medobčinski konzorcij za prevoze u-krepa-i Pre(1 pričetkom novega šol skega leta, kajti v nasprotnem primeru se bodo s povečanjem števila potnikov, to je šolarjev in dijakov, razmere še poslabšale. Sindikalna zveza je zato med svojim zadnjim zasedanjem sklenila zahtevati srečanje s pristojnimi organi konzorcija, s katerimi naj bi določili načrt zu reševanje že omenjenih problemov. Po tem sestanka bodo sindi kati sklicali tiskovno konferenco ter na ta način sensibilizirali javnost in v prv* vrsli politične sile in krajevne uprave. dijska skupina pa bo osredotočila vso pozornost na razvoj turizma v miljski občini. Naloga te skupine je, da pregleda in izdela predloga za čim smotrnejši razvoj turizma na področju Lazareta in ladjedelnice sv. Roka. Miljska občina si namreč že dalj časa prizadeva, da bi ti dve območji spremenili v turistični. Področje, kjer je nekoč cvetela ladjedelnica sv. Roka, je bilo namreč namenjeno turizmu leta 1972, ko so odobrili prvo varianto regulacijskega načrta, še prej pa je občinska uprava posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi dovolile razvoj turizma pri Lazaretu. Naloga študijske skupine je torej najti, v sodelovanju s političnimi, družbenimi in gospodarskimi silami, najbolj primerne rešitve, da se Lazaret in bivša ladjedelnica sv. Roka razvijeta kot turistični področji. Strokovna pomoč tržaško pokrajine vinogradnikom Z letošnjo jesenjo namerava tržaška pokrajinska uprava, v sodelovanju z občinskimi upravami in pokrajinskim kmetijskim nadzomištvom, začeti s programom za strokovno pomoč vinogradnikom. Program se bo oblikoval v treh smereh: a) neposredno pred trgatvijo v vinogradniških krajih samih predavanja enologov, ki jih bo najela pokrajinska uprava; b) praktična strokovna pomoč v kleteh po trgatvi; c) določitev homogenih con za tipizacijo vinogradov in določitev con, kjer uspeva teran. Vinogradniki, ki se želijo udeležiti pobude, se lahko do konca avgusta zglasijo vsak delavnik, od 8. do 10.30 na sedežu pokrajinske uprave (Ul. Geppa št. 2, tel. 61812) pri gospodu Rebuli. Odbornik za kmetijstvo (L. Volk) 4 Danes se na Repentabru poročita VESNA GUŠTIN in IGOR GRILANC PD Rdeča zvezda jima želi vse najboljše na novi življenjski poti. 4 Danes se poročita VESNA GUŠTIN in IGOR GRILANC Iskreno čestita in želi vso srečo na novi življenjski poti PD Kraški dom z Repentabra. 4 Danes se v župni cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah poročita NATAŠA SOSIČ in BORIS FABJAN yso srečo in zdravje na novi poti jima želi openski cerkveni pevski zbor. 4 Ob 50. obletnici skupnega življenja BERTE in LOJZETA KRALJA jima čestitajo in želijo mnogo sreče sin Maks z ženo Lidijo, vnukinji Magda in Vlijana ter pravnuka Nataša in Jan. Izletnikg v Sovjetsko zvezo, ki odpotujejo v sredo, 31. avgusta, prosimo, da dvignejo svoje potne liste pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4. Primorski dnevnik NA ULICI ROSSETTI Z motorjem v avto: mladenič hudo ranjen Na Ul. Rossetti se je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah hudo ponesrečil 17-letni Giuseppe Marinuz-z' s Ceste na Katinaro 12. S svojim motorjem harley davidson tržaške registracije je vozil po Ul. Rossetti v smeri proti velesejmu in je na križišču z Ul. Mameli iz š: nepojasnjenih razlogov trčil v pred njim vozeči fiat 127, s katerim je 43-letni Italo Crevatin s Frankovca 374 zavijal v levo v Ul. Mameli. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli agenti prometne policije in reševalci Rdečega križa, ki so prepeljali Marinuz-zija v nezavestnem stanju v glavno bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov, zlom desne stegnenice in udarce po vsem telesu. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. — ZidaV padel z lestve V palači ustanove INAIL v Ul. Teatro romano se je včeraj popoldne ponesrečil 46-letni zidar Augu-sto Boz iz Ul. Cave 2/2, ki je zaposlen pri podjetju Scarcia. Med delom v stanovanju v tretjem nadstropju je nenadoma - izgubil ravnotežje in padel z lestve poldrugi meter globoko. Pri padcu si je zlomil desno zapestje in desno stegnenico. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, se bo moral zdraviti 90 dni. IZ TISKOVNEGA SPOROČILA TRŽAŠKE KD ‘ * 'v Bliža se začetek del za dograditev vodovoda Po 350 tisoč kubikov vode dnevno bodo črpali iz vrtin pri Pierisu in Ogleju - Predvideni strošek 22 milijard lir uiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitintiMiniiiiiiiiiiiie ZANIMIVI PREDAVANJI NA UNIVERZI Standardizacija pomorskih tovorov in spremembe v prevozu ogljikovodikov Nasprotovanje kontejnerizaciji za vsako ceno - Končano obdobje naftnih «velikank», spremenila se bo pol ogljikovodikov v Evropo ŠTEVILNA ODPRTA VPRAŠANJA V PREVOZNEM SEKTORJU Motnje v železniškem prometu zaradi stavke «avtonomistov» Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL zahtevala srečanje s predstavniki medobčinskega konzorcija za prevoze zaradi krize javnih prevozov SEKCIJA KPI NA PROSEKU - KONTOVELU vabi na PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA danes in jutri na Proseku Program: Danes, 27. 8., ob 18.30 obravnava z naslovom: «Vaščani sprašujejo — komunisti odgovarjajo*. Jutri, 28. 8., zjutraj: poča- stitev spomenikov NOB na Proseku in Kontovelu. Popoldne: nastop proseške godbe, kriškega zbora VESNA in govornikov tov. Spetiča in Martoneja. Vsak dan razstava slik iz zbirke tov. Ivana Sardoča: «Iz vaške preteklosti*. Domače jedi in pristna kapljica. Ples s skupino «The Lords*. Sekciji Slovenske skupnosti Opčine in Repentabor vabita na prireditev NAŠ PRAZNIK za Jernejevo na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna št. 89. Danes, 27. avgusta, ob 20. uri: plesna skupina BOBO iz Kopra in ansambel Galebi. Jutri, 28. avgusta, ob 20. uri: cerkveni zbor in zbor Tabor z Opčin, zbor Slovenec iz Boršta, godba na pihala iz Nabrežine in ansambel Taims. Govornik: dr. Drago Štoka. Deloval bo bife z domačimi specialitetami Vodstvo TPPZ opozarja vse pevce in orkestraše, da bo v petek, 2. septembra, ob 21. uri generalka za nastop v Gradišču, ki bo naslednji dan, v soboto, 3. septembra ob 21. uri. V mesecu septembru bo zbor gostoval še 17. v Codroipu in 25. v Dolu pri Doberdobu ne odkritju spomenika padlim. Istočasno obveščamo javnost, da bo urad 'TPPZ redno odprt od 1. septembra dalje vsak dan od 10. do 12. ure raz«n ob sobotah. rtrpvč J,'-" Odbor Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F ranče Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne L septembra 00 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. šolsko skrbništvo sporoča, da Je ministrstvo za javno šolstvo brzojavno sporočilo, da je v zvezi z mine strsko uredbo z dne 15. marca 1“"' spremenilo datum izpitov v šolah za vzgojiteljice otroškoh vrtcev in sicer bo 7. septembra italijanščina, pisR1®" no, 8. septembra pedagogika in 9-septembra slovenščina. Jesenski r°K izpitov bo od 1. do 14. septembra. M1RAMARSK1 PARK: »Luči in zvoki* Predstavi: ob 21.00 «Miramars*° sen* (v slovenščini); ob 22:15 «“ sogno imperiaie di Miramare* y italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do tP ljanskega portiča (ob 19.50 in 2L20) Po predstavi iz grljanskega portica dva povratka. Ariston 21.30 «Non rubare. .. a m*1® che non sia assolutamente neceS' sario*. George Segal, Jane Fonda-Mignon 16.00 «La terza mano*. Pre' povedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 16.30 «La cuginetta inglese*-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film. „ Grattacielo 17.00 «La compagna ® banco*. Lilli Čarati. Barvni film-Excclsior 16.30 «Schock». Daria Nic®-lodi. Prepovedan mladini pod 1* lotom. Barvni film.’ Fcnice 16.30 «11 colosso di £uoc0’' Barvni film. Eden 17.00 «Le strabiglianti avveoJ** re di Superasso*. Evel Kneive. Jene Kelly. Barvni film. ) Ritz 16.00 «Piu forte ragazzi*. Spencer, Terence Hill. Barvni fd01-Cristallo 16.30 «EmaTiuelle nera n. 2*-Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. , Aurora 16.30 «Quattro mosche di ve luto grigio*. Režiser Dario Arge°10-Mimsy Farmer. Barvni film. Capitol 16.30 «Gli oechi della notte*-H. Hepburn. Prepovedan mladini P0® 14. letom. Moderno 16.00 «Nullatenenti cercan affetto*. Vittorio Gassman. P®0® Villaggio. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Erot,ico». °re" povedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Uomini e squaii». PeZ1 ja Bruno Vailati. Barvni film. Impero 17.00 «Sfida a White Buffm0’-Charles Bronson. Vittorio Veneto 17.00 «11 giorno P*._ lungo di Scotland Yard». Rod St® ger. Barvni film. Astra 16.30 «Pinocchio» Walt Disney® barvni risani film. Sledil bo krat10 film «La volpe argentata*. , Volta (Milje) 17.00 «L’arrivista». A' lain Delon, Sidney Rome, Jea>m Moreau. Barvni film. Včeraj-danes Razna obvestila Repentabrska občinska uprava obvešča, da bo sprejela v začasno službo uradnika. Zainteresirani naj predložijo prošnjo na nekolkovanem papirju na občinsko tajništvo, pri katerem dobijo potrebne informacije. Razstave V galeriji »Cesare Sofianopulo«, Lar-go Papa Giovanni 6, bodo v ponedeljek ob 18. uri odprli razstavo slikarke Ere Laziosi iz Camucie pri Cortom (Arezzo). Razstava bo trajala do 10. septembra. s&aigs 'SAMCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREPITNA BANKA trst - -gi:icA>, filzmoV- , \ evaae TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26. 8. 1977 Ameriški dolar: debeli 877,- drobni 860,— Funt šterling 1525.-^ švicarski frank 362.— Francoski frank 175.— Belgijski frank / 23,50 Nemška marka 375,— Avstrijski šiling 52,80 Kanadski dolar 785,- Holandski florint 355.— Danska krona 137.— švedska krona 187.— Norveška krona 157.— Drahma: debeli 20.— drobni 20.— Dinar: debeli 42 — drobni 42 — MENJALNICA vseh tujih valut Danes, SOBOTA, 27. avgusta ZLATKO v Sonce vzide ob 6.20 in zatone °® 19.53 - Dolžina dneva 13.33 ~ na vzide ob 18.50 in zatone ob Jutri. NEDEUA, 28. avgusta AVGUŠTIN Vreme včeraj: Najvišja tempera101^ 29.6 stopinje, najnižja 17, ob 13- 0 23.6 stopinje, zračni tlak 1017,2 m ustaljen, vlaga 52-odstotna, neri 4/10 pooblačeno, veter 5 km na ® severozahodnih, morje skoraj mir0®' temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI . Dne 26. avgusta 1977 so se v Tri rodili 4 otroci, umrlo pa je 14 ^ ' UMRLI SO: 84-letna Alfonsa Sch£ voni vd. Bomigia, 72-letna Luigia hovin por. Gec, 60-letni Carmelo P*® nisi, 73-letni Oscarre Clari, 68-1® Adalgisa Nadal por. Fabris, 71-*® h Angelo Prisco, 77-lctna Carla Uri1 vd. Gorini, 79-letna Antonia Zulja° v ' Corbatti, 81-letni Ugolino Mestjr®0’ 65-letni Bruno Mattiassi, 75-letni Fr0 cesco Clementi, 73-letni Antonio ^ Carlo, 79-letni Francesco Carli, letna Regina Barbo vd. Lupi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) .. Ul. Settefontane 39, Trg. Unii® Ul. Commerciale 26, Trg XXV. prila d- (od 8.30 do 13. in od 16. do Drevored XX. Septembra 4 in Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) ^ Drevored XX, Septembra 4 i° Bernini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA ShV^i Nočna služba za zavarovance IN • *n ENPAS od 22. do 7. ure: te* št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica- ‘ , ! 226-165; Opčine: tel. 211-001; proSfel. I tel. 225-114: Božje polje ■ Zgonik1 ^ KUPUJEM sladki janez, rože. Brc | 225-596; Nabrežina: tel. 200-121 -, zar — Ul. S. Michele 22 — tel. I sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213' Mali oglasi 796061, Milje:, tel. "71-124. Dne 26. avgusta nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil® naša draga mama in nona ANTONIJA ZUUAN vd. HRVATIČ Pogreb bo danes, sobota, 27. t.m., ob 13.30 iz mi;tvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanjih. žalostno vest sporočajo: sinovi Lado. Mario in Baziiij, svakinji Pepca jn Marija, vnuki Rosana, Karmen 10 Marko ter drugi sorodniki. Trst. 27. avgusta 1977 (Občinsko pogrebno podjetje Ul. Zonta 7/C) I ZAKLJUČNA PRIREDITEV OTROK RAZVESELILA STARŠE Poletni center v di j aškem domu potrdil koristnost takih pobud V razpravi med starši ir animatorji centra prikazana važnost sodelovanja centra s starši in šolo ■ Pomanjkanje struktur za otroke Med včerajšnjim pomenkom animatorjev in staršev v poletnem centru v dijaškem domu Včeraj je nehal delovati poletni otroški center v dijaškem domu ♦Srečko Kosovel*, ki ga je organi-2lrala tržaška občina s sodelovanjem j>vetoivanske konzulte. Otroški cen-4er je obiskovalo nad trideset otrok, so bili povečini iz mesta. Pod v»dstvom animatorjev, psihologa in *anitame delavke so se otroci tu s'’obodno igrali, risali, telovadili, Ustvarjali različne predmete, igrače ln tako dalje. Včeraj popoldne so otroci uprizori zaključno predstavo, na katero s« bili vabljeni starši in predstavni-naših slovenskih organizacij, teh ^ je bilo bolj malo, kot da se jih Problem otroškega centra ne bi l'kal. Na sporedu so bili zabavni ♦skeči*., igral je otroški ansambel, nato je sledil ples. V «kulturnem» Polu programa je bilo razpoloženje na višku in smeha na pretek: k pravniku je šel bolan otrok. Zdrav-!' * ga natančno pregleda in §ve-fuJe, naj enkrat dnevno jemlje sveč-ri-'- pa bo kmalu okreval. Čez ne-j a.i časa se bolnik vrne k doktorju n Pove, da se ne počuti nič boljše, (R 150 svečke tako grenke! °°jnik nami-eč ni vedel, kako se s pečkami ravna, zato jih je vtikal "ar v usta). Predstavi je sledila _nkuska, ki so jo otroci sami pri-Pravilj in povedati je treba, da je °*lo dobrot na pretek. Medtem ko so se otroci igrali na *P;>rtnem igrišču med dvema ognje-/’a. so si starši in animatorji izrekali izkušnje in misli. V diskusiji * Prišlo na dan, da je tak poletni enter vsekakor potreben in bi ga szalo organizirati tudi prihodnje le-n. Problem pa so seveda strokovno ^valificiranj animatorji, ki bi po-' v'ečali ves svoj čas vzgoji otrok. 0 Pa je pri nas zaenkrat nemogoče, 2ato bi bilo treba organizirati u-Posobljenostne tečaje, na katerih bi nimatorji pridobili ustrezno znanje, nimatorji so nato starše obvestili državah, s katerimi so se v mese- • u dni srečali. Otroški center, šola " družina bi morali delovati v tes- Povezavi, sicer se otrok ne znaj-e’ saj prehaja v kratkem času iz ne vzgojne metode ria drugo. Otro-s’ so bili v začetku zelo boječi in 0 se zato bali svobodno izražati in igrati, saj je nad njimi visel kot mora rdeči šolski svinčnik in ocena. Končno so se tega strahu znebili, a konec je tudi delovanja centra. Nadalje je bil govor o pomanjkanju ustreznih struktur za otroke, kot so npr. igrišča. Starši sami bi morali sprožiti akcijo, da se tako nevzdržno stanje odpravi, kar bi bilo velikega pomena za nadaljnjo vzgojo otroka. Naj še omenimo, da je včeraj poštar prinesel v dijaški dom pismo z odgovorom beneških otrok, ki so te dni na «Mladi briezi*. Beneški o-troci pišejo kako preživljajo poletne dni in se obenem zahvaljujejo tržaškim otrokom za njihovo pismo. Otroškega centra je torej konec in upati je, da letošnja pobuda ne bo ostala samo muha enodnevnica. V ČETRTEK V KOPRU Pogovor o zamejski mladini na mladinski delovni akciji Zanimanje za probleme Slovencev v Italiji Danes slovesen zaključek delovne akcije V Kopru se bo danes končala o-balna mladinska delovna akcija, pri kateri so sodelovali brigadirji iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik. Največ delovnih ur so mladi namenili urejanju in čiščenju komaj dograjenega koprskega dijaškega doma, pomagali pa so tudi pri grad nji športnega objekta na bonifiki. Brigadirji so v treh tednih, kolikor je trajala delovna akcija, imeli pestro življenje z vrsto zanimivih kulturno - izobraževalnih večerov. Zadnji izmed teh je bil v četrtek v starem že pretesnem dijaškem domu. Posvečen je bil problematiki zamejske mladine ter nasploh življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Podrobno sliko o slovenski mla dini v Italiji so podali trije člani mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Govor je bil seveda o slovenski šoli, o organizacijah mladih, o njihovem udejstvovanju in ustvarjanju na družbenem, kulturnem in športnem področju, o njihovi osveščenosti in angažiranosti, o stikih z mladimi v matični domovini in še o marsičem. Razgovor o zamejski mladini pa ne more biti popoln, če ga ne navežemo na življenje celotne narodnostne skupnosti, ki živi v tržaški, gorišk. ""Uiiiiiiu,lllllltlllllllllllllllllimillmll, „„„11,11,,,IM,irlil,,llilllillaili,,11,1,m,n,,,,n,',,,,,,,m„„i,miii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN NA SILVESTROVO STA HOTELA ČEZ MEJO Z UKRADENIM AVTOM Tržaško prizivno sodišče je obema obtožencema znižalo kazen, ki jo je aprila letos izreklo goriško sodišče (n/ed tržaškim prizivnim sodiščem Rednik Salis, tožilec Cariglia, P^nikar Milcovich) sta se včeraj v3?0varjala Milančana 34-letni Sal-VapFe Ca-valieri in 42-letna Angela 2alf*?i#no veje žensko izpustili na za-Sn° svobodo. 5 i a ie °bema sodilo goriško M kr' sod‘šče in ju je spoznalo 'Va prekupčevanja z ukradenim Uh posesti ponarejenih doku-derip°v in poskusa izvažanja ukra So rea Predmeta v tujino. Sodniki 1 Hi0ava*‘erija obsodili na 3 leta in 8lob!S<*e zapora ter na 800.000 Ur loto ' varesanovo pa na poldrugo Prot; aP°ra in na 400 000 lir 8lobc razsodbi sta oba vložila priziv. Na včerajšnji razpravi je po poro Čilu svetnika Mansija tožilec Cariglia zahteval potrditev razsodbe, zagovornika Onorato iz Milana in Pe-droni iz Gorice pa znižanje kazni ter izpustitev Cavalierija na začasno svobodo. Po krajšem posvetu je sodni zbor omilil kazni obema obtožencema: Cavalierija je obsodil na 2 leti zapora in na pol milijona lir globe, Varesanovo pa na leto in 4 mesece zapora ter na 350.000 lir globe. Sodišče je tudi odredilo izpustitev Cavalierija na začasno svobodo. in videmski pokrajini ter na dogajanja v Italiji. Zato so se predstavniki SKGZ dotaknili tudi širših vprašanj, predvsem kar zadeva potrebo po globalni zaščiti Slovencev v I-taliji, obisk slovenske delegacije pri ministrskem predsedniku Andreottiju ter perspektive po osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Podobne razgovore, ki nedvomno pripomorejo, ,^ boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter vzpostaviti prijateljskih odnosov, so imeli člani mladinskega odbora SKGZ že z brigadirji, ki so se udeležili mladinske delovne akcije «Brkim 77». s.k. Ponovni izlet z ladjo Slavija po Dalmaciji Glede na to, da se izleta, ki je bil spomladi, niso mogli udeležiti vsi prijavljeni, ker je bilo prijav preveč in spričo velike želje udeležencev NOB, ki jih je borbena pot vodila skozi Dalmacijo in dalmatinske otoke, bomo priredili še drugi izlet v te kraje. Izlet bo od 30. oktobra do 3. novembra 1977 z ladjo «Slavija» in obiskali bomo naslednje kraje: Reka, Rab, Korčula, Vis, Hvar, Split, Šibenik, Zadar in povratek na Reko. Odhod bo 30. 10. 77 z Re ke in povratek na Reko 3. 11. t.l. Na ladji je poskrbljeno za hrano in ležišča. Cena izleta znaša 1550 dinarjev na osebo. Prijave z vplačanim zneskom v celoti sprejema občinski odbor Zveze združenj bo-cev NOV Piran do vključno 3. septembra 1977 na žiro račun 51410-678-80560. V primeru, da izlet odpade iz kakršnih koli razlogov, se vplačana sredstva vrnejo. Izleta se lahko udeležijo člani Zveze borcev, vojaških vojnih invalidov, družinski člani ter njihovi svojci in ostali državljani. Udeleženci lahko prijavijo tudi lastne osebne avtomobile, ker je ladja tako prirejena, da lahko brez doplačila vkrca tudi zasebna vozila. Vse informacije o izletu dobite na občinskem odboru Zveze borcev Piran, telefon 73780 pri sekretarju tov. Viktorju Žerjalu, ki je prevzel tudi skrb za celotno realizacijo izleta. Odbor za izlet PODATKI 0 PRVIH SEDMIH MESECIH Turistična bera letos precej ugodna: povečalo se je število tujih turistov Medtem ko so tujci prišli v večjem številu in tudi podaljšali svoje počitnice, so morali Italijani zmanjšati število dni letovanja Prvi podatki o letošnji turistični sezoni v goriški pokrajini so vsekakor zadovoljivi če jih primerjamo z onimi v prejšnjem letu. Na lansko sezono je močno vplival majski potres v videmski in pordenonski pokrajini in to je seveda marsikoga u-smerilo, da si je izbral drug kraj za svoje letovanje. Podatki za goriško pokrajino so v glavnem podatki turističnega mesta Gradež, kajti Gorica in Tržič sta le kraja prehodnega značaja. Na pokrajinski turistični ustanovi, kjer so nam posredovali podatke o prihodu in nočitvah turistov v prvih letošnjih sedmih mesecih so zelo zadovoljni in pravijo, da bo končni rezultat še boljši, kajti v avgustu je bilo v Gradežu zelo veliko ljudi, čeprav je vreme precej nagajalo. Poglejmo številke. Do konca julija so'v vseh hotelih in ostalih prenočiščih v goriški pokrajini zabeležili prihod 103.752 gostov, lani pa jih je bilo v enakem razdobju samo 94.406. To je povišek 9,9 odstotkov, manjše pa je po večanju števila nočitev, kjer so od lanskih 895.240 prešli na letošnjih 924.197, kar pomeni samo 3,2 odstotke. Zaslužek hotelirjev bo torej večji od lanskega, a samo za tri odstotke. Nasprotujoče pa so si številke prihodov in nočitev tujih in domačih gostov. Medtem ko so pri tujcih zabeležili 19,3 odstotkov prihodov in 16,6 odstotkov nočitev več kot lani, so pri domačih gostih zabeležili na eni strani 5,3 odstotke prihodov več kot lani, zmanjšalo pa se je za dva odstotka število nočitev. To pomeni, da so italijanski gostje lani bili na Goriškem povprečno 10,3 noči. letos pa samo 9,6. Morda bo naše bralce zanimalo še nekaj podatkov. Na prvem mestu so Zahodni Nemci (11.713 gostov in 116.504 nočitve), na drugem Avstrijci (12.442 gostov in 92.521 nočitev), na tretjem pa, skupno vzeto, državljani Beneluxa, t.j. Belgije, Nizozemske in Luxemburga (3.191 gostov in 34.426 nočitev). Sledijo Švicarji (1.310 gostov in 9.467 no čitev) in Jugoslovani 3.577 gostov in 7.990 nočitev). Podatki kažejo da gre pri Jugoslovanih za prehodne ali poslovne goste, ki se napotijo v Gradež. Pri Italijanih pa nimamo na razpolago podatkov o številu gostov, imamo pa podatke o nočitvah: lani jih je bilo 650.420. letos pa 638 tisoč 797. Poglavje zase je Gradež. V primerjavi z lanskimi nočitvami so zabeležili kar za 17,7 odstotkov več nočif^v 1bri il!((,]tnh, pri Italijanih pa je število nočitev ostalo nespremenjeno kljub 7,7 odstotnemu povišanju števila gostov. To je seveda vplivalo na skupni rezultat. Lani se je povprečni gost ustavil v Gradežu 13 dni in pol, letos pa en dan manj. Padec gre, kot smo že omenili. na račun domačih gostov. V Gradež je prišlo veliko več Nemcev in Avstrijcev, ki so tradicionalni gostje teia letoviškega kraja, kar za 47 odstotkov pa se je povečal prihod gostov iz držav Beneluxa. Trdne valute v teh državah in zmanjšana kupna moč italijanske lire so bile precej močan adut, da so ti gostje prišli v Italijo in delček tega je do bil tudi Gradež, čeprav je v primerjavi z drugimi letoviškimi kraji v Italiji sorazmerno drag. DHo deželnih komisij v prihodnjem tednu Včeraj je začela komisija za javna dela deželnega sveta s predhodno analizo zakonskega osnutka o s naciji in obnovi urbanističnega ter stanovanjskega sektorja in javnih del na območju, ki ga je prizadel potres. Seji je predsedoval svetovalec Ribezzi, prisotna sta bila tudi predsednik odbora Comelli in odbornik za javna dela Rigutto. Komisija se bo ponovno sestala v sre- K1M1NI MAREBELLO Hotel SANS SOUCI tel. 0341/32798 10 m od morja - nagrajen z zlato knjigo - za domačo in mednarodno kuhinjo skrbijo lastniki • od 15. avgusta do 15. novembra posebna ponudba 6.000 lir penzion • Božič in novo leto ob morju 50.000 lir za 5 dni. r Bančni uradniki... odločilen korak! ODLOČILEN KORAK za vas, ki ste si nabrali toliko izkušenj, ko ste v svoji banki razvijali plodno dejavnost z zasebnimi klienti najrazličnejših ravni. ODLOČILEN KORAK za dosego zasluženega poklicnega priznanja in višjih dohodkov, dohodkov, ki jih vaše delo zasluži. ODLOČILEN KORAK, da bi se vključili v našo Finančno grupo in si izbrali neodvisno dejavnost, ki vas bo v celoti ovrednotila. ODLOČILEN KORAK, da sodelujete z nami in da postanete svoboden profesionist, ki lahko nudi najbolj kvalificirane in najprimernejše finančne proizvode. Zelo uspešne proizvode, ki so na triišču že znani in obilno reklamizirani in ki jih svetujejo najbolj po-memhrie banke. ODLOČILEN KORAK, ki so ga napravili mnogi vaši kolegi in s tem dosegli največja moralna in materialna zadoščenja. ... Sedaj čakamo tudi vas! Pišite nam in nam pošljite svoj curriculum ter navedite na ovojnici in v pismu šifro štev. BA/58 Naslov: Casella 114/N SPI 2010« MILANO J do, da bi razčistila sporne probleme, ki so nastali med včerajšnjo razpravo. Prihodnji teden bodo deželni orga ni imeli precej dela. V torek se bo sestala posebna komisija za probleme potresnega področja, istega dne se bo sestala ožja skupina prve komisije, da bi proučila popravke in spremembe odbora ter političnih sil k zakonskemu osnutku o posebnem generalnem tajništvu za obnovo Furlanije. V torek in sredo pa se bo sestala tretja deželna komisija, ki bo proučevala zakonski osnutek o gledaliških dejavnostih. Nadaljujejo sc spori v lovariiah SIMO in AAA Sindikat kovinarjev poziva delavce tovarn SIMO in AAA naj gredo v ponedeljek na delo. Ravnateljstvo podjetij, ki spadata v koncern Ma-raldi, pa zahteva, da bi vse delavce vključili v dopolnilno blagajno. V Tržiču so se razširile vesti, da je ravnateljstvo obeh podjetij neza dovoljno z devetimi milijardami lir posojila, ki jih je obljubil deželni rotacijski sklad. Maraldi želi, poleg devetih, od TRIE še nadaljnjih 4,7 milijarde. Sindikati so s svoje strani od dežele zahtevali, naj nadzoruje kam bo šel denar TRIE. Denar mora služiti izključno za modernizacijo dveh tržiških in ene červinjanske tovarne, ne sme finansirati del v drugih tovarnah istega koncerna širom po I tali ji. Goriški «Marciatori» v Špetru Slovcnov Člani goriškega kluba «Marciatori Gorizia* ne mirujejo. Prisotni so sko-ro vsako nedeljo na raznih pohodih v naši deželi. Jutri bo šla ena skupina v špeter Slovenov v Beneško Slovenijo, kjer bodo sodelovali na 40 kilometrov dolgem pohodu «Su e iu pa Sclavania», druga pa bo sodelovala na deset kilometrov dolgem pohodu »Si e ju pao Tarampenz*. ki bo v Moraru. OD 1. SEPTEMBRA DALJE Nad 100 dijakov bo letos polagalo popravne izpite Največ jih je na nižji srednji šoli. kjer 1)0 šolska reforma odpravila lo preizkušnjo venščine. 3. s prevodom iz latinščine in 5. z matematično nalogo. Ustni izpiti se bodo pričeli 6. septembra za učiteljiščnike in 3. za vrtnarice, ki bodo morale opraviti saino italijansko in slovensko pismeno nalogo. Z italijanščino se 1. septembra PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR« priredi 27. in 28. 8. «na borjaču* na Oslavju BRIŠKI PRAZNIK Spored: SOBOTA: ob 20.00 — Ples z narodno zabavnim ansamblom Veseli planšarji NEDELJA: ob 18.00 — Nastcp godbe na pihala iz Žiri in Briškega okteta ob 20.00 — Ples z ansamblom Žirovski trio Vse dni bo odprta razstava briških vin — na razpolago bodo klobase in piščanci na žaru VABLJENI! NMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailMIIIIIIIIIIIlMIIIlIllIlMIllIllIllllillllllIHliliiiiiilliliitaiiitaiMiaiiailllllllllllllMMlIllllllllllIHMIIIIlMIIllIlIlIlllilllMIlilllllllliliiiiiiMMIIIIIIIIMIIIH VPRAŠANJE 0 KATEREM MALO VEMO Nad 100 dijakov slovenskih srednjih šol bo od prvega septembra da lje polagalo popravne izpite. Največ dijakov bo moralo prestati to preizkušnjo na nižji srednji šoli «1-van Trinko», kjer bi se morali popravni izpiti odvijati letos zadnjič. Spored pismenih nalog je nasled , .. .» - . ■ . nji: L septembra italijanščina. 2. P™™- pismeni del popravnih izpitov • '■ tudi na trgovski soli. Do 5. septem- bra se bodo nato zvrstile naloge iz srbohrvaščine, matematike, stenografije, trgovinstva in nemščine. U-stni del izpitov bo na vrsti 6. in 7. septembra in s tem bo za osem dijakov. ki polagajo popravne izpite ria tej šoli. letošnjega truda konec. Na klasičnem liceju se bo pismeni del pričel L septembra in bo obsegal naloge iz itahjanščine ter prevoda iz grščine in latinščine. Sedem klasikov bo imelo ustne izpite 5. septembra, nato pa bodo že začeli misliti na bližnji začetek novega šolskega leta. Zapuščina prof. Buona pokrajinski knjižnici Svojci pok. profesorja Enrica Buona so darovali goriški pokrajinski upravi bogato knjižnico, ki jo je zapustil pokojnik profesor Buono, po rodu iz Neaplja, ki pa je veliko let poučeval na srednjih šolah v Gorici. Knjižna zapuščina prof. Buona bo obogatilo pokrajinsko knjižnico na Trgu de Amicis. • Tudi v rajonski skupščini za sve-togorsko četrt in Placuto bodo ponovno razpravljali o reviziji regulacijskega načrta. Seja bo 2. septembra ob 20.30 v Katoliškem domu. slovenščina. 3. nemščina, 5. mate matika. 6. septembra se bodo pričeli ustni izpiti, ki se bodo predvidoma zaključili 10. septembra. Izpite bo polagalo okoli 70 dijakov, točneje 32 iz prvega in 40 iz drugega raz reda. Tudi na učiteljišču je število dijakov. ki bodo polagali popravne iz pite. precej visoko: okoli 20, pripomniti pa je treba, da so v to število vštete tudi nekatere dijakinje s tečaja za otroške vrtnarice. Po pismeni nalogi iz italijanščine, ki bo 1. septembra, se bodo izpiti nadaljevali 2. sept. s pismeno nalogo iz slo Na Goriškem je približno 300 slepih mnogi so vključeni v družbeno življenje Država daje slepcem premajhno pokojnino ■ V Gorici imajo tudi svoj rekreacijski center - Nekateri so se lepo uveljavili v javnem življenju Slepota je huda nadloga človeštva, ki še dolgo ne bo izkoreninjena. Čeprav je navidezno ljudi, ki so zaradi bolezni, nesreč ali drugih vzrokov izgubili vid vse manj, pa podatki govore čisto drugače. Slepota se nikakor ne umika, ampak drži korak z nekaterimi družbenimi boleznimi. Zelo pogosti so primeri bešknja vida pri ljudeh.'ki 'jih je napadla sladkorna bolezen, ki jo je, kljub izrednemu napredku zdravniške vede, še vedno zelo težko odpraviti. Neredki pa so tudi primeri slepote zaradi nesreče na delu. Koliko ljudi je prizadetih v naši pokrajini? Točnega odgovora na to vprašanje nismo našli, kaj več o problemih slepcev pa smo zvedeli pri pokrajinskem uradu Zveze slepih v Gorici. Takih, ki so popolnoma sle£>i, ali pa deloma, naj bi v goriški pokrajini bilo preko 300 Nad 230, torej večina, je včlanjenih v zvezi slepih, kjer jim nudijo vso možno pravno pomoč, pa tudi možnost rekreacije ter rehabilitacije. Ljudje, ki so izgubili vid v celoti ali deloma, se smatrajo kot invalidi in kot taki prejemajo državno pokojnino, ki pa je zaenkrat bolj socialna podpora kakor prava pokojnina. Da ne bo nesporazumov. Mesečna pokojnina znaša za popolnoma slepe 69.997 Ih-ter 48.000 lir kot dodatek za spremljevalca. Druga kategorija, to so tisti, ki še malenkost vidijo, pa prejema 52.000 lir mesečno. Poleg o-menjenih zneskov jim dežela naka že dopolnilno podporo v višini 12.000 oziroma 10.000 lir mesečno. Ni treba posebej razlagati, kaj to predstavlja spričo današnje splošne draginje, zato je že v teku postopek, da bi pokojnine vsaj približali dejanskim potrebam. Tako naj bi po novem najnižja pokojnina ne bila izpod 100 tisoč lir mesečno, poleg seveda dodatka za spremljevalca. Na pokrajinskem uradu Zveze slepih vodijo natančno evidenco o vsakem članu. Pri mlajših si še posebej prizadevajo za njihovo ponovno vključevanje v družben življenje oziroma si prizadevajo tudi za zaposlitev, čeprav so uspehi, kljub velikim naporom, še zmeraj bolj skromni. Tako je v delovnem raz merju de dobra desetina članov. 20 je telefonistov, 9 fizioterapistov (3 se še pripravljajo na ta poklic), nekaj članov pa se ukvarja tudi s svobodnimi poklici- (profesorji, odvet niki, trgovci) V okviru Zveze slepih deluje v Gorici tudi kulturno rekreacijski center, ki razpolaga s knjižnico s preko 200 knjigami v Braillovi pi savi ter s sodobnimi tehničnimi pripomočki, ki omogočajo slepim, da aktivno sledijo kulturnim dogajanjem v družbi. «Obisk res ni masiven*, nam je v pogovoru zaupal predsednik Zveze slepili, Stecchina. «je pa stalen. Tako imamo reden obisk 20 - 30 članov, ki so takorekoč stalni gostje našega centra. Obisk bi bil mogoče boljši, a mnogokrat se pojavlja vprašanje spremljevalca.* Stecchina je na čelu gori.ške usta nove že dobrih dvajset let, zato tudi najbolje pozna razmere, tako v pokrajinskem, kakor državnem merilu. «Lahko rečemo, da je primerov prirojene slepote vse manj, predvsem zaradi boljših življenjskih pogojev. Zaskrblja pa število nesreč na delu, čeprav se v zadnjem I času ni bistveno povečalo. Največ primerov slepote je še zmeraj med starejšo generacijo, kjer opeša vid zaradi starostnih ali bolezenskih procesov, predvsem zaradi sladkorne bolezni.* Članstvo goriške Zveze slepih bi lahko porazdelili v' fri' skupine. Naj manj je takih, ki so vid izgubili na delovnem mestu, (K))', vojnih invali dov ali takih, "ki" šo postali invalidi vsled vojne, je 27, okrog 200 pa je '■seh ostalih. Vendar slepota ne prizadene samo starejše ljudi. Goriška ustanova ima v oskrbi pet šoloobveznih članov. 3 obiskujejo tržaški zavod Rittmayer, medtem ko dva obiskujeta redno šolo v domačem kraju in skupaj z vrstniki sledita pouku. Zanju redno skrbi strokovno izvež bano osebje. Predsednika Steechino, tudi sam je slep, smo zmotili pri branju revije, zato smo mu zastavili še vprašanje, kako je s pismenostjo med člani. «lzguba vida po navadi težko prizadene človeka, zato je treba o-gromno volje, da se s stanjem sprijazni ter se skuša prilagoditi. Posebno težko je to pri starejših ose- bah, ki so bile vajene zgolj fizičnega dela, medtem ko pri mlajših to ne predstavlja večjih težav. Lahko rečemo, da obvlada Braillovo pisavo vsaj tretjina naših članov*. Ni bilo bombe na ladji v Tržiču V sredo zvečer se je v tržiški lad jedelnici razširila vest, da je nekdo skril bombo na ladjo, ki jo trenutno gradijo. Ravnateljstvo je dalo takoj ukaz, da prekinejo delo in skupina izvedencev je pričela preiskovati gradbišče. Iskanja so imeli precej, saj gre za ladjo z 81.000 tonami nosilnosti. Iskali so v sredo zvečer, vso noč in tudi v četrtek dopoldne in šele v četrtek zvečer so ugotovili, da bombe na tej ladji ni. Včeraj je potekalo delo v ladjedelnici normalno. Včeraj-danes Iž goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Dario Galante. Maurizio Tomasini, Micol Mauri, Hana Candotti. iiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiniiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinii V PARKU ZA GORIŠKIM ŽUPANSTVOM Jutri spet tradicionalni mednarodni ptičji sejem Pomembna vloga ptičjih sejmov v boju za varstvo narave V občinskem parku v Gorici prirejajo Pro loco, občinska uprava in pokrajinska turistična ustanova (E PT) tradicionalni sejem, ki sovpa da s patronom sv. Jernejem. Prireditev bo jutri, oričela se bo ob 5. uri zjutraj, zaključila pa ob 14. uri. Tako zgodaj bodo prireditev začeli zato. da bi strokovna komisija lah ko ocenjevala ptičje petje, iv podlagi katerega bo ptice pevke tudi nagradila. Ptičji sejem v Gorici prirejajo že nekaj stoletij, pa so se zanj odločili že tako zgodaj, je pripisati dvema okolnostima, ki sta si prav pri nas podali roke. Preko naših krajev namreč vodijo pota domala vseh ptic selivk, Tako na ptičih bogatih krajev kot so naši najbrž v Evropi sploh ni. Za prelet naših krajev na svojih selitvah se ptiči zato odločajo, ker so Alpe prav pri nas najbolj prehodne. To okolnost so nemški fevdalci že zelo zgodaj obrnili sebi v prid ter zelo razvili lov na ptice. Današnji ptičji sejmi skušajo to dejavnost vse bolj vključiti v prizadevanja za varstvo narave. Ptičji sejmi imajo sedaj vse bolj vzgojni značaj. Seveda pa ti sejmi ne bodo odpravili številnih vnašanj, ki se pojavljajo prav z lovom na ptiče. Potrebno bo spremeniti zakonodajo, če hočemo preprečiti uničevanje ptic. Sejem je mednarodnega značaja ter bodo na njem sodelovali tudi lastniki ptičev iz sosednjih držav. V komisiji za ocenjevanje petja kanarčkov je, denimo, tudi Ljubljan čan Ludvik Simončič, medtem ko je v ocenjevalni komisiji za petje drugih vrst ptičev cela vrsta strokovnjakov iz Furlanije; Jugoslavijo bo v tej komisiji zastopal Mario Ca-stellani iz Pulja. Občinstvo bo na sejem lahko pri šlo že ob 6. uri, ob 12. uri bo tek movanje v oponašanju ptičjega petja s piščalko in brez nje. Nagrajevanje bo ob 13. uri. Praznik kotalkarjev jutri na Peči Na Peči se je sinoči pričelo poletno praznovanje prosvetnega društva «Vipava». Letos so prazniku dali še posebni pečat, saj bodo jutri svečano otvorili novo kotalkar-sko ploščad, ki so jo zgradili domačini s prostovoljnim delom. Medtem ko imajo na sporedu, od 20. ure dalje, ples ob zvokih orkestra Unho, bodo imeli jutri popoldne, ob 18. uri, veliko kotalkarsko manifestacijo na kateri bo sodelovalo nad 250 kotalkarjev. Poleg domačih fantov in deklet nastopijo še kotalkarji cPoleta* z Opčin, «Yogija» iz Nove Gorice, UGG iz Gorice, I-talcantieri iz Tržiča, iz Pierisa, iz Ronk in iz Turjaka. Popravni izpiti na trgovskem zavodu Ravnateljstvo slovenskega trgov skega zavoda v Gorici sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti s pismenimi nalogami iz slovenščine, italijanščine in matematike dne 1. septembra ob 8.30. Za nismene naloge bodo porabili štiri dni medtem ko bodo ustni izpiti trajali dva dneva, in sicer 6. ter 7. septembra. Gledališčniki iz Pistoie v torek v Gorici Na pobudo goriškega univerzitetnega krožka bo v torek, 30. ->vgu-sta, ob 21. uri v goriškem avditoriju gledališki nastop eksperimentalnega gledališča iz Pistoie z naslovom tApe suite*. Gledališko skupino iz Pistoie vodi Vanni Marchi. ki je hkrati tudi njen režiser. Na torkovi predstavi se bodo predstavili s spletom del Garcie Lorce. Vstop je prost. IZ NOVE GORICE Šolska likovna razstava v hotelu Argonavti V hali hotela Argonavti v Novi Gorici je že ves avgust odprta razstava slik iz lesenih plastik in kipov učencev osnovne šole v Solkanu. Poleg teh so razstavljena tudi dela, ki so bila nagrajena na letošnjem mednarodnem ex lempore o-snovnih šol iz Primorske in zamejstva na temo učlovek in delo*. Razstava bo odprta tudi v septembru in mnenja smo, da si jo je vredno ogledati. Razstavljene so risbe, linorezi, lesene plastike, reliefi na potuširan les. Med slikami učencev in dijakov osemletk in nižjih srednjih šol, ki so se udeležili zgoraj omenjenega tekmovanja, je tudi ena slika dijaka iz San Vendemiana, občine, ki je pobratena z Novo Gorico. Razstavljena je tudi slika Nadje Gru-sovin, dijakinje tretjega razreda slovenske nižje srednje šole «Ivan Trin-ko» iz Gorice. Razstava dokazuje, da je moč tudi v prostoru, ki ne spada v šolsko okolje, t.j. v hotelu, prirediti šolsko razstavo, ki bo morda pritegnila zanimanje širše publike. Pobudnikom zaradi tega gre naša pohvala. Le nekaj nas moti. Da je pod sliko naše zamejske dijakinje napisano tSrednja šola «Ivan Trinko» — Go-rizia». Ni morda komu med organizatorji znano, da velja slovenski i-zraz za Gorico tudi na tej strani meje? Kino Gorica VERDI 17.00- 22.00 «Maladolescenza». Martin Loeb, Eva Jonesco. Barvni film. Prepovedan mlslbini pod 18. letom. CORSO 17.00-22.00 «Von Buttiglion* Sturmtruppenfilhrer*. Jacques Dufil-ho, Isabel Marshal. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00- 22.00 «Giu la testa!*. Rod Steiger in Jim Coburn. Barvni film. VITTORlA 16.30-22.00 «La grande fuga*. Steve McQuin in Charles Bronson. Barvni film. CENTRALE 17.15-22.00 »Godzilla con-tro i robots*. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 *La gang del Parigino*. , EXCELSI()R 18.00-22.00 «ha corsa piu pazza*. LETNI KINO MARCELLIANA 20.30 «L'isola sul tetto del mondo*. J\ovn Gorica in okolica SOČA »Grizli*, ameriški film ob 18 30 in 20.30. SVOBODA »Trije kondorjevi dnevi*, ameriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Pazi da ne bo gneče*, italijanski film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 73328. GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE 1 V delovnem odnosi 706 tisoč delavcev Koliko je prijavljenih pri skupnosti za zaposlovanje in koliko je še nepokritih delovnih mest - Razporeditev po strokah Zaposlovanje delavcev postaja v nekaterih zahodnih državah v kriznih obdobjih čedalje hujši problem. Zlasti pa zaposlovanje mladih strokovnjakov, ki se tako čutijo odrinjene in brezkoristne v družbi, ki je sicer vložila v njihov študij zelo velika sredstva. V Sloveniji se s tem problemom še ne srečujejo, saj je stopnja rasti zaposlovanja med jugoslovanskimi republikami v samem vrhu. Težko pa je kljub temu definirati število prebivalcev, ki so delovno zmožni, a vendar nezaposleni. Število oseb, ki iščejo zaposlitev, je namreč zelo relativen pojem. Pri nas ga definira tisto število delavcev, ki so prijavljeni pri skupnostih za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje pa nato usmerja prosto delovno silo v skladu s potrebami v gospodarstvu in negospodarstvu in glede na poklicno usposobljenost delavcev. Že v sedanjem razvoju zaposlovanja je često prihajalo do deficitov oz. na drugi strani do defi-citnih poklicev. Takšno stanje je značilno zlasti pri kadrih z visoko izobrazbo, ki se delno usmerjajo povsem modno; v zadnjem času zlasti v poklice ekonomistov in prav-, nikov, medtem ko primanjkuje na drugi strani tehničnih profilov. Seveda pa je opazna deficitarnost tudi pri delavcih s kvalifikacijami srednje in višje stopnje. Značilen je tudi medrepubliški priliv delavcev, saj je znano, da bi ostalo slovensko gradbeništvo skoraj brez delovne sile, če ne bi imelo delavskega zaledja v ostalih jugoslovanskih republikah. Nezaposlenost v Sloveniji v letošnjem letu vztrajno pada. V aprilu je bilo na zvezi skupnosti za zaposlovanje prijavljenih še 12 tisoč delavcev, konec junija pa le še 10.800 delavcev. Tudi pri zaposlovanju delavcev so značilne nekatere sezonske variacije, saj se število vključenih v delo v poletnih mesecih zmanjša, če pri tem odmislimo zaposlovanje delavcev v panogah s povsem sezonskim značajem, kot so gradbeništvo, turizem, kmetijstvo in gostinstvo. Tako se je v drugem četrtletju mesečno vključilo v delo skoraj 2.000 novih delavcev, prostih delovnih mest pa je bilo skoraj 10 tisoč, prav tako pa je bilo zasedenih delovnih mest okoli 9 tisoč. V praksi pri sprejemu v združeno delo je tudi instituacija pripravništva, to je neke uvajalne dobe, ki traja največ do enega leta. Strokovnjaki, ki prihajajo ' iz srednje, višje in visoke šole, morajo v začetku poleg že osvojenega teoretičnega znanja pridobiti še neposredno praktično znanje za določeno delovno mesto z vsemi karakterističnimi opravili in nalogami. V fem času morajo biti pod mentorjevim nadzorstvom in opravljajo opravila na različnih delovnih mestih. V maju je bilo v Sloveniji sprejeto 235 pripravnikov, od tega 45 z visoko izobrazbo, največ v gospodarstvu, kjer odpade največji del seveda na novo zaposlovanje v industriji. Sicer pa nam o dinamiki zaposlovanja v Sloveniji lahko najbolj zgovorno povedo naslednji podatki: konec junija je bilo v Sloveniji v združenem delu zaposlenih skoraj 706.000 delavcev, kar je v primerjavi z enakim mesecem lani za 3,9 odstotka več. Kar 85 odstotkov vseh zaposlenih združuje delo v gospodarstvu, le 104 tisoč delavcev pa v negospodarstvu. Najpomembnej- ša gospodarska panoga je industrija, kjer je zaposlenih 331 tisoč delavcev (podatki za junij), med industrijskimi panogami pa izstopajo po številu delavcev panoge, ki se izrecno hitro razvijajo; proizvodnja električnih strojev, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in že tradicionalna delovna - intenzivna panoga — proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov. V izobraževanju in kulturi je zaposlenih 41 tisoč delavcev, v zdravstvu in socialnem varstvu pa 38 tisoč. Ravno ti podatki pa govore o izredno hitrem tempu rasti zaposlovanja v kvartarnem sektorju. Tendence rasti zaposlovanja so bile v svetu do nedavnega v veliki večini koncentrirane v sekundarnem sektorju (industrija, gradbeništvo) v zadnjem obdobju se to prenaša na terciarni sektor (promet, obrt, trgovina, gostinstvo), nedvomno pa ima največjo bodočnost zlasti ob samoupravnem razvoju kvartarni sektor. K.B. Razglednica s slovenskih planin Če te v teh dneh pot zanese v slovenske planine, se boš srečaval s kolonami domačih in tujih planincev, ki rinejo v hrib ali se spuščajo že v dolino. Na poti boš srečal nedoraslega dečka, pa tudi človeka v letih. Med tujimi planinci boš našel celo Japonca, ko fotografira svojo spremljevalko pred začetkom Triglavskega narodnega parka. Največ tujcev pa pa je Holandcev, Italijanov in Avstrijcev. (Foto in tekst Edi Šelhaus) lllllllllllllllllllllllllflltllllllllllllllllllllllllllMIlimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllMllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIinilllllllllllllB POLEMIKA V ZVEZI S TRČENJEM DVEH «JUMB0 JET0V» LETOS MARCA V enem izmed ponesrečenih letal naj bi bilo tudi tristo kg urana? Zatrjevanja in demantiji, ki dajo misliti - Za nesrečo naj bi bili krivi kontrolorji, ki da so gledali televizijsko oddajo nogometne tekme - Oktobra se bo vedelo kaj več MADRID — Prav nič novega ne bomo povedali, če bomo rekli, da se človek tako rekoč že igračka s svojo bodočnostjo. V našem, v konkretnem primeru to velja še posebej ali rekli bi dvakrat. V mislih imamo strahotno letalsko nesrečo, ko sta pred meseci nedaleč od letališča Santa Cruz trčili v zraku dve veliki potniški letali, pri čemer je bilo 581 mrtvih. Že to je strahotna nesreča. Sedaj pa, kot kaže, prihaja na dan, da je bil v enem izmed letal tudi večji tovor urana in da je do nesreče prišlo zato, ker so na kontrolnem stolpu v Santa Cruzu kontrolorji poletov, namesto da bi sledili poletom, letalom, gtedSli “TV41 pf*nč*i nogometne tekme. Vse to je že nekoliko preveč gorps£ašdq,.,zdi šjf že blazno neodgovorno, Tra bi mro res. Človeka obvzame srh, če pomisli, da bi mogli s potniškim letalom prevažati radioaktivno snov. atomsko gorivo uran. Doslej smo prav v Španiji že doživeli podobno katastrofo, ko je treščilo neko ameriško vojaško letalo, ki je v okviru »strateške obrambe* nosilo atomsko bombo. Z druge strani vemo, da je pred časom »izginila* ladja s tovorom urana, ladja, ki so jo baje pozneje odkrili pod drugim imenom, uran pa naj bi bil šel nekam na Bližnji vzhod, zelo verjetno v Izrael. Skratka, človek že neodgovorno ravna s tako strahotnim sredstvom kakršen je radioaktivni uran. Z druge strani pa naj bi človek, ki mu aiimiiMiiiiMiiniiiiiiiiiiitiiiiniHiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiununmiiiiini Zanimivo novatorstvo bo vendarle predrago SAN DIEGO (Kalifornija) -Stara raziskovanja nam povedo, da si je človek že pred tisočletji pomagal pri obdelovanju zemlje, oziroma v težnji po večjem pridelku z namakanjem obdelovanih površin. Danes, ko je ust vedno več, ko torej potrebe naraščajo, je vedno več zemlje preprežepb s prekopi za odvajanje odvečne vode ali pa za dovajanje vode v sušnih časih. Seveda velja to bolj za razvite kot pa za nerazvite kraje, velja to bolj za področja, ki so podvržena suši. In prav tu .je smisel »izuma* avstralskega novatorja Billa Menzela iz Adelaide, ki meni, da je sistem namakanja revolucionarno spremenil. Kot smo rekli, poljedelci že tisočletja nadaljujejo z normalnim namakanjem svojih polj, v kolikor je to potrebno. Menzel pa ne dovaja svojim rastlinam svojim sadnim drevesom vode preko kanalov ali s pršenjem, pač pa prekrf plastičnih cevk. ki jih potisne globoko v zemljo vse do korenin. In še v nečem drugem je njegova novost. Preden vodo napeije v plastične cevi in cevke, raztopi v n.jej tista gnojila oziroma tiste kemične sestavine, ki jih smatra za primerne v tistem letnem času. Bill Menzel v zvezi s svojo novostjo pravi, da v Saudovi Arabiji in v nekaterih drugih deželah Perzijskega zaliva že uporabljajo n.jegovo metodo in da so povsem puščavska področja spre menili v gozdove. Tudi na Havajskih etokih, pravi Menzel so si s tem pomagali na plantažah sladkornega trsa. Sedaj pa njegov izum preverjajo na velikanskih zadružnih posestvih v Ka lifomiji, kjer začenja zadnje čase suša ogrožati večja področja. Bill Menzel pravi tudi, da nje- gov način namakanja preizkušajo tudi v Mehiki in Venezueli. Bistvo tega novatorstva je naslednje: Če imamo nekje sušna področja, pomeni, da imamo premalo vode in zato je treba z vodo varčevati. Z njegovim siste mom baje prihranimo najmanj 40 odstotkov vode. Druga novost, druga prednost sistema pa je v tem, da dovajamo rastlini h koreninam vodo. ki je že nasičena z raznimi umetnimi gnojili oziroma kemičnimi sestavinami, ki jih rastlina v tisti dobi vegetacije potrebuje. To se nravi, da lahko tudi pri tem prihranimo in doziramo rast oziroma razvoj rastline, kulture. Saj bi izvajanja avstralskega novatorja bila tudi prepričljiva, v kolikor bi vsa ta zadeva ne bila tako hudo draga. Avstralski industrialec sicer tolaž' morebitne kliente, da se je sistem razmeroma naglo pocenil, toda kljub temu je hudo drag. Drag pa je zato, ker da so drage plastične cevi in cevke. Ta sistem, pravi Menzel, ne pride v poštev za siromašne dežele, kakršne so Indija, Etiopija. Alžirija, skratka v glavnem dežele, ki bi pravzaprav še najbolj potrebovale tovrstno »pomoč*, da bi dvignile pridelek in zmanjšale porabo vode. Ko je namreč začel svojo novost preizkušati, je za en aker to se pravi za 2000 kv. m površine porabil 1000 dolarjev. Danes je strošek skrčil na 200 dolarjev, toda tudi to je še vedno strahotno visoka cena za uvaja nje tovrstnega Sistema, ki si ga lahko morda privošči le lastnik kake vile. da mu v sušnih dneh ne ovene cvetje ali morda kako sadno ali lepotno drevo Nikakor pa si ne moremo misliti, da bi ta sistem uvedli v velikih sadovnjakih ali drugje. je poverjeno življenje stotin ljudi v letalu, gledal televizijski prenos nogometne tekme in prepustil letalo naključju. Ponavljamo, da se vse to zdi nekoliko preveč neodgovorno, da bi moglo hiti res. In vendar smo bili že večkrat priča, če ne tako velikim, toda prav tako strašnim dogodkom, ki so bili posledica neodgovornosti. Ker se vse to zdi že mnogo preveč neodgovorno, ne bomo dajali svojih sodb in se bomo omejili le na vesti, ki jih prinašajo časopisne a-gencije. Te poročajo, da je glasnik a-meriškega veleposlaništva v Madridu včeraj izjavil, da ne more niti potrditi, pa tudi ne zanikati vesti, ki jo je objavil neki dnevnik š Kbriačskih otokov, da so med ruševirtahii dveh Ičtal vrste jum-bo jet, ki sta 27. marca letos trčili kmalu po vzletu z letališča Santa Cruz de Tenerife našli 300 kg urana. »Naše uradno stališče*, je rekel glasnik, »je, da ne vemo prav nič, kakšen tovor je bil na letalu in zato ne moremo vesti ne potrditi, ne demantirati*. Predstavnik letalske družbe »Pan American Airways» v Madridu Stan!ey Bauser pa je s svoje strani rekel, da »letalska družba proučuje vest*, hkrati pa dodal, da »vest se zdi nekoliko preveč senzacionalistično obarvana.* Kakor se spominjamo, sta 27. marca letos trčili dve letali »boeing 747», in sicer je eno letalo pripadalo ameriški letalski dru-. žbi »Pan Am», drugo pa holandski družbi «KLM». Katastrofa je zahtevala 581 smrti. Bila je to največja letalska nesreča doslej. Kanarski dnevnik «E1 Dia* pa je te dni torej pet mesecev po nesreči, objavil vest, da so med ruševinami dveh zračnih velikanov našli uran, ki da je bil ves ta čas skupno s kosi letal pri nekem krajevnem trgovcu s starim železom. Časopis nadaljuje tudi, da so 15 kg tega urana prodali nekemu draguljarju, ki je uran kupil kot — belo zlato. Neki ameriški funkcionar pa je vest, ki jo je prinesel dnevnik «E1 Dia», označil kot »neverjetno in čudno*, in je dodal, da »ni nikakršnega podatka, ki bi govoril o navzočnosti urana na letalu*, španska uradna agencija »CIFRA* pa zatrjuje, da so tako policija kot vojaške oblasti v Tenerifu zanikale informacijo, ki jo je prinesel »El Dia», že omenjeni Stanley Bauser pa se je opogumil in ob tem demantiju rekel, da »nikakor ne bi vzeli tovrstnega tovora na letalo s potniki*. Toda svojo kate-goričnost je nekoliko omilil, ko je rekel, da je že «s!išal o tem, da uporabljajo tako imenovani inertni uran, torej neaktivni uran, kot sredstvo za obteževanje letal, ker je uran zelo težak.* Predstavnik družbe -PAN AM» Bauser je svoje izvajanje zaključil takole: »Skušamo preveriti vse, kar poroča časopis in se pri tem jemljejo v poštev vsi podatki, vse domneve.* Španska agencija «CIFRA», ki je objavila demanti policije in vojske v Tenerifu, pravi, da »tudi policija je začela temeljito prei-iskavo*. Agencija pravi tudi, da «eden izmed preiskovalcev, ki ga je intervjuval španski radio, je izjavil, da je eno izmed ponesrečenih letal nosilo uran v enem izmed kril.* To pa demantira prvi demanti agencije, španski dnevnik «E1 Dia* pa je najavil za prihodnje dni nove tehnične podrobnosti o vsej zadevi. Čeprav je od nesreče minilo že pet mesecev, španske oblasti še vedno sestavljajo dokončno uradno poročile o nesreči. V uradnih španskih krogih zatrjujejo, da bo to poročilo objavljeno zelo verjetno v oktobru, špansko ministrstvo za promet pa je pred dvema dnevoma objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da «na kontrolnem stolpu na letališču «Los Rodeos* ni bilo nikakršnega televizijskega sprejemnika*. Ministrstvo objavlja svoj demanti v zvezi s pisanjem danskega časopisa «Aktuelt», ki je poročal, da so kontrolorji poletov tik pred trčenjem dveh letal sledili na televizijskem ekranu neki nogometni tekmi. V komunikeju ministrstva je tudi rečeno, da vso zadevo preiskujejo predstavniki Španije, Združenih držav, Nizozemske ter družbe Boeing. V komunikeju ministrstva je med drugim tudi rečeno, da »vse doslej objavljene informacije niso nič drugega kot ugibanja, brez vsakega dokaza.* Že v začetku smo rekli, da še zdijo podatki, ki prihajajo v zvezi s to katastrofo na dan, že nemogoči. In vendar človek ne more zanikati vsega, ne more sprejeti za čisto resnico vse, kar se v raznih uradnih komunikejih objavlja. Vsakdanja kronika nam potrjuje žalostne ugotovitve, da zna biti človek kot posameznik tudi več kot neodgovoren. In vendar se zdi nesprejemljivo, da bi kontrolorji nekega kontrolnega stolpa sledili televizijski oddaji namesto da bi gledali zaslone radarskih naprav in druge aparate, od katerih je odvisna varnost ljudi v letalih. Predsednik mednarodne zveze združenj letalskih kontrolorjev Jean - Daniel Monin je v zvezi s sedanjo polemiko na tiskovni konferenci med drugim rekel: »Žaljivo in škandalozno je, kar se govori, da naj bi kontrolorji prometa sledili nogometni tekmi v trenutku trčenja.* Monin je tudi rekel, da se preiskava še nadaljuje in da doslej ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Svoja izvajanja je zaključil takole: «Nikoli nisem bil v Tenerifu, toda rad bi podčrtal, da nisem na nobenem kontrolnem stolpu nikoli opazil TV sprejemni-Ka. Neverjetno se mi zdi, da bi kontrolorji poletov v Tenerifu gledali televizijsko oddajo, ko pa imajo toliko dela, saj je bilo onega dne, ko je prišlo do nesreče, nič manj kot 400 poletov, kar je dvakrat več kot ga je v drugih dneh.* Monin je še rekel, da njegova sindikalna organizacija smatra kot «zločinsko in kaznivo dejanje gledati TV ali poslušati radio med delom.* In vendar se človeku vsiljuje dvom. Rekli smo že in ponovili, da se človeku vse to zdi nemogoče. Toda kaj vse se je že zgodilo, pa čeprav se je zdelo še bolj nemogoče kot to. V IDRIJI RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IDRIJSKEGA RUDARJA IDRIJA, avgusta — V galeriji «Idrija» je odprta razstava o življenju idrijskega rudarja, ki jo je pripravil slovenski etnografski muzej iz Ljubljane v sodelovanju z mestnim muzejem v Idriji. Razstava, ki je bila zaradi zanimanja občinstva leto dni v etnografskem muzeju v Ljubljani, je tudi med idrijskimi občani vzbudila veliko zanimanje. Tako je pred Idrijčani že druga skupna razstava obeh muzejev. Prva je bila leta 1969, ko je bila v etnografskem muzeju v Ljubljani razstava «Klekljana čipka*, ki je sedaj v idrijskem muzeju in prikazuje za Idrijo značilno domačo — umetno obrt. Muzeja že vrsto let načrtno proučujeta življenje idrijskih rudarjev ter s pomočjo Sklada Borisa Kidriča dopolnjujeta zbirko. Skoraj petstoletno delovanje rudnika živega srebra je za raziskovalce sicer dolgo in bogato obdobje, vendar je bil že zadnji čas, da se je začelo tudi sistematično zbirati gradivo o življenju med idrijskimi rudarji. Kakor v drugih družbenih skupinah, tako tudi pri rudarjih izredno hitro izginjajo o-stanki tradicionalne ljudske kulture. To so značilne idrijske hiše, rudarjev hišni inventar, njegova noša, prehrana, prav tako pa je tudi njegova duhovna in socialna kultura podvržena izredno hitrim spremembam. Časovno zajema razstava širše obdobje, intenzivno pa se posveča proučevanju kulture idrijskih rudarjev v zadnjih sto letih, za kar so na razpolago še obstoječi viri. Posebej pa zajema spremembe v ljudski kulturi, ki so se dogodile v zadnjih nekaj desetletjih. Na razstavi je prikazano le nekaj značilnosti iz bogate ljudske kulture idrijskega rudarja. Raziskovalci bodo morali v bodoče proučiti še druga področja in dopolniti dosedanja spoznanja. To pa je v sedanjem trenutku toliko bolj pomembno, saj vemo, da je rudnik letos prenehal z o-bratovanjem in idrijski rudnik prav letos doživlja velike spremembe. Zapustil je globoke rove pod zemljo in rudarjenje zamenjal z delom za strojem. Rudniške naprave in številni o-bičaji idrijskih «knapov» pa bodo preko stalne razstave, ki bo po treh mesecih prenešena v tipično rudarsko hišo, še dolgo spominjali mlajše rodove na težko in revolucionarno pot njihovih prednikov. Silvo Kovač Pred meseci sta prevzela planinski dom na Komni v oskrbo Ivanka in Janez Likar iz Idrije, ki sta že 30 let «planinska delavca*. To pa se vidi tudi iz njunega odnosa do gorjanov kot tudi v čistoči in redu, ki vlada v koči. Seveda, njun delovnik ne traja šest, pač pa šestnajst ur. In tudi več. (Foto in tekst Edi Šelhaus) Delovno mesto na višini 1520 m Novost na knjižni polici Nova knjiga «Vse o gobah» SOBOTA, 27. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič America 13.30 DNEVNIK 15.30 Kolesarske dirke 18.15 Ciuffettinove dogodivščine, 4. nadaljevanje 19.05 Izžrebanje loterije 19.20 Glynis brez primere: . IZGINULI SAMOKRES Glynis piše dramatske pa tudi popolnoma lahke detektivke in to dokazuje, kako je sposobna in hkrati prilagodljiva. Kot žena odvetnika i-ma možnost zbirati konkretne podatke iz resničnega življenja, zato pa cesto zleze v neverjetne situacije. Tokrat so odkrili mrtvega pisatelja in to v sobi, ki je zaklenjena od znotraj, toda samokresa ni nikjer. Hkrati se zve, da je imel mož dve ženi. In prav ena teh je sumljiva. . . 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Scuola serale per aspiranti italiani Čeprav naslov govori drugače, gre za glasbeni program za soboto zvečer. Oddaja ima namen tudi pošaliti se na račun šibkosti povprečnega Italijana. V ta namen so odprli «posebno šolo* z ustrezno učiteljico in učenci. Učiteljica bo Anna Mazzamauro, ki jo televizijska publika že nekoliko pozna, bo bolj moderna učiteljica in bodo morali njeni «učenci» svojo šolsko prakso izvajati bolj v obliki skečev. Zato so bili tudi izbrani med znanimi igralci. . . 21.35 Skrivnostno življenje Edgarja Briggesa: MORILEC, TV film 22.00 Posebna oddaja Dnevnik 1 DNEVNIK ln Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. URI 13.15 Folklorna oddaja 18.15 VEŠ, KAJ BI TI POVEDAL? 19.20 Izžrebanje loterije 19.25 DNEVNIK 2 - ŠPORTNE VESTI 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 EDVARD VIL, WALEŠKI PRINC Edvard bi rad svet popeljal v mir, toda njegovi načrti propadajo. Njegov svak, grški kralj Jurij, mož njegove svakinje ruski car in drugi kralji in državniki z zaskrbljenostjo opažajo naraščanje pruskega militarizma, na Bližnjem vzhodu prav tako gre masikaj ■ narobe. In vendar kraljica Viktorija pre- dali vrstTjbjJhig za drugim. Bertie se n. pr. zaljubi v Lillie Langtry, kar je pravi «zločin», saj gre za preprosto odrsko umetnico. Na srečo je Aleksandra ne sovraži. . . 21.35 FRENESIA DEL PIACERE, film Režija Jack Clayton, v glavnih vlogah: Anne Bancroft, Peter Finch, James Mason, Janine Gray Film prikazuje zgodbo neke ženske, ki se ločuje zato, da Očitno je, da se je gobarstvo med slovenskimi ljudmi tako razmahnilo, da so iz leta v leto potrebne nove knjige, ki naj ljudi poučujejo o vsem v zvezi z gobami in jih seznanjajo s koristmi in nevarnostmi teh gozdnih sadežev. V zadnjem času smo dobili več novih knjig o gobah, tem pa se zdaj pridružuje delo italijanskega avtorja Giuseppa Paceja, ki je napisal knjigo Atlante dei funghi, to pa je v slovenskem prevodu pod naslovom VSE O GOBAH izdala založba Mladinska knjiga. Prevedla jo je Maruška Bravničar, priredil in dopolnil pa jo je Dušan Vrščaj. Knjiga VSE O GOBAH obravnava na skoraj 350 straneh malega, priročnega formata vse tisto, kar naj taka priročna knjiga o gobah posreduje bralcu. V njej zvemo iz uvoda vse najpotrebnejše o nabiranju gob, o nastajanju in rasti gob, o gobah v kuhinji, o kuharskih receptih, posebej pa še o strupenih gobah, o boju s praznoverjem. Spoznamo ključ za določevanje glavnih skupin gob, potem pa slede podrobni opisi posameznih vrst gob in sicer tako, da je na vsaki strani predstavljena po ena goba z ustreznimi dodatnimi podobami. Knjiga ima torej vse, kar naj približa gobe povprečnemu človeku, kratke, je-, drnate opise, slike in splošno napotke za nabiranje in uporabo gob. Tako v svojem bistvu knjiga dopolnjuje tiste gobarske knjige, ki jih že imamo, ki pa jih morda spričo gobarske mrzlice ni moči dobiti več O strokovni plati teksta ne bi sodili- Zaupamo pač založbi in slovenskemu strokovnemu sodelavcu, da je knjiga napisana s pridom in koristno za vsakega prijatelja teh naravnih sadežev. Zlasti velja to za opisni del knjige, medtem ko o uvodu lahko vsakdo presodi, da je napisan zanimivo in poučno. Tudi priročni format je za take vrste knjig več kot praktičen. Motijo pa nas slike, ki niso povsem v redu. Taka knjiga, ki je namenjena tisočerim gobarjem amaterjem, knjiga, ki naj tudi prepreči nepotrebne zamenjave in zastrupitve, bi pač morala imeti boljše podobe gob. Te v tej knjigi so risbe, barvne sicer, vendar risbe, ki jih je izdelala Laura Rossano Maggiora. če so morda v originalu risbe v redu, pa ob reprodukcijah v knjigi zblede in postanejo vse preveč podobne druga drugi in gobe so vse več ali manj enake. Taka knjiga, če naj bo res bi se v tretje poročila. Y tretji zakon pa ženska Pf1' naša svoje otroke iz prejšnjih zakonov. In prav ti otroci postajajo problem, posebno ko se v zakonu rodi nov otrok. Pravzaprav je to že nekakšna družinska tragedija, ker moževi starši gledajo nanjo kot da ni pri čisti. In tudi sam mož jo gleda postrani in se od nje vedno bolj oddaljuje. . . Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Profesor Baltazar, risanka 9.10 Modri plašček, otroška serija 10.05 Razgledi: KOT DREVESCE (Bruselj) , 10.45 D: Guardamagna: Krišto] Kolumb, nadaljevanka 16.45 SVETOVNO PRVENSTVO v VESLANJU, posnetek iz Amsterdama 17.45 Nogomet: PARTIZAN - RADNIČKI 18.30 Obzornik 19.40 Jazz na ekranu: Plesni °r' kester RTV Ljubljana 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.00 POJMO V DEŽJU, film Režija: Gene Kelly - Stanl®y Donen (1952). V glavnih vlogah: Gene Kelly, Jean Ha-gen, Debbie Reynolds, D°" nald 0’Connor. Pojmo v dežju je eden najboljših filmov v zvrsti gla®" beno-plesnega filma. Vse, kar je ta zvrst na filmu doseg*3 v izraznem in docela tehničnem plesnem nivoju, je,v tem filmu. Katerakoli knjiga ali enciklopedija o fJmU ne more mimo mejnika, kjer je bil Kelly na vrhuncu u" metniške, pa tudi čisto te' lesno-kondicijske moči. Se. veda ob tem filmu ni da m govorili o kaki vsebini, Pa vendar ga gledalcem priP0' ročamo tudi po tej plati — v sijajnih plesnih točkah je koliko šarma, Kellyjevega optimizma in veselja do življenja, . da tudi neljubitejji zvrsti ne bodo razočarani, 22.40 Moda za vas 23.15 DNEVNIK Koper 17.45 Nogomet: PATIZAN " RADNIČKI 19.30 Veslanje: Evropsko prvenstvo iz Amsterdama 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Na zatožni klopi: DVOM. drugi del . 22.05 POVEST O DOBRIH LJUDEH, celovečerni film 23.35 TJnizerziada v Sofiji Zagreb 16.45' Otroška predstava 17.45 Nogomet: PARTIZAN " RADNIČKI 19.45 Prijatelji glasbe 20.30 DNEVNIK 21.00 Humoristična glasba 21.30 On, ona, ono, film . 23.00 Svetovno prvenstvo v ves\. nju, posnetek iz Amsterdam* ŠVICA 17.00. Svetovno prvenstvo v vesl° nju, iz Amsterdama 19.30 Vasauezov zaklad, film 20.30 DNEVNIK 21.05 Kratkočasje, risanka 22.00 Na oni strani mosta, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.05 Iz Beethovnovih del; 18.05 »Vila ob jezeru*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo tyiletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Najlepše popevke tedna; 14.35 Plošča LP tedna; 15.00 Popevke; 15.15 Poje Kornelije Kovač; 15.30 Par besed; 15.45 Folk ansambel Casadei; 16.15 Glasbeni program: 17.10 Poslušajmo jih spet; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19100 Vročih 100 kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Petindvajset in jih tudi kaže; 11.30 Radiografija neke osebnosti: Or-nella Vanoni; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show down; 14.30 Glasbeni program; 15.05 Pogovori o energiji; 15.45 Zelena črta; 16.30 Konec tedna; 17.15 Izžrebanje lote- rije; 17.20 Zlata doba; »Krhkosti radijska igra; 19.20 Večerni Pfr grami; 20.00 Popevke; 21.05 N bucco, opera; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12-3U' 13.30, 16.30, 19.30, 21.30 Poro' očilai 6.00, 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Pv pevke; 9.32 Izredna izdaja, g*? bena oddaja; 10.12 Program s av-- -j. ski pesniki in glasbeniki; **>■ -Radiotrionfo; .. chijem in Renatom; 11.32 Neap^i 13.40 Valčki, P0'^ in mazurke; 15.00 Zbori z vS!fvj sveta; 15.40 Operne skladbe; Opereta danes in včeraj; V'j-Morje moj prijatelj; 17.55 Lb'1™;' 19.50 Drobec satire; 21.10 Sim nični koncert; 22.40 Franco® pesmi. SLOVENIJA ^ 6.00, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, ■1*2, 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 D«" za vas; 7.20- Rekreacija; 7.50 bro jutro, otroci!, 8.20 Beseda današnji dan; 9.08 Glasbena m ,5 neja; 10.05 Pionirski tednik; 1 ' Mladina poje; 11.40 Turistični V potki; 12.03 Sedem dni na 13.10 Godala v ritmu; 13.30 K tijski nasveti; 13.40 Veseli d0..; či napevi; 14.20 Zabavna g»aS «5 vam. . -J lsmj. 15.25 S pejf- kvalitetna, pa bi morala imeti barvne fotografije gob v naravnem okolju. To je torej poglavitna hiba te knjige in je pač škoda, da založba ni posegla po takem tujem delu, ki bi imelo tudi neoporečne barvne podobe gob. Upamo, da bo knjiga kljub tej pomanjkljivosti dovolj dober priročnik za številne slovenske gobarje in da se bodo ob njej novi in novi rodovi prijateljev narave in gob učili poznavanja gob, razločevanja dobrih od zlih, in njihove praktične uporabe. SI. Ru. IIIIIMKIllMIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIfllltfItllllllllllllllllllllllllMIIIimMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiillimillllllllllllllllllUII""1 14.30 Priporočajo Glasbena abeceda; 15.25 S jo in besedo po Jugoslaviji; * ‘u. Glasbeni intermezzo; 16.45 S ® ^ žnega trga; 17.00 «Vrtiljak»; 1J0-Gremo v kino; 19.45 Ansambel ,., jana Adamiča; 20.20 Zabavna g .5 ba; 20.35 Lahko noč, otroci!: jv. Minute z ansamblom Jožeta u ška; 21.00 Sobotna glasbena ^ norama; 22.30 Oddaja za naj’\.0[ri seljence; 0.05 S pesmijo in Ple v novi teden. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izogibajte se tveganih podvigov, ker bi jih ne zmogli. Pazite na svoje živce. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše finančno poslovanje naj bo vedno v okviru vaših možnosti. Neko prijateljstvo se bo še utrdilo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Če gre za važno vprašanje, bo bolje, da se s kom posvetujete. V družini vse prav. RAK (od 22.6. do 22.7.) Tudi če vam danes ne bo uspelo uresničiti namenov, bo dan ploden. Nepričakovan preobrat čustvenega značaja. Horoskop * 7& Ne 0dr LEV (od 23,7. do 22.8.) Nove o-koliščine bodo za vas precej u-godne. Ne udeležujte se zabav. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi vas že prvi uspeh navdušil. V čustvenih zadevah se ■ oprite na intuicijo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ugoden dan za potovanja in vse poslovne stike. Uspelo vam bo u-veljaviti svoje zamisli. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21. 11.) Ne bodite prepirljivi, ker bi vam to utegnilo škodovati. STRELEC (od 22.11. do Utrdili boste svoj ugled teh dobili nove zaveznike, kajte pomoči prijatelju. »ni.) KOZOROG (od 21.12. do * ’ in Prišlo bo do spora med vam ^ sodelavci. Skušajte biti bolj jektivni. .n 2.) VODNAR (od 21. 1. do ** r. Odprle se vam bodo ugodi* ^ spektive za nadaljnje delo- va-deležite se nizkotnega vbre "ja- „, npiajt« RIBI (od 20.2. do 20.3.) 1*1 # vztrajno, kljub zaprekam, p vam postavljajo. Deležni bos rednega doživetja. pa;fdnevnik 5 27. avgusta 1977 STARIM V SPOMIN, MLADIM V PONOS NOVO MESTO 1940 Takšen razgled uživajo tisti, ki se čez Marof odpravljajo po senčni pešpoti na železniško postajo. Na desni spodaj se vrste enake zgradbe, že od nekdaj posvečene šolstvu: gimnazija in meščanska šola. Velikanska podolgovata stavba na levi, sprva kasarna, je zrasla že v prejšnjem stoletju. Leta 1899 so jo prezidali v sodišče in jetnišnico. Nihče še ne ve, da si bo nekoč velikanska izdelovalka zdravil — Krka uredila upravne prostore prav v rojstni hiši skladatelja Marijana Kozine (v dvonadstropni hiši levo pod cerkvijo). Tudi zelenju na bregu Krke bo prav kmalu odklenkalo, ker se bo Novo mesto po vojni odločilo za tako strahovit razmah, da bo otrok svobode svoje mesto na stari sliki spoznal še najprej po zvoniku kapitlja, po najstarejši mestni zgradbi z znamenitim Tlnlorettovim Miklavžem. 1977 Celo Marof, nekdanje morišče za zločince in bogato arheološko najdišče, so prekrile nove soseske — na Znančevih in Mestnih njivah. Pod njimi se razprostira danes mesto, h kateremu so priključili že Bršljin, Brod, Irčo vas, Šmihel in Žabjo vas. Novo mesto premore zdravstveni center za vso Dolenjsko pa industrijo z IMV na čelu, o kateri se Mediču in Povhu, Grilcu in ostalim nekdanjim industrialcem ni moglo niti sanjati. Združeno centralno šolo (za gimnazijo) so že pred 15 leti preimenovali po junakinji Katji Rupeni, sodišče je še danes v stari stavbi, Krka pa se pravkar seli iz Kozinove rojstne hiše v nov obrat v Ločenski ulici. FOTO: JANEZ PUKSIC ‘ N. ŠKRLJ TUJI ŠTUDENTJE NA POČITNIŠKEM DELU Ko študent na prakso gre V letošnjem letu se je za počitniško prakso v slovenskih podjetjih odločilo že 140 tujih študentov — S sendvičem v praznem žepu gre po novi deželi Ena izmed samostojnih oblik dela v okviru univerzitetne konference ZSMS je tudi skrb za mednarodno izmenjavo študentov, ki bi si želeli prakso opravljati v drugih deželah. Nekdanji ZMISP ali zveza za mednarodno izmenjavo študentskih praks se pod različnimi imeni in organizacijskimi oblikami vključuje v mednarodno izmenjavo študentov od leta 1951, rezultati pa kažejo, da Je samo med leti 1971 in 1975 odšlo na prakso v tujino (170 naših študentov, medtem ko smo Jih pri nas sprejeli v istem obdobju okrog 450. Letošnji, sicer še nepopolni podatki pa govorijo o bistvenem porastu zanimanja tujih študentov za počitniško prakso v Sloveniji, saj jih je bilo doslej tu že okoli 140, nekaj pa jih še pričakujejo. Trije študentje ekonomije — Milan Koritnik, Alenka Hrovat in Miro Peternelj — sprejemajo v velikem, skromno opremljenem prostoru v ljubljanski Kazini tiste, ki so z Japonske, pa iz Kanade, ZDA, SZ, Nemčije, Francije, Skandinavije, Poljske, Švice, Maroka, Anglije, Španije, Libanona, Egipta pripotovali v Ljubljano, da bi se v Sloveniji seznanili, kako v okviru njihovih strok teče delo pri nas. »Mednarodna izmenjava študentov v času počitniških praks je bila že od nekdaj najbolj razvita na področju ekonomije, tehničnih ved ter medicine s stomatologijo, ne dolgo tega pa smo odkrili, da v svetu obstoji tudi močna organizacija za izmenjavo veterinarjev,« pravi Milan Koritnik, ki je predsednik nekdanjega ZMISP. »Vsem tistim, ki bi želeli opravljati prakso na področju družbenih ved, morda tudi novinarstva, filozofske študijske smeri ali prava, pa ne moremo žal ničesar ponuditi. Programi šo zaenkrat še preveč togi in vključujejo le prej omenjene usmeritve. Imeti trden, dobro organiziran program pa je izredno pomembno že zato, ker si vsi prizadevamo, da bi študentje, ki so pri nas opravljali prakso, imeli ob odhodu čim boljše vtise.« Živ dokaz »dobrih vtisov« sedi njim nasproti: brkat, smejoč se Egipčan, mlad arhitekt, ki je 'bil v Ljubljani na praksii pred dvema letoma in ki od tedaj prihaja na prijateljske obiske. Will you marry me, se boš poročila z menoj, ves čas nagaja Alenki, medtem ko čaka, da morda tudi letos odkrijejo kaj zanimivega zanj. »Čeprav si nobeno podjetje od tujega praktikanta ne more obetati posebne koristi, je vendar pri nas izredno veliko število tistih, ki so tuje študente pripravljeni sprejeti,« je zadovoljen Miilan, ko našteva, da njihove »varovance« lahko te dni najdete v Kliničnem centru, pa v Saturnusu, Jugobanki, Inštitutu za ekonomske raziskave, na Jožefu Stefanu, v Ljubljanski banki, IMP, Mercatorju, Kompasu, Zavarovalnici Triglav, Elektrotehni, Slovinu, Velani, Slovenijalesu, Inter-tradu, Emoni, Vedrogu, Astri... «... na Geološkem zavodu imamo dva fanta iz Iraka, tisti veseli Jeff iz Združenih držav pa je bil celo v hotelu Union!« Program obsega številna srečanja izven delovnih obveznosti (ob tčrkih in petkih jih gotovo najdete v Kazini, kjer se pogovarjajo, izmenjujejo vtise, kadijo in si tešča-jo ponavadi revno napolnjene želodce z improviziranimi sendviči, včasih pa tudi zaplešejo), poletno šolo, ki je trenutno namenjena ekonomistom in njihovemu spoznavanju zakona o združenem delu, turistični del z različnimi izleti, ki pa so žal vse redkejši, kajti postali so tako- dragi, da si jih študentje iz lastnega plitvega žepa ne morejo več privoščiti, in kulturno ponudbo v Križankah s 50 odstotnim popustom pri vstopnicah. Alenka: »Do lanskega leta smo imeli vedno tridnevni izlet preko Plitvic na morje, vse skupaj je veljalo 500 dinarjev. Letos bi to pomenilo odšteti za vsakega 1500 dinar- jev — kdo pa si to more privoščiti! Se prejšnjo nedeljo za Piran ni bilo dovolj prijav. Prakse se iztekajo in vsi so že brez denarja ...« Študent, ki pride na prakso, plača potne stroške . in preživljanje sam, pri čemer dobi od podjetja kjer dela, nagrado, ki ne bi smela biti nižja od ,2500 dinarjev. Le medicinci imajo to po mednarodnem dogovoru urejeno drugače: stanovanje in hrano imajo zastonj, zato pa ne dobijo nobene denarne nagrade. Večina študentov stanuje v Študentskem naselju v Ljubljani, to pa je tudi eden izmed razlogov, zakaj so take prakse mogoče le v času počitnic, v juliju in avgustu. Vsaka drugačna organizacija prenočevanja v času, ko je študentsko naselje zasedeno, bi pomenilo strošek, ki si ga nihče ne more privoščiti. Pa čeprav* študentsko naselje predstavlja za marsikoga neljubo presenečenje, ki se najpogosteje izraža v stavku: »Pa saj še tople vode ni!« Miro: »Tako pač je — eni se hitro prilagodijo, posebno Zahodnjaki so izredno fleksibilni — kakšen pa tudi uide. Ko bi imeli v študentskem vsaj cel blok zanje.« Posredi je pač spet denar. Samo prijavljanje in odjavljanje Jih je letos stalo milijon dinarjev. Pa še za kak sendvič je treba najti in za kak nujen predujem na račun »plače«. BOGI PRETNAR PRVIČ V MORJE — Potem ko je šampanjec oblil premec raketne topnjače, je ta zdrsela v morje. Na njej je bil le del delavcev Titove ladjedelnice v Kraljeviči, ki so združili okrog 400 delov/ in naprav, izdelanih širom po Jugoslaviji. Foto: B. Lenič NAJSODOBNEJŠA BOJNA LADJA Plod naših rok in znanja Šampanjec ob prestopu čez prag, pred katerim smo stali več kot deset let — Zares jugoslovanska raketna topnjača — Vojaško ladjedelništvo združuje KRALJEVIČA, avgusta — »Ladja, dajem ti ime Vlado Cetkovlč; srečno začni svojo pot in pluj v čast in slavo naše socialistične domovine!« To so svečane besede admirala Branka Mamule, botra nove vojaške ladje, ob katere premcu se Je hip zatem razbila steklenica šampanjca. Oh zvokih jugoslovanske himne in pozdravu častne mornariške čete ter številnih častnikov, je ladja po lesenih saneh zdrsnila v morje. PARNI GENERATOR SE BLIŽA KRŠKEMU Delavci, ki prevažajo dragocen tovor*do gradbišča atomske centrale v Krškem, se boje snega — Najbolj nevaren del poti je na brežiškem mostu KARLOVAC, 23. avg. — Jutri, v petek oh pol enajstih zvečer, ho pri Brcganl zapeljala na slovenske cesti: skoraj kilometer dolga kolona vozil. Jedro te kolone sestavlja pet vlačilcev, dve prikolici in poseben hidravlični most, na katerem leži 823 ton težak tovor — parni gene- rator za Jedrsko elektrarno v dopoldne. »Verjemite mi, da me presneto skrbi, ali bomo uspeli Pred snegom pripeljati v Kr-Sito še drugi paml generator, reaktorsko posodo (208 ton) in morda še stator generator (328 ton),« je povedal v°dja gradbišča mariborske Nidromontaže ing. Jože Vide. Nidromontaža je »zaprisežen« Prevoznik za vso opremo nuklearke, ki bo tehtala' okoli 15.000 ton. Vodja celotne toontaže v jedrski elektrarni, !ng. Pero Bilčer iz zagrebškega Elektrogospodarstva Pa je dostavil; »V snegu je Prevoz nemogoč, če ne bo-sto oba parna generatorja in reaktorska posoda do decembra na gradbišču, ko se za-bne montaža, potem bo gradnja nuklearke obstala. O »kodi v tem primeru raje ne bi govoril!« Vodja prevoza na trasi 'ing. Leon Prelog tudi ni brez slrrbi. »Saj gre vse v redu, P° načrtih. Držimo se vozne-reda, toda kaj, ko nas ■hko nepredvidene težave v ks&kem trenutku zaustavijo. V dvanajstih dneh moramo briti iz Reke v Krško, to J® okoli 240 kilometrov, hit-tost potovanja pa je poprečno dva kilometra na uro. S torti prevozom kasnima tri dni, ker sta se nam polo-toila dva vlačilca«. Načrt prevoza je izdelan do to.imanjših potankosti. De-avci spijo podnevi, delajo Ponoči. Noč je zamenjala dan. Težak je ta posel. Pod s,reho so samo šoferji in tod |a prevoza, druge biča ®tor jn jjh mo{,j dež. Počas-d°st potovanja ubija, litidje ' rned drugim želijo tudi do-dnbra naspati, čas jih pri-tonja. Tovor lahko na Reki diložijo samo oh petkih, ko toa.io na razpolago dvigalo ,“k» ladjedelnice 3. mai, ,.er je oprema tudi uskladi-»čena. . ®6veda bi bili zadovoljni, e bi pred zimo vozniki us-b, ' Pripeljati v Krško tudi tator generator, ki je težak j * ton. Ce jim ne bo uspe-to ne bo tako zelo trajno, saj bodo ta del opre-, e montirali šele junija pri-tlttonje leto. n "rogram prevozov je tre-ntno naslednji: že ta petek bi na drugo prikolico .“tožili reaktorsko posodo, ki najlažja. Prihodnji petek Krškem. Tovor bo prispel na cilj v soboto okrog desetih naj bi naložili drugi parni gensrator. če nam to uspe, pravijo odgovorni, , potem smo »na konju«. V primera ugodnega vremena naj bi v drugi polovici septembra naložili še četrti in zadnji zahtevnejši tovor. Računati je namreč treba, da prevoz traja v najboljšem primera po programu 12 dni, dva dni rabijo, da posebni hidravlični most razstavijo in ga naložijo na poseben vagon, potem je treba nekaj dni prišteti na račun že’eznice in nato sta zopet potrebna dva dpsva za montažo mestu na posebni prikolici. In če nekje nekaj zaškriplje in je kompozicija pripravljena namesto v petek šele v soboto, se stvar zavleče do naslednjega petka. Posebni hidravlični most, na katerem leži tovor, je bil nalašč za te preveze kupljen pri francoski firmi »Nicolas«. Most je naslonjen na dve desetosni prikolici »Scheuer-le«. Prikolici sta skupaj z mostom dolgi 52 metrov, spredaj tovor vlečejo trije vlačilci, zadaj pa ga porivata dva. Prikolici sta namreč med seboj speti samo z mostom, ki na njima sloni na dveh posebnih podstavkih. Konvoj je dolg 107 m, skupaj s tovorom pa 670 ton težak. Glede .na to bi lahko mirno zapisali, da je ta prevoz med najtežjimi na svetu sploh. Ni namreč isto, če voziš denimo petstotonski tovor po avtocesti ali pa nekoliko lažjega po ozkih in ovinkastih cestah Gorskega Kotarja. Cesta je na vseh kritičnih odsekih primemo ojačana, pa tudi ustrezno označena. Vodja prevoza na trasi ing. Prelog Ima vedno v roki nalašč za te prevoze izdelano karto cestišča in sproti opozarja šoferje vlačilcev in pri- kolic, kaj jih čaka v naslednjem trenutku. »Najtežje je vso stvar premakniti«, pravita šoferja vlačilca Alojz Zvare in Slavko Zemljič«. »Vsi smo med seboj povezani z radijskimi zvezami in na povelje glavnega šoferja vsi naenkrat potegnemo. Vsak izmed šoferjev vlačilcev ali pa prikolic lahko v vsakem trenutku ustavi tovor, ker so vse zavore med seboj povezane. Resnično bi bilo nerodno, če bi več kot desetmilijardni tovor zgrmel ped cesto«. Pri prevozu sodeluje 33'ljudi iz Hidromontaže, 10 jih je iz cestnega podjetja Karlovac, ki sproti označujejo cesto, 9 pa iz ljubljanske Varnosti, da čuvajo tovor. Poleg je seveda tudi prometna milica, ljudje pa lahko opazujejo tovor od daleč in kdor bi rad izvedel kaj več, mora imeti posebno dovolilnico. Proizvajalec opreme, ameriška družba »Westinghcuse«, je predpisal, da se lahko tovor med prevozom bočno nagne največ do šest. odstotkov, noben klanec pa tudi ne sme biti bolj strm kot 10 odstotkov. Na prikolici poseben delavec skrbi, da s hidravliko uravnava morebitne prevelike nagibe. Tovor je lahko visok največ 5,7 metra, lahko pa ga. »znižajo« za 9fi cm — most za 60 centimetrov in prikolici po 30 cm. Največja dovoljena hitrost znaša 5 km, vsi vlačilci skupaj pa premorejo 1500 KM. Po ravnini vleče tovor en vlačilec, eden pa ga poriva. Prevoz po slovenskih cestah bo po svoje zelo zanimiv. Prevoznike čakata dva prehoda čez železniško progo (vsak prehod traja približno pol ure), vožnja čez most v Brežicah in kar šestkrat bodo tovor »obrnili«. Kar je na primer sedaj spredaj, bo po obračanju zadaj. Obračali bodo v Brežicah (dvakrat), v Pohancih, v Krškem in dvakrat na gradbišču. Brežiški most je dolg 360 metrov, zgrajen pa je bi! 1972. leta iz prednapetega betona. Čeprav bedo tovor vlekli preko mostu z jeklenimi vrvmi (da bo obremenitev manjša) so morali z dodatnimi kabli most ojačati in tako danes prenese kar petkrat večjo obremenitev kot jo je doslej. Hidravlični most, na katerem leži 21 metrov dolg tovor, je dolg 30 metrov. Tako dolg mora biti zato, ker v nasprotnem primera most ne bi zdržal tovora. Samo 10 centimetrov odmika od začrtane poti lahko tovor prevrne v Savo. ILIJA BREGAR To je že več kot petdeseta vojaška ladja, ki jo je Titova ladjedelnica v Kraljeviči naredila za našo vojno mornarico. Je pa nekaj posebnega. Zaradi dveh razlogov. Prvič: ker sodi med najboljše tovrstne ladje na svetu in drugo, zgradili smo jo povsem sami. Pomočnik zveznegr sekretarja za ljudsko obrambo za vojno mornarico in komandant vojaškega pomorskega območja admiral Branko Mamula je v svojem slavnostnem govoru med dragim dejal: »Ta vrsta ladij ima za našo vojaško floto izreden pomen. Z novimi raketami smo dosegli veliko . večji domet,. izboljšali preciznost, ladja pa je tudi bolj »odporna« -za elektronsko oviranje. Kratko rečeno, borbena sposobnost nato Hote raketnih in torpednih čolnov se ie izpopolnil z novimi in kvalitetnejšimi ladjami, orožjem in opremo.« Čeprav smo imeli za nakup takšne ladje vrsto ponudb iz inozemstva, smo se odločili, da jo naredimo sami. Čeprav doslej nismo skonstruirali In izdelovali hitrih in moderno opremljenih površinskih plovil, je padla odločitev, da bo ta ladja plod našega znanja in dela. Kot je dejal admiral Bran-Ko Mamula, »če hočemo jasneje razložiti pomen te odločitve, moramo vedeti, da smo z novimi raketnimi topnjačami prestopili prag, pred katerim smo stali več kot deset let Ta uspeh pa je za našo neuvrščeno državo toliko pomembnejši zaradi neodvisnosti od katere koli države, ki bi nam bila pripravljena pro-3ati ladjo, orožje zanjo in opremo«. Ko so pred splavitvijo ladje častniki govorili o njenih posebnostih, so največkrat poudarjali, da je to zares jugoslovanska ladja. Po njihovih besedah ni republika, in pokrajine, ki ne bi bila vsaj s kakšnim delom udeležena v tej ladji. Ne gre samo za največje, med katerimi je konstruktorska ekipa zagrebškega ladjedelniškega inštituta, med slovenskimi delovnimi organizacijami pa predvsem železarna Jesenice in Iskra. Sodelovale so. številne delovne organizacije iz vse Jugoslavije fakultete, inštituti, vojaške ustanove. V novi raket-nji topnjači je skupaj okrog 400 različnih delov in naprav. Skoraj toliko skupinskih sodelavcev pa je gradilo novo vojaško plovilo. Kot pravijo, je raketna topnjača »razstava« visokih dosežkov jugoslo-va- ' ® znanosti in industrije, ki so jih delavci .Titove lad-jedeln ce v Kraljeviči povezali. Sodelovanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij -z ladjedelnicami, seveda ko gre za vojaške ladje, najbolj zgovorno dokazuje naslednji podatek. Pri dosedanjih ladjah, ki so jih zgradili pri nas, je delalo 10.000 ladjedelnišklh delavcev pa kar pol milijona delavcev iz dragih naših delovnih organizacij in inštitutov Zato ni čudno, da se v mnogih delovnih organizacijah prav zaradi sodelovanja pri gradnji v vaških ladij odtočijo za ~ >vo proizvodnjo, pa pogosto tudi za povsem nrvo tehnologijo. Odnosi med vojaškimi inštitucijami in Titovo ladjedelnico v Kraljeviči oziroma z drugimi ladjedelnicami, ki delajo za vojno mornarico, so že davno prešli zgolj ekonomske učinke. Sodelovanje je postalo širše in dolgoročnejše. Skupaj skrbijo za kadre in tako so že prišli do večjega števila strokovnjakov, ki so sposobni izdelovati tako zahtevna vojaška plovila kot je »Vlado Čet-kovič.« Podobno je tudi z nabavo opreme, ki je potrebna za gradnjo vojaških ladij. Naši strokovnjaki so torej sposobni narediti zelo zahtevne vojaške ladje. Vendar pa je razvoj na področju vojaških plovil izredno hiter in dnnes najbolj sodoben plovni objekt je kmalu zastarel. Serije so zato majhne in sevi da drage. Zdaj razmišljamo o možnosti, da bi izdelovali ladje v večjih serijah, ki bi jih ponudili našim prijateljskim in neuvrščenim državam. Vsi, ki so sodelovali pri gradnji raketne topnjače »Vlado Cetkovičji (ime ima po črnogorskem narod- nem heroju), so nadvse zadovoljni, ker so uspeli zgraditi tako sodobno ladjo, ki tudi po kvaliteti izdelave sodi v svetovni vrh. Laskave ocene niso običajna hvala ob zaključku našega dela: izrazili so jih strokovnjaki, ki so preizkusili prototip tovrstne ladje »Vladimir Nazor«. Zadovoljstvo pa je toliko večje, ker smo prestopili »pomemben prag« prav v letu velikih jubilejev Tita, ki je bil tudi sam ladjedelec in je delal prav v ladjedelnici v Kraljeviči, kjer so pred dnevi splavili v morje najsodobnejši dosežek našega vojaškega ladjedelništva. BORIS LENIČ Uspeh El Niš Serija 400 teleprinterjev »Sažem« iz Niša v Alžirijo - Vrednost: 40 mio. din NIŠ, 24. avg. (Tanjug) — Elektronska industrija Niš je uspešno končala proizvodnjo prve serije 40» teleprinterjev, namenjenih za izvoz v Alžirijo. 2e prihodnji teden bodo poštni službi v Alžiriji poslali 20(1 teleprinterjev »Sažem«, ki so jih alžirski nadzorni organi visoko ocenili. Vrednost prve serije, ki jo bo El izvozila v Alžirijo, znaša okoli 20 milijo- nov dinarjev. To je eden Izmed uspehov tovarne elektronike niške Elektroindustrije, ki je letos dosegla izjemne delovne uspehe. Kolektiv te temeljne organizacije združenega dela je v prvem polletju ustvaril pro-isvodnjo v vrednosti 54 milijonov dinarjev, kar je skoraj dvakrat več kot v enakem obdobju lani. Strokov njaki ocenjujejo, da bi tovarna morda že septembra, tri mesece pred rokom, lahko v celoti izpolnila letošnji načrt skupnega prihodka v vrednosti 85 milijonov dinarjev. Tovarna elektronike, ki je prejšnja leta poslovala z izgubo, je ob sodelovanju celotnega kolektiva zdaj na najboljši poti, da doseže stal- no ekonomska stabilizacijo. V letošnjih prvi) šestih mesecih so za sklade zbrali že več kot 2 milijona dinarjev, medtem ko je povprečni dohodek znašal 3.600 dinarjev. Takšen uspeh so dosegli ob temeljiti reorganizaciji v tovarni. Z uvajanjem boljše organizacije dela, specializacijo posameznih proizvodnih stez, izpopolnitvijo druga izmene v pripravi, nakupom novih orodij, zaposlitvijo dvajsetih delavcev in zagotovljeno kontinuiteto dela so omejili zastoje v proizvodnji in uvedli stimulativna nagrajevanje po doseženih rezultatih. Osebni dohodek vseh zaposlenih se lahko glede na izpolnjevanje proizvodnega sarčta zviša ali zniža tudi za 20 odstotkov. POMURSKA TERMALNA KOPALIŠČA ogastvo vrelcev Ne izkoristimo, kar ponuja narava — Meka za nezahtevne turiste s plitvimi žepi— Počitek in tudi zdravljenje MORAVCI, avg. — Podatek, (la obišče termalna kopališča v Pomurju lotilo že ve& kot sedemsto tisoč kopalcev, je nedvomno zanimiv za naše turistično gospodarstvo. Tem bolj, ker v treh pomurskih termalnih kopališčih naglo raste tudi število gostov, ki se zanimajo za daljše bivanje Teh je zdaj letno okrog dvajset tisoč s skupaj 60 do 70 tisoč nočitvami. Med tremi »vročimi« kopališči v Pomurju po obisku gostov jn kopaleev vodijo Moravske Toplice, ki prednjačijo po svoji urejenosti in še. zlasti po številu postelj in sedežev v sodobni restavraciji, V lendavski »Termi« in še zlasti v Banovcih pri Ljutomeru pa so zaostali tudi z urejanjem najnujnejših objektov, zlasti prenočitvenih. Bogastvo termalnih vod, ki so 'jim prišli v Pomurju na sled šele pred kakšnimi petnajstimi leti' vrtalci lendavske »Nafte«, je zato le delno izkoriščeno. Zato v tej pokrajini, kjer -združuje Radenska 90 odstotkov -turističnega gospodarstva,, ostalo pa je v rokah Viatorja , (Lendava) ne bi smeli odlašati z nadaljnjim urejanjem naravnih zdravilišč. Ker so termalna kopališča postala za Pomurje (poleg zaslužka delavcev na tujem in dveh ali treh večjih izvoznikov) glavni »rudnik« de- viz, je pravzaprav nerazumljiv dokaj mačehovski -odnos te pokrajine in tudi širše družbene skupnosti do tega naravnega bogastva. Ne gre prezreti dejstva, da je od obstoječih 33 izvirov termal-no-mineralnih vod s skupaj 56 vrelci v Sloveniji, večji del teh nahajališč v porečju Mure. Med gosti prevladujejo v pomurskih kopališčih tujci (teh je več kot 60 odstotkov), ki prihajajo povečini iz dežel s sodobno urejenimi naravnimi zdravilišči. Čeprav se ob jutranjih urah prega- njajo te dni čez Pomurje prve meglice, znanilke bližnje jeseni, naštejejo v Moravcih, v Banovcih in v »Termi« ob sobotah in nedeljah še zmeraj dva do tri tisoč kopalcev dnevno. »Voda mi preprosto godi, ne vsebuje žvepla, ki ga ne prenašam, in kar je glavno — že po nekaj dneh »namakanja« v Moravcih čutim olajšanje v sklepih in mišicah«, je pohvalil kopeli v Moravskih toplicah 75-letni Franc Legat, upokojeni šolski upravitelj iz okolice Gradca. Staremu možu, tipičnemu predstavniku tujcev, ki vztrajno obiskuje te toplice že več kot deset let, se zdi penzion-ska cena 235 dinarjev zelo ugodna. »Nerodno je le to, kar še danes, v sicer že lepo urejenih Moravskih Toplicah, ne zmorejo dovolj funkcionalnih kopaliških objektov, pogrešam pa tudi stalni zdravstveni nadzor. Občasne prireditve in kulturni večeri z glasbo pa so za nas starejše ljudi dobro nadomestilo za sicer dolgočasno vzdušje, ki gotovo odvrača mlade ljudi«, je povedal ostareli šolnik. »Mislim, da je kopanje tod najbolj učinkovito za zdravljenje revmatizma in še kakšnih drugih bolezni«, se je odrezal mož, rekoč, da jih bolj kot skopi prospekti in zdravniki doma seznanjajo z zravilnostjo teh vrelceV prijatelji in znanci po lastnih izkušnjah. Obiskovalci zdaj že znanih Banovskih Toplic sicer vedo za bistvene razlike med termalnimi vodami v Pomurju, prav malo ali pa nič pa niso seznanjeni z njenimi zdravilnimi učinki. Kljub temu dobivajo tudi toplice v Banovcih svoje stalne obiskovalce. Ljudje se po obhodu vseh treh termalnih kopališč pač odločijo za ti- sto, ki se jim zdi pač najbolj ustrezno. »Poskušali smo najprej v Moravcih, kjer pa nam voda ni ustrezala«, je dejal Mariborčan Jože Primožič s soprogo Marto. »Sem vahaja-mo že štiri leta, všeč nam je, da vsak dan zamenjajo vodo v bazenih, skromna urejenost toplic pa me ne moti, ker je tu veliko. zelenila,« je dejal Primožič. Pred vrsto majhnih počitniških hišic, kjer je moč dobiti streho le s kančkom sreče, stojijo v dolgi vrsti avtomobilske prikolice in celo šotori. V senci stare jablane imajo v Banovcih tudi svojevrstnega rekorderja. »Slavko Stare, upokojenec iz Maribora, prebije z ženo v našem avtokampu vsako leto kar pet mesecev«, je povedal upravnik Štefan Mataj. Sem sta se umaknila ostarela zakonca iz mestnega hrupa že pred več leti, tu si nabirata novih moči, mož in žena sta včasih po ves dan na pohodu po okolici. Slavko ribari v Muri, obiskuje po kmetijah svoje prijatelje in je vsako jutro med prvimi kopalci. »Tudi nam prija ta oaza miru, ki jo motijo le komarji«, je povedal Kurt Strohmaier iz Gradca. Z ženo in sinom so že osem let stalni gosti v Banovcih. »Delavec sem in me muči hud revmatizem. Zdravljenje v domačih naravnih zdraviliščih, kjer penzionske cene do petsto šilingov za osebo niso redek pojav, bi bilo zame predrago.« 65 dinarjev za osebo dnev- no za bivanje v kopališču, kamor je všteto kopanje, elektrika, tekoča voda in še nekatere ugodnosti, odtehta nevšečnosti s komarji. Upravnik Mataj zagotavlja, da bo Radenska tu kmalu uredila prepotrebno restavracijo, nato pa še ustrezen hotelski objekt, saj so ljudje zdaj dobesedno pod milim nebom. Ko se ulije dež, vedrijo v avtomobilih in se čudijo, zakaj lastniki tako množično obiskovanega kopališča zavračajo denar, ki se jim ponuja. BORO BOROVIC TVEGANO ZADOVOLJSTVO — V prekmurskih termalnih kopališčih so za zdaj vsi zadovoljni. Razpoložljive kapacitete so zasedene, gostje pa so zadovoljni tudi s skromnejšimi storitvami. Toda, ali je to prava pot razvoja pomurskega turističnega gospodarstva? Foto: M. Kranjec IZBOR IZ DELA KLOPOTEC — Znanilec bližajoče trgatve opozarja nanjo tudi na radgonskem sejmu. Semanji v • v živžav Kmetijsko-živilskl sejem v Gornji Radgoni iz leta v leto pridobiva na pomenu. Že tako se Je razširil, da je postal osrednji slovenski kmetijsko-živilski sejem. To dokazuje tudi letošnja udeležba, ki je presegla vse pričakovanje organizatorjev. Na sejmu sodeluje kar 200 domačih in 80 tujih razstavljalcev iz devetih držav. Torej se je sejem v Gornji Radgoni pri. čel uveljavljati tudi izven naših meja in postaja že mednarodni. Obiskovalec ima kaj videli. Vsa najmodernejša kmetijska tehnika je razstavljena na razstavnem prostoru in kupčije cvetijo. Prav tako je na ogled plemenska živina ter kmetijski pridelki. Seveda le tisto, najboljše. Ne manjka pa tudi dobre jedače in še posebej ne dobre vinske kapljice iz vseh koncev Slovenije. Tekst: V. V. Foto: B. ČERIN KO BI GA LE NE ZMANJKALO — Tako si najbrž mislijo pujski, ki jih nič ne more zmotiti med njihovim najvažnejšim opravilom. Kar 12 jih je povrgla ta korenjaška svinja. ŽEJE NI NIHČE TRPEL — Tukaj pa so se zbirali »Prijatelji vina Slovenije«. Zasebni vinogradniki so se združili in tukaj točili svoja vina. In verjemite — takšnih v naših trgovinah ni. Morda pa še bodo. ZAL NE V TRGOVINI — Razstavni prostor je prdpoln lepo razstavljenih vrtnin. Marsikateri gospodinji so se pocedile sline. Pa ni nič pomagalo. Tole tukaj je le na ogled. BESEDO IMAJO STROJI — Kosilnice, kultivatorji, traktorji in traktorčki, pa kombajni, mlatilnice in še marsikaj je bilo na ogled. Mnogo pa je bijo tudi kupcev, ki jih je letos razveselila tudi tovarha traktorjev iz Štor s svojimi izdelki, ki niso le koristni, ampak tudi lični. KORENJAK PA TAK — S 1230 kilogrami se postavlja ta bik, ki nosi ime Kazimir. In kakšno družino ima. Kar 51 hčera in 10 sinov, ki so tudi takšni korenjaki kot oče. Pa tudi njegov oče ni bil od muh. Prigaral je 732 hčera in 12 sinov. PA PRAZNE MESNICE — Nekateri bi jih raje videli v mesnicah — marsikomu se stoži, ko vidi lepo zaob. ljene telice Juno, Bistro in Beto tako mirno prežve-kovati v sejemski staji, po svežem mesu, ki ga zlepa ni dobiti v naših mesnicah. MODA IZ POMURJA Mladi si gradijo tovarno V Gradu na Goričkem gradijo sodobno konfekcijsko tovarno za mlade VELENJE, avg. — Na Goričkem, povsem na severovzhodu Slovenije, v Gradu, mladi z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj jim bodo prinesli šivalni stroji. V majhnem mestu, ki daleč naokoli nima niti ene industrijske delavnice, mnogi mladi in starejši so zato leta in leta hodili na delo prek meje, naj bi že pred pomladjo stekla prava industrijska proizvodnja. Odločitev, da naj bi mladi delali doma in ne na tujem, je bila načrtna in naključna hkrati. Modni salon Velenje, ki je v svetu mode mladih vse bolj znan, potrebuje veliko pridnih delovnih rok V Velenju zaposlujejo vse, kar se prijavi iz mesta in bližnje okolice in hoče delati. V konfekcijski dvorani zmanjkuje prostora za nove stroje. Zato so se začeli spogledovati s kraji, kjer je veliko pridnih rok in malo dela. Mnenja, ki so si jih med seboj izmenjali ustvarjalci mode iz Velenja, predstavniki republiške konference zveze socialistične mladine in predstavniki gospodarske zbornice Slovenije, so prinesla odločitev: mladi bodo šivali svojo modo poslej tudi v Gradu na Goričkem. Ce bo šlo vse po sreči, te dni se ukvarjajo v Gradu s preiskavo vodnih virov, bodo Krampi in lopate hitro zapeli. Morda se sliši malce nenavadno, da bodo peli krampi in lopate. »Domenjeno je, da bo mladina čimveč sama prispervala h gradnji »svoje« tovarne. Njene zato, ker bodo v njej zaposleni samo mladi, v njej naj ne bi bilo nikogar starejšega od 25 let in ker bodo šivali le za mlade«, pravijo v Modnem salonu Velenje, ki se jim je letos posrečil večji izvoz »mode« na afriško tržišče. V Murski Soboti pospešeno zbirajo dokumentacijo, pri vseh odgovornih pa že leži na mizah natančen projekt. Izračunali so, da bo dobilo delo 45 mladih Pomurcev. V dvorani, ki jo bo čez zimo postavil velenjski Vegrad (60 krat 30 metrov! naj bi na pomlad šivali obleke za mlade, ki jih bodo krojili v Velenju. Dve izmeni naj bi začeli z delom marca ali aprila, še poprej pa se bodo v zimskih tečajih priučili šivanja: , »To?anni ho zgrajena prav tako kot je naša v Velenju.« pravijo v Modnem salonu in vztrajajo, da bodo postavili ob sami meji zelo vzgledno majhno tovarno, ki naj bi v ta del Pomurja vnesla nov življenjski ritem. Dva milijona dinarjev bo v novo tovarno investirala občina Murska Sobota, 2,5 milijona je že zbranih za obratna sredstva, večji del denarja bo prispevala Ljubljanska banka. Toda že sedaj kaže, da ne bo ostalo le pri tem in da nova tovarnica, ki bo skupaj veljala deset milijonov dinarjev, ne bo zaposlovala le nekaj več kot štirideset ljudi: »Vse je odvisno od razvoja«, pravijo v Modnem salonu v Velenju in dodajajo, da bo pokazal čas, če bodo industrijsko dvorano razpeli tudi nad preostalim zemljiščem, ki sodi k novi konfekcijski tovarni ob sami meji na severovzhodu Slovenije. JOŽE VETROVEC Med srcem in denarnico Dolga bitka med ameriškimi korporacijami in židovskim lobbyjem zaradi trgovanja z arabskimi državami — Proti koncu septembra pravila o bojkotu OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NK\V VORK. avgusta — Newyorški bankirji in teksaški industrijalci, ki so sl zelo pogosto v laseh na drugih področjih, so zdaj nastopili kot eno z obnovljenimi zahtevami, naj jim VVashinglon ne bi skazil kupčij z arabskim svetom. Njihov pritisk narašča, kaj-' ti administracija še vedno pripravlja podrobnejša pra vila za izvajanje zakona, ki ameriškim korporacijam pre poveduje, da bi podpiraie arabski bojkot Izraela. Zakon je napisan v splošnih izrazih, ki jim korporacije in banke, kot same pravijo, ne nasprotujejo. Vendar pa se bo šele ob pravilih, ki jih bo izdelalo ministrstvo za trgovino, izkazalo, ali bo do zakon v resnici izvajali ali pa se bo ameriško-arab-sko trgovanje nadaljevalo le s posameznimi sprememba mi v pojmih in tehniki. Teze židovskega lobbyja Že dve leti je to ena izmed najbolj žgočih domačih tem, ob katerih se kosajo sile organizacij židovskega tobbyja in ameriškega poslovnega sveta. Židovski lobby ne izrablja le naklo njenosti Izraelu, temveč na. stopa z naslednjo tezo, preračunano na nečimrnost ve lesile: za ameriške korporacije je poniževalno, da bi na ljubo poslom na Bližnjem vzhodu zapostavljale druge ameriške družbe, ki trguje jo z Izraelom. Vodstva korporacij so v tem dialogu pri gnali v kot, ker javno ne smejo priznati, da so se industrijski in finančni velikani katere vodijo, dejansko pri siljeni izogibati Izraelu, če želijo sklepati kupčije v poslovno čedalje bolj privlač nem arabskem svetu. Joža pa se kopiči. Nemara je tu di sprememba ameriškega razpoloženja — čedalje bo,i razširjeno mnenje, da ,ie Iz rael kriv zapleta na Bližnjem vzhodu — deloma posledica tega napada židovskega lob-byja na bistvene ameriške gospodarske interese. Navzlic temu, da o tem kar naprej govorijo, doslej še niso veliko dosegli. Med volilno kampanjo, ko je bil vpliv židovskih glasov na vi šku, so si priborili predpis, po katerem naj bi ameri Za slivovko 17 zlatih w medalj Na sejmu sliv v Gradač-cu so podelili priznanja tudi za sadne sokove GRADACAC, 24. avg. (Tanjug) — Na sejmu sliv, ki ga prirejajo v Gradačcu, je strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Radoslav Pauno vič, podelila 17 zlatih in 12 srebrnih medalj za naravno žganje slivovko. »Bosna-produkt« iz Gradačca je dobil za najboljšo naravno slivovko 6 zlatih in srebrno medaljo, kmetiisko-industrij-ski kombinat, »šabac« tri zla te in dve srebrni, »Srbijan-ka« iz Požege zlato in srebr. no medaljo, po dve zlati in dve srebrni medalji sta dobila živilski kombinat »Brčko« in organizacija združenega dela »Bimal«, tri zla te in srebrno medaljo pa je dobila TOZD »Prokupac« iz Beograda. škim družbam, ki sodelujejo v bojkotu, odvzeli nekatere izvozne olajšave. To zveni kar ostro, vendar ta predpis doslej še ni prizadel no bene ameriške družbe, ker se bo šele po izdelavi podrobnejših pravil izkazalo, katera izmed njih sodeluje v bojkotu. Po volitvah je Carter (ki' so ga k temu zavezovale obljube) podprl, kongres pa izglasoval zakon, ki ameriškim družbam prepoveduje, da bi se izogibale drugih ameriških družb, ki so se zaradi trgovanja z Izraelom znašle na »čmi listi« arabskega urada za boj kot v Damasku. Ko je podpisal zakon, pa je ameriški predsednik med drugim dejal tudi tole: »Zakon ne ogroža suverene pravice katerekoli države, da trguje z dru- j gimi državami«. Neznatne spremembe v tehniki Židovski lobby se z vso pravico boji, da bo vse sku paj ostalo le na papirju. Pri mer družbe Aramco Services iz Houstona, onega izmed podjetij močne Arabian Arne rican Oil Corporation, priča, da je mogoče vse posle nadaljevati le z neznatnimi spremembami v tehniki. Ta teksaška družba, ki Saudski Arabiji proda za okoli milijardo dolarjev blaga na leto, zdaj namreč od ameriških dobaviteljev s pogodbo zahteva, da prevzamejo nase tveganje, da jim bodo blago zavrnili na saudski carini. Aramco torej ne zapostavlja (kot to tudi zahteva za kon) nobenega ameriškega dobavitelja, vsi imajo pravico ponuditi svoje blago za izvoz v arabske države. Nemara pa Aramco zapostav lja te dobavitelje s tem, da zahteva, naj sami prevzame jo tveganja? Ne, pravi osnutek pravil ministrstva za trgovino; dejstvo, da dobavitelj ni zrno žen izpolniti pogojev za trgovanje, nima nobene zveze z ravnanjem izvoznika, temveč s predpisi države, v ka tero naj bi blago izvozili. Ali bo torej zakon ostal deklaracija, pravila (z neka terimi manjšimi sprememba mi) pa bodo potrdila pravi co družb, da delajo tako kot doslej? Bitka okrog tega vprašanja se je zdaj premaknila s političnega prizorišča na najvišji ravni v NVashingtonu na dve manj vidni, a vendar nič manj pomembni mesti: prvič, na letne skupščine delničarjev velikih korporacij in drugič, v samo ministrstvo za trgovino. Letos pod lupo 34 družb Ameriška židovska liga, ki so jo poučile izkušnje iz lota 1976, ko si je na letnih skupščinah delničarjev 144 družb zagnano prizadevala za resolucijo, s katero naj bi obsodili sodelovanje v bojkotu Izraela, se je letos os-, redotočila le na 34 družb. Lani namreč na nobeni izmed teh skupščin ni mogla ničesar doseči. Letos je bil največji dosežek dejstvo, da je 7,8 odstotka delničarjev korporacije Hewlet,t Packard glasovglo za stališče židovske lige. Z ofenzivo na skupščine korporacij Bethlehem Steel, Alcoa, American Cya-namid, Pfizer, Mobil Oil, Northrop, Catorpillar Trač-tor, Tenneco, Borg-Wamer in E. I. du Pont so dobili le različna pojasnila in oprezne izjave vodstev in nič več. Družbe o vsem tem seveda zelo nerade govore. Zato je zdaj na hodnikih in v pisarnah ministrstva za trgovino v Washingtonu kar se da živahno, saj morajo do 21. septembra natančno določiti, kdaj je ravnanje kake ameriške družbe v zvezi z bojkotom kaznivo, in kdaj ne. »Banke ne varčuje jo s časom in trudom, da bi vsilile svoja stališča«, pra vi newyorški »Journal of Commerce« in poudarja, da bankirje še posebej skrbi, da bi utegnili us* teči zahtevi židovskih organizacij, naj bi določila zakona zadevala tudi takšne instrumente plačevanja kot je kreditno pismo. Najmočnejše osebnosti ameriškega businessa, združene v organizaciji »Okrog a miza« so ministrstvu za trgovino predložile svoj las'en osnutek pravil, To so napravile tudi tri vodilne židovsKe organizacije, To bi lahko imenovali razpetost* med srcem in denarjem: Irwing Shapi-ro, menežer korporacije DuPont in hkrati predsedujoči »Okrogle mize«, čeprav je tudi sam Žid, stoji na čelu poslovnih interesov v spopadu z židovskimi organizacijami. Srditi teksaški magnati Se posebej srdite izjave )e slišati iz ust teksaških naftnih magnatov. Ti magnati prodajo Arabcem za več kot 2 milijardi dolarjev različnega ameriškega -blaga na leto, če * ne upoštevamo nal-te, ki jo kupijo na Bližnjem vzhodu, poleg tega pa so izvajalci največjega dela ameriških investicijskih poslov v tem delu sveta. V teksaškem predstavniškem domu se ie pred kratkim izjalovil poskus, da bi Texas dobil svoj zakon o prepovedi bojkota Izraela. Nič čudnega, saj je, kot domnevajo, Houston v zadnjih dveh letih newyorški luki prevzel še nekaj milijonov ton blaga, potem ko je država New York (bedasto, po mnenju Wall Street Joumala) izdala svoj zakon o prepovedi bojkotiranja Izraela. Polemike so iz dneva r dan ostrejše, bolj ko se bliža dan, ko naj bi ministrstvo za trgovino objavilo pravila. Medtem pa je New York Times opisal, kako so to napravili Francozi: obstaja zakon proti podpiranju bojkota, obstajajo pa tudi vladne uredbe, spričo katerih je ta zakon mrtev. Ameriški poslovni krogi bi brez dvoma najraje videli, da bi ta problem na isti način in s čim manj hrupa razrešili tudi v ZDA. DRAGIŠA BOŠKOVK5 Kdo je sovražnik Mozambiška vlada, izdala dokument o škodljivih pojavih v deželi — Iz Portugalske pride pet tisoč strokovnjakov OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROEIJU N Al ROBI, avgusta — V naslednjih tednih ho v Mozambiku najbolj bran spis z naslovom »Kako deluje sovražnik«. Avtor je ministrski svet, vlada te države, prejšnji teden pa so ga začeli proučevati na sestankih na vseh delovnih mestih. Vojaki vztrajajo Inflacija, lakota in korupcija glavno zlo v Gani — Vojaška vlada se upira civilistom, ki hočejo oblast v državi OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, avgusta — Gana, zahodnoafriška dežela, ki se je 1937. |eta prva južno od Sahare pod vodstvom dr. Kvarne Nkrumaha otresla kolonializma, preživlja zadnje todne in mesece spet trenutke odločitve. Ne prvič, a tokrat nemara intenzivneje kot kdaj prej. Vojaška vlada 46-letnega enerala Ignatiusa Kutuja čeampenga, ki je na krmi-i od 13. januarja 1972, je lorala prvič po dobrih peli letih privoliti vsaj v ok-irni datum prehoda na ci-ilno oblast. Do tega pre-brata je prišlo po celi vrti gospodarskih in politič-th preteresov, ki so dosegli rhunec julija s stavko čla-iOV poklicnih združenj z dravniki na »elu, a ob de-avni podpori dobršnega de-a študentov. V govoru ob ori je general Ačeampong' ►opustil; vsaj delno. Vsaj del-io1 določno: vojaški režim ►o »izroč'1 oblast in voljeni ■ladi, kakor hitro bo to v esnici mogoče.« Odboru za proučevanje ►redlagane vlade narodne motnosti je naročil, je na-laljeval general, da v treh uesecih konča svoje poroči-o; to bi bilo pred koncem iktobra. In v šestih mesecih x> predložitvi poročila naj >i izvedli referendum, na caterem bi se volilci odločili ia obliko prihodnje vladavi- ne: »Potlej bo — glede na odločitev ljudstva — ustanovljena ustavodajna skupščina. Ta bo pripravila ustavo, na podlagi le-te pa bodo izpeljane volitve in prenos oblasti.« Odločilno vpraša-nje rta napovedanem referendumu bo, kot je dejal Ačeampong, »ali naj bosta vojska in policija vključeni v prihodnjo vlado ali ne.« Gana je, odkar so med odsotnostjo predsednika dr. Busie pred petimi leti vrgli vlado, razveljavili ustavo in pirepovedali politične strapke, živela v znamenje vojaške vladavine, šele pred nedavnim so vanjo vključili tudi nekaj civilnih oseb. General Ačeampong in njegovi pristaši so vztrajno zavračali možnost obnove političnih strank. Tako so oktobra 1974 ustanovili še vojaški svetovalni odbor in ob tem je Ačeampong poudaril, da so častniki in možje iz oboroženih sil bolje kot politiki usposobljeni »upravljati zadeve nacije.« V začetku lanskega leta pa je prvi moi vo- jaškega režima sporočil, da vlada pripravlja program vrnitve k civilni oblasti, a je ob tem pripomnil, da je še prezgodaj za določanje kakršnih koli datumov in rokov. Zadeve so se potem zapletale f in razpletale, toda razmerje sil se ni prevešalo, v prid vojaške vlade. Naposled je general Ačeampong — ves čas se je izmikal in izmika ponudbam, naj postane predsednik države — sporočil novo zamisel: dežela naj bi šla naproti vladi narodne enotnosti, v kateri bi bili zastopani ne le vojska in policija, marveč tudi sposobni civilisti, vdndar ti nikakor ne vezani na (številne) prejšnje stranke. Po mnenju nekaterih poznavalcev je bila zamisel o vladi narodne enotnosti v resnici odziv na lansko zahtevo vplivnega združenja pravnikov, da je potrebno deželo čimprej spraviti nazaj na civilna pota. Tako so torej januarja letos imenovali 14-članski odbor, ki naj bi na pravil kolikor se le da š-roko anketp o predla; ni vladi. Pravniško združenj' je ubralo drugo pot. Februarja je obsodilo zamisel o vladi narodne enotnosti in zahtevalo, naj dežela dobi civilno vlado leta 1076. »Civilno vladavino pojmujemo kot vlado, ki je izvoljena na podlagi splošne volilne pravice odraslih m na podlagi načel svobode združevanja in izražanja«, so menili pravniki. Pravnikom so se kmalu pridružile druge organizacije. Ganski krščanski svet — verske skupnosti so v deželi vplivne — je objavil načrt o civilni vladi, v kateri ne bi bilo' prostora za predstavnike vojske, policije in pravosodja. Podobno so se izrekli tudi katoliški škofje na svoji letni konferenci. Poklicnim in verskim organizacijam so se pridružili v nasprotovanju vojaški vladi študentje vseh treh ganskih univerz, resda z drugačnimi zamislimi: poslej naj bi dežela imela enostrankarski socialistični politični sistem z vlado, ki bi bila sad splošnih volitev, študentskim idejam so bili še najbližji sindikati. Vojaško vlado je po svoje še najbolj podprl svet plemenskih -poglavarjev. Njihova zamisel je bila še najbolj podobna ideji o neslranskarski vladi narodne enotnosti. Obenem so plemenski poglavarji molče, obšli najbolj kočljivo vprašanje: niti se niso izrekli za sodelovanje vojske in policije v vladi niti niso bili proti temu. Z vidika praktične politike je ta posredna podpora bila vladi dobrodošla, toda obenem Je bilo jasno, da imajo poglavarji pri tem pred očmi svoje posebne interese: nadoknaditi relativno odrinjenost od vzvodov oblasti, ki jo je v letih po razglasitvi neodvisnosti povzročil nastop politikov. Skratka, razprava o pred- lagani vladi nacionalne enotnosti je sprostila številne bolj ali manj dremajoče družbene napetosti in povzročila sredi letošnjega leta hudo polarizacijo. Na eni strani so se znašli študentje tn predvsem poklicna združenja — zdravniki, pravniki, inženirji itd., ter nekatere verske organizacije — na drugi vojska in policija in plemenski poglavarji, medtem ko se, sindikati niso mogli določno opredeliti ne za eno ne za drugo stran. Po mnenju nekaterih poznavalcev ganskih razmer je ta njihova neodločenost v marsičem preprečila padec vojaškega režima po ultimatu poklicnih združenj generalu Ačeampongu, naj odstopi. Ta ni šel, pač pa j® določneje kot kdaj dotlej — obljubil prehod k civilni oblasti. Na kratko še o gospodarskem ozadju zapletov v tej zahodnoafriški deželi z desetimi milijoni prebivalcev. Gospodarski položaj nd zavidljiv. Pomanjkanje osnovnih živil je bolj ali manj stalna nadloga. Inflacija požira poviške plač — štiri od vlude odrejene v dobrih petih letih vladanja. Korupcija je zlo, ki se ga tudi vojaškemu režimu ni posrečil' izkoreniniti. Dežela je še naprej odvisna od izvoza monokultumega pridelka — kakaa. Razločki v odkupnih cenah, a zlasti še v realni vrednoti denarja prinašajo močno razširjen^ tihotapljenje blaga v sosedne države. Ker vojaški režim teh problemov vzlic prizadevanjem ni mogel razrešiti, je deloma razumljiva zahteva po drugačni vladi. Po drugi strani je res, da tudi prejšnje civilne vlade večidel niso bile kos ganskim težavam. Kako torej naprej? Razprava, razvneta, dostikrat strastna, teče naprej. Ob njej pr so realne možnosti v marsičem še povsem odprte: ali postopen prehod k civilni vladi ali morebiti ekakšen vojaški dodatni prevrat, ki za to celino prav tako ne bi pomenil posebnega presenečenja. JOŽE ŠIRCELJ HiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiitiiiiiiMiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim I Berite I == S 3 3 I PRIMORSKI DNEVNIK | f ________________________________________________________________________________ t TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiuiiiiuiiiiiiimiiitiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiuitiiiiimuiti:’ < »Najti sovražnika je cilj proučevanja, ki se začenja zdaj«, je zapisal vodilni mo-zambiški tednik »Tempo«. Pri tem se sklicuje na vladni dokument in opozarja, kako sovražnik predvsem izkorišča pomanjkljivosti, ki se kažejo v sodobni d-ružbeni stvarnosti te dežele, za katero so značilni nizka gospodarska raven, posledice portugalskega kolonializma, beg portugalskih priseljencev in iz tega izvirajoče pomanjkanje šolanih in strokovno podkovanih ljudi malone vsepovsod. Kar se tiče delovanja sovražnikov, navajajo sabotaže, ' uničevanje strojev, »beg deviz«, pošiljanje blaga skrivoma na tuje, kopičenje blaga in verižništvo ter rodezijske napade na mozambiško ozemlje. Večina ljudi nepismena Dokument govori tudi o pomanjkljivostih. Ne taje, da jih je veliko, pri čemer da je treba imeti pred očmi, da je »večina mozambiškega ljudstva nepismena«. Toda, je rečeno ob propagiranju študija o tem, kako strežejo sovražniki mozambiški revoluciji po življenju — eno je ugotavljati pomanjkanje kadrov m nekaterih gmotnih dobrin, nekaj čisto drugega pa je fatalistično se vdajati v usodo, češ, če ni, pač ni. Birokracija je uvrščena med sovražnike, obenem pa med lastne, pomanjkljivosti. Nanjo vežejo pojave elitizma, podcenjevanja izkušenj iz oboroženega boja Freliima, »razbrzdane ambicije priti do stanovanj, zlasti tistih, ki so prazna zaradi odhoda tujcev«, vožnje z državnimi avtomobili ob nedeljah in praznikih. Sem sodi tudi iskanje privilegijev in materialnih prednosti. Soroden pojav so napake, izvirajoče iz domačih tal, ki jih izkorišča sovražnik: »Mnogi oddelki izpričujejo pomanjkanje pobude in domiselnosti pri razreševanju problemov, ostanejo pasivni, češ, da ni sredstev, čeprav bi se težave dalo odpraviti z lastnimi močmi in napori«. V vladnem dokumentu je govor tudi o »resnih napa kah v strukturi in storitvah, nanašajočih se na nabave, izvozne in uvozne posle, carino, razpečavanje blaga ipd«. Posledica tega je, navaja vlada, tudi hudo pomanjkanje glavnih živil, oblačil in zdravil. Nekateri od teh problemov so posledica »zakasnitev pri ustanavljanju oblastvenih organov po pokrajinah in pomanjkanja ustreznih predstavnikov ministrstev po pokrajinah in okrožjih«. V tej ugotovitvi je tudi konec samokritike: v Mozambiku, ki je postal neodvisna država 25. junija 1975, so šele pred nekaj meseci začeli decentralizirati vzvode odločanja in oblasti. Dotlej so namreč o vseh rečeh sklepali in odrejali iz Maputa, kar je povzročalo zastoje pri urejanju stvari, zlasti Še na severu dežele; glavno mesto je namreč na skrajnem južnem koncu. Špekulacije pri letalski družbi Med primeri sabotaže zdaj v mozambiških javnih občilih še zlasti navajajo primer domače letalske družbe DETA. Tam so odkrili velike špekulacije z letalskimi vozovnicami, s čimer so družbo opeharili za velike devizne zneske. Posebne težave so s prevozom. Zasebni prevozniki, ki so za kolonializem opravljali te storitve, so odšli in odpeljali s seboj večino vozil. Tako se dogaja, da gre »v mnogih krajih na podeželju v nič na stotine ton pridelkov, ki jih primanjkuje po mestih«, kot je zapisal »Tempo«. Marsikaj od teh pridelkov bi se dalo rešiti, če bi »uresničevali tradicije oboroženega boja« in, recimo, vozili s tovornjaki tudi ponoči. V politični kampanji, ki so jo začeli na podlagi vladnega dokumenta »Kako deluje sovražnik«, opozarjajo na možnost, da se položaj utegne prehodno še poslabšati. Na to kaže tudi nesreča, ki je v rudniku Chipanga terjala 150 žrtev; od lanskega septembra, ko je rt i istem Območju umrlo 99 rudarjev, že druga. Preiskava še ni končana, vendar ne izključujejo možnosti sabotaže. Ker j® ogorčena množica po nesreči pobila devet strokovnjakov, tehničnega osebja portugalskega in belgijskega rodu, je ta izpad voda na mlin odvračanja tujcev od dela v tej deželi. Morebiti ni naključje, da je do tega prišlo ravno v dneh, ko je predsednik Samora Machel sporočil, da bo iz Portugalske kmalu prišlo 5.G30 strokovnjakov, pretežno tehničnih izobražencev. Machel je pozval Mozaffl-bičane, naj s prišleci spoštljivo ravnajo, ker bodo močno koristili deželi, ki trpi hudo pomanjkanje strokovnih moči. Sovražniki tudi v lastnih vrstah Vlada in Frelimo, ki j® marca postal iz gibanja pa1'" tija, terjata ob proučevanju omenjenega dokumenta čimprejšnjo izvedbo več drugih ukrepov. Tako bodo partijske organizacije ustanovili v vseh državnih ustanovah >n podjetjih. Pospešili bodo oblikovanje kolektivnih vasi, krajevnih skupnosti in zadrug, proizvodnih svetov ter plan- skih komisij pri ministrstvih in po pokrajinam O razpravi o dokumentu »Kako deluje sovražnik« Pa ie rečeno, da mora biti gra‘ divo osnova za to, da odkrijejo sovražnike v lastnih vrstah, pa tudi lastne pomanjkljivosti in napake tet pora, kako jih odpraviti. Prl tem svetujejo, naj pri ugo; tuvljanju, kdo je razredni sovražnik, dobro r>zločuj®j° ravnanje, ki je izraz pomanjkanja znanja in zavesti, zavestnega škodi jivstva. Zato: »Olovek, ki na sestanku reče kaj napačnega, ni s°v' , ražnik, marveč je samo Pre' malo prosvetljen«. J02E ŠIRCELJ •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI1111111' llllllllllllllllllilllllllllll iimumtiiiu*#®®^ /JA OSMIH VSEUČILIŠKIH IGRAH V SOFIJI Danes zadnja tekmovanja Juffoslovanski vaterpolisti zopet izgubili - Ameriškim in kanadskim ploskem največ kolajn ■ Tudi Kuba premagala jugoslovanske odbojkarje MA — še danes pa bo v lam* yse*a konec. Univerziada se nagiba h koncu in uradno jutri proglasili zaključeno to s,vomno velike športno manife- V^avar>j(‘ se poslavlja kot zadnje, so v tem športu podelili šest pričakovanjih so *'®tih odličij. Po oieričani in Kanadčani premoč- b|li A, 2a ostalo konkurenco. Italija je ^Povsem odpovedala. aatno bolje so se «azzurri» od-S v vaterpolu, kjer so igrali S:5r eno z močno Madžarsko s la 'Jugoslavija, ki je včeraj kloni-Ifi 7°Juniji s 5:6, bo proti Faragu li^“)Varišem igrala danes in če H0 e uoseči tretje mesto, mora nuj-^agati, kar pa je praktično ne- ^°ki v vodo: Italijan De Miro je , ®el dobro šesto mesto s stolpa, j ^ gostova ni so se slabše odreza-L ^hojki, kjer jih je premagala koste 2 * ^ rokoborbi sta v Pfpm!01 s'°gu le dva od «plavih» Ustila oviro v sve tj^ tako nadaljevala s oviro v svojem kolu in tekmova- IZIDI VATERPOLO cI'ki finale ija 'ja Madžarska ornunija - Jugoslavija LESTVICA 5:5 6:5 i;J*a*'ja 3 točke, Romunija 3, Ma-*ka 2, Jugoslavija 1. . SKOKI V VODO V,0|P (finale) >>er (ZDA) i^skin (SZ) >gum (ZDA) Ue Miro (It.) 835 66 770,16 753,96 675,09 PLAVANJE < MOŠKI 1 Zt)\ m mcaano 1, S rekord univerziade) !. glada 1 v® m metuljček 1 (ZRN) 1 >šenko (SZ) 2iger* (Kan.) ir m Sth 1 t\tl°v rekord univerziade) V l ji *" mešano l vfgita.v (Madž.)-I ftFaszto (Madž.) ntchie (Kan.) H, ŽENSKE I t, *n prsno l.St (Kan.) Cn*ly (ZDA) Clarfzyk (Polj.) I (■. Ul mešano Cc°* (ZDA) Ba,nks (ZDA) Wla (Kan.) s SABLJANJE S* 'ja — ekipno (kvalificirani) iIl? Tunizija, Švica, Romunija, Ka. ZDA, Madžarska .Francija. KOŠARKA MOŠKI Mehika - Jugoslavija 64:62 ( 32:29) Italija - Francija 94:76 (48:30) ŽENSKE Kitajska - Jugoslavija 85:74 (45:32) Italija - ČSSR 55:53 (28:24) ODBOJKA MOŠKI Jugoslavija - Kuba 1:3 POSKUSNE VOŽNJE Andretti najhilrcjši ZANDVOORT — Mario Andretti na JPS lotus je včeraj dosegel najboljši čas v prvi poskusni vožnji za VN Nizozemske, ki je obenem 13. tekmovanje avtomobilov formule 1 za naslov svetovnega prvaka. VRSTNI RED 1. Andretti (JPS lotus) 1'18’'85 (po- prečna hitrost 192,9 km na uro) 2. Hunt (melaren) 1’19”70 3. Reutemann (ferrari) 1T9"47 4. Nilsson (JPS lotus) 1’19”98 5. Lafitte (ligier) 1’20'T5 6. Jones (shadow) ‘ 1’20”24 7. Lauda (ferrari) 1’20”26 8. Watson (brabham) 1'20”28 VESLANJE AMSTERDAM - Na SP v Amsterdamu so včeraj opravili polfinalne regate. Od italijanskih čolnov se je v finale uvrstil le skifist Biondi, medtem ko bo četverec s krmarjem nastopil v malem finalu. Bolje so se odrezali Jugoslovani, saj so v finale uvrstili dva čolna, od skupno treh ki so nastopili na SP. V finalu bosta tako tekmovala dvojec brez krmarja in četverec s krmarjem. KOLESARSTVO SP V VENEZUELI THOMSU PRVI NASLOV Zmagal je v km s .startom na mestu 1’15”60 1’16”66 1T6”83 2’20”66 2’23”82 2'27”22 l/U>NJA VEST Na mitingu v berlinu $kok stoletja: Vhodna Nemka Ackermannova ' m v višino N^LIN — Vzhodna Nemka Ro-e Ackermann bo odslej za-W v analih atletike kot prva ‘ir,,,’ M je preskočila res «ču-'ftvi|a višino 200 cm in tako po-\ * av»j prejšnji osebni in sve-Pr eNord kar za 3 cm. jHi” t*veb metrov je Ackermann Nti^a na mednarodnem atletskem SAN CRISTOBAL - Svetovno kolesarsko prvenstvo v San Cristoba-lu, v Venezueli, se je pričelo z dnevom zamude po predvidenem programu. Slabo vreme je namreč ovi ralo regularen potek tekmovanja, zaradi česar so ga morali organizatorji prenesti za en dan. V prvem dnevu so bile na sporedu izloči'ne skupine zasledovalne vožnje za nep klicne kolesarje, in kvalifikacije hitrostne vožnje za ženske. V zasledovalni vožnji za amaterje sta tekmovala tudi dva Italijana, Nazzareno in Cattaneo, ki pa sta bila takoj izločena. V četrtfinale so se uvrstili: Durpisch (NDR), Lutz (ZRN), Dil Bundi (Švi.), Vera (Čile), Unterwalder (NDR), Jan-kiewicz (Polj.), Gisiger (Švi.) in Ponsteen (Niz.). V hitrostni vožnji za ženske je bila Italijanka Bissoli izločena. Podelili so tudi že prvi naslov, in sicer v km s startom na mestu. Presenetljivo ga je osvojil vzhodni Nemec Thnms, ki je ‘dl za dve sekundi hitrejši od Schumacherja iz ZRN in Švicarja Ledermanna. VRSTNI RED 1. Lothar Thoms (NDR) 1’04’,85 2. Schumacher. IZRNV l’.06"94 3. Ledermann (Švi.) n/r’07 4. Kierzkowski (Polj.) l’OT’27 5. Gadd (VB) r07"43 6. Vermuelen (Fr.) 1'07”56 15. Bontempi (It.) 1’09,’16 * * * Opravili so že četrtfinalne vožnje v zasledovalni vožnji za amaterje. V polfinale so se uvrstili Durpi-scher (NDR), Dill Bundi (Švi.), Untenvalder (NDR) in Gisiger (Švica). ta. ki je bil najhitrejši v nedeljo, Bedin in Kolus. Moralo bi priti do velikega preobrata, da bi lahko lo-njerska tekmovalca osvojila celotno tekmovanje. Tudi jutrišnja proga bo pretežno potekala po ravnini s krajšim vzponom v sredini dirke. Start tekmovanja bo ob 15. uri, v kraju Visinale di Rosazzo. Že v zgodnjih jutranjih urah pa se bodo v Beli pri Kranju pomerili v dirki neregistriranih tekmovalcev trije lonjerski kolesarji na precej naporni krožni progi ob reki Kokri. M°dtem ko bo ta trojica startala ob 8.30, se b"do na isti progi pomerili dve uri kasneje tudi veterani, kjer bosta Ionjerske »belo-modre* barve branila Bonanno in Udovič. R. Pečar v FURLANIJI IN V SLOVENIJI v Berlinu. Adriini tekmovalci na dveh dirkah Amaterski in rekreativni kolesarji lonjerskega kluba Adria bodo jutri nastopili na dveh tekmovanjih. Veterani bedo dirkali v Furlaniji na 79 km dolgi krožni progi, ki je pravzaprav druga etapa kolesarske dirke veteranov po videmski pokrajini. Ker sta v prvem delu tekmovanja prejšnjo nedeljo prišla na cilj le Marušič in Ferluga, medtem ko je Santoni preluknjal v zadnjih kilometrih, se boste lahko le ta dva potegovala za točke za dodelitev naslova zmagovalca, čeprav bo nju na naloga dokaj težka, saj nista \ nedeljo bila med prvimi desetimi, tako da bi se morali jutri praktično za zmago potegovati le Battistu SINOČI V LIGNANU Savič zmagal Na sinočnjem atletskem mitingu v Lignanu, na katerem je sodelovalo 200 atletov iz 14 držav, je med drugim Jugoslovan Savič, zmagal v teku na 800 m s časom 1’50”7, pred zahodnim Nemcem Echtelem (1’52”4). NOGOMET TURNIR NA OPČINAH Tudi štiri naše ekipe Drevi prva tekma: Pol. Opicina-Gaja Tudi letos bo društvo Pol. Opi-cina z Opčin priredilo tradicionalni nogometni turnir za «3. Dokal Altipiano* ki se ga bo udeležilo osem ekip, in sicer: Cave Aurisi-na, Libertas, Op. Supercaffč. Pol. Opicina ter štiri naše ekipe: Breg, Gaja, Primorec in Primorje. Turnir, ki bo izločilnega sistema. bo na openskem igrišču (Alpinska ulica), od 27. t.m. do 11. septembra. Pred dnevi so že izžrebali pare posameznih tekem in določili datume in urnike prvega dela turnirja. SPORED: Danes, 27. 8., ob 18. uri: Pol. Opicina — Gaja Jutri, 28. 8., ob 9. uri: Breg — Libertas ob 11. uri: Primorje —• Cave Aurisina Ponedeljek, 29. 8., ob 18. uri: Primorec — Op. Supercaffe Kot smo že omenili, turnir bo izločilnega sistema, kar pomeni, da ekipa, ki zgubi, izpade, zmagovalec pa napreduje. Zato je razumljivo, da se tekme ne morejo končati z neodločenim izidom. V tem smislu govori tudi pravilnik turnirja, ki predvideva, da v primeru neodločenega izida po regularnem času (90. minut igre), strelja vsaka ekipa po pet 11-metrovk (različni nogometaši). V slučaju ponovnega neodločenega izida streljajo ostali nogometaši ll-metrov-ke. dokler ne eden zgreši, oziroma pride v vodstvo. Samo za finalno tekmo se srečanje podaljša (2x15 minut). V. primeru neodločenega izida pa se strelja 11-me-trovke v že omenjenem sistemu. Med tekmo se lahko zamenja tri nogometaše in vratarja. Ekipo pa lahko 0'ačita dva nogometaša, ki nista vpisana v društvo. Vsak iz ključem nogometaš je avtomatično izključen iz turnirja. Turnir bo gotovo doka; zanimiv, zato upamo, da se bodo naše enajsterice dobro izkazale. B. R. Pordenone — Trlestina Triestina bo drevi ponovno stopila na igrišče. V prijateljski tekmi se bo spoprijela z enajsterico Pordenona, na nogometnem igrišču v Fontanafreddi. Vitali umrl BOLOGNA — Avtomobilska nesreča je terjala včeraj na poti iz Ferrare v Modeno dve mladi življenji: Sandro Vitali (32 let), bivši nogometaš nekaterih klubov A lige in Gior-gio Lazzari, obetajoči igralec Cen-teseja, sta bila po trčenju na mestu mrtva. Žalostna vest je takoj odjeknila v nogometnih krogih raznih klubov, kjer je bil Vitali poznan in priljubljen. .....................................mi.m.....milil........................................m..................»■»•......"".n"".."."..".""....... NOGOMET Posnetek s prvega slovenskega derbija na «Puntarjevem memorialu*, v katerem je Breg nepričakovano, a zasluženo premagal Zarjo z 2:1 , PETI »PUNTARJEV MEMORIAL* NA PROSEKU BREŽANOM PRVI DERBI - PRIMORJE ODPOVEDALO Drevi bo startal tudi Primorec, ki bo igral z ekipo San Mareo - Jutri dan počitka Ascoli — Atalanta 1 Bologna — Lazio 1 X Cagliari — Pistoiese 1 Catanzaro — Vicenza X 2 Fiorentina — Modena 1 Foggia — Bari 1 X Juventus — Cesena 1 Lecce — Torino 2 Palermo — Napoli 1X2 Perugia — Pescara 1 Roma ‘ — Rimini 1 Sambenedett. — Brescia 1X2 Varese — Monza 1 X Primorje — S. M. Duino 0:1 PRIMORJE: Štoka (v 65. min. Sabadin), Ligotti (v 46. min. Blasina), Tomizza, Angelieri, Race, Giovanni-ni (v 46. min. Valente), Marassi, Nelli (13, min. G. Husu), F>anch, W. Husu, Bortolotti. S. MARCO DUINO: Novati, Bartole, Toffanin, Minca, Candusso, Vi-sintin, Pison, Saule, Zugan, Zollia (v 80. min. Codiglia), Pacor (71. min. Stradi). STRELEC: v 64. min. Zollia; GLEDALCEV: 200; SODNIK: Krašovec iz Trsta. Primorje je v prvem nastopu na «Puntarjevem memorialu* dobesedno zatajilo, saj je poraženo zapustilo igrišče. Mnogi so oh. koncu tr dili, da poraz Primorja predstav-, lja pravo presenečenje, vendar, če pogledamo, kako so potekale stvari na igrišču, ugotovimo, da je bil poraz »rdečerumenih* neizbežen. V prvi vrsti nismo razumeli novih poskusov, ki jih je uvedel trener Primorja Giovannini, ki bi moral v začetku poslati na igrišče najboljšo postavo. Poskuse bi lahko u-vedel na drugih tu-nirjih ne na »Pun-tarjevem memorialu*, ki bi mu moral posvetiti večjo pozornost. ■I nta Nepopolna postava, slaba razporeditev mest in vlog posameznim nogometašem je prišla takoj do izraza, saj v začetnem delu je Primorje šepalo predvsem na sredini igrišča in nato je tudi obramba odpovedala. Na srečo pa je nekaj kritičnih položajev rešil vratar Štoka. Tudi napad Primorja ni zablestel in tako ekipa S. Marco ni imela, vsaj v pr- imiiitiiiiiiiiiiimi ZA ajski ploščadi ob 17. uri, ko se bo pričel orientacijski pohod po gropajskih klancih in gmajnah. Pohoda se lahko udeležijo vsi, od najmlajših do starejših, saj bo pohod obsegal 6 do 7 kilometrov proge in bo trajal dobro uro. Vsi naj se prijavijo na gropajski ploščadi, ob 16. uri, kjer bodo dobili še razna obvestila. Pohod naj bi bil »množičnega* in rekreacijsko - športnegf značaja, čeprav bodo prvouvrščeni nagrajeni s pokalom in s spominskimi 'kolajnami, da b; tako vsi skupaj s po hodom . počastili deseti jubilej domačega športnega društva Gaja. j Zato tudi požrtvovalni organizator ji upajo, da se bo pohoda udeležilo zadovoljivo število «kraških in domačih planincev*, saj ne bo manjkalo svežega zraka, prijetnega razpoloženja in, kar je najvažnejše, domačega vzdušja. V nadaljevanju športnega tedna bo jutri, že ob 10. uri, turnir «med dvema ognjema*, ki s^ ga bodo u-deležili le otroci do 14. leta, nakar bo ob 17.30 nogometna tekma med »mladimi in starimi*. SPORED ZA TRI DNI Danes, 27. 8., v Gropadi 17.00: orientacijski pohod (člani in mladinci) 20.00: PLES (ansambel L. FURLAN) Jutri, 28. 8., v Gropadi 10.00: »med dvema ognjema* (otroci do 14. leia starosti) 15.30: «med dvema ognjema* finale 17.30: nogomet: «stari in mladi* 20.00: PLES (ansambel L. FURLAN) r\pr BALINANJE JUTRI V NABREŽINI Mednarodni turnir V organizaciji domačega železničarskega balinarskega društva iz Nabrežine bo na igriščih ob železniški postaji dobro zaseden mednarodni balinarski turnir, drugi turnir za pokal Krasa, v katerem bodo nastopile balinarske ekipe iz Buj, Postojne, Aluminija iz Komna in nekaj ekip s Tržaškega. Odbor, v katerem sta kot častna člana tudi župan občine Devin - Nabrežina in predsednik balinarske zveze, je poskrbel za lične pokale in za to, da bodo gledalcem in igralcem na voljo z jedačo in pijačo dobro založeni kioski. Turnir se bo pričel jutri ob 9. uri in hn trajal ves dan NOGOMET fabor — Ponziana 3:2 V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Sežani je domači Tabor premagal Ponziano s 3:2 (2:1). Naj omenimo, da sta v vrstah Ponziane prvič igrala tudi zelo mlada (le 15 let) nogometaša Budicin in Doria. V nadaljevanju «Puntarjevega memoriala* jc sinoči Duino premagal Domio z 1:0. vem delu igre večjih problemov. V nadaljevanju je prišlo d > zamenjav v vrstah Primorja in prav, ko je kazalo, da Primo-ju gre bolje, so gostje s prisebnim Zollio povedli. Zadetek je praktično odrezal noge domačinom, ki so se z vso silo pognali v napad. Njihovi napadi pa so bili neurejeni in brez jasnih idej. Nasprotnika so sicer potisnili v sVo-jo polovico igrišča, venda.- obramba S. Marca je solidno zdržala do konca nervozne prodore Prosečanov. S tem seveda nočemo odvzeti nobene zasluge predstavnikom S. Marca, ki so zadovoljivo opravili svojo nalogo. k. Za Primorje pa poleg tega, da ta poraz predstavlja veliko rHžočfira-nje, je obenem tudf'oddzdTHd,"da »rdeče-rumeni* nimajo še ekipe za bližnje prvenstvo 1. amaterske lige, kar narekuje vdditeljem in trenerjb, da nekaj ukrepajo, predvsem pa da pohitijo, saj se bo prvenstvo pričelo čez tri tedne. Zarja — Breg 1:2 (0:0) ZARJA: Puzzer. Zoffoli (v 46. minuti Franko), I. Grgič, Žagar, Metlika, Samese, Lupjdi (v 46. min. Celchi), Jacopino, D. Grgič, Terčon Ražem. BREG: L. Chermaz, Bonazza, Sancin (v 65. min. Krevatin), Cadenaro, Rodella, Melon, V. Chermaz, Lovri-ha, Križman, Bonnes (v 85. min. Strnad). Jež (v 60. min. Dagri). STRELCI: v 55,- min. Melon, v 8rf. min. Jacopino, v 87. min. Strnad. GLEDALCEV: 400; SODNIK: Si-belia iz Trsta. Trener Brega Potasso je pet minut pred koncem izkoristil še zad njo možnost, to je tretjo menjavo. Na igrišče je poslal Strnada in glej prav le ta je dve minuti r izneje premagal solidnega Puzzerja, in je s tem zagotovil Bregu zmago v derbi ju z Zarjo. Takoj v začetku je bilo razvidno, da ekipi nista uigrani, saj je bila igra v začetnem delju dokaj raztrga na, brez lepih kombinacij in solidnih akcij. Zato se številna publika, ki se je zbrala okrog igrišča v prvem delu igre ni ogrela. V nadaljevanju se je stanje na igrišču postopoma bolj razž-ivelo. Spodbudo so, pod režijo solidnega Križmana, odločno prevzeli Brežani, ki so začeli oblegovati vratarja Puzzerja. V 55. minuti igre se je tako v masovnem pritisku Brega znašel v napadu tudi čistilec Meloh, ki je lepim strelom pretresel mrežo Zarje. Bazovci so se medtem zbrali in i-skali pot do izenačenja. V 81. min. se je pomaknil v napad tudi branilec Zarje I. Grgič, ki je ob robu kazenskega prostora streljal, žogo je rahlo odbil Jacopino in s tem ukanil Chermaza. Kazalo je, da izid se ne bo spremenil, vendar je za spremembo, kot smo že omenili, poskrbel presenetljivi Ivo Strnad. Danes ob 20.30 Primorec — S. Marco Po četrtkovih dveh nekoliko presenetljivih izidih se bo «Puntarjev memorial* nadaljeval danes s tekmo «A» skupine Primorec - S. Mar1 co Duino. Izid tega dvoboja bi lahko ,je,, dal Ime prvega polfinalista. V primeru remija bi praktično bilo Primorje , izločeno. Primorec pa bi se lahka , vseeno .potegoval za polfina le, saj bi bili Trebenci v primeru zmage z dvema goloma razlike nad Primorjem polfinalisti. V primeru z.mage Trebencev pa bi imelo tudi Primorje odprte možnosti za polfinale. V primeru zmage S. Marca Duina pa bi Deviijčani bili prvi polfinalisti tega turnirja, kot je razvidno je razplet dokaj zanimiv in izid današnjega dvoboja direktno za nima tudi Primorje. B. R. 1. — prvi 2 1 drugi 1 2 2. — prvi X 1 drugi 1 X 3. — prvi v 1 1 drugi X 2 4. — prvi 2 X drugi X 2 5. — firvi . 1 X drugi 1 2 6. — prvi 1 X drugi ■Y 1 Danes si obljubiti večno zvestobo Nataša Sosič in Boris Fabjan ŠZ Bor jtmo na novem skupnem življenju želi obilo sreče. Voščilom se tudi pridružujejo vsi Borovi košarkarji. BEZBOL V okviru mednarodnega turnirja v bezbolu za trofejo »Devinskega grada* bo danes igrala Salona iz Splita proti US Tergeste. Tekma se bo pričela ob lti.00, na igrišču v Rihiškem naselju PLAVANJE IWK — ZDA BERLIN - Vsi najboljši plavalci NDR se te dni vneto pripravljajo na spopad z ZDA, ki bo danes in jutri v vzhodnonemški prestolnici. Fostava obeh plavalnih ekip pa je prepolna raznih asov tega športa, kot so Arnike, Pyttel (moški) Thii-mer, Krause (ženske) za NDR in pa Hoffmann za skoke v vodo. DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 27. avgusta 1977 NOGOMET TURNIR JPOL. OPICINE 18.00 na Opčinah Pol. Opicina - Gaja JUTRI NEDELJA, 28. avgusta 1977 NOGOMET TURNIR V P1ERISU Finale za 1. .mesto » 17.30 v Pierisu Primorje - Portuale TURNIR POL. OPICINE 9.00 na Opčinah Breg - Libertas. * « • 11.00 na Opčinah Primorje - Aurisina Cave PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 v Križu Vesna - Triestina (pomlad) KOLESARSTVO VETERANI 15.00 v Visinale di Rosazzo Nastopa tudi Adria # * * 10.30 v Beli pri Kranju Nastopa tudi Adria NEREGISTRIRANI TEKMOVALCI 8.30 v Beli pri Kranju Nastopa tudi Adria VLADIMIR GRADNIK ^ FRONTE NA SOČI NI VEC Medice preboja in zloma soške fronte so bile: \l'pijanske izgube: okrog 100.000 padlih, ranjenih in %? llk čez 300.000 zajetih, okrog 400.000 beguncev; zn-30ooetl°: čez 3.000 topov, 1.700 minometov, 300.000 pušk, 1« j^rojnic, množica voz in velike zaloge municije, hra-rAznega materiala. ^ ^Vstfijsko - nemške izgube, majhne — približno po a<^ih in ranjenih na vsako divizijo v prvi črti. D 16. BOJNI VIHAR JE UTIHNIL ^l^inpolletno grmenje topov, votlo bobnenje eksplozij, >e>je Strojnic in. treskanje bomb je obnemelo. Skozi Nlr6 noči niso več sekali bel° ■rdeči bIiski top°vskih ^ll J ’b eksplozij granat; slepeči reflektorji niso več kn-%j^ark°v po pobočjih in vrhovih hribov. Tudi kot u-se zvezde svetleče rakete niso več oznanjale ■jš Q a napada, niso klicale več na pomoč artilerijske-niso več osvetljevale jurišnih valov in bile u-C-'.rri borcem zadnja luč. Na še nedavno kot mrav-*'vih poteh so ležali ostanki kamionov in karet. Prevrnjeni topovi, odvržene puške in strelivo ter uniforme so ostali neme priče globokega padca minule moči in slave. Dušeči dim še nedogorelih barak je nadomestil prejšnji dim eksplozij in valov smrtnega fosgena. Sladkobni von) še nepokopanih trupel in pobitih konj je vabil podgane, krokarje, vrane, črve in mravlje na o bilno gostijo. Eni morajo umreti, da bi drugi živeli. Vse je bilo tiho in nemo. Na tistega, ki je bil dve leti in pol priča vsakdanjega zemeljskega pekla, je vse to delovalo nekako čudno, da mu je bilo skoraj nerodno, vse pa nerazumljivo. Ljudem, ki so v bližnjem zaledju ostali na svojih domovih, je ta bliskovita sprememba prinesla mešane občutke meglenega pričakovanja nejasne bodočnosti. Prve dni poloma še ni bilo videti starih domačinov na razpadlem bojišču. Šele nekaj dni pozneje so se iz bližnje in daljne notranjosti vračali na opusto-šeno zemljo preživeli begunci. Iskali so tisto, kar je nekdaj bila njihova hiša, a sedaj le kup ožganega kamenja; ustavljali so se pred razbitimi poslopji brez oken in vrat, brez poda in strehe. Debele podgane so si prilastile stanovanjsko pravico, domačini pa so bili sedaj samo radovedni tujci in berači. «Vse je vihar razdjal... » Tisoč in tisoč mater, žena, hčera in sinov je v tesnobnem upanju pričakovalo pisma od sina, moža, očeta. Dolgo že ni pisal. V zadnjem pismu je obljubil, da pride domov za dan mrtvih. Prišla je samo uradna dopisnica,” tiskana v stotisočih izvodih. Na vseh enaka vsebina, kratka, suha in boleča »Padel hrabro za slavo domo-vine!» Ni bil zapisan niti dan ne kraj smrti, niti k|e je njegov grob. Kakor da bi iz daljave prav tiho donela vojaška pesem: «In ko je imel šele osemnajst let, na Soči moral je umret!« Tam nekje v dolini Soče, ob -lihem štoru nekdanjega drevesa je skromen kupček zemlje in ob njem krivenčast križ, zvezan z bodečo žico. Tisoč in tisoč takih grobov brez imena, brez križa, brez čelade in posejanih po krvavem Posočju. Nešteti kupčki so že zravnani z zemljo. Na dan mrtvih na teh grobovih padlih ni cvetja niti sveč. Heroji krvavih bojišč na Krnu, Sv. gori, Škabrijelu, Sabotinu, Sv. Mihaelu, Grmadi. Fajtem hribu. Sv. Marku in Podgori ter še mnogih drugih so našli mir za svojo krvave rane. V svojih nedrih zemlja varuje padle, v smrti objete nekdanje nasprotnike. V zahvalo in zgodovinski spomin je italijanski narod zgradil padlim v Posočju monumentalna skupna pokopališča (kostnice); v Kobaridu za 30.000, na Oslavju za 60.000, v Redipuglii za 100.000 padlih in še drugod, kar vse zasluži priznanje in pohvalo. Tudi posmrtne ostanke 381 znanih in 10.845 neznanih avstro - ogrskih borcev na Soči so italijanske oblasti zbrale in pokopale v posebni skupni grobnici pri naselju Fogliano - Redipuglia. Toda druga pokopališča avstro - ogrskih vojakov v Posočju in njegovem zaledju so zelo skromna, mnoga skoro pozabljena in tudi zapuščena. Tu trohne kosti borcev, večinoma sinov takrat še tlačenih in nesvobodnih narodov nekdanje avstro - ogrske države. Tu so v smrti zedinjeni predvsem delavci, kmetje, obrtniki, delovno ljudstvo sploh; bili so žrtve obojestranskega pohlepnega imperializma. 17. KARAKTERISTIČNE POTEZE PREBOJA Niso vse bitke enake. Sicer so si nekatere v marsičem podobne, vendar ima vsaka zase še svoje posebno lastnosti in prvine, ki osvetljujejo stanje in okoliščine, v katerih se je bitka porajala in razvijala. Vsaka ima tudi svoje izkušnje in posledice, negativne ali pozitivne. Dvanajsta bitka na Soči, posebno pa preboj na gornji Soči, je polna karakterističnih prvin in pojavov, katerih posledica je bil tako imenovani »čudež pri Kobaridu«. Nobenega čudeža ni bilo! Pokazal se je samo končni rezultat pravilnega ali nepravilnega presojanja operativno -taktične situacije in ustrezne odločitve. Pri tem sta bili med drugim v prvi vrsti pomembni borbena morala in tehnika taktičnih potez. Mčd Tolminom in Bovcem, enem do tedaj najmirnej-ših sektorjev soške fronte, so se avstrijske enote skoraj dve leti in pol držale v pasivni obrambi. Italijanske divizije so planinske in težko dostopne postojanke napadale bolj iz taktično-demonstrativnih razlogov, zato so na tem delu fronte bojevali »rovovsfeo vo/no», kakršna je divjala tudi že na vseh frontah Evrope. Avstrijsko -nemški preboj na gornji Soči je to stabilno rovovsko fronto spremenil v gibljivo, manevrsko borbo na odprtem bojišču in velikanskem prostoru, ki je grozila, da sovražni Strahi zada smrtni udarec. To je ena najpomembnejših značilnosti te bitke. 79 58 23 76 14 70 T«l. 83 3 82 • 57 23 llradniitvo uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlocchi 6 PP 559 — Tel, 79 38 08 79 46 38 Podružnica Gorica Ul 24 Maggio 1 — Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačano celotna 25.000 lir. Letna naročnino 2a inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Pottni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 27. avgusta 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT. • DZS • 61000 Ljubljani. Gradiiče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob o lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Mr za mm ''i5ln* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drog pokrajin Italija pri SPI. Član Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst i sgsM n.lrnv/ FlEG zveze „ založnikov FlEG PO VANCE0VEM OBISKU V PEKINGU Dialog med LR Kitajsko in ZDA še vedno odprt Previdna japonska politika glede obravnavanja vprašanj Daljnega vzhoda - Vanče v Evropi od 5. do 10. septembra TOKIO — Ameriški državni tajnik Cy-us Vanče je prispel včeraj zjutraj v Tokio, kjer se je srečal z japonskimi državniki, katerim je posredoval svoje vtise glede obiska v LR Kitajski ter se pogovarjal z njimi tudi o bilateralnih vprašanjih odnosov med ZDA in Japonsko. Japonce je seveda zanimalo, kakšen uspeh je ameriški državni tajnik žel na Kitajskem pri svojih pogovorih s tamkajšnjimi državniki. To zanimanje pa ne izhaja zgolj iz radovednosti. temveč tudi iz nujnosti, da bi japonski voditelji vedeli, kako ravnati glede številnih problemov, starih in novih, na področju Daljnega vzhoda. Japonci so med drugim zainteresirani za razvoj odnosov med ZDA in LR Kitajsko glede Tajvana ter še posebno Koreje. Poleg tega pa. kar se tiče bilateralnih vprašanj, morajo rešiti vprašanje jedrskih odpadkov, ki naj bi jih uporabili pri novih industrijskih procesih. Ameriški državni tajnik se je včeraj sestal z japonskim premierom Takeom Fukudo v njegovi uradni rezidenci. Ve se samo, da je Vanče poudaril, da je imelo njegovo poslanstvo na Kitajskem poizvedovalen značaj, ki naj bi pripeljal do normalizacije odnosov med Washingto-nom in Pekingom in da ni bila v načrtu dokončna rešitev vprašanja diplomatskih odnosov med obema državama, V tej zvezi Amerikanci poudarjajo pripravljenost obeh strank (se pravi Amerikancev in Kitajcev), da nadaljujejo dialog, ki pa zadeva ob čer tajvanskega vprašanja. Ugibanja so seveda številna, pisana in raznolika. Nihče si ne upa trditi, da je bilo Vanceovo poslanstvo na Kitajskem neplodno, vsi pa več ali manj poudarjajo, da gre, za dogodek, ki je prehodnega pomena, a ki vendar kaže, da bo prišlo v doglednem času do nadaljnjih razgovorov v cilju občutnejšega zbližanja med obema državama. V ospredju je še vedno vprašanje Tajvana. V nekaterih slojih trdijo, da so Amerikanci pripravljeni, da sc odrečejo političnemu in diplomatskemu zavezništvu s tem otokom, a bi hoteli obdržati svoje vojaške in gospodarske položaje na njem. Mimogrede naj omenimo, da so o-pazovalci in komentatorji tokijskega NEPRISEBNI KAPITAN ČESENAT1CO — Znaten preplah včeraj popoldne med turisti, ki so se brezskrbno sončili ali kopali na plažah med Cesenaticom in Bellario: ne uravnovešenec se je namreč polastil manjše motorne ladje in jo noro pognal nedaleč od brega. Na srečo pa njegov *podvig» ni zahteval človeških življenj, pač /Ja le znatno gmotno škodo. Neprisebnež. 34-letni elektrikar Arnaldo Bertocchi iz Gambettole (Forli) se je polastil 2i-tonske motorne ladje *Eolo», ki je bila privezana ob pomolu portiča v Vil la marini pri Cesenaticu, malo no poldnevu. Lastnik ladje, ki se preživlja tako. da Del je turiste na krajše in daljše izlete, se je tedaj odpravil na kosilo in delavec je urno izkoristil priložnost. Potem ko je vdrl v pilotovo kabino, mu ie uspelo prižgati motor in ne da bi odvezal ladje, io je na vso moč ucvrl proti odprtemu morju. Pri tem je odnesel s seboj del lasenega pomola, ob katerega je bil j pokojni »padel z okna po spodr-cnile skozi zid molka preiskovalcev, j sijaju na temeljito ološčenih tleh naj' bi Bandera zahteval podkupni- pisarne':, kakor tudi na dejstvo, da ..............................................................niimniiiniiiiiiliiiiiiiiimmiiiimiiiliniiiin ZARADI TRMASTE NEPOPUSTLJIVOSTI OBEH SPORNIH TABOROV ODLOČILNI SPOPAD MED ETIOPIJO IN SOMALIJO SKORAJDA NEIZBEŽEN Adis Abeba proti vsakemu pogajanju, dokler se zasedbene sile ne umaknejo - WSLF: cOgaden naravni del somatske driave» ■ Notranjepolitični položaj v Etiopiji se zapleta upravičen.^ prvih podatkih, tov tir, močno sploščena e*'Ps?je]1e za spoznanje odstopa od predv) ^ krivulje, ključna faza pa se .okj čela danes, ko arkira- prižgali dodatni motor, da »pa«. ^ 36.000 km nad Gvinejo. Na tci jo* postajo na ekvatorski krožni i *v šini se bo za zemeljskega opaž 50 ca satelit praktično ustavil. ke'e. krožil stalno 'vštric z našim P jo!a bo P8dala irai ki ki bodo sledili satelitu še drugi mesec na njegovi i# del tom in njegova «senca» w r vselej na isto točko. Za »parkira J bodo poskrbeli ameriški stroko , .................... isjE poti. Šele nato ga bodo vzel' - svoje Bandera zahteval podkupnino” in zajamčil, da občina ne bo preklicala naročila montažnih hiš. pa čeprav kakovost slednjih ni ustrezala določilom pogodbe. Balbo pa naj bi izkoristil svoj položaj člana komisije, ki je preverjala naročila. Bivši župan iz Maiana vztrajno zavrača vse obtožbe in trdi, da je žrtev zarote. To tezo je včeraj ponovil časnikarjem. Banderov zagovornik odv. Signorile. ki je v isti sapi tudi poudaril, da ni nobene povezave med aretacijo njegovega klienta in Balba. Dodal je še, da je tvrdke, katerim so naročili montažne hiše, izbiral vladni komisariat, občine pa so imele zgolj nalogo, da pripravijo in podpišejo pogodbo. (vt) V BELGIJI Zagonetna smrt Pinochetovega nasprotnika BRUSELJ — Predsinočnjim je v bolnišnici Saint Pierre izdihnil An drč Van Lancker, ki je bil svoj čas gospodarski svetnik pokojnega čilskega predsednika Salvadorja Allen-deja. Uradno zdravniško sporočilo omenja, da je nesrečnik, ki mu je bilo komaj 33 let, podlegel srčni kapi. Na bolniški postelji je ležal od 8. t.m., ko je strmoglavil s šestega nadstropja • belgijskega mini-Istrstva za gospodarstvo, kjer so ga infarkt lahko tudi ni bil posledica ran in pretresov zaradi strmoglavljenja na pločnik, moramo namreč upoštevati politično preteklost raj nega. V času AUendejeve vlade je Van Lancker odigral pomembno vlogo na podi-očju »nacionalizacijske* politike, točneje pri podržavljenju kakili 50 tekstilnih tovarn. Kmalu po državnem udaru z dne 11. ’septembra 1973 so člani krvoločne vojaške hunte moža aretirali, spravili na san-tiaški stadion skupno s tisoči drugih političnih jetnikov in mučili. FTi-zadeti je 29. decembra istega leta ko je dopotoval v Belgijo, razložil časnikarjem, da so ga Pinochetovi pajdaši zajeli iz preprostega razloga, ker so agenti prometne policije med cestnim blokom ugotovili, da je tujec. Šlo je seveda le za iz trte zvito opravičilo. Mesec dni pozneje so fašistične oblasti zvedele, da je imel pomembno vlogo v okviru AUendejeve vlade in tedaj so si v krogih policijskega ravnateljstva v Santiagu omislili kot razlog za aretacijo okoliščino, da je Van Lancker nezakonito hranil na domu o-rožje. Po preselitvi v Belgijo je Van Lancker še naprej vzdrževal redne stike s Pinochetovimi nasprotniki v Čilu, zaradi česar je njegova smrt toliko bolj zagonetna. Tukajšnje državno pravdništvo je odredilo sicer obdukcijo trupla, toda belgijske o-blasti vztrajajo pri tezi o nesreči. Sk,ratka, vse kaže, da bo iz tega.nastal mednarodni škandal, (dg) MOGADIŠ —1 Vse kaže, da je vladalo včeraj na ogadenskem bojnem polju zatišje. Z razliko od prejšnjih dni ni bilo namreč nebroja vojaških sporočil o zmagovitih akcijah na eni ali drugi strani, pač pa se je še bolj razvnela diplomatska vojna med taboroma. To seveda nikakor ne pomeni, da se položaj na območju sporne etiopske pokrajine polagoma umirja, ampak nasprotno, da se res pripravlja «odlcčilni spopad* med etiopskimi ter somalski mi silami. Mengistu kuje. kakor znano, načrt za protiofenzivo, ki jo lahko v danih razmerah prepreči le še učinkovito posi-edovanje od zunaj, To pa je malo verjetno. Glasnik »fronte za osvoboditev Zahodne Somalije* (Ogadena) je včeraj, sklicujoč se na enega od voditeljev WSLF — Ahmeda Husejna Haileja, izjavil časnikarjem, da bo ogadetiska puščava, ki jo gverilci nadzorujejo tako rekoč v vsem njenem obsegu približno mesec dni, pridružena somalski državi z »ljudskim kongresnim. Dejansko je mislil na referendum, ki ga je svo jega dne omenil že somalski predsednik Barre; le ta je sicer pripomnil, da bodo mogadiške oblasti strogo spoštovale voljo somalskih n ,madov v Ogadenu tudi v primeru, da bi se ti izrekli ne morda za priključitev k «matičrii domovini*, marveč za samostojnost. Husejn, ki sodi med petnajsterico članov izvršnega odbora WSLF, je na koncu pribil: «Kakor koli že, Zahodna Somalija je del nasilno razčlenjene scmalske države*. Ravno tako nepopustljivo je stališče, ki ga je zavzelo uredništvo a-disabebškega vladnega glasila «Addis Zemen* (v angleškem jeziku): «E-tiopija ne bo pristala na spravo s Somalijo, dokler se bodo nahajale na njenem (etiopskem, op. ur.) o-zemlju zasebne čete*. List zahteva takojšnji umik sovražnih sil onstran Karore (ob Rdečem morju) in Man-dere (na somatsko - etiopski meji), razen tega obtožuje neposredne odgovornosti za somalsko «invazijo* Ogadena ter z druge strani «invazijo Eritreje* na račun krajevnih gverilcev «tuje sile*; ne navaja pa, katere naj bi te sile bile. Nazadnje •piše «Addis Zemen*, da so Etiopiji pri srcu vsi poskusi zunanjih posrednikov za pomiritev, da pa bo vsak predlog ali načrt v tem smislu brezkoristen, če ne bo upošteval načela o nedotakljivosti etiopskih meja. Kolikor zadeva tujo posredniško vlogo, gre omeniti, da je dopotovalo včeraj v Adis Abebo znova odposlanstvo Malgaške republike (Madagaskarja), ki se je še prej mudilo v Mogadišu. Sprejel ga je zunanji minister Feleka Gedle Giorgis. Z druge strani je kairski ««A1 Ahram* sporočil, da so oblasti Severnega Jemena aretirale načelnika etiopske poročevalske službe Girmo Bekelo, češ da je po Mengistujevem nalogu stregel po življenju bivšemu etiopskemu veleposlaniku v Sanaaji. Ta je pribežal v .Sev. Jemen in tam zaprosil za politično zatočišče ta^ koi po prevzemu oblasti v Adis A bebi polkovnika Mengistuja. Zaradi Bekelove aretacije so Etiopci aretirali vodjo severnojemenitske skupnosti v Adis Abebi, čemur je sledil še vpoklic severnojemenitskega veleposlanika v Adis Abebi v do-ir o vino. Nazadnje še vest, ki dokazuje u-temeljenost dosedanjih poročil o stopnjevanju notranjepolitičnih trenj v Etiopiji. Številni člani tako imenovanega urada za organizacijo množic (BEAOM) so iz protesta proti julijskemu sklepu vojaškega režima o koreniti javnoupravni reformi pobegnili na tuje oz. preprosto neznano kgm izginili., Med njimi naj bi bilo tudi nekaj ministrov in političnih svetovalcev Mengistu-jevega režima, (dg) Azbest povzroča rakasta obolenja GENOVA - Onkološki zavod tukajšnjega vseučilišča je pod vodstvom prof. Leonarda Santija in v sodelovanju z višjim zavodom za zdravstvo sprožil temeljito poizvedovanje o nevarnostih, ki jih postavlja za človekovo zdravje azbest. Izvedenci trdijo namreč, da slednji povzroča raka, H Analizne preiskave potekajo v genovskem pristanišču, kolikor menijo strokovnjaki, da napadajo zle posledice azbesta predvsem luške delavce, dasiravno je uporaba te snovi močno razširjena v najrazno vrstne,iših industrijskih panogah. Po genovskem pride na vrsto pristanišče La Spezia, nato pa druga. Doslej so preiskovalci pregledali kakih 5.000 oseb. Analize na skupini 60 ljudi, ki so umrli zaradi raka na prsni mreni, ki ga je povzročil izrecno azbest, so pokazale, da je 59 od sto žrtev odpadlo prav na pristaniške delavce. Prof. Santi poudarja, da se nevarnost rakastih obolenj nenehno povečuje tudi zaradi množitve količi n azbesta v industrijskih predelavah — njegova uporaba se je v zadnjem času v svetovnem okviru dvignila od 500 tisoč kar na 5 milijonov ton letno. Namen poizvedovanja, katerega izsledke bodo izvedenci sporočili tako družbenopolitičnim organizmom kakor sindikalnim organizacijam, je zasnovati na osnovi otipljivih podatkov možnosti iimvečjega skrčenja nevarnih učinkov azbesta zlasti v pristaniškem delu — gradnji, preurejanju in popravljanju ladij še posebno, kar pomeni, da so jim podvrženi najbolj u-službenci ladjedelnic. Ravnatelj FBI v bolnišnici HOUSTON (Texas) — V tukajšnjo bolnišnico so predsinočnjim sprejeli Frana Johnsona, ki ga je ameriški predsednik Carter prejšnji teden imenoval za ravnatelja zvezne varnostne ustanove FBI. Prizadeti boleha za nepravilnostimi v delovanju ožilja. IIIIMIIIIinillllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIimillMIIIIIinillllMItlllllllllHIIIIIIMIIItlllllllllllllHIHIlIltlHIIIHIII ATENTAT V MILANU MILAN — Včeraj nekaj pred 6. uro je počil pred vhodom informacijskega urada za zahodnonemške sejemske prireditve v Ul. Napo Tor-riani 31 peklenski stroj, ki je povzročil veliko gmotno škodo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Eksplozija je deloma opustošila prostore italijansko - zahodnonemške trgovinske zbornice, ki so v istem poslopju, poleg tega pa huje poškodovala nekaj ondod parkiranih avtomobilov. Zaradi zračnega priti- lijanski izvedenci . začel se bo dejansko poskusni načrta »sirio*. Zanimanje, s katerim so ski listi sledili zadnjemu delu, kal-grama, presega ozke meje O* «-*»**»*, M1 v.vj---------------- v patriotizma. «Sirio» je namreč f • vesoljska postaja in je plod !f.;a do .. M* no italijanskega dela: od nadč^f " ^ Sat«« realizacije, medtem ko je NASA ^ skrbela samo za izstrelitev. ska so popokale okenske šipe bližnjih stanovanjskih in drugih stavb, tako tudi dveh hotelov. Bomba je bila sestavljena iz 300 do 400 gramov razstreliva, kakršnega uporabljajo, denimo, za miniranje v kamnolomih. Preiskovalci pravijo, da gre za klasičen način a-tentata, ki navadno povzroči dokajšnjo materialno škodo, ne zahteva pa žrtev. Doslej ni prevzela odgovornosti za napad še nobena organi zacija. (dg) bo moral zbirati podatke o ^ dežja na telekomunikacije it' n m dijske interference, predvsem P* v moral omogočati telekomunikacij, frekvenčnem razponu 12 frc-jard hertzev, torej na najvisj’„ k venci, ki so jo kdaj uporabU nr telekomunikacijah za mi r oljim0 ■ ,e mene. Na tako visoki f rek ven število uporabnih kanalov za ^ Si- fonske oddaje višje, in ker j® kvenčni pas sorazmerno šifO"' satelit uporaben tudi za vSej ske prenose. Skratka »sirio* a-Evropi omogočil, da lahko sl€‘oni. meriškim televizijskim progi'8 In obratno. Ti podatki in te značilnosti ^jo-naj bi dokazovale njegovo te j. ško aktualnost. Zamisel je P pri; dokaj «stara», saj je bil lia.e r*' evropske vesoljske poskuse, čunamo, da je doslej država ^jjj-sebnimi zakoni krila samo JV,; po jard lir, kaj bo z ostalimi ’ v zasebna industrija segla S'0"’ Ao-žep in odštela težke denarce^pj*. ba za zamudo, s katero soP jSter vili satelit? Kaže, da ne. za pošto in telekomunikacij® je rino Colombo je .pred nedavn pj poudaril, da «ko gre za zna° vjj£' raziskovanje, je država P . n;e P* na na žrtve*. Osnovno vpraša A p-vsekakor je, če se bo na'0 pli-brestovala v smislu, da si 0 po-janska industrija nabrala d° „ novega tehnološkega znanja )n.Zi, & to uspešno prodala na trži® .jjn«’ ji bo to uspelo, bo naložba k ppjo v nasprotnem primeru pa b pol®' znova razvnele v državi ost parnike in se bodo vse glas°eJ -e W; šali znanstveniki, ki so za ‘VjSjlje|1’ di pomembno delo, bili P' fjnaJ1' stalno moledovati nezadostna čna sredstva, (vt) Po begu majorja Bolarisa čistka • vol*5! ATENE - Iz tukajšnje (pe« bolnišnice je, kakor znano. «)pri5, nil bivši major ParaskevasJ ki je bil v času «polkovrnša f ture* desna roka zlogi05' 6 0b5“! nerala Dimitriosa Joanidesa. ^ za, jen je bil na 8 let zaporne *■ 0ti, radi udeležbe pri vojaški^ . so jo odkrili februarja 19‘J' gol«' Preiskovalci so v zvezi n\et: sovim begom iz bolnišnice. napab 1 ga sprejeli zaradi srčnega ^11 odstavili s položajev P00)50 JVg ' poročnika, tri narednike m zp * darma, češ da so odgov(,r. ^ f pornikovo izginitev. Takoj j i5 begu so pristojni dejavniki v^oV. obtožbo aretirali pet podca V Sowetu polici 4 ubila mladega v s® h f- JOHANNESBURG -.l&PL črnskem mestu blizu Jo .liga, je včeraj zopet Prl5‘“ jn K padov med mladimi 01 cijo, ki je streljala n8. o0lic «ni te in enega ubila Vo°jaj^obn0Lia-general Kriel je bil s P°dkop, 'U o demonstraciji izredno ne(joloC v vil pa je, da so oblasti z* rjpt čas zaprle »severno U1 Pretorii, ki je namenjen8 ^ o poltim študentom, ki Pa ..hišk0,.h, dni v znak protesta niso repub' j. V vsej Južnoafriški ^ zlasti pa v industrijsk .fa|t šeiri delu, se nadaljuj®^ pj »nebelo* prebivalstvo, d nja„. stili večja mesta, o7!.,n v *jipe namenjene četrti in ods 0|pwfC. tustan* — samostojno ® jih y črncev in mešancev, ka v]0d8'^ veda pojmuje pretorijska j v . bližini Capetovvna so v',ine», iri, namen porušili »bidon ^ or je prebivalo približno 'iačn® v katerim so izročili bre zovnice za dokončno »njihovo deželo*.